Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chi-cagijll ,2821 So. 40.Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom. J* Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50. SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE. Entered as second class matter January 28, t9!0, at the post office ZdPUZGIll 1J. Ie moc! at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879. " 9 rr —^ "Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.—Cirkula-, cija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini. O* Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrata 8 centov. J* Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ^ 4 LETO-YEAR VI, Chicago, 111., 7. februarja (February) 1913. Naprej za S. N. P. J.! Slovenski pregovor se glasi: Pomagaj si sam, pa ti bo poma-gano. V tem- pregovoru je ista resnica, kakor če bi rekli, da nihče ne more biti izvelican proti svoji volji. Ako poznamo to resnico, potem se zavedamo, da se moramo organizirati, ako si hočemo pomagati. Enostavna je resnica, da posameznik se ne more boriti proti tež kočam v današnji družbi, ki nastajajo iz gospodarskih interesov. Ako je pest posameznikov vspela v današnji družbi, potem je to izjema, ki potrdi pravilo, da se mora širša ljudska masa organizirati, ako hoče zboljšati svoj položaj. Posebno delavstvo se ne more zanašati na tujo pomoč, na tujo ljubezen, temveč mora samo graditi in delati za zboljšanje svojega položaja in za končno osvoboditev iz današnje mezdne sn/.no-sti. Iz tega razloga je danes vsaka organizacija — gospodarska ali politična — velepomembna za. delavce, ker jih združuje, da se gospodarsko ne pogreznejo preveč, ali da potom političnega boja izboljšajo svoj ži-vljenski položaj. Med ameriškimi Slovenci je danes približno 95 odstotkov delavcev. Nekaj samostojnih malih obrtnikov, ki morajo delati in truditi se, da se vzdrže za silo na površju. in slovenskih poljedelcev (farmarjev) tudi ne moremo prištevati drugam kot. med delavce. Posebno zadnji delajo trdo in hud je njih hoj za obstanek. Tmsfh.no prva. leta, ko se naselijo na zemljišču. Zato je treba, da se teh 95 odstotkov ameriških Slovencev zaveda, da so delavci. To se pravi: Od sadov; našega dela imajo drugi koristi. Ako se ne združimo in organiziramo, smo slabi in šibki. In kakor so potrebne vse' druge organizacije za produktivne sloje, ravnotako je potrebna podporna organizacija. Pes je. da imamo dvoje zdravih rok, pamet, da mislimo ž njo in vstvarjamo vedno; nove proizvode za družbo. Ali koliko časa bomo zdravi? . . . Ali nas lahko smrt ne zadene naglo-mn. ko smo zdravi in krepki, ko se najmanj nadejamo, da nas u-grabi? . . . Kaj bo z nami, ako nas bolezen ali nezgoda položi v postelj, ako nismo pri podporni organizaciji? . . . Kaj bo z našo deco ali našimi ženami, ako nas pobere bela žena —- smrt, pa nismo pri podporni organizaciji ? To so vprašanja, katera si naj vsakdo zastavi, ki še ni pri podporni organizaciji in našel bo prav lahko odgovor zanje. Ako nisem pri podporni organizaciji, če zbolim, sem največji siromak. Nimam denarja za zdravila, zdravnika, brano in stanovanje. Prav lahko se zgodi, da me hišni gospodar v takem slučaju z družino postavi pod kap. ker nisem plačal stanarine. Ako nmrjem, so v tem slučaju moji svojci izpostavljeni največji bedi in pomanjkanju. To so razlogi, M morajo napotiti vsakega ameriškega Slovenca, da se pridruži podporni organizaciji. Med slovenskimi podpornimi organizacijami v Ameriki zavzema eno prvih mest Slovenska narodna podporna jednota po številu članstva in premoženju. Ako prevdarimo. da je Slovenska narodna podporna jednota zelo mlada. podporna organizacija, ker bo z dnem devetega aprila letos pričela. še le deseto leto svojega, življenja, potem znamo ceniti še le napredek, ki se je izvršil v tej kratki dobi. Najbolj je organizacija. napredovala v zadnjem letu in zadnjem četrletjn po peti redni konvenciji. Od 1. januarja 1912 do 31. decembra 1912 je organizacija n aras tl a za 1678 članov in clanie. Po peti redni konvenciji. torej tekom dobrih treh mese- cev je organizacija napredovala za 12 novih društev in 578 članov in članic. Ob zaključku leta 1912 je organizacija štela 9410 članov in članic, njeno premoženje je pa bilo vredno 74,901,70 dolarjev. V zadnji četrtini leta je pridobila skoraj eno tretjino članov in članic od tekom enega leta. narastle-ga števila, v prejšnih devetih mesecih pa toliko, kakor preje tekom enega leta. To dejstvo govori jasno, da ima Slovenska narodna podporna jedil ota zavedne člane, ki znajo agitirati za svojo podporno organizacijo, začno pa tudi ceniti vrednost podporne organizacije za slovenske trpine v Ameriki. Še neko drugo dejstvo je mogočno vplivalo na razvoj Slovenske narodne podporne jednote. Naša podporna organizacija je zelo na dobrem glasu med Jugoslovani. Ona si ni pridobila ugleda le med Slovenci, marveč tudi med Hrvati in Srbi. Odkar obstoji 'Slovenska narodna podporna jednota, je vsakdo dobil vse, kar mu je šlo, ako je spolnjeval pravila in so bile tozadevne listine izpolnjene pravilno. Tudi gospodarstvo je vzorno v nji, ako sodimo, da se je vzlic povečanim in izvanrednim troskom vsled pete redne konvencije pomnožilo premoženje v jninolem letu okroglo za nad dvajset tisoč dolarjev, Malo pred peto redno konvenei io. ko je jednota dosegla nad 8000 članov, smo apelirali na vse brate in sestre, da naj vporabijo vse svoje agitatorične sile. da jednota doseže deset tisoč članov in članic. Tzkaz, katerega srno njj.i-občili zadnji izdaji ''(Mašila 1 spifičiije najbolj o agitator!enem delu bratov in sester, ker bo jednota dosegla deset tisoč članov in članic še predno bo minolo leto. odkar je pričela agitacija, ako bo agitacija še v prihodnje tako vztrajna, kot je bila do sedaj. Gotovo je dolžnost vsakega elana, da agitira po zmožnosti za je-dnoto in opusti vse, kar bi ji škodilo. Vsakemu članu je vendar dobro znano, koliko je naša jednota do danes otrla, solz vdovam in sirotam, koliko je omilila bede med člani, ki so postali žrt/ve kapitalizma. ali so jih pa naravni vzroki položili na bolniško postelj. V bolezni in nesreči se je Slovenska narodna podporna jednota še vedno izkazala kot zaščitnica svojih članov. Zato pa bratje in sestre, vsi na agitatorično delo za večjo jedno-to. V organizaciji ne smemo vlačiti osebnih prepirčkov. Kar je osebnega naj ostane vedno zunaj organizacije. V nobeni organizaciji ne sme; določati osebno prijatelj stvo ali sovraštvo. Ako se tega dejstva zavedamo, potem tudi lahko agitiramo za organizacijo — sim pne cilje in načela. Naš najhujši nasprotnik je ne-veda. Zato nas vežo dolžnost vse, da v narodu pobijamo nevedo. ker se bodo samostojno misleči ljudje vsikdar pridružili naši pod-poni organizaciji. Neveda je kriva, da v današnji človeški družbi silno trpijo delavski sloji, ki proizvajajo bogatstvo vsega sveta, in neveda je zopet kriva, da naša jednota že danes ne šteje1 najmanj: 20 tisoč članov. Gotovo ne smatra nihče človeka zavednim, ki pravi, dokler je zdrav in krepak: “Eh. kaj mi hoče podporna organizacija?” Takega človeka je treba podučiti in razložiti mu je treba pomen podporne organizacije. Povedati mu je treba, zakaj se organiziramo in podpiramo drug dru-zega v sili in potrebi. Enostavna je" resnica, jasna kot beli dan, da je pot vsakega agitatorja posuta s trnjem. Marsikatero grenko mora preslišati agitator, ako zaide med popolnoma nezavedne ljudi, ki nočejo slišati besedice o organizaciji. Ali trdna volja premaga tudi te ovire. Agitator s trdno voljo gre svojo pot naprej, ivedno nabira nove čete zal organizacijo, zavedajoč se, da dela za dobro stvar. Bratje in sestre! Nihče ne bo izvršil agitatoričnega dela za nas, ako ga ne bomo izvršili sami. V računskem izkazu v zadnji izdaji in zaključkih pete redne konvencije imamo dobro agitatorično sredstvo. Zato pa naprej do deset tisoč članov in članic, pa potem zopet naprej . . . nepretrgoma .naprej, dokler ne združimo vseh Slovencev in Slovenk v naši podporni organizaciji! Iz urada glavnega tajnika. Brate tajnike in sestre tajnice se prosi, da naj na prošnje otrok zapišejo prava imena, če zapazijo, da jih zdravniki zapišejo napačno in nečitljivo. Zdravniki zapišejo. večkrat taka imena, da jih pri najboljši volji ni mogoče razumeti. Na prošnje, na katerih so taka napačna in nečitljiva imena otrok, naj tajniki (ice) zapišejo na drugo stran prošnje pravo in čitljivo ime otroka, da se jih lahko čita. V zadnjem “Glasilp” je pomota. ker zahteva se pravo ime otrok, ne pa zdravnika, katerega ime nima za nas nobenega, pomena. ■Društva katerih asesmenti niso dospeli na jednoto pravočasno so sledeča: Štev. 4. 53. 59. 62, 76. 79. 86, 113, 118, 126, 131. 173, 175, 181, 191, 198. Privila stran 23, točka 5 se gla-Vsnko društvo mora plačati svoj asesment najkasneje do zadnjega v mesecu za tekoči mesec. Pravila veljajo za vse enako, za to naj jih društva v bodoče vpo-števajo. Ameriške vesti. Nekateri kongresniki iz južnih držav spadajo s svojimi nazori v srednji vek ali pa v blaznico. Kongresnik Rodenberg iz Georgije je te dni zopet grmel v kongresu proti mešanim zakonom. Povod za to brezmiselno govoranco, mu je dal zamorec Jurij Thompson, ki se je poročil z belopoltno gdč. Heleno Hansonovo v Niles, Mich. Domišljavi kongresnik je dejal, da je treba “dušnega pastirja” Ivarela Algerja, ki ju je poročil, povaljati po smoli in perju, potem pa poslati v pregnanstvo. Res, “duhovit” je ta zakonodajalec 1 — Samuel London iz Texasa je te dni podal javnosti podrobnosti o trgovini z mladimi dekleti. V svojem poročilu povdarja, da se ta umazana kupčija v New Torku vrši javno, da v neki zloglasni krčmi na (Minton ulici prodajajo bele sužnjice javno kot nemo živino na semnju. 95 odstotkov belili sužnjic. ki izginejo iz New Torka brez sledu, proda trust, ki trži z nesrečnimi bitji v razna mesta križem Zdr. držav. London trdi, da ima mnogo teh trgovcev prijatelje,med kapitalističnimi lokalnimi političarji, za tegadelj se jim tudi ni treba bati. da bi prišli v konflikt s poli-oio in sodišči. London priporoča, da bi morala zvezna gosposka paziti na to da se polovi nevarne agento. Med agenti je mnogo žensk, ki izvabljajo nedolžna dekleta v spretno nastavljene mreže. Agentje dobijo za vsako žrtev $100 do $300. —- Pred zveznim sodiščem v New Torku se sedaj zagovarja radi trgovine z dekleti neki Frank Filastro, vinski trgovec, zaeno pa snecielni berič šerifa Juliusa Har-burgerja. Ko so ga aretirali, so detektivi našli pri njem uradno potrdilo, da je za leto 1912 imenovan specielnim beričem. Zvezna gosposka je overjena, da je Filastro glavar kamoristov (črne roke )v Ameriki. Sojina' dvorana je vsaki dan natlačena do zadnjega kotička. Zelo dramatičen prizor se je odigral, ko je med izpovedjo priče Ane Gravo-ve, nekdo med poslušalci napravil “znamenje smrti”. Prestrašena Gravova se je zgrudila na tla. Ko je prišla zopet k sebi, je pripovedovala, kako jo je Filastro zvabil od njenega moža y Patterson in jo tam izročil Ribbuifu. Take so. slike iz nižin današnje do temelja gnjile človeške družbe. Specielni beriči, torej varuhi zakonov so trgovci z belimi sužnji-cami in glavarji črne roke. čedna, in fina je današnja kapitalistična družba. — Tomaž H. Flynn, organizator Ameriške delavske zveze, je Stan-leyjevemu kongresnemu komiteju ki ie vodil preiskavo o zadevi trusta za jeklo;, pisal, da so uradniki jeklarskega trusta govorili neresnico, ko so izjavili, da ne nasprotujejo delavcem, ako se hočejo organizirati strokovno. Flynn pov-darja v svojem listu, da so ravno-isti uradniki najeli vohune, da zabranijo ustanovitev unije inozemskih delavcev. Uradniki so celo storili še več. Odpustili so vse; delavce, ki so1 se pridružili uniji. Bilo ni nič izvanrednega, ako so beriči v družbi lopovov, katere je najel jeklarski trust vdrli v stanovanja delavcev in obdržava-li hišno preiskavo. Mnogo teh delavcev mora delati ob nedeljah po' pet ur, ne da bi dobili za svoje delo en cent odškodnine. — Pogreb delavca Franka Ke-niaskega. katerega so umorili najeti pretepači v službi trusta za jeklo v Pittsburgu, je bil prava demonstracija proti denarnim mogotcem. Nad dva tisoč delavcev je spremilo svojega umorjenega tovariša do groba. Mrtvaški list katerega je izdal oglednik mrličev (coroner) se glasi, da je bil Kemanski umorjen. Do danes še niso zaprli njegovih morilcev. — V Chicagi je unija kuharjev in hotelskih vslužbencev razkrila. da v “najboljših” hotelih prihaja taka jed na mizo. da bi jo niti pes ne povohal. Staro meso prihaja kot specialiteta na mizo. Pokvarjene ribe v omaki tvo-rijO jed po “španskem načinu.” Sprijena kuretnina v' vorces-terski omaki razvija fin duh na mizi. ' I i Kokošja jajca, ki so kuhana trdo. stojijo po teden dni, preden pridejo z raki na mizo a la New-burg. Živila v kositrastih škatljali stojijo odprta, da se razkrojijo in v njih naselijo vsakovrstni zdravju škodljivi bacili. — Stimson, ameriški vojni minister je obelodanil ukaz, po katerem se bo ameriška zvezna armada razdelila v tri divizije pehote. Načrt bo stopil v veljavo že z dne;m 15. februarja. Po novem načrtu bo ozemlje Zdr. držav razdeljeno geografično v štiri ločene vojaške okraje: v vzhodni okraj, srednji, zapadni in južni. Glavni stani teh okrajev so v Governors IslandiT, Chicagi, San Franciscu in (San Antoniu. Konjeniška divizija bo dodeljena južnemu okraju. Drugi okraji pa dobijo po o-no divizijo pehote. — Generalni poštar Hitchcock priporoča, ,da bi se zvišala poštnina za drugi razred, za. eno pa želi. da bi se poštnina za pisma znižala na en cent .Ako bi se zvišala poštnina za drugi razred, bi to zadelo le časnike. To priporočilo glavnega poštarja dokazuje, da ni velik prijatelj izobrazbe. ---- - ker hoče otežkočiti izdajanje časnikov. Priporočilo potrdi tudi staro resnico, na tisti, ki vladajo v monarhiji ali republiki, niso bili šel nikdar naklonjeni ljudski prosve-ti in izobrazbi. —- S 47. glasovi proti 23. je sprejel senat dodatek li konstituciji, ki se glasi, da sme vsakdo biti le enkrat predsednik Zdr. držav, njegova doba pa traja šest let. Da ta. sprememba postane veljavna, je treba, da zanjo glasujejo zbornica in tri četrtinke držav. Po vsprejeti spremembi ne morejo, postati predsedniki Roosevelt, Taft in Wilson. Le Wilson je toliko na boljšem, da bo njegova predsedniška doba trajala, šest let, ako bo dodatek postal pravomo-čen tekom njegovega predsednikovanja. — Pred ustjem reke Delaware sta trčila skupaj parnik “Prinz Oskar”, lastnina Hamburg Amerika družbe in štirijambornik ‘City of Georgetown’. Štirijambor-nik se je .pogreznil in moštvo se komaj rešilo na parnik, ki je bil tako težko poškodovan, da se je moral vrniti v Pbiladelphijo. —- Kongresnik Jones iz Virginije, predsednik del, ki se tičejo; o-tokov, je ožigosal državne uradnike na Filipinskem otočju, ki so barje uvedli grozovlado za Filipince. Posebno ostro je napadel generala Forbesa, ki ima gover-nersko oblast. Res pravi čudaki so gospodje kongresniki iz južnih držav. Homa mirno gledajo,kako podivjana drhal preganja in linča zamorce, v kongresu se pa potegujejo za svobodo Filipincev. — Neka dobrodelna družba v Filadelphiji je nakazala $1500, za počitnice ondotnih konj požarne hrambe in policije. Mogoče bo še fieka j vode steklo v oceane, predno bodo kapitalistični dobrotvorniki prišli do prepričanja, da tudi delavci potrebujejo počitnic. — Ciprianu Castru prejšnemu predsedniku in tiranu v republiki Venezueli nočejo dovoliti, stopiti na ameriška tla. ker je baje preje izvršil razna hudodelstva.. Mogoče bi bilo bolj odkritosrčno, ako bi vlada rekla: “Castro nočemo te, ker si preje ameriškim asfaltskimHrastovcem gledal preveč na prste. „ Inozemstvo. Mirovna pogajanja so pretrgana in topovi zopet grmijo pri Ča-taldži, Drinopolju. Skadru in Janini. Po poročilih'iz Londona so zunanje utrdbe 'pri Čataldži v plamenu. Turška armada se baje noče pokoravati Mladoturkom, v Carigradu preti vstaja znova. Mnogo Turkov zapusti Carigrad po noči in beži v Skutari, ki je v Mali Aziji, nasproti Carigrada, “Kisimet” (vsoda ali volja alaha) se razlega po mošejah, mej tem ko grmijo topovi sovražnika in prijatela ob čataldski obrambni črti. Srbi in Bolgari imajo pri Čataldži nad 200 tisoč vojakov. Odkar obstoji nemški državni zbor je prvič dobila vlada nezaupnico. Zbornica jie imela odobriti ali pa zavreči odgovor državnega kancelarja na interpelacijo, “kaj namerava državni kance!ar pod-vzeti, da zabrani razlastitev poljskih zemljiščnih lastnikov v Prusiji skozi prusko vlado v smislu zvezne ustave.” Zbornica je glasovala z 213. glasovi proti 97. proti predlogu dr, Hermana Lisca, ki se je glasil, da ŠTEV. NUMBER 6. naj se interpelacija zavrže. Proti vladi so glasovali Poljaki, centrum in socialisti. “Austro Americana” namerava uvesti redno parobrodno črto med Trstom in Kanado. Načrt za novo naselniško črto bodeta uresničili. “Kanadska pacifiška železniška” družba in ‘Austro Americana’ že v mesecu marcu. Zadnja družba je baje pod nadzorstvom nemške parobrodno družbe Hapag in severnonemšike-ga Llovda. Angleška višja zbornica je po štiridnevi razpravi odklonila s 326 glasovi proti 69. “home rule” za Irsko. Angleška delavska stranka se je odločno izrekla za žensko volilno pravo. Na zborovanju v Londonu, na katerem so bili zastopniki vseh unij, je bilo oddanih 850 glasov za žensko volilno pravo, proti pa 437. Sklep delavske stran ke je dalekosežnega pomena, ker bodo sedaj tudi drage stranke-primorane sprejeti žensko volilno nravo v svoj program. V Dundeeju na Škotskem so sti-fragetke vprizorile pravi pefcler-ski dirindaj. pri slavnostnem podel j en ju meščanskega prava mini-sterskemu predsedniku Asquithu. Koma j je minister vstal raz sedež, da bi se zahvalil, že mu je od vseli strani donelo nasproti izda-jialee. Po težkem delu se je posrečilo; policiji spraviti ženske iz dvorane. Neka ženska, je hotela z galerije skočiti v parter na ljudstvo, vendar so jo pa še o pravem času obdržali moški. Zakon za bolniško zavarovanje, ki stopi -v veljavo na 'Angleškem, boi deželi provzročil na leto nad 22 miljonov dolarev troskov. Bur-žvazni listi tolažijo kapitaliste, da bo ta vsota dobro naložena, ker se bo povišala proizvajalna moč delavcev, torej tudi dohodki industrije. Tz tega je razvidno, da kapitalisti celo socialne reforme v korist delavcem presojajo s profito lovskega stališča. Ako se izplača, so za reforme, v nasprotnem slučaju pa proti. V Bologni je štiri sto katoliških duhovnikov poslalo nadškofu prošnjo. v kateri prosijo za zvišanje svojih plač. ker jim je nemogoče izhajati vspričo neznosne dragi-ne. V slučaju, da se ne bo oziralo na njih prošnjo, so duhovniki zagrozili s štrajkom. Iz Madrida poročajo, da so na nemškem parniku “Cap Blanco” ukradli iz varnostne shrambe'ne-" znani zlikovci železen zaboj, v katerem je bilo 100,000 mark ($25,-000). Parnik je priplul iz Rio de Janeiro. Tatvino so opazili še le v Tign na Španskem. Živinorejci iz Texasa poročajo, da se je močna vstaška četa, najbrž predstraža generala Salazar-ja uribližala do tri milje • mestu Juarezu. Tudi v Mehiki, glavnem mestu so vstaši delavni. Zadnji pondel-jek je bilo mesto v temi in ulična železnica je vstavila promet, ker so vstaši potrezali električne žice. Mongolski delegaciji v Peters-burgu je došla tožba, da so v novo ustanovljeno mongolsko državo vdrle kitajske vojaške čete. Motngolska. delegacija je takoj pro sila Rusijo pomoči. Dr. Neumayer, nekdanji dunajski župan je umaknil tožbo radi razžaljeni a časti proti socialistu Schulimieieru. Rebnhmeier je na občinski seji rekel županu, da je župan sramotna pega v dunajski mestni upravi, poleg pa pristavil, da je pripravljen doprinesti dokaz resnice. DOPISI. Rock Springs, Wyo. Veseli me, ker so se društva, •oziroma člani in članice S. .N P. J. tako pogumno in modro obnašali za časa, ko je pretila jednoti nevarnost od strani zunanjih sovražnikov in junaško odbili vse napade, naperjene proti razvoju naše mogočne organizacije. Stali smo združeni: vsi za enega, eden za Vse. Cenjeni bratje in sestre! Pokazali smo celemu svetu, da si ne pustim'0 od nikake strani komandirati glede uprave in vodstva naše vrle in napredujoče S. N. P. J. Da smo na pravem potu, potrjuje nam hitri napredek jedno-te. Pomislite : nad dve sto trdnjav se danes zbira pod okriljem velike S. N. P. J. Zatoraj bratje in sestre: ostanimo vedno složni med seboj! Nikdar naj ne bo med nami prepirov, pač pa glejmo na to, da bode vladala lepa sloga med vsemi elani in članicami. Bratje in sestre! Bodimo vsi agitatorji naše velike S. N. P. J. Vsi posvetimo. svoje moči njenemu razvoju; to bode nam in drugim v korist! Društvo “Trdnjava” je imelo svojo predpustno veselico V korist društvene blagajni. V imenu društva se na tem mestu zahvaljujem vsem udeležencem naše veselice, kateri so pripomogli do tako lepega uspeha. Na veselici je sodeloval tudi naš pevski zbor pod vodstvom, g. Franka Plemela. Za-.peli so štiri krasne pesmi. Vrlemu pevovodju in drugim pevcem izrekam na tem mestu najprisrč-nejšo zahvalo z.a njih trud in sodelovanje pri veselici. Nadalje se društvo tudi zahvali vsem ženam in dekletom, ktere so se udeležile veselice in tako pripomogle do večje zabave in uspeha, čast vsemi Dne 23. jan. smo spremili na pokopališče našega umrlega brata Franka Porento, ki je umrl v tu-kajšni bolnišnici. Uposlen je bil v premogovem rovu štev. 3., last Central Coal & Cock Co., ki je od daljen od mesta kake pol ure. Delavci hodijo na delo ob železnič-uein tiru. Te poti se je posluževal tudi rajni Porenta ker človek ne ve kje in kedaj ga zadene nesreča. Nič. hudega sluteč je šel na delo ob dvotirni železnični progi, kar mu pridrvi nasproti vlak. On se nasproti prihajajočemu umakne in tako izpostavi nevarnosti >,adaj prihajajočemu, kateri ga je z vSo silo zagnal po nasipu, da je obležal v nezavesti. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je živel le nekaj dni. Omenjeni je bil član dveh društev: “Trdnjava”, štev. 10. S. N. P. J. in dr. sv. “Barbare”, štev. 29. Oba društva sta mu skupno priredila lep pogreb. U-mrli Porenta je bil dober član obeh društev in moralnega življenja. Bil je neoženjen in zapušča tukaj dva brata in eno sestro, v domovini pa stariše, brate in sestre in drage sorodnike. Društvo “Trdnjava”, štev. 10. S. N. P. J. izreka na tem mestu vsem sorodnikom svojega umrlega elana svoje sočutje in sožalje. Naj mn bode blag spomin! ’ Prosperiteta se je zadnji čas tudi precej poslabšala. Splošno se čujc, da bodemo imeli dosti počitka letošnje leto. Vse kaže, da bode treba vleči strahoviti ploh tudi letos. Sicer sem pa tega popolnoma vajen, a vendar pa fanta pretresejo vse strahote še le takrat, ko je čas pred vratmi. Tolaži me pa nekoliko to, da imam še nekaj sovrst- Sikov, za katere upam, da mi bo-o pomagali potegniti ono usode-polno dilo, ki je bridka kazen za vsakega, ki se ženi skozi vse1 leto, vendar pa na pepelnico usilju-je svojo suhoparno . ljubezen ponosnim vnukinjam bogine Žive. Po mojem mnenju hi moral kazen prestati tisti, ki je naj.več vzrok. Zato smo pa tudi fantje sklenili, da nam morajo dekleta pomagati, kadar bomo vlekli tisto strahoto, ki se imenuje ploh. Kako in kaj bode cela stvar izpadla, vam hočem v kratkem poročati; do te daj pa ostanem vaš vedni ženinski kandidat. Frank S. Tavchar. La Salle, Ul. Vsako leto nemila smrt ugrabi iz naše srede lepo število bratov in sester. Kolikor večja postaja organizacija, toliko bolj bogata je njena žetev. Mnogo naših bratov postane žrtev- kapitalističnega družabnega sistema: na delu jih zasuje debela plast skalovja, ali pa jih umorijo strupeni plini, ali jih pa zobčasto Mesovje v tovarni strga na kosce. Kri naših bratov1 je škropila stene v rudnikih, tla v tovarnah in plavžih, tračnice na železnicah in stavbinske odre na stavbiščih. Skoraj v vsaki industriji so naši bratje kot muce niki dela prelili svojo kri. Zopet druge je neozdravljiva bolezen položila na postelj, katere kali so vsesali pri težkem, napornem in mukotrpnem delu, s katere niso vstali, dokler jih smrt ni rešila muk in trpljenja tega sveta. Posebno zadnji mesec, kakor je razvidno iz dopisov v “Glasilu”, je smrt bogato žela v naših vrstah. Iz raznih naselbin so bratje poročali p izgubah, ki so zadela krajevna društva. Zgodovina bo pripovedovala o velikem številu mučenikov dela. ki so se združili v podporni organizaciji, da podpirajo drug druzega in se borijo za resnico in pravico, kateri pa niso doživeli dobe, ko so pričeli vzhajati prvi žarki svobode in vesoljnega bratstva. Lani dne 6. februarja je tudi našo naselbino zadela huda izguba. Zavedno je zatisnil oči brat Valentin Potisek, pijonir naše jednote in neumoren bojevnik za pravico in resnico. Njegovo delb je mnogo pripomoglo za probujo tukajšne naselbine. Še danes, ko je minolo leto dni, odkar je umrl, se ga bratje in sestre spominjajo kot vzornega agitatorja za našo jednoto, ki je znal s taktičnim nastopom pridobiti tudi najhujše nasprotnike za našo stvar. Mnogo bratov in sester, ki so z nami gradili to veliko, mogočno in napredno podporno organizacijo, danes počiva v grobu. Njih trupla trohnijo! ... Ali duh napredka in svobode, ki je bival v rajnih bratih in sestrah, dokler so bili med nami, živi še danes in bo živel vedno, dokler bo človeški rod hodil po zemlji. To prepričanje nas tolaži v tugi za umrlimi bra ti in sestrami, in navdaja nas z upanjem, da bodo za človeški rod nekega dne napočili dnovi sreče in veselja. Najboljše pa častimo svoje rajne brate in sestre, da vedno in povsod agitiramo za našo jednoto. dokler ne združimo vseh ameriških Slovencev pod okriljem S. N. P. -J.. S tem izpolnimo srčno željo naših dragih rajnih, in postavimo jim trajen pomnik v zgodovini ameriških Slovencev. L. Z. potrebna in da bi moral biti vsak Slovenec v Ameriki organiziran v nji. Ako bi se vsakdo tako zavedal, kolikega pomena je za nas podporna organizacija, potem bi ne bilo toliko gorja in bede med nami,- Nihče neve, kedaj postane žrtev zločinskega kapitalističnega sistema, ki vsaki dan uniči lepo število mladih in krepkih, proletarskih življenj. Zategadelj priporočam vsem tistim, ki čitajo ¡“Glasilo”, pa še niso člani pod-1 porne organizacije, da se pridružijo naši jednoti. članom in članicam S. N. P. J. pa kličem: Agi-. tirajmo za našo jednoto in prido-j bivajmo ji vedno novih članov, da bomo ob času prihodnje konvenci-' je šteli vsaj 15 tisoč članov in članic! I Rajnega brata John Mlekoša ’ pa priporočam vsem bratom in sestram naše podporne organizacije 1 v blag spomin. Zemljica mu hodi lahka! J. Widmar. Yukon, Pa. Tukaj delamo vsaki dan. Seveda ne s polno paro, marveč bolj po malem. Po teh vrsticah si lahko vsakdo predoči, kakšen je tukaj delavski položaj, no da bi bilo meni treba tukajšne razmere popisati na drobno. Dne 16. m. m. je nemila smrt ugrabila iz naše srede brata Johna Mlekoša. Omenjenega dne je šol rajni brat delat kot po navadi v rudnik. Delal je skupaj z nekim svojim tovarišem. Poleg njiju je delal sodelavec Anton Arlasky. Ker je bil novinec, je menil, da lahko strelja kedar hoče, in da mu ni treba o tem obvestiti bližnjega tovariša. Arlasky torej nabije strel in ga zapali. V tem hipu pa zadene toča kamenja s tako, silo rajnega brata Johna Mlekuša v glavo, da se ni več zavedel in je kmalu izdihnil. Rajni Mlekuš.je bil star 18 let, doma iz vasi Koritnice pri Bovcu na Primorskem. V Ameriki zapušča tri (brate: enega v Wick Haven, dva pa v W. Virginniji, doma pa žalujeta za njim mati in ena sestra. Rajni je bil v Ameriki pet mesecev. Vendar je tukaj uvidel potrebo podporne organizacije in se pridružil naši jednoti. Njegova osivela mati bo sedaj dobila 575 dolarjev, ker sto jih je šlo za pogreb. Društvo je storilo svojo dolžnost, ker so se vsi elani udeležili pogreba. Tudi žensko društvo “V boj za svobodo’, štev. 189. se je udeležilo pogreba, kakor tudi drugi tovariši in Slovenci. Že nad štiri leta nismo imeli slovenskega pogreba, in le želeti je, da bi se v bodoče še za več let smrt ogibala naše naselbine. Neljulba nezgoda, ki je zadela našo slovensko naselbino, dokazuje, da je podporna organizacija Cleveland, O. Stara in gola resnica je, da na vsakega leti kamenje, ki hoče organizirati narod gospodarsko ali politično v tem smislu, da koristi narodu in ne pojedincu. Tega sem se zavedal, ko sem poslal zadnji dopis glede ustanovitve zadruge v Clevelandu našemu “Glasilu”. Vendar pa nisem pričakoval, da bo gospod urednik “Clev. Am.” proglasil na kratko vse za laž. Ne bom se prepiral ž njim, kaj je laž in kaj ni laž,, marveč bom navedel fakte, čitatelji naj pa sodijo. On pravi, da je laž, ako se trdi, da ga je kdo silil, da naj skliče shod. Da se ne bom prepiral ž njim, bom citiral tukaj, kar je dejal sedanjemu predsedniku urednik tega “vzornega delavskega” Lista, ko je prišel k njemu, da naj skliče shod. Njegove besede so se glasile tako-le: “Pustite to v miru. Tembolj se meša d . . ., toli-kor bolj smrdi. Saj niste vi prvi tu. Bilo jih je več kot petnajst. Tukaj imam kup pisem, pa nisem hotel priobčiti nobenega.” Nadalje trdi, da zavijam, ker sem sporočil, da je zavrnil oglas. Dejstva o tej zadevi so naslednja: Odbor je zahteval, da naj priobči Oglas na prvi strani in z velikimi črkami. Tam ni imel prostora, ker ga je rabil za vesti o ljubih miljonarkah. Tudi oglasa ni sprejel. Pač pa je v listu na skritem prostoru prinesel nekaj vrstic. Urednik se sicer pritožuje, da smo mu prinesli premalo gradiva, poleg pa venomer kriči, da je “Cl. Am.” delavski list. Po mojem skromnem mnenju je pa dolžnost urednika vsakega delavskega lista, da piše v prilog delavcem, ne da bi bilo treba delavcem nositi koše gradiva v uredništvo. Ali niso drugi slovenski delavski listi pisali v prilog zadružni organizaciji, dasiravno jim nismo pošiljali ¡gradiva za članke o zadružni organizaciji? Urednik “Cl. Am.” je pa storil nekaj druzega, da bi prestrašil ljudstvo. Priobčil je velik članek o neki propadli zadrugi. Ko so ga vprašali, zakaj priobčuje take članke, katerih vsebina ne odgovarja resnici in je škodljiva, se je odrezal, da lahko piše, kar hoče. Gotovo! Gola resnica je tudi, da so hoteli oddati lepake za shod v tisk njemu. Res je, da je bil čas tudi kratek, ker je bilo pred prazniki. Ali urednik je rekel, da jih nihče ne bo tiskal, ker je pred prazniki povsod mnogo dela. Ko so pa bili lepaki tiskani v tiskarni“ Radnič-ke Borbe” in ko je zvedel za ceno, je pa urednik vzkliknil, ako bi bil vedel, da se bo kaj takega zgodilo, bi bil delo prevzel in delal sam, ako bi bilo nemogoče jih izvršiti na drug način. Iz tega dejstva je razvidno, da se je norčeval iz nas. On tudi piše, da nam rad pre-pusti vse novce, kar jih je dobil od trgovcev. Odprto mn povem, da ne želim tistih novcev, dokler imam dvoje zdravih rok in upam, da bom z ročnim delom toliko zaslužil, da preživim sebe in družino. Ni pa možato, da se zalteva v mio je ime, katerega sem dobil po svojem očetu m ki je ostalo do današnjega dne nepokvarjeno. Na zadnje pa hoče nekaj prerokovati o našem vspehu? Da, vspeva-li bomo, pa ne na njegovo pripo-ročbo, temveč z našim delom. Mi dobro vemo, da moramo o-stati zvesti ideji, za katero smo se zavzeli. Kupovati moramo pri svo ji zadrugi, ne oziraje se, kakšne so cene drugod. Že danes se čuje, da bodo trgovci znižali cene, ako je treba tudi v zgubo, da hi zatrli zadrugo. Ko bi to dosegli, bi šle cene zopet kvišfeo. To je star trgovski manever, ki se je dosledno izvedel še povsod, kjer se je organizirala zadružna prodajalna. Dne osmega februarja bo imela zadruga glavno zborovanje v Knavsovi dvorani, na katerem bo odbor poročal o svojem delu in se bo pobiral denar in se izdajale delnice. Glavno je, da zberemo dovelj denarja za začetek in odpremo prodajalno. Prostore imamo že najete, inkorporaeija je tudi priskrbljena, začeti se pa misli s prvim marcem. Člani in članice S. N. P. J. v Clevelandu- Pridružimo se zadružni organizaciji. Svoji k svojim! Uresničimo to geslo v kolikor se da. Vsi smo delavci, nekateri mali obrtniki, izkoriščani pa vsi enako. Pomagajmo si na gospodarskem polju tam, kjer si lahko pomagamo. Zadružna organizacija je za nas tolikega pomena kot podporna. Vsak družinski oče si lahko vsako leto prihrani nekaj desetakov-, ki pridejo prav v vsaki družini, poleg smo pa prepričani, da dobimo vedno blago prve vrste. Zadruga je naša last, zato se! pa ravnajmo po geslu eden za vse, vsi za enega, A. Bogataj. Calumet, Mich. Letos imamo tukaj prav krasno zimsko vreme. Saj do zdaj je bilo tako. Tukajšna letošnja zima ni sorodnica lanske, v kateri je bilo mraz, da je pokalo in škripalo pod nogami. Dela se tukaj vedno, pa tudi plača ni preslaba. Ali kaj pomaga dobra plača, ko moramo za živež in obleko plačevati visoke cene. Kdor je oženjen in ima veliko družino, zelo težko izhaja. Posebno zima hudo zadene družin skega očeta, ko je treba kupiti mnogo kuriva in tople obleke. Ako kdo ne plača eden ali dva meseca svojega računa, dobi poziv-nico, v kateri ga vprašajo, zakaj ni prišel plačat. To je v navadi pri naših trgovcih s špecerijski,.» blagom. Pri drugih narodih počakajo človeka, ako je v stiski, pet do šest mesecev. Pri nas je drugače, ker se povisod ubira reklamna struna: Svoji k svojim. Slišal sem, da v New Yorku in Jolietu živijo ljudje, ki za zaju-terk pojejo enega socialista, za kosilo dva, za večerjo pa zopet samo dva, ako niso preveč lačni. Kedar so izdelani, pohrusta jo tudi tri ali pa še več. za večerjo, posebno če so s pomočjo alkoholičnih pijač poklicali duhove na pomoč, da jim pomagajo obirat socije. Včasi tudi k nam zaide kakšen človek, kateremu so najljubša jed socialisti. Vendar pa niso tako po-. gumni kot v Jolietu in New Yorku, da bi si jih vsaki dan privoščili najmanj pet. Srce jim zleze takoj v hlače, ako se med durmi pri kaže le en soeij. Vilice, nož, sploh vsa priprava, ki je nalašč tu, da se pečenko razreže po vseh pravi-uživaške umetnosti, jim pade iiz rok. Kje je vzrok za to? Nevem! Najbrž ga najdemo v tem, da imamo tukaj štiri svobodomiselna društva, v vsakem svobodomislecu pa vidijo socialista. Zato jim menda socialisti ne gredo v tek. Vobee pa imamo pri nas tudi vsakovrstne ljudi. Nekdaj so bili svobodomisleci. Danes so zopet klerikalci. Drago leto bodo mogoče liberalci. Svoje prepričanje menjajo kot navaden človek srajco. Danes so v Indiani za mezdnega sužnja v kakšnem ameriškem podjetju, drugi dan se jim pa posreči priti v klerikalno podjetje za hlapca. Pa glej jih! Takoj se spremene v tercijalce. Vse člane društva “Bratska Sloga”, štev. 62. obveščam, da se seje vršijo isto nedeljo, kakor so se vršile do sedaj. Razlike je le toliko, da smo do sedaj zborovali popoldne, v bodoče bomo pa dopoldne. Prihodnja seja se vrši dne 16. februarja ob devetih zjutraj. Društvo je nadalje zaključilo, da mora vsak član plačati ves asesment. Do sedaj je marsikdo plačal le en asesment, ali pa enega in pol, dasi je imel plačati dva Tako vplačevanje pa dela mnogo sitnosti tajniku in blagajniku. V računskih knjigah prav lahko nastane zmešnjava, kar je pa popolnoma nepotrebno. Vsakdo naj plača redno svoj asesment, pa bo vse v redu. J. Roundup, Mont. Sedaj delamo vsaki dan. Tudi zaslužek ni preslab. Ali koliko časa bodo trajale take razmere, je drugo in zelo važno vprašanje. Po mojem mnenju še en mesec, potem bomo pa v starem tiru: delali bomo tri do štiri dni v tednu. Rojakom ne svetujem, da bi sem hodili za delom, ker se delo prav težko dobi. Kakor vsako leto, imam tudi letos v predpustu staro smolo. Seveda na vsaki strani imam 18 let. Zato me zgrabi vselej taka jeza, kadar vidim kakšno poroko, da bi šel najrajše na Balkan, ko se sklene mir, da si zberem nevesto med mladimi in bogatimi Turkinjami. Slovenke me nočejo, človek pa tudi vse svoje žive dni ne more ostati samec. Poročila sta se br. Jakob Jerin z gdč. Viktorijo Košak in br. Ant. Komac z gdč. Agnes Petek. Oba sta člana tukajšnega krajevnega društva S. N. P. J. Obilo sreče v novem stanu- Na člane in članice društva “Živila Ilirija”, štev. 114 pa apeliram, da redno in točno prihajajo k sejam, ker imamo na dnevnem redu vedno važne točke, katere je treba rešiti. Posebno glede slavnostnega razvitja društvene zastave, prihajajo tako važne točke na razpravo, da je v interesu vsakega člana, da je na seji navzoč. Tomaž Pavlin, predsednik. Cleveland, Ohio. V Clevelandu smo zopet doživeli one blažene čase, kot so bili ob času tukajšne verske revolucije. Že nekaj časa, sem opazoval članke v “Clev. Am.” proti S. N. P. J. V sedmi številki tega letnika “Cl. Am.” jei pa Anton Grdina, član naše jednote povedal odprto, da bi najrajše videl, ako bi elane S. N. P. J. zvabil v S. D. Z. Ako odštejemo psovke in zabavljice, tedaj je ves dopis navadna reklama za S. D. Z. na račun Slovenske narodne podporne jednote. Br. A. Grdina, je malo časa, ne-jWj mesecev elan S. N. P. J. Kaji rga je privedlo v to podporno organizacijo, je težko ugeniti. Vsekakor je moral vedeti, še predno se je pridružil naši podporni organizaciji, da v nji ne obstoje verske in politične razlike, da je vsak do brat, pa naj bo socialist, katolik, luteranec, žid, mohameda-nec ali pa buddhist. Slovenska narodna podporna jednota je ustanovljena na svobodomiselni podlagi in se ne briga za versko ali politično prepričanje bratov in se ster. Do danes še ni nobenega brata ali sestro silila, v kateri veri naj se izveliča. Ako je to vedel Anton Grdina — kar je vedeti moral — predno je pristopil, zakaj se je pridružil tej podporni organizaciji? Mogoče radi tega, da bi razsul to podporno organizacijo, ki je trn v očeh vseh nazadnjakov? Br. Ant. Grdina to ne gre! Člani Slovenske narodne podporne jednote se ne dajo vleči od nobenega ¡za nos. To ni fara sv. Vida v Clevelandu, v kateri so lahko zlobni jeziki prov-zročili prepir in pretepe. Slovenska narodna podporna jednota je najnaprednejša podporna organizacija med ameriškimi Slovenci. Pri taki organizaciji pa ne vlečejo fraze, zabavljice, laži in opravljanja. Br. Anton Grdina sanja o tisočakih, ki so jih elani vnlaeali v blagajno jednote. Res čudno! Ali br. Anton Grdina ni nikdar čital štirimesečnih računov v “Glasilu”, v katerih so bili zopet natisnjeni tisočaki, ki so se izplačali kot bolniška podpora članom in članicam, ali pa kot posmrtnina njih dedičem? Ali ni bil preostali denar vestno naložen v bankah? Ali ni še danes ta denar vestno naložen? Odgovorite br. A. Grdina! Br. Anton Gr din g, pravi, da so bratje bedasti. Torej vsi smo bedaki, ker smo se organizirali v napredni podporni organizaciji, da v bolezni, sili in potrebi podpiramo drug druzega, le Anton Grdina je pameten človek. Brat, hvala za tak poklon! Br. Anton Grdina tudi nekaj piše o domu, v katerem bode imelo par urednikov “svoje domove”. Vprav to dokazuje, da je br. Antonu Grdina le za zgago in prepir. Ako bi bil pogledal v pravi- la, bi bil našel, da ima pravico staviti pri svojem društvu predlog, da se doma ne gradi. Njegovo društvo ima pa pravico vzeti iniciativo, ako odobri njegov predlog, da gre gradnja doma še enkrat na splošno glasovanje. Pametnejše je citati pravila, kot pa napisati nekaj psovk in blamirati sam sebe. Br. Anton Grdina piše, da je mnogo članov v Clevelandu sram “Glasila”. Na tem je toliko resnice, da mogoče ne ugaja vsem, ker se vsem ljudem ne more ustre^ či. Ali pribita resnica ostane, da “Glasilo” prinese mnogo poduč-nega čtiva. Br. Anton Grdina grozi, da bo odstopil. Njemu ni treba s tem groziti, ker je s svojim dopisom, s katerim hoče napraviti razdor v jednoti in zvabiti člane k S. D. Z., zaslužil, da se ga izključi. Da bodo člani S. N. P. J. razumeli zakaj je dopis br. Antona Grdina zagledal beli dan v “Clev. Am.” moram podati nekaj širšega pojasnila. Komur so razmere znane v Clevelandu in živi tukaj že več let, mu je cela komedija znana. S. D. Zveza je bila'vstanovljena za Cleveland in državo Ohio. Vsak član te zveze, ako odpotuje iz države Ohio, ker je vstanovljena le za njo, izgubi po svojem odpoto-vanju vse pravice do nje! Glasilo zvezo je “Clev. Am.”, ki je obenem tudi glasilo trnka jšnih slovenskih trgovcev. V Clevelandu se agitira, da bi krajevna društva S. N. P. J. pristopila k S. D. Z. Ako se to posreči, bi se omejil za nekaj časa napredek S. N. P. J. v Clevelandu. Br. Anton Grdina je pooblaščenec S. D. Z. To je vzrok, zakaj je začel pisati proti S. N. P. J., “Glasilu” in glavnim uradnikom. S. D. Z. je danes še mrtva za razsodne ljudi. Treba bo še mnogo dela, predno bo ta organizacija priromala do svojega cilja glede načel. Ako bi S. D. Z. spremenila svojo ustavo in pravila, bi mogoče napredovala. Na tej podlagi kot je danes, se pa ne more razviti. Ako bi imela napredno ustavo in pravila, bi se ji lahko pridružili člani drugih jednot in zvez, ne da bi 'še Točili od svojih. Po danimi razmerami pa ne bo nobeden razsoden človek pustil sedanjo napredno zvezo ali jednoto in se pridružil S. D. Z., ker se mu lahko pripeti, da izgubi vse, daširav-no je že leta plačeval svoje prispevke, ako zapusti državo Ohio in se preseli drugam. Moj namen ni kritizirati S. D. Z., namreč me veže dolžnost kot elana S. N. P. J., da povem resnico, ko se skuša slovenski javnosti nasuti peska v oči. Kot zvest član bom vsikdar branil našo jednoto, posebno takrat, kedar se bo z nečednimi sredstvi skušalo zapeljati brate in sestre do nepremišljenega koraka. Avgust Kužnik, predsednik dr. Naprej, štev. 5. Cleveland, O. članom društva “Balkan”, št. 133 na znanje. Prihodnja društvena seja se vrši dne devetega februarja, točno ob dveh popoldne (solnčni čas). Bratje pridite na sejo vsi do zadnjega in vsakdo naj pripelje s seboj še enega novega kandidata. Saj to je sveta dolžnost vseh članov. Agitirajte povsod za društvo in S. N. P. J! Ne ozirajte se na “Cl. Am.” in “Gl. Nar.”, kakor tudi ne na “Am. Slov.” To je že nekaj navadnega, da se ti trije “ptički” hudujejo nad napredkom v naši podporni organizaciji. Mi ne poznamo tro-zveze, pač pa bratstvo vseh v jed-noti. Da bode trozveza še v prihodnje agitatorieno tako delavna za našo jednoto, kličem živela delegacija pete redne konvencije in S. N. P. J. Imam veliko gradiva v zalogi o nevoščljivosti in o nasprotnikih naše podporne organizacije, katerega mogoče še podam javnoisti, ako bo treba. Ant. S. Pozarelli. Springfield, Ul. Zadnjič sem priobčil doneske, katere so mi darovala društva S. N. P. J. v podporo, v izdaji dne 15. novembra. V zahvali sem razjasnil tudi moj tužen in beden položaj ; povedal sem, zakaj sem bil primoran obrniti se za podporo do bratov in sester naše podporne organizaije. Razume se samoposebi, da v hiši, v kateri oče radi rudarske na- duhe že ne dela nad tri leta, najstarejši sin — edina opora v družini, pa umira počasi za jetiko, ni blagostana, ako je poleg starejšega sina še nekaj nedoraslih otrok, ki so nesposobni za delo. To je danes usoda delavca! Vendar se pa umirajočemu mlademu delavcu srce razveseli, ko vidi, da njegovi bratje in sestre, ki so ž njim organizirani v eniin-isti podporni organizaciji, ne nosijo ljubezni do bližnjika le na jeziku, marveč ljubezen izkažejo tudi dejanski. Da, srce se človeku razjasni, ko vidi, da ni zapuščen, dasiravno so ga zapustili tisti, za katere je delal, da so imeli vedno polno življensko kupo pred seboj. Darovala so naslednja društva: Štev. 3 $4.30; štev. 20 $4.50; štev. 32 $5.50: štev. 33 $5.00; štev. 35 $2.10; štev. 36 $2.00; štev. 50 $14.55; štev. 59 $5.00; štev. 72 Ije, ako se privede več otrok, hkrati k zdravniški preiskavi. Želim, da bi bili na seji navzoči člani(ice) v polnem številu. Charles Penko, tajnik. $5.00; $5.00; $1.75 ; $4.80 : $5.00; $5.50 ; $2.25 ; štev. štev. štev. štev. štev. štev. štev. 117 129 138 154 168 89 $5.00; štev. 92 100 $3.00; štev. 104 112 $5.20; štev. 119 $5.00; štev. 136 $3.65; štev. 153 $3.00; štev. 164 $4.50; štev. $3.00: štev. 182 $3.60 in štev. 188 $2.50. Vsem bratom in sestram, ki so mi priskočili na pomoč, izrekam najtoplejšo zahvalo. Ako bo še katero društvo kaj poslalo prispevke priobčil kasneje. Leopold Maček, član društva štev. 47. bom Chicago, 111. Ker je tajnik našega društva “Narodni Vitezi”, štev. 39 preobložen z delom v društvenih zadevah, zato naj se v prihodnje pošiljajo vsi dopisi, prošnje in vabila na naslov zapisnikarja- John Koren, 2348 Blue Island Ave., Chicago, m. John Koren, zapisnikar. rad vojak, zato je izvršil samomor. Vzroki, zakaj da ni bil rad vojak, so izven vojašnice neznani. Vesti iz domovine. LJUBLJANA IN KRANJSKO. — Razstreljevanje v glavni strugi Ljubljanice. Skalnata la-porjeva tla v glavnem kanalu, ki segajo od Fužin do šentpeterske vojašnice, bo treba z dinamitom razstreliti, preden se more struga poglobiti. To razstreljevanje se je to zimo pričelo na črti Moste-vo-jašnica; vrši se že «kakih šest tednov 'z malimi predsledki. Razstreljen svet vi strugi se zatem sproti čisti na ta način, da se materijal odvaža z malimi parnimi stroji in vozovi na odkladališče na Kodeljevo. Veliki bager pa strugo obenem p o gl obuj e. — Lovska nesreča. V lovišču trgovca in posestnika Jožefa Grassellija v St. Juriju je ob južni železnici lovila večja družba lovcev. Jožef Sivka ml. je streljal tako neoprezno na zajca, da je zadel Grassellija, ki se je smrtnonevar-no ranjen zgrudil na tla in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. šla v njej v ruto zavitega novorojenčka moškega spola. Truplo je bilo najbrže štiri do pet dni v vodi. O materi nimajo nobenega sledu. Frančiškanski most v Ljubljani prično podirati meseca oktobra letos. Naznanila in vabila. St. Louis, Mo. Društvo “Planinski Raj”, štev. 107 priredi v soboto dne 15. februarja t. 1. veliko veselico v češki dvorani na 9. St. in AUen Ave. Začetek točno b sedmih zvečer. Vstopnina 25 e. Dame so vstopnine proste. Vstopnice je dobiti pri članih in članicah, na dan veselice pa pri vhodu v dvorano. Članom in članicam, ki niso le; preveč oddaljeni od društvenega sedeža, priporočam najtoplejše, da se veslice udeleže zanesljivo. Vljudno vabimo na veselico vsa slovenska društva v St. Louisu in tukajšnji okolici, sploh vse tukaj-šno slovensko občinstvo in v oko- lfri. Na svidenje dne 15. februarja! Društveni odbor. Oglesby, Ul, Zahvaljujem se vsem članom in članicam raznih krajevnih društev S. N. P. J., ki so posetili veselico našega društva “Vrtnica”/ štev. 155 in tako pripomogli do vsestranskega vspeha. Posebno zahvalo pa izrekam društvu “Lilija”, štev. 95 in “Mladi Slovenec” in vsem darovalcem, ki so kaj darovali našemu društvu. Vse sestre našega društva pa obveščam, da ho vsaka sestra suspendirana. ki ne plača asesmen-ta na seji, ali pa najkasnejše tri dni po seji. Vsaka sestra vendar ložje plača vsaki mesec $1.40, kakor pa na dva meseca $2.80. Mary Legan. Gilbert, Minn. Naznanjam vsem članom društva “Sparta”, štev. 61, da se bodo odslej vršile društvene seje v dvorani Josipa Nošena. V interesu društva in vsakega posameznega- člana je, da redno prihaja k vsem društvenim sejam. Asesment je treba plačati do 25. v mesecu. Kdor ne plača asesmenta do določenega roka v smislu pravil. ho seveda suspendiran. Ako katerega člana zadržujejo važni vzroki, da ne more priti na sejo, tedaj naj naroči drugemu članu, da plača zanj. To olajšuje delo tudi tajniku. Bodimo složni, pa bo društvo napredovalo. John Komatar, tajnik. Cleveland, O. Naznanjam bratom in sestram društva “Lipa”, štev. 129, da se bo*do otroci sprejemali v zavarovalni oddelek le1 pri društvenih sejah, ker je1 drugače nemogoče, da bi bil tajnik navzoč pri zdravniški preiskavi. Vsi. ki ste prijavili otroke za zavarovalni oddelek, pripeljite jih s seboj dne devetega februarja na sejo. Prišel bo tudi zdravnik, da preišče otroke. Zdravnik se je izjavil, da bo raeunil le po 25c, ako bo navzočih večje število otrok. Za enega ali dva pa računi po 50c. Torej je bo- — Novo nabrežje nastane v Ljubljani po poglobljenju glavne Ljubljanicne struge. Segalo bo od Radeckega do Frančiškanskega, mostu. Nabrežje bo široko 4 do 6 metrov. — Strašno dejanje zblaznele matere. V Gradcu sta se ondotne- ga plesa državnih uslužbencev u-deležila paznik v karta viski jetni-šnici Lindič in njegova žena. Žena je moža ves čas mučila z ljubosumnostjo. Nakrat sta se zopet skregala. Ob 2. popoldne je šel mož v spalnico, žena je pa nakrat vzela svojega štiriletnega sinčka Franceta in dve leti staro hčerko Aliči, poljubila v kuhinji stoječo hči Julijo ter šla na hodnik in skočila z obema otrokoma iz drugega nadstropja na dvorišče. Mati in in sinček France ste bila takoj mrtva, hčerka Mici je pa obležala nevarno ranjena, nezavestna. 12 let stari sinček Lindiče vib. Janez, je bil pa med tem, ko je doma mati izvršila strašen umor in samomor, na drsališču. Baje- je nesrečna žena izvršila svoje dejanje v blaznosti. Svojega moža je ibre'z' povoda mučila z ljubosumnostjo. — Samomor vojaka. V Gradcu se je ustrelil v drevoredu četovod-ja R. IV. Službeni revolver si je nastavi! pod brado in sprožil, tako da mu je kroglja šla skozi glavo. Bil je takoj mrtev. Vzrok samomora je neznan. Četovodja je služil letos zadnje leto. TRST. — Črne koze med mohamedanskimi izseljenci. Na parniku “Car-men”, ki je iz Soluna pripeljal v Trst 790 izseljencev — Bosancev, vračajočih se iz Macedonije v Bosno, so med vožnjo konstatirali nekaj slučajev črnih koz in sumljiv slučaj s koleroznimi znaki. Na poti je več oseb umrlo. Parnik se nahaja v lazaretu pri sv. Jerneju. vi, ki stanuje v hiši. Skupna vrednost vseh ukradenih predmetov znaša okrog 5000 K. ISTRA. — Umor. V Dinjanu je krnet A. Vitasovic zvabil v svojo hišo svojega svaka Benjamina Dikoči-ča ter ga pogostil, ponoči je pa spečega svaka ustrelil, da -bi tako dobil dedščino po stari materi. Morilec se je sam javil1 oblasti, češ, da je pijanega svaka ustrelil v silobranu, žena Vitasovičeva, ki je bila priča umora, je pa pri sodišču povedala resnieo. — Nagla. smrt. V svojem stanovanju je nagloma umrl 671etni uslužbenec električne cestne železnice Ignacij Žnidaršič, rodom iz Sv. Nikolaja v celjski okolici. Policijska (komisija jo konstatirala. da ga je zadela srčna kap — Samomor četovodje v Trstu. Četovodja tržaškega bos. pešpolka Viktor Steinhauer, rodom Dunajčan, je najel sobo v hotelu “Pro-vinciale” v Largo Santorio. Nekako okrog ene po noči so začuli iz njegove sohe strel. Ko je hotelsko osoibjc prihitelo v Steinhauer-jevo sobo, so našli Steinhauerja umirajočega. Ustrelil Se je z revolverjem naravnost v srce. Samomorilec je zapustil pet pisem, ki jih je1 vzela vojaška oblast, da širša javnost ne bo izvedela vzroka za samomor. — Pomagati si je znal. Ignacij Cunder je -bil zavarovalni agent pri banki “Slaviji”. Kot tak je dobival 40% od čiste zavarovalnine, potem pa še od vsakega zavarovanca posebej po 2 kroni. Ker je pa dandanes na tem polju z,a potovalno agente vsled prevelike konkurence, jako malo opravila, torej malo zaslužka, je pogodil obdolženec drugo. Fingiral je sam zavarovance, podpisal na, ponudbah njih imena, za 'kar mu je zavarovalnica provizijo izplačala. Na ta način je banko “Slavijo” oškodoval za znesek 275 K 73 v. Obdolženec, ki ničesar ne taji, bo sedel z,a to šest tednov v ječi. — ih>oj. Zaradi neke malenkosti v hlevu gostilničarja Ignacija Zorc v Črnem Potoku, obe. Šmartno pri Litiji, se je vnel prepir med 50 letnim dninarjem Ivanom Možina in 19 letnim tovarniškim delavcem Ignacijem Bučarjem. Možina je Bučarja pograbil in ga skušal potisniti v jasli. Bučar pa ga je z odprtim nožem s tako silo sunil A' levo stegno1, da je ta vsled izkrvavitve na licu mesta čez nekaj minut umrl. ŠTAJERSKO. — V Hrastniku so zavedni delavci ustanovili svoj pevski zbor. Zbor se imenuje “Rudarski pevski zbor Hrastnik”. — Pretepi, Neznani siroveži so pretepli nekega cigana, ki je na glavi in prsih z nožem precej ranjen. — Ko so sedeli fantje v Stadlerjevi gostilni v Libojah in ko se je Štefan iKorent, ki biva pri s\*o-jib stariših na obisku, že poslovil, slkoči !znani pretepač Karl Hrastnik za njim, ga brez vzroka vrže na hodniku na tla in ga začne s čevlji in nožem neusmiljeno obdelovati, da je napadanec moral potiskati si zdravniško’ pomoč. — Samomor vojaka. Iz Maribora poročajo. Ko je1 strojevodja Henrik Huber peljal stroj iz koroškega kolodvora na glavni kolodvor. je prišel huzar Štefan Popp od 16. huzarskega polka na železniški tir in šel namenoma proti stroju. Stroj ga je zgrabil in zagnal v stran, da si je Popp prebil lobanjo. Umirajočega so prenesli A' voj. bolnišnico. Poipp je služil drugo leto. Popp ni bil — Otrok je zgorel. Iz Celja poročajo. Ko sta odšla zakonska Jurij iu Terezija Skale, posestnika v celjski okolici, z doma, sta pustila brez varstva tri otroke, v starosti od treh do dvanajst let. Med tem ko so bili starši odsotni, se je približala osemletna Terezija močno zakurjenemu ognjišču in sicer tako blizu, da se ji je vnela oble-ka in je zadobila težke opekline. Terezija je vsled opeklin umrla že prihodnji dan v bolnišnici Ar t elju. Proti staršem je uvedena, preiskava. — Samomor zaradi brezposelnosti. Iz Ljubljane poročajo: Na, Progi Ljubno-Šmihel pred čuvaj -nieo štev. 8. so našli strahotno pohabljeno truplo 641etnega hlapca Geierja, Lobanja je bila popolnoma zmečkana, truplo ravno črez 'slP(io Prerp2»no. noge izdrobljeme na koščke in roke polomljene. Geierja je najbrže povozil tovorni vlak, ki vozi okolo devetih dopoldne1 po tej progi. Samomor' je izvršil zaraditega. ker je bil že rili e časa brez dela. GORIŠKO. — Strahotne 'posledice trpinčenja živali. Iz Gorice poročajo: Štiriletni sinček in šestletna hčerka posestnika Marinellija v Skopem, sta se igrala z mačko in jo zlobno trpinčila. Na rep sta ji privezala; papir in zažgala. Mačka je vsled tega pobesnela, skočila otrokom v glavo in razmesarila s kremplji in zobmi otrokoma obraze. Vsa okrvavljena otroka, sta se od strahu zgrudila in zbesnela mačka ju je neovirano p raška ja in grizla dalje. Deček je bil takoj- mrtev’, deklica, je pa v strašnih mukah čez nekoliko časa izdihnila. Otrokoma je prihitel sostanovalec na pomoč, a, mačka se mn je zakadila v obraz in mu izpraskala oči. Mož je1 popolnoma oslepel. Mačko so pobili. — Nesreča v puljskem pristanišču. Parnik “Brian”, last družbe Buglia je trčil v Pulju, ko je v'ozil v pristanišče, vsled poškodbe nekega stroja v obrežje in sicer s teko silo, da je velik del obrežja démolirai. Parnik je dobil samo lahke poškodbe in je odplul naprej. Škodo, ki jo je napravil na obrežju, cenijo na 3000 K. — Smrtna obsodba. Porotno sodišče v Ljubnu je obsodilo Kil ja-na Durchlauferja na smrt na ve-šala. 281etni obsojenec je v noči na 27. oktober ubil delavca Pavla Freitaga na pešpoti proti Kind-bergu in truplo vrgel v Mutrico. Freitaga so potegnili prihodnje jutro iz vode. Denarja, ki ga je vedno nosil pri sebi, uro z verižico in prstane niso našli pri umorjenem Freitagu. Očividno je bilo. da je postal Freitag žrtev roparskega umora. Freitag je bil 26. okt. pri svojem svaku v Kriegla-chu in ko se je vračal, je šel v gostilno, Prisedel je k mizi, kjer je — Velika tatvina v Solkanu. V noči so vdrli tatovi v Solkanu pri Gorici v vilo. katere lastnica je Lidija de Nordis. V vili ni nihče stanoval. Pokradli so veliko množino raznih predmetov, zlasti pa perila; ni se jim pa posrečilo uiti roki pravice, kajti bili so aretirani v Gorici prav tedaj, ko so poskušali pravkar drago tatrino. Eden teh lopovov je 301etni Fortuna,! Ličen iz Podgore, človek, ki je bil že neštetokrat kaznovan zaradi tat vin in drugih pregreškov. Okrožno sodišče A’ Gorici se je na to br-zojavno obrnilo na tržaško policijo. da je zasledovala tatove tudi v Trstu, kamor so najbrž spravili ukradeno blago. Vrdelski policijski komisarijat je nato storil vse mogoče, da bi prišel na sled onim, ki so tatovom držali vrečo. Zato je izvršil hišno preiškavoi v stanovanju 361etne Fiorentine- Gaigerjeve, ki je rodom iz Zgornje Bele na. Zgornjem Koroškem in stanuje v ulici Farneto štev. 16. Gaiger jeva je priležnica aretiranega Liče-na. Spoznala sta se prošlega oktobra, Učen jo je vzel iz tolerančne hiše in jo odpeljal s seboj na Reko. kjer sta ostala do konca preteklega, leta, ko sta prišla potem v Trst. V njenem stanovanju so našli veliko množino v Solkanu ukradenega perila. Gaiger jeva je tajila, da bi bila vedela, da je- perilo ukradeno. Bila je aretirana. Nato so izvršili hišno preiskavo v hiši štev. 1055 na Vrdeli, kjer stanuje- 501etna Irena Lussicheva, Tržačanka, žena umirovljene-ga fi- — Oproščen “vohun”. Svoje-časno je neki IKjavala, pristaniški uslužbenec v Pulju ovadil Franca Martinellija iz -Pulja, češ, da vohuni v prid Italiji. Kavala je izpovedal, da ga je Martinelli ogovoril v pristanišču; izpraševal ga je o- utrdbah, obrežnih baterijah, podmorskih minah in da ga je napeljava! k vohunstvu. Martinellija so aretirali in zdaj se je vršila proti njemu pred' rovinjskim okrožnim sodiščem obravnava. Obravnava je bila tajna. Obtoženec je vse tajil, Kavala pa je vs-t-rajal pri svoji obtožbi. Pri hišni preiskavi Pri obtožencu niso našli nič otež-kujočega.. Martinelli je bil oproščen in so ga izpustili na prosto. Državni pravdnih je prijavil ničnostno pritožbo. Odprava premogovnikov bilo več delavcev, med njimi tudi Kilijan Durchlaufer. Proti polno- ■ nančnega respicijenta. Lussicheva ei je vsa družba odšla v kavarno. Med tem je Freitag kazal svoje: premoženji© — 200 K — in se bahal. Ob dveh po noči so zapustili kavarno in Durchlaufer je spremljal Freitaga. Prihodnji dan so pa. našli Freitaga umorjenega. Ker je Durchlaufer takoj prihodnji dan kupil novo obleko, je sum letel nanj in ko so pri njem izvršili preiskavo, so našli umorjenčevo uro, verižico, prstan, več drobiža in bankovcev za 100 K. Durchlaufer j» nekaj časa tajil dejanje, a potem je priznal, da je umoril Freitaga, a ne iz roparskega namena, temveč^ iz jeze ker sta. se sporekla Porotniki so soglasno obsodili Durchlauferja k smrti na vešala. — Otroško truplo v Dravi. Posestnikova sina Martin Junger in R-udolf Strafella sta našla v Dravi skatljo iz lepenke, povezano z vrvico. Ko sta jo odprla, sta na- je kuipila od Gaigerjeve znatno množino ukradenega perila za 110 K; perilo je bilo vredno veliko veČ. Aretirana je bila nato tudi Lussicheva. Nadaljna preiskava.se je vršila v stanovanju 501etne Marije Reiehove iz Gradca, vdove po nekem poštnem uslužbencu, stanujoče v ulici Farneto štev. 16. II. P., ki je oddajala v najem. Reieho vo so tudi aretirali. Trdila je, da je nakupila stvari od Gaigerjeve in sicer za smešno nizke' cene. Pii preiskovanju stanovanja Gaigerjeve sp našli velik del v De Nor-di-sovi vili ukradenega blaga kakor volnena pokrivala, fotografi-čen aparat, uro in številne druge predmete, ki so last Lidije de Nor-disove. Pri preiskavi pri Lussiche-vi so našli veliko množino ukradenih stvari, ki so imele skupno vred nost 1500 K. Prav tako pa tudi v hiši Reiehove. Gaigerjeva je podarila nekaj stvari Mariji Voglo- Sir William Ramsay, slavni angleški kemik, je posvetil sedaj vse SA’oje moči delu, da uresniči svojo ide jo : dobavo' plina neposredno iz premogovnih skladov. Ako se posreči učenjaku, da uresniči svojo idejo, tedaj se bodo popolnoma izpremenili dosedanji načini pridobivanja sil in kopanje za premogom bo odpravljeno docela, ali pa bo vsaj zelo omejeno. Ramsay, ki je dosegel v kemiji že toliko uspehov, ni fantast in zato je opravičeno mnenje, da je začel svoje delo na resni podlagi. Znano je. da nima noben sedaj živečih učenjakov večjih izkušenj pri obdelovanju plinov, kakor ravno on. Ramsay se pogaja sedaj s posestnikom premogovnika:, da bo lehko praktično nadaljeval za u-resničenjie svojih načrtov. Ramsaj skuša doseči, da bi razkrojil premog v svoji naravni, podzemeljski legi. plin bi potem, ko hi ga spravil na površje, takoj praktično uporabljal. S tem bi odpadli vsi stroški za kopanje, velik del stroškov za prevažanje premoga po železnicah in ladjah in za naprave, ki služijo pridobivanju gonilne sile. Premogovni skladi bi se izpremenili tako v neizmerno velike, destilacijske aparate. Parni Stroji bi potemtakem ne prihajali v bodočnosti več v poštev, nasprotno bi pa bili pli-novi motorji neizmerno velike važ nosti, ker izpreminjajo še enkrat toliko v premogu shranjene energije v delovno silo kakor parni stroji. Obrat električnih generatorjev s plinovimi motorji in naprava velikanskih elektrovodov bi oskrbevala. vse ostalo delo. Ako sc Ramsayju posreči poizkus, tedaj bo nastopil v gospodarskem življenju prav tako velik preobrat. kakor ga je bi provzročil parni stroj. Ramsay sam označuje ta preobrat takole: Proizvajanje električnega toka za železnice in industrijo za petkrat ali za desetkrat manjšo cenp kakor dandanes; splošna uvedba električnega obrata na železnicah in po tovarnah ; razsvetljava in kurjava hiš ho v primeri z današnjo ceno neizmerno nizka ; zakladi premoga se hoda ohranili ¡mnogo delj časa, ker se ga ne bo toliko porabilo. Ramsay pravi tudi, da bo njegov način uporabe premoga izrabljal tudi one sklade premoga, ki jih sedaj zaradi njihove neznatne debeline ne izkoriščajo. Način izkoriščanja, ki ga hoče Ramsay uvesti pri premogu, uporabljajo tudi že sedaj v nekaterih soliščih. V teh soliščih ne pridobi- vajo soli v trdni obliki, temveč raztope sklade z vodo in jo s se-salkami privlečejo na površje. Ramsayov način pridobivanja plina in premoga bi morda navdajal marsikoga s skrbjo, da se bodo tla sesedala, kar ni imelo lehko zle posledice. Ali izkušnje v tem oziru, ki se jih napravili v soliščih ne opravičujejo takih skrbi. Škoda, ki bi nastala vsled sesedanja, je v primeri s prednostmi Ram-sayjevega načina izkoriščanja, neznatna. Nekaj premogovnikov hi moralo ostati še vedno za kopanje, vsaj začasno, na primer tako dolgo, dokler se bo paroploA’ba o-skrbovala s kurjenjem premoga. Naprave za pridobivanje sil bi se morale premestiti pač v najbližjo soseščino premogovnikov, ker je napeljava plina v oddaljene kraje doslej še zelo draga,. Premogovnike bi v bodočnosti pač tako izrabljali, kakor izrabljajo sedaj vodno moč. Tehnika je omogočila napeljavo električnega toka Uidi na daljave več sto kilometrov in taka napeljava ni dandanes ni nevarna, ne draga. Ramsayjeva trditev, da se bodo z njegovim načinom obranili premogOAmi zakladi mnogo dlje časa, je zlasti važna za Ramsayjevo domovino. Angleško, Angleška izrablja svoje premogovne zaklade mnogo hitreje kakor drage države in Ramsay sam je izračunal, da bi zmanjkalo Angleški pb dosedanjem načinu že čez 175 let premoga. Z ©sirom na sedaj še neizrabljene premogovne sklade na Angleškem, katerih vrednost je pa zelo dvomljiva, bi se ta doba podaljšala na 250 let. V tem pa vidi Ramsay katastrofo za svojo domovino, katere znaki bi se pojavili seveda mnogo prej. Ako se uresniči Ram-sayjeva ideja, tedaj nam leto 1913 prav gotovo ne bo moglo prinesti pomembnejšega doigodka. Sedaj dobivamo v Arizoni žveplo na svitlo, ki leži tisoč čevljev pod zemeljsko površino s pomočjo cevi. Med žveplom leži debela plast peska, ki ne dovoli, da bi se žveplo dobivalo potom rudarjenja kot v Siciliji na svitlo. Treiba je bilo izumiti nov sistem, ki se je povsem dobro obnesel, ker se v Ameriki danes ceneje produciral., žveplo kot v Siciliji. Ali drago je z Ramsayjevem sistemom za premogovnike. Noben komik, že danes ne dvomi, tla bi se Ramsey jeva ideja ne dala uresničiti. Ali vprašanje nastane, kam naj gredo rudarji Ar današnji družbi, ako se uvede za izkoriščanje premogovnikov Ramsayev sistem, človek, ki misli tako daleč, kot sega njegov nos, bo rekel; “Bodo šli pa delat kaj druzega.....” Da! Kaj druzega? Ali nima danes vsaka obrt. že lepo iu čedno brezposelno armado., ki išče zaman dela skoraj po šest mesecev v letu? Taft je nekoč odgovoril, da Bog ve, kaj naj delajo brezposelni delavci. Mi pa temu nasproti trdimo, da so ljudje krivi, ako imamo brezposelne delavce. Ako je človeški um iznašel iznajdbo, ki vrže tisoče delavcev na ulico, tedaj naj se delavnik zniža za toliko, da bo za yse dela. Dandanes se pa kapitalisti upirajo s čednimi in nečednimi sredstvi znižanju delavnika, ker znižani delavnik krči njih profit. Zavedajoč se dejstva, da je v kapitalični dražbi nemogoče dati dela vsem delavcem in nemogoče je tudi, da. hi bili sadoiv dela deležni vsi ljuje, nam ne kaže druzega kotrimviti se za socializiran j e človeške družbe v dobro vseh ljudi. In če ljudje ne bodo pravočasno Uvideli to potrebo, prehiteli bodo kapitalistično človeško družbo iznajdbe, ki bodo vrgle miljo-ne\ delavcev na cesto. Kaj se bo rodilo iz tega, ko bo miljone glia-dnih in sestradanih ljudi, pa lahko vsakdo sam ugane, ker živ noče nihče pod zemljo. Nihče naj ne tolaži svoje vesti, da danes še nismo tako daleč, za nami pa lahko pride vesoljni potop. Danes je pred nami Ramsey-jeven način ža izkoriščanje premogovnikov. Jutri se lahko kak ženij oglasi še s pomembnejšo: iznajdbo, kateremu zopet sledijo drugi. Potop lahko prihrumi čez noč, ko se ga vsegasita buržvazija in slavopevci kapitalističnega gospodarstva nadjajo najmanj . . . in pokoplje v svojem poplavni vse one, (Ivi rajajo danes okoli zlatega teleta —profita, ki prihaja iz znoja, krvi in mozga delavcev. GLASILO Slovence Narodne Podporne Jednote ««¿en«ko. LA8TN- ¿A SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodniitvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVB., Chicago, BI. Vel^a ea roe loto 81.00. O K C i A IVI or Tim SL0YENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY loaned weekly. OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL , BENEFIT SOCIETY OFFICE: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicag-', III. Subscription, 81.00 per year. Trust za jeklo Ze marsikateri citate!j je bral, za boljše razmere in proti interesom kapitalistov. V velikih podjetjih, v katerih pečejo kruh in fin prepečenec, je vloženih $156,000.000. Vloženi kapital se je povišal, ker so pri “Ward Bread” družbi zvišali vloženi kapital od $5,000,000 na $35,000,000. V sedanjem razvojnem stanju krušnega trusta čakata ‘General Baking’ in ‘Shults Baking’ družba na uigodno priliko, da ju požre “Ward Bread” družba, ne da bi to v javnosti o-bndilo preveč pozornosti. Da hoče “Ward Bread” dražba monopolizirati tudi izdelovanje finega prepečenca, sledi iz tega, da je v svojih novih delavnicah v New Yo-rku pripravila vse potrebno za izdelovanje finega prepečenca. Prepričamo se lahko tudi z dragega stališča, da zavzema “Ward Bread” družba vodilno mesto, pri proizvodnji kruha. Dražba ni zainteresirana, le v tovarnah za kruh. Skušala je- dobiti v svoje kremplje tudi mline, ki meljejo moko. Znana stvar je, da mlini za rrioiko pokupijo največ pšenice, katero se plača takoj. Prav nič ne bi bili razočarani, ako bi denarni mogotci pokupili vso pšenico, da bi pognali ceno kviško, da na ta a£»čin “zaslužijo” nekaj miljonov. Na ta način bi krušni trust postal mogočen faktor na žitnem trgu, ki bi sistematično oplenil farmarje, ker lahko v ogromnih žitnicah (elevatorjih) hrani žito in jih tako lahko prisili, da prodaje- žito za nizko ceno, -dasi se letina ni obnesla. Do danes krušni trust še res v tem oziru ni storil nobenih velikih korakov. Vendar jih pa lahko izvrši vsaki čas, ker ima sredstva zato. Ward Bread” dražba lastuje tudi tovarno za kvas. Najrajše bi tudi monopolizirala tudi ta izdelek. Poleg ima naložen kapital v tovarnah, v katerih izdelujejo stroje za pekarne. Kmalu bo v teh podjetjih postala tako mogočna, da bo imela pri naročevanju in prodaji strojev prvo besedo. Nadalje ima naložen kapital v ka-nmopisnem podj-etju, ker potrebuje za svoje podjeije ogromno reklamo. Lastuje tudi tovarno za izdelovanje tovornih avtomobilov, ker danes prevažanje kruha s konjem krči profit. Pravzaprav, ima naložen .kapital v vsaki industriji. ki je količkaj v zvezi s proizvodnjo peciva. Njeno delovanje v raznih drugih podjetjih bomo o-črtali v nadaljnib člankih. “Ward Bread” družbo lahko primerjamo s trustom za meso. Mesarski trust je v sorodu s trudom za gnoj, za usnje, umetno maslo, lep, milo in dragimi sorodnimi industrijami. Monopoliziral je tudi -produkcijo soka iz grozdja. To je njegovo zadnje delo. Ravnotako se bo tudi razvila moč krušnega trusta. Naobratno ima -pa tudi unija pekovskih delavcev svoje zveze. Delavsko gibanje čimdalje bolj narašča in armada strokovno organiziranih delavcev se množi. Unija pekovskih delavcev se je spremenila popolnoma v industrijalno unijo, ker obsega vse delavce, ki pečejo različno pecivo in ki so se preje delili v razne unij-e. V vsakem mestu, v katerem 'obstoji zveza unij, so se podružnice unije pekovskih pomočnikov pridružile.tej centralni zvezi. V celoti se je pa unija pridružila tudi ameriški delavski zvezi. Unija pekovskih delavcev je v vseli večjih mestih organizirala konference jnoti krušnemu tru-stu. Tajnik za' linijske znamke pri Ameriški delavski zvezi je š-e pred kratkem razposlali 25 tisoč letakov raznim lokalnim -podružnicam, v katerih pozivlje organizirane delavce vseli strok, da se aktivno udeleže boja -proti krušnemu tru-stu, V boju proletariata proti kapitalizmu je unija pekovskih delavcev vedno v prvi vrsti. Odstavek iz resolucije katero je sprejela dvanajsta konvencija in katero sta potrdili trinajsta in štirinajsta, se glasi: ' “Mi izjavljamo, da bo osvoboditev delavskega razreda iz nkov mezdne sužnosti. kot jo zahteva socializem, za vedno c-dstranila krivice, katere trpimo dandanes”. Obe sili. organizirani delodajalci in organizirani delavci, nista le druga drugi nasproti, temveč poznata tudi svoje lastne interese in se zavedata, zakaj sta si sovražni. “Kam nas vodi boj in kako bo končal?” je vprašal Chas F. IIo-liimann. urednik ofieielnega glasila unije v svojem listu. “Težko je povedati”, je odgovoril urednik, ker boj skoraj vsak dan dobiva drugo lice. “Mi storimo vse, kar je v naših moč-eh. Odločilno besedo ima pa ljudstvo kot konsumentUmilia. Ako nas bo ljudstvo podpiralo, potem ne dvomimo, kako bo končal boj. To pomoč skušamo dobiti zase, ki prihaja počasi, končno bo pa vendar prišla. ” V načelni izjavi unije pekovskih pomočnikov se glasi: “Kmalu bo prodrlo spoznanje, da je ves produktivni sistem na ramah delavskega stanu in ta stan, ako hoče. lahko uvede d mu pravičnejši sistem. Zavedni sili kapitalistov stoji nasproti zavedna delavska sila.”' Tekom boja organiziranih pekovskih delavcev za boljše živ-ljenske razmere so se delodajalci poslužili najbolj umazanih in zaničljivih sredstev. Njih najeti hlapci so m'o-rili linijske delavce, drage pa vrgli v ječo. Zelja nastajajočega krušnega trusta no plenu ne pozna nobene meje. Se nikdar nismo oparili znamenj, da je zaloga kruha z-a ljudstvo varna v njegovih krempljih. V prihodnjem članku bomo po- vedali. kako in zakaj je nastal? krušni trast in kako se je razvijal. ________ _____ Razno za dom. Kdor nima vrta lahko spomladi sadi kumare na ta le način. Vzemi star sod in ga napolni do ene tretjine s kamenjem. Vrhu kamenja deni plast gnoja, katerega pokri-. s plastjo zemlje. V to zemljo vsadi seme. Za oblivanje se rabi voda od perila. Rastline se razvijajo navadno dobro in trte lezejo na vseh straneh po sodu nizdol, katere se lahko tudi izpelje ob plotu, ali pa ob koleh. Sod mora stati na takem mestu, da sije solnce nanj. KNJIŽEVNOST IN UMETNOST. Prejeli smo “Družinski Koledar”, katerega je 'za Ameriko založila slovenska sekcija J. S. Z. Koledar pinaša ¡poleg kalendarija, poštnih določb tudi pesni, pripovedno, podučno prirodopisno, znanstveno in zgodovinsko čtivo. Gradivo je večinoma izvirno. Med sotradniki najdemo Etbina Kristana, Cankarja, dr. Antona Dr-moto, Moleka, ing. A. Stebija in druge znane delavce na polju ljudske prosvete. Koledar je bogato opremljen s slikami in trdo vezan. Cena mu je 30 centov. Naroča se pri: Proletarec, 2146 Blue Island ave. Chicago, 111. Mi ga toplo priporočamo vsem, ker do danes se še ni za tako majhen denar takšen koledar v Ameriki postavil na trg. Katoliška Bukvama v Ljubljani je izdala do sedaj sedem sešit-kov knjige “Vojska na Balkanu.” Knjiga izhaja v tedenskih sešitkjb. Vsak sešit ek stane 40 vinarjev. Vsebino sta priredila e. kr. profesorja Anton Sušnik in dr. Vinko Šarabon. Vsebina, v kolikor smo jo do sedaj pregledali, se deli v prirodopisno, narodno zgodovinsko in cerkveno zgodovinsko. Zadnja je tendenciozna in nam pripovedaje o nadnaravnih čudežih. Vsak sešitek je bogato o-premljen s slikami. “Vojska na Balkanu” se naroča pri: Katoliška Bukvarna v Ljubljani. \ / Podporna Jednota padlo ven. — Kaj je bilo? — Pismo. — Za koga! — Za njo. — Čegavo? — Ali je treba povedati? Inkorp. 17. junija 1907 ▼ drž. Illinois. GLAVNI STAN: CHICAGO. ILL. UPRAVNI ODSEK: Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa. I. Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans. II. Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, Ul. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635. Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9553 Ewing ave., So. Chicago, Ul. NADZORNI ODSEK: Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo. Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo. Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, Ul. POROTNI ODSEK: Anton Hrast, Box 52, Ely, Minn. Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O. John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada. UREDNIK “ GLASILA ”: Jože Zavertnik, 2821 So. 4’0th ave., Chicago, Ul. VRHOVNI ZDRAVNIK: M. A. Weisskopf, M. D. 2842 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se najo pošiljati na gl. tajnika. Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzorne-a odseka A. J. Terbovcu. Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu. Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spre-lembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th .vve., Chicago, 111. ■ Marco Visconti. Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi. mu Grof je začel govoriti z mlade-ličem o svojih psih in jastrebih, jehko si mislite, kako pazljivo x~x~x< V • koledar % trdo vezan, opremljen s krasnimi slikami, bogato in naj raznovrstne] šo podučno in zabavno vsebino — se naroči za 30 centov pri: - Proletarec, 2146 Bine Island Avenue, Chicago, 111. Najbolši Izdelek iz Pacifika. Naši vinogradi so v Sonorna, Cal. Komor se izdeluje Fran-vozki šempanec, različna dobra vina, likerje in žganje po nizki ceni je dobiti pri trgovini na debelo. F. KORBEL BROS. INKORPORARINI V CHICAGI, ILL. 1621-1623 W. 12th Street, Chicago, 111. Telefon Canal 110. Jan J. Fuček, manager. Pišite v slovenskem Pravo češko pivo iz žateckega hmelja. Naročite si en zaboj pri nas. Gotovi smo, da Vam bode ugajal. Tel. Canal 991. J. F. ROUŠAR, ravnatelj. Novo časnikarsko lalot-stvo pri “Glas. Nar.” V zadnjem boju s S. N. P. J. je bil newyorški striček “Gl. Nar.” tako tepen, da še sedaj ni. prebolel dobljenih batin in po-tnhneno čaka, da bi zopet izvršil zavraten napad na jednoto. Kakšna čedna sodrga se zbira okoli “Gl. Nar.”, dokazuje kratka popolnoma iz trte izvita vest, katero je priobčil “Gl. Nar.” v 26. številki t. 1. in se glasi dobesedno: “Iz Indianapolis, Ind. se nam poropa, da je Glasilo S. N. P. J. poslala na potovanje Filipa Godina za nabiranje naročnikov in ta nabira le bolj za “Proletarca” naročnike, ker “Glasilu” jih ni potreba. ker mora vsak član biti naročnik, a S. N. P. J. ga plača $65 na mesec. Torej brez komentara!” Kako milostni so gospodje pri “Gl. Nar.” Gd zdolaj so pridjali “torej brez komentara”, ko so najnesramnejše časnikarsko fa-lotstvo izvršili zgoraj nad vrsto. Vest ni le navadna in prosta laž od prve do zadnje besede, marveč ima tudi tako neumno besedilo, da vroča piscu zelo ubožno dušfev-no spričevalo. “Glasilo” S. N. P. J. je poslalo na pptovanje Filipa Godina itd.” se glasi v vesti. Po logiki gospode okoli “Gl. Nar.” pošilja mrtev papir br. Filipa Godina na potovanje. V svoji zlobnosti niso gospodje pri “Gl. Nar.” imeli toliko časa, da bi pogledali v pravila in našli, da upravlja jednoto od konvencije do konvencije glavni odbor, katerega izvoli konvencija izmed navzočih odbornikov in delegatov in pa člani s splošnim glasovanjem. Tudi pomožni odbor, ki je izvoljen izmed1 članov potom splošnega glasovanja, kjer ima jednota svoj sedež, ima besedo pri upravi jednote. O vsem tem se gospodi pri “Gl. Nar.” niti ne sanja. List, ki prinaša take zlobne in lažnjive vesti o najnaprednejši podporni organizaciji, spričuje s svojo vsebino, da so osebe, ki imajo odločilno besedo pri njem, zakleti sovražniki vsakega napredka med ameriškimi Slovenci, da jim ni druzega mar, kot njih lasten žep. Priobčili smo lažnjivo vest iz “Gl. Nar.” dobesedno, da bo vsaki član (ica) S. N. P. J. vedel, s kakšnim lažnjivim, škodoželjnim in potuhnenim nasprotnikom se bori naša podporna organizacija. Poročilo iz tajniškega urada Slovenskega zavetišča. Minilo je že dva meseca od prvega občnega zbora za Slovensko Zavtišče. Doba je precej dolga, ne da bi se slišal kak glas iz glavnih uradov. Mogoče si tisti, ki ni so pri Zavetišču, mane j o roke, misleč, saj ne bode nič. Mogoče si tisti, ki so bili navdušeni, malo razočarani, češ, da gre vse prepočasi. Potolažiti hočemo prve in druge s tem, da malo pojasnimo naše začetno- delovanje. Občni zbor je postavil temelj za Zavetišče. Zdaj je pa treba izpeljevati in pripraviti vse. Kadar pridemo v javnost, moramo imeti vse, če hočemo dobro in redno poslovanje. Pred vsem je bilo treba misliti na znamke. Vzelo je precej časa, predno smo se toliko sporazumeli s tovarno, da je vedela, kaj želimo. Ni se dalo prav nič hiteti. Pred prazniki so imele vse trgovinue toliko opravka, da ni hotela nobena vzprejeti nujnih naročil. Čakati je bilo treba, da minejo prazniki. Dali smo naše ideje, ktere pa je bilo treba vedno in vedno popravljati. To je vzelo par tednov. Zdaj pa moramo par tednov zopet čakati, da bode vse delo gotovo. Čakati je bilo tudi treba glede poroštev, da smo dobili vse prošnje skupaj in da smo mogli zaprositi skupno poroštvo. Ta točka je vrejena. Poskrbljeno je za knjižice, znake, korporacijo in vse drugo, kar je treba imeti vrejeno, ko se začne z rednim poslovanjem. Glavni tajniški urad bode preskrbljen v teku štirinastih dni z vsem. Zdaj pride delo na vas, cenjena društva in vse posameznike, ki se zanimate za Zavetišče. V smislu pravil plača vsak 25 centov. Cenjena slovenska društva vseh Jednot in Zvez in vsa samostojna društva poprimite se lepe misli, plemenitega namena in pristopajte celotno h S. Z. Razpravljajte na svojih prihodnjih sejah o tem, razložite članom, da je dolžnost vseh in vsaeega prihiteti na pomoč svojim trpečim bratom. Človeška osoda je nepoznana. "Vi, ki ste danes zdravi in močni, ne veste, kaj bode jutri z vami. Cenjena slovenska društva: vsako izmed vas ima v svoji sredi dovolj mož, ki vedo ceniti najplemenitejšo žrtev za svoj narod. Zavzemite se vi, povejte tistim, ki še ne vedo, pojasnite tistim, ki dvomijo, stopite vsi na polje agitacije in delujte po svojih najboljših močeh. Naj ne bode društva v naši novi domovini, ktero bi ne bilo član S. Z. Pokažite svoje narodno srce in stopite v prve vrste za Zavetišče. V olajšavo poslovanja vas prosimo, da poberete pristopnino in jednomesečni prispevek, skupno torej 30 centov in pošjjete na tajnika Zavetišča, nakar prejmete vse potrebno. Plemenita misel je našla v vseh krogih plemenit odmev. Od dveh strani nam je danes obljubljen tisočak, od jedne pet sto. A to ni še vse. Ko izve javnost, da ne stremimo samo, ampak hočemo napraviti nekaj, prišli bodo še drugi rodoljubi in pripomogli, da se čim prej vresniči, to o čemur nismo niti sanjali pred letom dni. Kakor se zanimajo posamezniki in društva, pravtalko se zanimajo naše osrednje organizacije za Zavetišče. Na letni seji S. D. P. Z. v Conemaugh, Pa., so odborniki sklenil, da posreduje osrednji ali glavni odbor za podrejena društva rečene organizacije. Čast njim, ki so možje na pravem mestu. Upamo, da bodo tudi glavni odbori drugih organizacij sledili temu lepemu vzgledu. Poprimite se Slovenskega Zavetišča, za kterega je pripravlja-no in organizovano vse. Ne umikajte se narodnemu delu z izgovori. naj bi se bilo rajši napravilo to ali ono. Ustanovimo najprej tisto, kar nam je najbolj potrebno. To je veliko delo, ki potrebuje sile vsega naroda, če bomo zmogli, napravimo vse drugo. Delujmo vsi za enkrat za naše Zavetišče, da se čim prej izpolni in dovrši naš načrt. Cenjena Slovenska društva, stopite drugo za drugim v vrsto graditeljev Slovenskega Zavetišča. Sklenite na svojih prvih sejah, da ste vsi kot jeden mož podporniki narodne zgradbe. Ne zapirajte svojih src našim prošnjam: pridite vsi, brez razlike in pokažite dejansko, da ste vselej na pozori-šču, kadar vas kliče vaša narodna dolžnost. Bodite prvi med prvimi, pokažite plemenita srca za plemenito narodno podjetje. Prispevke in prijave pošiljajte na spodaj navedeni tajniški naslov. Za centralni odbor Slovenskega Zavetišča FRANK KRŽE, 2616 S. Lavvndale ave., Chicago, 111. Zadruga na kmetiji. K. S. Produktivne zadruge nastajajo zraven kosumnih. Konsumne zadruge za nakup v velikom so že in nastanejo tudi zadruge za proizvajanje potrebnega. Vse te zadruge so si prijateljice, druga od druge izmenja svoje produkte, kupuje od zadrug. Zadružno gospodarstvo je mejnarodno. To ne pozna narodnosti, politike in drugih diferenc. A nekaj boja nastane v konkurenci: zveza proti zvezi, kartel proti kartelu se potem glasi v bojih proti kapitalističnim zvezam, kartelom, tru-stom. Te organizacije odvzamejo tudi velikemu kapitalizmu tla izpod nog. Posojilnice, ljudske banke imajo za zadrugarje milijarde ljudskega denarja, na razpolago proti malim obrestim. Danes se še ne more pregledati, kako se bode vse to razplelo, ali da vodi to vse do neke skupne lastine, to je istina, vsaj je že to v marsičnem vse, kar je last zadrug. Generalna zveza kmetskih posojilnic po Raiffeisenovem si- stemu za Nemško v Neuwiedu se že druži z inozemskimi zvezami. Veliki državnik Gladstone je leta 1864 z ozirom na tedanji razvoj angleških konsumnih zadrug rekel, da se sramuje, da ni prej te tendence zapazil. Ali pred 10 leti ne bi bil verjel, da bodo revni delavci razvili toliko moč v gospodarstvu. Kaj bi šele rekel, ko bi danes videl razvoje zadrug na kmetiji v nekaterih deželah! Angleški ekonomični pisatelj John Stuart Mili že leta 1865 z veseljem pozdravlja te zadruge kot sredstva prenovitve vse družbe in nje gospodarstva. Spisali smo vse to, ker se nam vidi* da je v tem razvijanju zadruge dosti socijalističnega stremljenja, da je isto dobra šola in vaja za bodoči socijalizem in da po tej poti tudi kmet, ki se ga do-zda.j še ni moglo pripraviti do u-deležbe pri soc. nastopih, prihaja mej socialiste in da bode on srečno socijalistično gospodariti začel z zadrugo proizvajalcev.—Zadruge stojijo sicer še v zdajšnem sistemu gospodarstva, ali zadruge imajo tendenco na prevrat do-zdajnega gospodarskega reda. Zadruge postavljajo na mesto individualističnih gospodarskih moči socijalističen princip solidarnosti, zadružnega delovanja. Spisali smo pa to tudi zaradi tega, ker vidimo v zadrugi na kmetiji jedino rešilno sredstvo za rešitev našega slov. kmeta iz zdajšnega žalostnega stanja, v katerem ni kmet, ne industrijalni delavec. Doma ne more izhajati — v tujini pa je po večjem rab-ljiv le za težavna dela; malo odstotkov slov. kmeta postane kva-lifikovan industrijelen delavec. Naš izseljenec kmet rad izgubi dobre lastnosti kmeta, ne da bi pridobil lastnosti kvalificiranega industrijalnega delavca. Tujina ga malo uči. Slovenci pri tako velikem številu kmetov-izseljen-cev lahko izgubimo kmeta. Kmet je počasne rasti. Nazaj ga ni lahko dobiti, ne na novo ustvariti, če se je odtujil kmetijskemu delu. Zadruga našemu kmetu lahko poda priliko, da bo boljše in ložje izhajal, poda mu veselje do kmetije in on bo doma ostajal. Zadružen naš kmet se bo gmotno in duševno ojačil, kakor so se ojačili kmetje drugod po zadrugi in če so bili še toliko nrej zanemarjeni. Naš kmet bode potem tudi branil in braniti znal svojo slovansko narodnost. Slovenci smo do skoraj % prebivalstva kmeti. O nastajanju industrije v naših krajih še ne smemo dosti sanjariti. Slovenci smo brod zamudili glede te struje gospodarstva že dolgo pred našim časom. Ali kolikor toliko bo tudi pri nas industrije, saj bodo premogokopi v naših deželah še nekaj časa. Ali glavni izvor našega bogatstva ali naše reve bode tudi v bodoče kmetija. In dobro urejena kmetija je tudi lahko proizvajalka milijard vrednosti in dosti premoženja. -In ta podlaga človeškega življenja je trdina; tista proizvaja jestvine, živež za ljudi, živali in surovino za industrijo. Dozdaj je kmetija preživljala večino drugih ljudi. Na Slovenskem, kjer ni večje trgovine, ne dosti industrije, živi meščan od tega, kar kmetu preostaja, ali nekateri tudi od tega, kar kmetom iztrga, in od konsu-mentov-uradnikov. Važen, prevažen stan je kmet v naših deželah! Marsikateremu človeku je tudi najlepši med vsemi stanovi. Omikanejši Slovenci smo doslej ta kmetski stan malo upoštevali. To, da spravimo slov. jezik v šole in urade, bilo nam je dolgo ideal. Prezrli smo, da je gospo darska stran podlaga, temelj vsega druzega. Meščana ni bilo treba jačiti, kmetu je bilo treba vse storiti, kar more storiti združena ali strankarska inteligenca narodova gmotno in duševno. “Ima kmet denar, ima ga ves drugi svet,” to velja zlasti o nas Slovencih in o vsem slovanskem jugu. Moramo ves slovanski jug v poštev jemati, ki je agrarn. Naš meščan vsled izselitve delavcev— pomočnikov pri obdelovanju svoje kmetije in je opustil kmetovanje. Stem je izgubil zanimanje za strokovno vedo kmetije in se odtujil kmetu. Ta mu je bil odslej le objekt izčrpanja. Meščan je silil svoje fante v gimnazije, redko kedaj v realke. Navadno ta rea-lični študij dozdaj ni imel dosti abiturijentov iz meščanskih krogov. Meščan je potem dajal svoje fante v trgovino ali v kadetne šole. Za nauk v kmetijskih šolah se ni zmenil. Tudi ako domoljuben uradnik ali učitelj srednjih šol se ni zmenil za kmetijo; zanimanja za tisto pri nas ni. Pa to je žalostno za agrarni narod. Na Danskem, v majhni deželi, (kaj je naš slovasnki jug proti Danski gleje plodivosti zemlje, površja iste in števila delavcev!) je kmetijska veda prva na vseučilišču in v drugih šolah. Lahko pride potem, da je treba pri nas poditi učence v kmetijske šole. Pa tudi v ljudske šole se moraio pri nas otroci siliti. Prav redko pride živinozdravnik iz našega meščanstva. Ta mož je desna roka dobro urejene kmetije, ki se peča z živinorejo. In brez nje ni lahko kmetija. Preveč je pri nas trgovcev in krčmarjev. Tako ie velika konkurenca. In živeti se lioče. To vse izgaja malo prida poštenosti. Le kmeta najdeš na vseh sejmiščih na 20. kilometrov okrog. In sejmovi so vsaki teden. Tudi ta mož po večjem ni dosti moža. Par goldinarjev ali tudi ne, se profilira in koliko je tudi nepoštenosti v teh trgovinah ! Tu pride tedaj lahko, da vozijo tisoče debelih svinj ven iz naših dežel in dosti pitanih volov; tu se lahko vidi, da prodaja jeden trgovec jajca skoraj iz dveh kronovin v tuje kraje, da se ljudje ne brigajo dosti za kakovost krav, da najde dobrega kupca naše sadje le tuintam na Štajerskem ali Primorskem, da vinska trgovina nima prave organizacije i t. d. (Dalje orihodnjič.) RAČUN med Jednoto in društvi od 1. do 31. januarja 1913. Vražji alkohol. Na Dunaju je bila poklicana rešilna družba i 10. okraj v stanovanje 501etnega delavca. Brun-nerja. Ko je prišel zdravnik v sobo, je našel v njej šest nezavestnih oseb in sicer Brunnerja in njegove tri nezakonske otroke: 14-letno Ana, llletno Marijo in 4 in polletnega Ivana, ter še dva Brunnerjevega prijatelja. Brunnerja, njegove tri otroke in enega od njegovih prijateljev so odpeljali v bolnišnico, drugega prijatelja pa na policijski komisarijat, ker je bil še nekoliko pri zavesti in kjer so ga. takoj zaslišali. Vseh šest oseb je zavžilo toliko, alkohola, da so se težko zastrupili. Najstarejša Brunnerjeva hčerka Ana in Brunnerjev prijatelj Haumer sta kmalu na to umrla, ki so ju pripeljali v bolnišnico. Brunnerjev prijatelj Nespor, ki so ga odvedli na policijo, je tukaj izpovedal, da je prišel v soboto popoldne v Brunnerjevo stanovanje. Brunner in umrli Haumer sta bila že precej pijana, a kljub temu sta popivala še dalje. Nato se jima je Uidi on pridružil. Pili so pivo in rum. Brunner je pridno dajal tudi svojim otrokom pijačo. Tako so popivali pozno v noč. Nato je Nespor zaspal in se zbudil pozno ponoči, ker so postali Brun nerjevi otroci nemirni. Brunner se je tudi zbudil in je s tem otroke pomiril, da jih je nabil. Kaj se je zgodilo dalje, o tem Nespor ne ve ničesar, ker je zopet zaspal in se zbudil šele zjutraj, ko so vdrli sosedje v stanovanje. Policija je hotela v nedeljo popoldne zaslišati tudi Brunnerja, a je govoril še popolnoma zmedeno. Brunner je vdovec in znan pijanec. S svojimi otroci je ravnal vedno zelo sirovo in je bil zaradi tega že večkrat naznanjen policiji. Otroke je silil vedno, da ,so pili alkohol. Brunnerjeva soseda, delavčeva žena Siravatka, je izpovedala, da je slišala v soboto iz Brunnerjevega stanovanja glasno petje in silen ropot. Po polnoči je postalo v stanovanju mirno. A že čez eno uro je slišala zopet glasen prepir, nato jok in ječanje. Ker je v nedeljo dopoldne slišala zopet jok in stok iz Brunnerjevega stanovanja, je poklicala še druge sosede in čevljarski mojster Kafka je nato odprl stanovanje in videl, da leži v sobi šest nezavestnih oseb. Brun ner in njegovi otroci so ležali v posteljah, Haumer in Nespor na tleh. Ne dajajte deci alkoholičnih pijač, posebno ne žganja! Številka društva Asesment Bolniške podpore Poškodbe in od p ra v-r ine Smrtnine Skupaj i $ 285.85 $ 172.50 $ — $ — $ 172.50 2 ' 196.00 115.50 —.— 115.50 3 72.50 56.50 —.— —.— 56.50 5 516(80 128.00 100(00 228(00 6 135.35 38.00 —.—■ —.— 38.00 7 57.00 122,00 —.— —.— 22.00 8 116.30 103.00 —.— —.— 103.00 9 110.00 76.00 —.— —.— 76.00 21 9 45 88 00 88 00 n ('.( ((..( 100.00 20(00 > . 29.00 12 103,55 92.00 —v— —.— 92.00 13 159.15 100.00 —v— —.— 100.00 14 188.45 40.00 —.— —.— 40.00 16 427.15 35.00 —.— —.— 35.00 17 139.35 55.00 —.— —.— 55.00 19 143.80 60.00 —.— —.— 60.00 20 235.40 146.00 T. —.—' 146.00 21 156.70 72.00 . —.— 72.00 22 235.20 110.00 . 500.00 610.00 33 58.80 14.00 . . 14.00 24 54.86 141.00 . . 141.00 64 80 101 90 101 00 f>7 109 29 125 n n 125 00 28((.((. h 11740 75(00 # . 75.00 29 62.10 51.50 . . 51.50 30 60.20 151.00 . . 151.00 31 50.65 24.00 v . 24.00 32 I07 50 370 50 370 50 33......(((. 121(50 39(00 . 39.00 34 . . 64 80 35 . 32 45 36 93.50 36(00 . 30(00 37 21.00 . . 600.00 600.00 38 104.25 31.00 . . 31.00 39 88.35 . —. . . 40 65 00 24 00 24 OO 41 9140 79.00 . 79.00 42 19 60 43 191 OO 9.3 OO 92 no 44 75 50 92 OO 92 00 46 35 00 8 OO 8 00 47 104 00 89 OO 89 00 48 145(85 147(00 . 147.00 49 58.80 32.00 . . 32.00 50 67 20 8 00 8 OO 51 54 8.5 19 0O 12 00 52 89(70 20(00 1 . 20(00 53 112.50 126.00 . . 126.00 54 60 30 18(00 18(00 57 169.00 40(00 v . 40(00 58 59 29.40 31.00 . . 31.00 60 . . . 38(05 43(00 #( . 43(00 61 96.20 31.00 . . 31.00 62 63 167.25 204.00 19.00 . 223.00 64 115.95 8(00 . 8(00 65 162.90 180.00 180.00 66 67 55.65 8.00 . . 8(00 68 69 334.55 90(00 90(00 72 74 49.25 75 90.80 20.00 20.00 76 . .. 9.00 500.00 nn 77 40.00 oi.Ud 78 36.65 71.00 71.00 79 24.00 . 24.00 80 79.85 15.00 100.00 . 115.00 81 84.60 45.00 —.— . 45.00 82 64.40 58 15 30 00 30.00 83 0 00 9.00 85 85 40 20.00 20.00 86 72.75 —.— . 87 177.40 186.00 —.— 1200.00 1,386.00 88 121 90 134.00 134.00 89 158.75 192.00 —*.— v 192.00 90 54.15 53.00 —.— . 53.00 91 153.70 36.00 —.— . 36.00 92 137.15 197.00 —.— . 197.00 93 28.15 54.00 —.— 600.00 654.00 94 77.25 86.00 —v— . 86.00 95 88 40 _ 96 75.75 27(50 —.— . 27.50 97 110 80 14 00 14.00 98 129(30 123.00 — 600.00 723.00 99 9.80 —.— . , 100 32.35 v —.— . . 101 ... 39 90 92 00 92.00 102 99.60 21.00 v— . 21.00 103 45.40 65.00 —.— . 65.00 104 52 30 105 27.10 2l(00 —.— . 21.00 106 98.70 148.00 —.— . 148.00 107 133.50 87 50 64.00 77 00 __ 100.00 164.00 108 77.00 109 42(10 14(00 v— —.— 14.00 no 218.60 146 95 161 50 . 161.50 111 90.00 11-5 no 90.00 112 59 55 115.00 113 114 88.20 10.00 w —.— 10.00 115 70 55 , _ 116 34.90 23(00 v— —.— 23.00 117 . . 56 60 157 <50 __ 157.50 118 6400 64.00 119 78(50 73(00 —...— 100.00 173.00 120 . 69 35 19 00 19.00 121 6840 60.00 —.— 60.00 122 54 75 32 50 _ 32.50 123 . 53 80 99 00 29.00 124 77.90 29(00 1 1 — —.— 29.00 125 118 90 42 00 - 42.00 126 141(25 31(00 —.— —.— 31.00 127 33.60 57.00 —.— —.— 57.00 198 . . . ,.. QQ 35 63 00 63.00 129 104 8(1 47 00 47.00 130 101.85 52(00 —.— —.— 52.00 131 42 75 __ 132 . 79 ir 71*00 — 71.00 133 . . 24 7f 134 .37 or 82 or — 82.00 135 82 5£ 136 . . 52 fir _ 137 ... „ 143 2-c 86 or 86.00 138 149 2-p 97 or —.— — 97.00 139 75 6r 49 or — 600 or 649.00 140 72(00 43(0C 43.00 141 64 6.e 112.0C 103 or ■ ___ 112.00 142 .. . . • 213 8( 103.00 143::: :.::: ;.... 63 7f V 94 Of — 94.00 144 67(80 16(0C —.— 16.00 145 40.10 54.60 146 9o(o( —(- 90.00 147 81.90 29.0( 29.00 148 30.00 74.0( —.— 74.00 149 29.30 60.0 —.— 60.00 150 39.60 — . 151 76.8, 17.0' 1 —.- .— 17.00 153 . 40.0( . 40.00 154 92.3 40.0< —.— 40.00 155 21.0 3 — .— - .— . 156 157 . . 32.4 20.9 5 64.0 3 — 3 — — 64.00 1,58 52.9 5 — _ . _ w . 159 15.3 0 — _ _ w , 160 84 0 — _ 161 . .' 38.5 5 17.0 0 _ 17.00 162 7.0 0 12.0 0 — _ 12.00 163 26.6 0 — _ _ # 42.0 0 —.- _ _ _ 165 85.2 5 62.0 0 — — —.— 62.00 166 38.4 0 31.0 0 — — — 31.00 167 28.9 5 20.0 0 — — — 20.00 168 / 25.2 0 — _ - . 169 32.0 0 34.0 0 — _ 34.00 170 64.8 0 42.00| — - — 42.00 številka drnštva 171 .............. 172 .............. 172................ 174................ 17.1............... 176 ............... 177 .............. 178 ............... 179 ............... 180 ............... 181............... 182............../ 188................ 184 .............. 185 ............... 186 ............... 187 ............... 188 ............... 189 ............... 190 ............. 191 .............. 192 .............. 193 ............... 194 ............... 195 ............... 196 ............... 197 ............... 198 ............... 199 .............. 200 .............. 201................ 202 ............ 203 ............... Asesment Bolniške podpore Poškodbe in od p ravnine Smrtni ne Skupaj 53.80 78.00 —.— —, 78.00 65.00 12.00 —.— —.— 12.00 59.20 30.00 —,— —„—; 30.00 39.20 21.00 —.— —.— 21.00 . . —.— —t— , 55.20 87.00 —.— — 87.00 24.10 . —_— —.— 63.65 32,00 — —. 32.00 21.00 32.20 . —.— —.— . 50.10 14.00 , —.— —v 14.00 74.80 22,40 25.00 —v— —.— ■25.00 18.90 . —— —.— 67.65 22.00 —.— —.— 22.00 99.60 116.00 —.— —.— 116.00 21.00 25.00 — —.— 25.00 14.00 . —— —.— . 17.60 # t • 22.40 — —.— v 33.00 . —.— —.— „ 14.70 , —.— —# # 19.50 . —.— / —t 33.60 —, —t— > w 12.60 — —.— —, 5.601 — d L.4U . . .— . 35.00 . —v—. —.— . 38.50 , —.— —.— . 35.00 66.50 35.00 . - — —.— \ f X * Hripavost in kašelj T ♦>> po navadi sledita prehladu, ampak olajšba od jednega ali druzega, ali od obeh sledi, ako bolnik uživa $15,043.651 $S970.50| $119.00| $4900.00| $13,989.50 J. VERDERBAR, tajnik. Razno. — Zakaj je 1. januarija začetek novega leta? Zgodovinsko brezpomembna vstaja Špancev proti rimskemu gospodstvu v letu 154. pred Kristom, je provzročila, da smatramo dan nrvega januarija za začetek leta. Naši meseci slone na rimskih mesecih in starorimsko leto se je začenjalo 1. marca in končavalo z zadnjim februarjem. Vsled tega so konzuli, predsedniki rimske republike, nastopali svoja uradna mesta s 1. marcem. Leta 154. decembra meseca so se Španci uprli rimskemu gospodstvu ; poročila so bila tako resna, da je sklenil senat odposlati kontzula na bojišče; stara konzula, katerima je že potekala funkcijska doba, nista prihajala več v poštev. Nova konzula pa sta nastopila po ustavi šele s 1. marcem. V očigled velike nevarnosti v španski koloniji je senat izpreme-nil ustavo in določil dan 1. januarja za začetek poslovne dobe novoizvoljenih konzulov. In pri tem je ostalo. Po konzularnem letu so se kmalu ravnale tudi ostale, oblasti in tudi trgovina in zasebno življenje. Julij Cezar je v svoji koledarski reformi ohranil dan 1. januarija kot začetek leta in na njegovem koledarju sloni naš gregorijanski koledar. Da se je svoj čas leto res šele z marcem začenjalo, kažejo imena mesecev. December je “deseti” mesec, november “deveti”, oktober “osmi” in september “sedmi”. Ti meseci šteti od 1. januarija, temveč od 1. marca. Da je februar bil svojčas zadnji mesec v letu, kaže okolščina, da ima najmanj dni in da pada vanj prestopni dan, —- Stavka v starem času. Iz A- ten poročajo, da so v maloazijskem mestu Magneziji odkrili mramorno pločo z jako zanimivimi napisi za sedanje socialne boje. Gre za pekovsko stavko v starem veku. Besedilo na ploči začenja z odlokom, ki ga je izdal s sklepom občinskega sveta, ki izpopolnjuje prokonzulovo do skrajnosti ogorčeno, ker nedostaja kruha na trgu, in da bi bilo treba vsled tega aretirane stav kujoč e delavce kaznovati kar najstrožje. Ampak — tako nadaljuje rimski oblastnik— ker ihu je blagostanje mesta važnejše od kaznovanja, izpušča stav-kujoče delavce na svobodo, zanašajoč se, da se takoj vrnejo na delo. Nadalje prepoveduje pekom vsako organizacijo in opozarja njih voditelje, da se morajo pokoravati organom, “ki skrbe za javno blagostanje”, torej staroveški policiji. Tako morajo napeči dovolj peciva. Ako bo oblast koga zalotila, da ne dela, ali da skriva takega zločinca, mu ne odide večletna ječa!” — Temu sledi dodatek občinskega sveta, ki začenja s patetičnim uvodom “o nerazbo-ritosti delavskih voditeljev’. Na-daljno modrovanje magnezijevih občinskih očetov nam ni ohranjeno, ker je ploča na tem mestu odlomljena. Ampak navedeni odstavki zadoščajo popolnoma za ' spoznanje, da so kapitalisti že tedaj razodevali enake muhe. le še v izdatno hujši meri, ker je bila neprimerno šibkejša delavska moč. — Mestni svet v Seattlu, Wash, je sprejel načrt za vstanovitev mestne banke. Načrt se bo predložil mestnim volilcem na splošno glasovanje. Posnemanja vredno! Bodo. vsaj krvavo zasluženi centi delavcev hranjini varno. — Frank McMurray, profesor na učiteljišču “Columbia” v New Yorku, je priporočil, da bi se v šoli zopet uvedla palica. Ne škodilo bi menda prav nič, ako bi “profesor” prvi zopet okrasil to “ vzgojwalno ” sredstvo. — Najeti pretepači, takozvani specialni beriči v službi “Steel Wire” družbe v Pittsburgu so napadli štrajkujoče delavce. En delavec je bil umorjen, več pa težko ranjenih. Šerif Jud Bruff je bot ponižni sluga, obljubil družbi naj večjo pomoč. Dejal je, da je treba le migniti z mezincem, pa bo toliko oboroženih ljudi, kolikor se jih želi. — V New Yorku še vedno traja štra.jlc krojačev in šivilj. — Vbogi John D. Rockefeller je v pondeljek obogatel za deset milijonov dolarjev. Standard Oil družba iz New Yerseya je razdelila 40 dolarjev posebne dividende na delnico. Vsega se je razdelilo $39,332,000. — Najpredrznejši in najnesram nejši čin,ki se je kedaj izvršil v dr žavi Kansas, da se političnega nasprotnika uniči, se je doigral v državi legislaturi v Topeki. Z 28. glasovi proti 10. je senat razveljavil mandat, edinega socialista Fred. Stantona iz Crawford okraja in mesto njega proglasil republikanca Potter ja izvoljenim, ki je propadel v volilni bitki. Takega. nasilstva ni doživela država Kansas niti v državljanski vojni ko je odločevalo orožje. Še predno je Stanton zasedel svoj sedež v legislaturi. je njegov nasprotnik, podlegli republikanec Potter vložil protest proti njegovi izvolitvi pri sodišču v Gi-rardu.Sodišče je uvedlo preiskavo in končno izreklo, da je bil socialist Stanton pravilno izvoljen. Stanton je po poklicu rudar. Predno je zapustil zbornico, je gospodi povedal take. da ji bodo Š2 dolgo zvenele po ušesih. — Kaj naj rečemo vspričo tega nasilja? Anarhisti in zasmehoval-ci zakonov so dandanes med kapitalisti. Ali čas bo orišel, ko bodo zastopniki delavcev zasedli ne le zbornico v državi Kansas, marveč zbornice širom sveta in nobena sila, jih ne bo nikdar več iztirala iz dvorane. f f f f T f ? t f T f f T T t Severov Balzam za pljuča. (Severâ’s Balsam for Lungs.) Takoj po prvem ožitku preneha kašelj, izbljuvanje postane prosto, in dihanje lahko. Dober je za odrasle kakor tudi za otroke. Cena 25 in 50 centov. Kedar dete joka je ponavadi znamenje kake notranje neprilike, kakor sapne kolike, krča itd. Skrbne matere imajo pri roki in dajo otrokom Severove kapljice za otroke, (Serera’s Soothing Drops) y y y y y y y V f y y y y y y y y y ❖ ki so zvesti prijatelj mater in zanesljivo zdravilo za otroke. Cena 25 centov. t X t ❖ V vseli lekarnah. Zahtevajte samo Severova zdravila. Zavrnite druga. Ako jih nima Vaš lekarnar, pišite nam. Zdravniški svet zastonj. y y y ❖ W. F. Severa Co. ““IT5 V NMVEÍJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE £ t y Zgubljeno bogastvo. Zgubljeno bogastvo si lahko nazaj pridobimo, če ž njim ne zgubimo tudi svoje glave. Pričeti moramo z novo energijo in storiti kar je največ v naših močeh, da popravimo zgubo. Še celo če zgubimo naše zdravje, ne smemo obupati, ker v največ slučajih se lahko zopet nazaj ozdravimo. V takih slučajih je potrebno, da najprej ojačimo prebavni sistem s Trinerjevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom. Ko hitro bo ta sistem prejel dovolj hrane in jo popolnoma prebavil, se bo povrnilo zdravje, To zdravilo bo sčistilo sistem, ojačilo telo, bo odstranilo zaprtje, grizavico in krč, glavobol, mnoge bolezni v želodcu in črevah in vam bo dalo novo ener-žijo. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 —1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. — Trinerejev Liniment je za trganje v členih in mišicah. Advertisment, f y y y y y Narodna Tiskarna 2/46*50 Blue Island Jtve., Chicago, 111. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni :: :: :: z V I EMIL BACHMAN, s CiJviijl li/vLiiivmr*, 1719 So. Center Ave., Chicago, ^ Največja slovanska tvorniea za ZA-g STAVB, REOAUJE, ZNAKE, KAPE, g PEČATE itd. v Ameriki. K Izdeluje zlate znake za vsa sloven-# ska, hrvatska, češka, slovaška in srb-m ska društva v Ameriki. A Pišite po naš veliki cénik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev. Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski __ in hrvatski in je član S. N. P. J., odkar TJWjrèiLf ' se je ustanovila. VAŽNO ZA SLOVENCE V LASALLE IN OKOLICI! Zglasite se pri nas, in oglejte si našo veliko zalogo oblek za možke, dečke in otroke. Naša prodajalna je edina prodajalna oblek v La Salle, v kateri so jednake cena za vse. S tem, da kupujete pri naš, si lahko prihranite $3.50 pri vsaki možki obleki, $2.00 pri oblekah za dečke, in $1.00 pri oblekah za otroke. Da je to resnica se lahko sami prepričate FRED HOEFFERLE PRODAJALNA OBLEK 642 FIRST] STREET, LA SALLE, ILL. -ČETRTA VRATA ZAHODNO OD STATE BANK.- æ FRANK J. PETRU í Wi\ £ñ « tfi bfi K H H JAVNI NOTAR Posojila na zemljišča in zavarovalnica Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden. 1443 West’18th Si. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-skihgin posojilnih društev. S ■G Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo. \ Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo. Benatky-*vo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ” Unijsko stavbinsko Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta. Denarna posojila proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah. Ustanovljeno leta 1900 NEBO Na koncu z ovitkom iz zamaška. Imajo lini okus turškega tobaka 10 ?A 5c Na prodaj v vseh prodajalnah tobaka. CIGARETE Najboljše cigarete na svetu t 4 Farme Farme Farme Krasne ceste, šola in cerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo, zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chicaga in 1 Milwaukee. t Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od nas! f Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati £ takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi. J Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam. Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gre J Česko-slovanska zemljiščna družba f 3815 West 26tlt Street, ,♦ vedno kviško. Chicago, Ul. f *** t ALI NIMATE LEPIH LAS?—LEPI LASJE SO KRAS ČLOVEKA! Ali je koža na Vašem obrazu starikava? Pomladite jo! V zalogi imamo veliko množino ženskih kit, v raznih umet- niških formah, razne vrste “pofs” v formi krone ali v vrsti. Dalje imamo v zalogi najboljše vrste dišeča mazila za vzdrža-vanje lepe in mlade kože, Lotol, kožo pomlajujočo tekočino za umivanje. ___Katerim izpadajo lasje, naj rabijo naša dobra sredstva za čiščenje glave in proti izpadanju las. Pišite po cenik in navodila, ki vsebujejo poduk in cene za razna dišeča mazila in druge v lasulj, ¡ko obrt spadajoče predmete. Za odgovor in pošiljatev pošljite poštno znamko za 2c. Pišite slovenski. M. LENARD, 2002 So. 40th Ave., Chicago, 111, POZOR! ROJAKI! POZOR! Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so: Kranjski Brinjevec, Slivovic, Tropinovec, High Lile Bitters, A. Horvatovo Grenke Vino, katere prodaja A. HORWAT, JOLIET, ILL. Gostilničarji! Pozor! Shranite moj naslev in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist! Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš! Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tndi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti. A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, TT.T. Pozor! Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomis ulice Chicago. ULOŽENI KAPITAL $350,000.00 JAN KAREL, PREDSEDNIK. J. F. ŠTEPINA, BLAGAJNIK, Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne. Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno. EDINA SLOVENSKA TVRDKA. Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. Slovenske cenike pošiljamo zastonj. yiifiæsiifiuilji’fisjiui'iwæææsiiliyïsîynsiuîifîifïsiæ E. Kerže Co. 2616 S. Lawndals Ave. Chicago. Illinois