as kraj
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
letnik XII., št. 2
Ministra in župani ^ o obvoznici mimo Škofljice in drugih prometnih in okoljskih temah
Župan občine Anton Jakopič je bil gostitelj skupnega sestanka ministra za promet in zveze Janeza Božiča in ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika in njunimi sodelavci z župani zahodnodolenjskih občin: Iga, Grosup-lja, Škofljice, Velikih Lašč, Ribnice, Sodražice, Blok, Loškega Potoka, Kočevja, Kostela, Osilnice in Dobrepolja.
Eden od rezultatov sestanka je bil sklep, da se bodo v najkrajšem času sestali vse strokovne službe ustreznih ministrstev in izbrale najustreznejšo različico ene od predlaganih variant obvoznice mimo Škofljice. Na fotografiji sta oba ministra, župan Anton Jakopič in župan Škofljice ter direktor Slovenskih železnic dr. Jože Jurkovič na tiskovni konferenci z novinarji.
^ Stran 6
Sprejet letošnji proračun
Proračun je bil sprejet na seji Občinskega sveta, 15. februarja.
Na dnevnem redu pa je bilo še 15 drugih točk.
februar 2006
Zdravljica naši kulturi
Novoustanovljena ZKD Občine Dobrepolje je organizirala prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Odmevi na prireditev v režiji Saše Strnad so bili zelo pozitivni in pohvalni. Na fotografiji sta povezovalca programa Marta Šuštar in Frenk Štih, v ozadju pevci.
^ Strani 7 in 8
^ Stran 4
Področje delovanje občinskega Inšpektorja 5
Župan: Kdor dela, tudi greši 3_
Intervju z Bracom Doblekarjem 11_
Alojz Miklič — čebelar z dušo in srcem 13
Veterinarski nasveti 21_
Dr: Marič: Od Lidije do Četeža19_
Prispevki in poročila iz društev_
Naslednja številka Našega kraja bo izšla 31. 3. 2006.
Prispevke sprejemamo do 12. 3. 2006
Proračun za leto 2006 izrazito naravnan v večje projekte, kjer pričakujemo tudi dodatna sredstva države
Piše: župan Anton Jakopič
Kot vedno je tudi letos usklajevanje občinskega proračuna najtežje opravilo v letu. Poleg tega je prišlo tudi navodilo iz strani države za obvezno uporabo nove proračunske sheme, ki zahteva še dodatna dela in usklajevanje. Celoten proračun po uradni shemi je objavljen v nadaljevanju, dostopen je tudi na spletni strani občine. Ogledate si ga lahko tudi pri predsednikih vaških odborov ali na upravi občine. Celoten proračun je razmeroma zapletena zadeva. V tej množici podatkov se je res težko znajti. Skušal bom opozoriti samo na glavne značilnosti. Proračun za leto 2006 predvideva 891.532.600,00 SIT prihodkov in 1.099.032.600,00 SIT odhodkov. Na prvi pogled bo kdo pomislil, češ kaj pa je zdaj to, saj to je velikanski minus. Pa ni tako, ker se pod prihodke šteje tudi prenos iz lanskega leta v znesku 195.000.000,00 SIT, vračilo kreditov, ki smo jih mi dali pred leti v znesku 3.500.000,00, in predvideva se tudi najem kredita v višini 76.000.000,00 SIT. Skupaj prihodkov torej 1.166.032.600,00 SIT. K odhodkom pa se prišteje še vlaganje lastnih sredstev v druga podjetja in ustanove v znesku 67.000.000,00 SIT. In tako se tudi predvideni odhodki izravnajo s prihodki in jih je skupaj prav tako 1.166.032.600,00. To sem napisal zato, ker uradna shema iste podatke ne prikaže dovolj razumljivo.
Proračun kot tak je dejansko visok, vendar izvedljiv pod določenimi pogoji. V proračunu je namreč potrebno obvezno še enkrat prikazovati vse stvari, ki so bile v preteklem letu začete, pa še ne plačane in obvezno je potrebno prikazati tudi vsa sredstva, ki jih pričakujemo od zunaj, seveda tudi odhodke. Od vsega načrtujemo samo 67.000.000,00 SIT kredita, ki pa ga bomo vzeli samo v primeru, če bo potrebno in če bomo dobili tudi druga nepovratna sredstva za izgradnjo čistilne naprave, saj smo prisiljeni zagotoviti lastni del, da lahko izkoristimo možnost dodatnih sredstev. Če teh ne bo, tudi kredita ne bomo jemali in čistilne v letošnjem letu ne bo. Rednih letnih prihodkov zberemo približno 600.000.000,00 SIT, ki so prikazani na različnih postavkah. Glavnina tega je tako imenovana primerna poraba, ki je za našo občino za letos določena v višini
443.209.718,00 SIT. Malo več kot polovico tega zneska pokrijemo sami z izvirnimi davčnimi prihodki, to je v glavnem dohodnina in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, drugi del pa z izravnavo, saj lastni prihodki ne zadoščajo. Drugi vir so nedavčni prihodki, ki so iz različnih komunalnih in drugih prispevkov ter taks za obremenjevanje okolja in prihodki od koncesnin. Manjši del prihodkov bomo pridobili tudi z odprodajo premoženja.
Pri načrtovanju odhodkov si vedno želimo čim večji delež za investicije, vendar moramo najprej zagotoviti sredstva za vse tekoče potrebe, to je delovanje uprave občine, šol, vrtcev, sociale, gasilcev, kulture, športa, tekočega vzdrževanja cest, podpore kmetijstvu itd. (Ko sem že omenil kmetijstvo, moramo vedeti, da letos zadnjič lahko subvencioniramo v ustaljenem obsegu. V letu 2007 bo lahko občina dajala samo še za urejanje zemljišč, izobraževanje in subvencioniranje obrestne mere pri investicijah, vse ostale subvencije od vzdrževanja hladilnih naprav do ušesnih številk, analize zemlje in krme bodo ukinjene in jih bomo morali kmetje plačevati sami.). Ko je vse to pokrito, lahko razmišljamo o investicijah. Že ta bežen pogled pokaže, da lahko za investicije v enem letu izločimo približno 200.000.000,00 SIT. Če hočemo investirati kaj več, moramo sredstva hraniti več let ali pridobiti dodatne vire. To pa zahteva prenašanje sredstev iz proračuna v proračun in s tem napihnje-nost proračuna, ker izgleda večji, kot je v resnici. Na vse načine se tudi trudimo, da bi pridobili še kakšne dodatne prihodke.
Letošnji proračun je, poleg zagotavljanja vseh osnovnih potreb občine, naravnan za našo občino v izrazito velike projekte. Pri nekaterih pričakujemo vsaj v določenem delu sofinanciranje države, zato smo jih tudi vključili v proračun, saj bi bilo škoda izgubiti en sam tolar, če ga je možno pridobiti. Tu so predvsem projekt urejanja centra Vidma s pločnikom in prehodi za pešce in parkirišče za zdravstvenim domom, čistilna naprava v Bruhanji vasi (če bodo pridobljena dodatna sredstva), komasacija v k.o. Pod-gora, delna izgradnja kanalizacije proti Predstrugam, nadaljevanje del na kana-
lizaciji v Zdenski vasi, projekt izgradnje kotlovnice na lesno biomaso z daljinskim ogrevanjem za center Vidma, če bomo pridobili nepovratna sredstva, igrišče v Zagorici itd. Intenzivno delamo tudi na projektih za izgradnjo vodovoda v Hočevju, in na kanalizaciji za Videm-ski hrib in Predstruge, vodovod v Tisov-cu bo letos končan. V Tisovcu bomo tudi še asfaltirali del ceste, prav tako v Podgori. Uredili bomo tudi cesto proti novemu domu za starejše občane. Predvidevamo tudi pomoč pri izgradnje tega doma v obliki kapitalskega vložka v znesku 20.000.000,00 SIT.
Proračun je izredno ambiciozno zastavljen, vendar izvedljiv. Potrebno se bo maksimalno angažirati, da bomo pridobili vsaj del dodatnih sredstev, ki jih pričakujemo in projekte izvesti. Še večjo skrb kot doslej bomo morali očitno posvetiti tudi vsem postopkovnim zadevam, saj so birokratski postopki očitno top tema današnjega časa. O tem pa pišem v drugem prispevku.
Pojdimo torej na delo, sprejeti proračun nas k temu obvezuje, štejejo rezultati!
Vaš župan Anton Jakopič
PONOVNI POZIV
vsem zainteresiranim k oddaji vlog
za spremembo zazidljivosti
Zaradi spremembe zakonodaje na področju urejanja prostora ter s tem obvezo vseh občin, da v zakonsko predpisanem roku uskladijo svoje prostorske akte z že sprejetimi akti na državnem nivoju, pozivamo vse zainteresirane, da podajo svoje pisne pobude oz. predloge za spremembo namenske rabe — ZAZIDLJIVOSTJO ZEMLJIŠČ, najkasneje do 15. 3. 2006, na sedež občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Do-brepolje, Urejanje prostora.
Vloge so vsem zainteresiranim dostopne na sedežu občine ali na spletu: www.dobrepolje.si. (Za občane, Obrazci in vloge, Vloga za spremembo namenske rabe). Pobude za spremembo zazidljivosti (povečanje ali zmanjšanje) morajo biti ustrezno obrazložene in grafično dokumentirane — vris predloga širitve (oz. zmanjšanje) na primeren načrt, iz katerega je razvidna obstoječa meja zazidljivosti ter parcela z obsegom predlagane spremembe.
Občina Dobrepolje, Urejanje prostora
Kdor dela, tudi greši
V letu 2005 smo imeli v občini Dobrepolje reden pregled s strani računskega sodišča. Trije inšpektorji so se pri nas zadrževali s presledki skoraj dva meseca in prečesali naše poslovanje za leto 2004.
Župan Anton Jakopič
Po pregledu so podali najprej začasno poročilo, na katero smo lahko dali pripombe oziroma smo morebitne nepravilnosti že sproti odpravljali. Po tem so nam konec prejšnjega meseca podali tudi končno poročilo, ki vsebuje tako imenovano negativno mnenje. Ker je bilo to objavljeno že v raznih časopisih in javnih glasilih, v glavnem ne dobronamerno, in ker bo to očitno tudi zelo dobra tema za blatenje dobrega imena župana in uprave v volilnem letu, sem se odločil, da vas, spoštovani občani, o tem poročilu obvestim kar sam. V poročilu ni nič tajnega in tudi nič posebnega. Ob tem poročilu nimam namreč niti najmanjše slabe vesti, saj vem, da sem sam in celotna občinska uprava delali v najboljši možni meri v dobrobit naše občine in naših občanov in pa predvsem zelo racionalno, kar zadeva porabo javnih sredstev. Negativno mnenje namreč občina prejme, če računsko sodišče ugotovi določene nepravilnosti na 2 % proračunskih postavk. To pa je seveda zelo hitro. To ve vsak, ki je v življenju kaj delal ali kaj organiziral ali vodil kakšno podjetje ali pa vsaj izpeljal eno samo dobro investicijo. Po zagotovilih računskega sodišča do sedaj še nobena občina v Sloveniji ni dobila pozitivnega mnenja. Morda ga je do sedaj, ko to pišem že katera, pa se bomo šli tja učit. Nekaj jih je dobilo mnenje s pridržkom, 90 odstotkov pa negativnega. Torej je nekaj vendarle narobe s sistemom, z birokracijo, na kar vedno opozarjam. Včasih smo rekli, če imajo vsi učenci v razredu »cvek« niso krivi učenci, pač pa učitelj. Podobno je pri nas. Naša birokracija neprestano proizvaja nove in nove zahteve za določene podatke in tabele in postopke, da jim preprosto ne moreš slediti, kljub temu, da se trudiš na vse pretege. Zadeva je prišla že tako do absurda, da za načrtovanje in resno strateško delo sploh nimamo več časa, ker se moramo neprestano ukvarjati s postopki odgovarjati na vprašanja, delati mogoče in nemogoče razpise, pisati odločbe itd. In to je vidno tudi v tem poročilu.
Računsko sodišče ni moglo ugotoviti materialne oškodovanosti, ker je ni bilo, našlo pa je vrsto nepravilno uporab-
ljenih členov ali postopkov. Računsko sodišče tudi ni napisalo ene same pohvale o tistem, kar smo naredili prav in dobro, ker tega ne pišejo, pišejo samo tisto, kar ni prav in to bi lahko dajalo vtis, da je vse narobe. Vsako postavko lahko seveda podrobno razložim, vendar bi bilo v kontekstu tega zapisa preobširno in nerazumljivo, saj je potrebno poznati celoten postopek. V času nadzora smo že sprejeli večino ukrepov za odpravo nepravilnosti.
V poročilu sta kot ne odpravljena ostala v bistvu dva sklopa nepravilnosti, in sicer na desetih postavkah. En sklop se nanaša na oddajo javnih naročil za določene primere, kjer gre v bistvu za primer enakega načina odločanja pri vseh treh postavkah. Izhajali smo namreč iz predpostavke, da ne smemo skleniti obveznosti za več denarja, kot ga je v proračunu za tekoče leto, tudi če bo delo še trajalo v naslednjem letu; in smo tako tudi ravnali. V naslednjem letu smo za nadaljevanje podpisali aneks k pogodbi. Pri tem smo sredstva kar najbolj racionalno potrošili oziroma celo prihranili, nismo pa zadovoljili vseh zakonskih določil. Pri našem odzivu smo eksplicitno zahtevali, da v odzivu napišejo, da ni bilo oškodovanja premoženja, kar so tudi naredili. Mi lahko to tudi dokažemo. Kljub temu ostane ugotovitev, da ni bilo izvedeno v skladu z zakonom. Ukrep v tem primeru je lahko edino tak, da bomo v prihodnje bolj striktno upoštevali predpise. Nič namreč ni važno v tem sistemu, ali je neka stvar bila narejena enako z manj denarja ali z več, važno je, da je pravilen postopek. Drugi sklop se nanaša na oblikovanje meril in razdeljevanje sredstev za kmetijstvo, kulturo in šport, šolske prevoze in še nekaj drugih malenkosti. V primerjavi s celotnim proračunom so to razmeroma majhne postavke, zadevajo pa zelo širok krog ljudi. Te postavke smo razdeljevali po ustaljenem načinu že vseh deset let oziroma enajst let enako in nikoli ni bilo nobenih pritožb. Spremenila se je zakonodaja, ki od nas zahteva nov popolnoma zbirokratizirani način razdeljevanja. Sprejeti moramo merila, določiti komisije, za vsako drobnarijo objaviti razpis, na katerega se bo potrebno prijavljati
celo v zaprtih kuvertah itd. Končni rezultat bo popolnoma isti, kot če bi vsi interesenti sedli za mizo in dve uri usklajevali razdelitev in jo podpisali, samo postopek bo bistveno daljši, pa še več možnosti je, da kdo razpis spregleda, pa še bi lahko naštevali. Tako je, mi se bomo v bodoče striktno držali teh navodil. Zelo karakterističen primer tega je na primer subvencija za restavriranje oltarjev za cerkve v občini. Odločili smo se, da bomo iz postavke obnova kulturnih spomenikov vsako leto sofinancirali v eni od cerkva, lepo po vrsti, vsako leto eno cerkev - malo ljudje, malo občina. V Ponikvah je prispevala tudi država in tako smo restavrirali že vse oltarje v občini, razen Hočevja, ki je še na vrsti. S tem smo naredili ogromno kulturno delo, toda računsko sodišče je odredilo, da bi moral biti razpis, tudi če vemo, da se bo prijavila samo ena cerkev. Podobno je s šolskimi avtobusnimi prevozi, vedno se javi samo eno podjetje in moramo povsod iskati še eno ponudbo, da zagotovimo birokratski logiki. Ker smo podpisali aneks še za eno leto, je že kršitev. Po moji logiki je to nesmisel, po birokratski pa ne. In tako gre tudi na drugih postavkah. Subvencioniranje kmetijstva iz občinskega proračuna ostaja tako ali tako samo še letos. V naslednjem letu bomo lahko v kmetijstvu sredstva namenili samo še za urejanje zemljišč za izobraževanje in investiranje. Vse ostale subvencije, ki jih daje občina, bodo ukinjene po direktivah EU. Nobeno društvo ne bo moglo več dobiti denarja samo s prošnjo na občino, kot smo delali do sedaj, tudi če je postavka oblikovana v ta namen, pač pa bo moral biti razpis in merila. Društvo se bo moralo prijaviti v razpisnem roku, potem bo dobilo sredstva. To je zelo veliko dela za prazen nič. Ali bomo s tem številom v upravi to zmogli ali ne, bomo pa še videli. To državo po birokratskih merilih ne briga, važno je, da je po predpisih. Če stane več, pa več, saj je vseeno. Tega seveda jaz ne bom nikoli razumel.
Mi se bomo pač morali prilagoditi zakonodaji in vse bomo naredili, da bomo vse nepravilnosti, ki nam jih je računsko sodišče naložilo, tudi odpravili. Osebno pa mislim, da bo to za občane slabše. S tem ne morem reči, da odslej naprej ne bomo naredili nobene napake. Nihče ni nezmotljiv. Kdor dela greši, kdor nič ne dela, tudi grešiti ne more. Zagotovo pa se bomo še naprej trudili, da bomo z razpoložljivim denarjem naredili čim več, v dobro vseh nas. ♦
Na zadnji seji Občinskega sveta je bil sprejet proračun
Mihaela Steklasa_
Sprejem proračuna je bil najpomembnejši sklep 31. seje Občinskega sveta Dobrepolje z dne 15. februarja 2006. Potrjen je bi z večino glasov. Razlaga proračuna je na županovi strani, v prilogi pa objavljamo tudi celoten proračun za letošnje leto. Ostali pomembnejši sklepi:
•	Ker je občinska strokovna služba pri izvajanju določil v enem od členov Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč ugotovila nejasnosti glede možnosti oprostitve zavezancev, ki gradijo nove stanovanjske hiše in še niso vseljeni, je predlagala spremembe, ki so bile na seji sprejete z večino glasov. Sprejem sprememb je bil nujen tudi zaradi uskladitve z zakonodajo. Tako so po novem največ za dobo petih let, na podlagi pisnega zahtevka, oproščeni nadomestila za stanovanjski namen tisti zavezanci, ki so kupili oziroma zgradili nova stanovanja, kot tudi posamezni del stavbe, ter zgradili, dozidali ali nadzidali stanovanjske hiše, če so plačali sorazmerne stroške za urejanje stavbnega zemljišča.
•	Sprejet je bil letni program športa za leto 2006, kot so ga pred tem že sprejeli na Odboru za družbene dejavnosti. Sprejeti program določa programe športa, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev in se zagotavljajo v proračunu občine na podlagi Pravilnika o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa. Zaradi pripomb nekaterih svetnikov o netransparentnosti programa posameznih dejavnosti so sprejeli sklep, da se zadeva po pripravi gradiva na Odboru za družbene dejavnosti uvrsti na sejo Občinskega sveta, na katero naj se povabi tudi Andreja Cevca.
•	Svetniki so sprejeli sklep o ustanovitvi Regionalnega razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije, ki ga bodo sestavljali predstavniki občin, združenj gospodarstva, predstavniki sindikata, nevladnih organizacij, predstavnik upravljavcev zavarovanih območij in predstavnik romske skupnosti. Svet regije pa bodo sestavljali župani vseh 25 občin v regiji.
•	Občinski svet je izdal soglasje k postavitvi bazne postaje investitorja — družbe Mobitel na lokaciji nad naseljem Zden-ska vas, SV od cerkve sv. Antona. Pri postavitvi bazne postaje bo investitor upošteval dogovor z lastnikoma zemljišča ter vaščani Zdenske vasi, ki so že dali soglasje k postavitvi.
•	Na podlagi pisnega odstopa je bil potrjen ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članice Nadzornega odbora Cvetke Krašovec in sprejet poziv strankam za posredovanje novih predlogov.
•	Trenutno potekajo v občini naslednja dela:
V kratkem bo izdano uporabno dovoljenje za zgornjo etažo Jakličevega doma. Takoj, ko bodo vremenske razmere dopuščale, bodo asfaltirali površine pri vodovodu Tisovec. Dela pri premestitvi primarnega vodovoda skozi center naselja Videm so končana. Prekop bo asfaltiran po končanju del pri povezavi na nov vodovod. Občina je dobila na razpis pet ponudb za izvedbo idejnega projekta ogrevanja z biomaso. Izvajalec je izbran, prav tako je narejen idejni osnutek. Izdelana je projektna dokumentacija za vodovod Hočevje. Izdelana je tudi projektna dokumentacija za športno igrišče s parkiriščem v Zagorici. ♦
Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.
110/02, 8/03 - popravek, 58/03 - ZZK-1) ter 43. člena Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), je župan občine Dobrepolje, dne 16.02.2006 sprejel:
S K L E P
o javni razgrnitvi predloga Odloka o lokacijskem načrtu za sanacijo obstoječega dela kamnoloma in širitev kamnoloma v Predstrugah v občini Dobrepolje, Okoljskega poročila in Revizije okoljskega poročila
1. člen
Javno se razgrne: Predlog Odloka o lokaciiskem načrtu za sanacijo obstoječega dela kamnoloma in širitev kamnoloma v Predstrugah v občini Dobrepolje (Povzetek za javnost, Izvleček iz prostorskega plana Občine Dobrepolje, Obrazložitev in utemeljitev predloga Odloka, projekt Lokacijski načrt za sanacijo obstoječega dela kamnoloma in širitev kamnoloma v Predstrugah v občini Dobrepolje / št. proj. 558/05, URBANA d.o.o. Velenje), Okoliško poročilo za Lokacijski načrt za sanacijo obstoječega dela kamnoloma in širitev kamnoloma v Predstrugah v občini Dobrepolje (E-NET d.o.o., Ljubljana) ter Revizija okoliškega poročila (KOVA d.o.o., Celje).
2.	člen
Predlog Odloka o lokacijskem načrtu, Okoljsko poročilo in Revizija okoljskega poročila bodo javno razgrnjeni v sejni sobi Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, I. nadstropje, med
delovnim časom občinske uprave in v sredo do 18.00 ter v prostorih vaškega doma, Predstruge 60, 1312 Videm Dobrepolje. Javna razgrnitev bo trajala 30 dni in se začne 07.03.2006 ter konča 05.04.2006.
3.	člen
Javna obravnava Predloga Odloka o lokacijskem načrtu, Okoljskega poročila in Revizije okoljskega poročila bo v sredo, 22 .03. 2006, ob 18. uri v sejni sobi občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm Dobrepolje, I. nadstropje.
4.	člen
V času javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjeni predlog podajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predlogi se lahko podajo pisno ali v ustni obliki na javni obravnavi ali kot zapis v knjigo pripomb in predlogov na mestu javne razgrnitve do konca javne razgrnitve ter pisno na naslov Občina Dobrepolje, Urejanje prostora - za LN, Videm 35, 1312 Videm Dobrepolje .
5.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS.
Št. 35005-1/05 Videm, dne 16.02. 2006
župan Občine Dobrepolje Anton Jakopič
Področje delovanja in pristojnosti inšpektorjev
Na pobudo članov Občinskega sveta Občine Dobrepolje ter na osnovi dveletnih izkušenj delovanja občinske inšpekcije v naši občini podajamo vsem, ki se obračate na inšpektorje, nekaj koristnih napotkov v zvezi s področjem delovanja inšpektorjev in njihovimi pristojnostmi.
Občinski inšpektor Cvetko Staniša
Splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacijo in delovanjem inšpekcij, postopek inšpekcijskega nadzora, pravice, dolžnosti in položaj inšpektorjev ter njihova pooblastila določa Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Ur.l. RS, št. 56/02). Pogosto se srečamo z vprašanjem, kateri inšpektor je pristojen za kakšno področje. Vsak inšpektor je uradna oseba s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, zato je njegovo področje delovanja vezano na zagotavljanje javnega interesa, ki se kaže skozi spoštovanje predpisov. V vsakem posameznem predpisu je torej zapisano, kateri organ opravlja nadzor nad določili predpisa. V splošnem velja, da nad določili zakonov, ki jih sprejema država, nadzor opravlja pristojni državni inšpektor, nad občinskimi odloki pa nadzor opravlja občinski inšpektor. Primer: nad državnimi cestami v Občini Dobrepolje opravlja nadzor državni inšpektor za ceste, nad občinskimi cestami pa občinski inšpektor. Občinski inšpektor tako poleg občinskih cest nadzira tudi ravnanje s komunalnimi odpadki, odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, pokopališki red in opravljanje pogrebnih dejavnosti, uporabo javnih površin za namene različnih prireditev ali prodaje, plakatiranje in reklamiranje na javnih površinah in druga področja po sprejetih predpisih občine.
Kaj se zgodi z vašo prijavo, ki ste jo naslovili na inšpektorja, ki ni pristojen za ukrepanje? Zakon določa, da mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti. Obravnavati mora tudi anonimne prijave, razen v primeru, ko gre za sum neresne ali celo lažne prijave. V primeru ustne prijave ali prijave po telefonu, je torej inšpektor dolžan sprejeti vlogo samo v primeru, da je v njegovi pristojnosti, sicer pa prijavitelja opo-
zori, da za konkretno prijavo ni pristojen in ga napoti k pristojnemu organu. V primeru pisne prijave pa je prijavo dolžan poslati pristojnemu organu, če ni nobenega dvoma o tem, kdo je za prijavo pristojen. V nasprotnem primeru prijavo zavrže s sklepom in jo vrne prijavitelju.
Prijavitelj v postopku inšpekcijskega nadzora nima statusa stranke, zato ga inšpektor o poteku postopka ni dolžan obveščati. Na podlagi pisne zahteve je lahko prijavitelj obveščen le o ukrepih inšpektorja.
Največ prijav občinskemu inšpektorju, ki ne sodijo v njegovo delovno področje, je s področja gradnje različnih objektov, odlaganja odpadkov v naravno okolje ter sporov glede poteka parcelnih mej. Gradnjo objektov ureja Zakon o graditvi objektov in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi, nadzor pa opravlja državni gradbeni inšpektor. Prepoved odlaganja odpadkov v naravno okolje, z izjemo gospodinjskih odpadkov, je zapisana v Zakonu o varstvu okolja. Nadzor nad tem zakonom je v pristojnosti državnega inšpektorja za okolje. Spori glede poteka parcelnih mej pa
sploh niso v pristojnosti inšpekcijskih služb, saj tu javnega interesa ni mogoče ugotoviti. Za reševanje teh sporov so pristojna sodišča.
Da bi zagotovili učinkovitejši nadzor tako nad državnimi kot občinskimi predpisi, predvsem pa skrajšali čas od sprejema prijave pri pristojnem organu do izvedbe ukrepov za odpravo nepravilnosti, predlagamo, da najprej ugotovite, v čigavi pristojnosti je predmet vaše prijave. Prijava naj vsebuje ime in priimek ter naslov osebe, ki jo prijavljate, kratek opis dejanja ter morebitne dokaze kot so fotografije, razni dokumenti in podobno. Če je le mogoče, z eno prijavo prijavite samo eno dejanje, saj se vam bo sicer lahko kaj hitro zgodilo, da bo v isti prijavi eno dejanje v pristojnosti enega inšpektorja, spet drugo pa drugega inšpektorja. Naj navedemo primer. Sosed je zgradil delavnico brez vseh dovoljenj. V njej lakira avtomobile, čeprav nima prijavljene obrti, zato tako smrdi, da si ne upamo odpreti oken. Ko sem ga na to opozoril, mi je grozil in rekel, da me bo pretepel. Iz takšne prijave ni razvidno ali prijavljate nelegalno gradnjo, ta je v pristojnosti gradbenega inšpektorja, ali prijavljate morda opravljanje dejavnosti brez ustreznih dovoljenj, kar nadzira tržni inšpektor, onesnaževanja zraka je v pristojnosti inšpektorja za okolje, grožnje pa so predmet sodišč. Tudi če se boste obrnili na enega izmed pristojnih inšpektorjev, se vam lahko zgodi, da bo vašo prijavo zavrgel, saj iz nje ni jasno razvidno, kaj pravzaprav je predmet prijave. ♦
Sprejem dohodninskih napovedi
OBČINA IVANČNA GORICA:
23. 3. 2006 in 24. 3. 2006 od 8.00 - 18.00 ure
v prostorih sejne sobe Občina Ivančna Gorica
OBČINA VIDEM DOBREPOLJE:
23.3.2006 in 24.3.2006 od 8.00 - 18.00 ure
v prostorih sejne sobe Občine Videm Dobrepolje
OBČINA GROSUPLJE:
29.3.2006, 30.3.2006 in 31.3.2006
od 8.00 - 18.00 ure
v prostorih Družbenega doma Grosuplje
6
Obisk županov in ministrov
februar 2006
Sestanek ministrov z župani o obvoznici
mimo Škofljice in okoljskih temah
Videm, sejna soba občine Dobrepolje -10. februar 2006 - Župan občine Dobrepolje Anton Jakopič je bil gostitelj in koordinator skupnega srečanja ministrov za promet in zveze Janeza Božiča in ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika in njunih sodelavcev z župani zahodnodolenjskih občin: Škofljice, Iga, Grosuplja, Velikih Lašč, Ribnice, Sodražice, Blok, Loškega potoka, Kočevja, Kostela in Osilnice in Dobrepolja.
Mihaela Steklasa
Tema delovnega sestanka je bila prometna povezava tega dela Slovenije z Ljubljano in s tem v zvezi gradnja obvoznice mimo Škofljice in usposobitev kočevske železnice za tovorni in potniški promet.
Ministrstvo za promet in zveze je dalo ministrstvu za okolje in prostor v presojo tri variante obvoznice, in sicer razširitev obstoječe ceste v šti-ripasovnico, razširitev obstoječe ceste na tri pasove in tretjo, nekoliko daljšo, tako imenovano C varianto, ki predvideva iskanje nove trase s posegom v Barje, s priključkom na ljubljansko obvoznico. Župani in lokalne skupnosti soglasno podpirajo varianto C, zato so bili proti iskanju novih različic, Za kar se zavzemajo nekateri zaradi vključitve Barja v naravovarstveni projekt Natura 2000. Poleg tega pa bi iskanje novih različic le še podaljšalo postopek. Tudi oba ministra sta si bila enotna v tem, da se išče
najbolj optimalna različica v okviru treh predlaganih variant.
Najpomembnejši sklep skupnega sestanka je bil, da se bodo v najkrajšem možnem času sestale vse strokovne službe - od ministrstva za okolje in prostor, ki je nosilec projekta, do ministrstev za promet, kulturo, kmetijstvo in gozdarstvo in usklajeno poiskale najustreznejšo različico. Z usklajenimi in pospešenimi postopki naj bi zagotovili, da bo ministrstvo za okolje in prostor v najkrajšem možnem času izdelalo državni lokacijski načrt. Ta naj bi bil sprejet do konca leta oziroma najkasneje do začetka leta 2007. Takoj za tem naj bi začeli z odkupi zemljišč. Tako bi po predvidevanjih lahko začeli gradbena dela na obvoznici mimo Škofljice leta 2009 in jih čim prej končali.
Z razbremenitvijo prometnega zamaška na Škofljici pa bi cesta Škofljica - Kočevje -Petrina še naprej ostala obremenjena, saj se zaradi slabih
zaposlitvenih možnosti na tem območju vozi v Ljubljano dnevno več kot 16000 ljudi. Zato bodo še letos začeli na njej obnavljati posamezne dele in urejati najbolj kritične in številne črne točke. V prihodnjih letih bodo dela nadaljevali.
Na delovnem sestanku pa so ministri in župani govorili tudi o urejanju železniške proge med Ljubljano in Kočevjem, saj je ta že tako dotrajana, da je ponekod že nevarna. Za razliko od obvoznice mimo Škofljice denarja za obnovo železnice v proračunu ni, zato ga bo potrebno zagotoviti z zakonom o poroštvu za najetje kredita. Če bo možno sredstva pridobiti na omenjen način, bo možna obnova že v prihodnjem letu. Progo bodo obnovili v dveh fazah, in sicer najprej na odseku od Ljubljane do Ortneka zaradi skladišča blagovnih rezerv naftnih derivatov.
Še nekaj poudarkov iz razprave županov:
Poleg podpore varianti C obvoznice mimo Škofljice so se zavzeli za čim krajši rok izdelave državnega lokacijskega načrta in skrajšanje vseh postopkov priprave projekta. Podprli so čim prejšnji skupni sestanek vseh strokovnih služb in izrazili bojazen, da bi v primeru zavlačevanja lahko izpadli iz 10-letnega plana izgradnje cest, kar bi pomenilo gospodarsko katastrofo za ta del Slovenije. Napredek po več podobnih sestankih so videli v tem, da sta se tokratnega sestanka udeležila oba resorna ministra.
Na sestanku so župani dali pobudo za tako imenovano A3 razvojno os, ki naj bi dvignila razvitost tega dela Dolenjske na višjo raven.^Prvi pogoj za razvoj pa je izgradnja obvoznice mimo Škofljice in ureditev dobrih prometnih povezav. Za našo občino je pomembno, da spada v sklop ureditve te prometne povezave tudi izgradnja ponikovske obvoznice, ki je tudi v fazi izdelave lokacijskega načrta pri Ministrstvu za okolje in prostor.
Po uradnem delu je župan Anton Jakopič povabil ugledne goste na delovno kosilo k Zori v Kompolje.
Kultura
POROČILO O PRIREDITVI ZA KULTURNI PRAZNIK
»Leto sodelovanja in skupne rasti«
Jakličev dom - 4. februarja - Osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku je bila prvič v organizaciji ZKD Občine Dobrepolje
Vizualni efekti so poslušalce po vsakokratnem nastopu popeljali v svet poezije, ko so v intimnem vzdušju prisluhnili zvočnim posnetkom avtorskih pesmi mladih pesniških talentov, vključenih v kulturno sekcijo TD Podgora (Tadeja Novak, Alenka Bajrami, Jasmina Strnad, Saša Strnad, Alenka Zabuko-vec, Andrej Debeljak, Franci Novak). Občutene izpovedi mladih literarnih ustvarjalcev so prerasle v mogočno Prešernovo pesnitev, nekateri jo imenujejo Prešernovo »duševno dramo«, Krst pri Savici, v interpretaciji Marte Šuštar in Anice ter Antona Jakopiča. Prireditev se je začela z Zdravljico in se z njo tudi zaključila, le da jo je ob koncu pela vsa dvorana, skupaj z nastopajočimi na odru.
To je bila »Zdravljica naši kulturi«, prireditev, ki jo je prvič organizirala Zveza kulturnih društev Občine Do-brepolje. Izzvenela je kot zaokrožena celota, kot projekt s svojo sporočilnostjo in simboliko. Avtorica idejne zasnove in režiserka Saša Strnad je snov črpala iz preteklosti in iz lastnih izkušenj ter spoznanj. Od tod velik poudarek slovenskemu jeziku, kulturni zavesti, razmišljanju boema in realista skozi njune spomine. Spomin na Prešerna je sprožil spomine na kulturna dejanja in na kulturnike v širšem in lokalnem oko-
Pozdrav Godbe Dobrepolje ob prihodu
M. Steklasa_
Slovesno in praznično dobrodošlico je prihajajočim v dvorano že v preddverju dvorane pripravila Godba Dobrepo-lje, v dvorani pa so godbeniki po igranju slovenske himne prepustili oder voditeljema Marti Šuštar in Frenku Štihu, ki sta pri napovedih in razmišljanju pri vodenju skozi program vsak na svoj način izhajala iz svojega osebnega, subtilnega, odnosa do kulture in jezika. Njune nostalgične podobe iz otroštva so prehajale in se prelivale v narodne pesmi, ki so jih peli vsi delujoči pevski zbori in sestavi v občini: Škrjanček, Za-goriški fantje, sekstet Komplet, Mavrica, moški pevski zbor iz Strug in MoPZ Rafko Fabiani.
Recitacija Krsta pri Savici: Marta Šuštar ter Anton in Anica Jakopič
lju, saj so prav ti zaznamovali naše korenine življenja.
K vsebinski popolnosti je prispevala tudi scena s projekcijami zbranih Prešernovih portretov, ki so prav tako dokument vrednotenja pesnika. Med predstavo so se na platnu vrstile Prešernove slikarske in kiparske upodobitve, ki so nastajale v njegovem času in kasneje na osnovi pričevanj.
V koncept prireditve je bil vsebinsko vključen tudi govor župana Antona Jakopiča. V svojem nagovoru je poudaril, da 8. februar ni le Prešernov dan, ampak je praznik vseh nas, Slovencev in slovenske kulture. Ali niso vsi ustvarjalci kulture na nek način umetniki, če-
Pevski zbor Škrianček

Moški pevski zbor iz Strug
MoPZ Rafko Fabiani
Pogled iz dvanajste vrste
Sekstet Komplet
Vokalna skupina Mavrica
ZagorIškI fantje
prav nekateri bolj, drugi manj vidni, se je spraševal. Dejstvo pa je, da iz naših krajev izhajajo umetniki svetovnega formata. Tudi danes imamo med nami slikarje in pesniške talente in ljudi, ki iščejo in razmišljajo, je ugotavljal Anton Jakopič in ob tem izrazil zadovoljstvo, da kultura živi med nami tudi danes. Pa-rafraziral je Prešerna z besedami: »Kulturni praznik bodi nam življenje celo«, letošnje leto pa je poimenoval »leto sodelovanja in skupne rasti«, čemur so obiskovalci lahko nazdravili v preddverju dvorane. Tudi zadnje dejanje, ko so predstavniki ZKD odnesli cvetje na grobove naših kulturnikov, je spadalo v sklop zelo odmevne prireditve. ♦
Zdravljica naši kulturi
Igor Ahačevčič
Zveza kulturnih društev Dobrepolje, ki je bila ustanovljena jeseni 2005, se je prvič predstavila v vlogi organizatorja prireditve ob kulturnem prazniku 2006, ki je bil v soboto, 4. februarja, v Jakličevem domu - našem kulturnem hramu.
Malo je bilo v zadnjih 30 letih prireditev v tej dvorani in Dobrepolju sploh, da sem jih imel priložnost uživati kot gledalec. Ponavadi sem bil na drugi strani; za odrom in na odru, kjer je potrebno poskrbeti za vse (kje bo kdo stal, kdaj bo kdo kam šel, v čem bo nastopil), pa tudi to, ali je na stranišču v Jakličevem domu papir ali ne - saj je tudi to pomemben pokazatelj kulture nekega okolja in tukaj pogosto pademo na izpitu. Dva povsem različna svetova.
No, tokrat sem bil v dvorani. In užival. Z vsem srcem. Prireditev je bila prav res takšna, kot sodi k tako pomembnem prazniku. Po odru so se sprehodili in na njem pokazali vsi tisti, ki v naši lokalni kulturi nekaj veljajo (Godba Dobrepolje, PZ Struge, VS Mavrica, VS sekstet Komplet, PZ Škrjanček, DS Scena, PZ Rafko Fabia-ni, Zagoriški fantje, literarni ustvarjalci ter župan Tone Jakopič z ženo Anico). V dvorani sem slišal kritiko, da smo s to prireditvijo prestopili v naši (seveda lokalni) kulturi še en prag. Upam, da se ustvarjalci prireditve ob tem ne bodo prevzeli. Sem pa o tem malo razmišljal. V čem smo prestopili nov prag? Vsekakor je dobro, da so se na odru »pojavili« novi obrazi, ali vsaj v novih vlogah. To pomeni, da smo v preteklosti delali solidno in da je veliko ljudi željnih in sposobnih sodelovati. Pri prestopanju novih meja je potrebno spomniti še na tehnične zmogljivosti dvorane (osvetljava, ozvočenje, snemanje in morda še kaj) in njene opreme in to začeti izkoriščati, sicer so bili silno veliki vložki (lokalnega) denarja vrženi stran. Dejansko pa vse to ni nič novega in smo vse to na prireditvah že počeli. Pravo prestopanje praga je zame na področju vzpodbujanja lastne ustvarjalnosti. Na tem področju so doslej veliko naredili v TD Podgora s prirejanjem slikarskih razstav in literarnih delavnic. Na letošnji prireditvi so se nam ustvarjalci predstavili sicer »na daljavo« s posnetki svojih pesmi, kar pa dogajanja v dvorani ni motilo. Na nek način ga je celo še bolj poudarilo, še bolj poduhovilo. To je vsekakor področje, ki je docela intimno, duševno izpovedno in ga velja gojiti s posebnim ob-
čutkom, sicer lahko naglo zamre oziroma se umakne v zasebnost. Želim si, da bi se to nadaljevalo vsaj v dosedanjem obsegu.
Morda se navidez porajajo celo boljši časi za naše kulturno ustvarjanje, saj imamo sedaj tudi svojo Zvezo kulturnih društev, kot je bilo slišati na prireditvi. Vendar je potrebno poudariti ob tem zgolj dejstvo, da bo tudi odslej vse delo na področju kulture odvisno od istih ljudi kot doslej in seveda od denarja, ki ga ni pričakovati kaj več kot doslej, saj ga mala občina preprosto nima kje vzeti. A prav je, da smo vsaj ob prazniku malo bolj zanosni in široki, saj se moramo potem celo leto otepati z resničnostjo življenja.
Kot občana me je ob prireditvi motilo to, da v dvorani ob tako pomembnem prazniku nisem opazil vseh članov občinskega sveta, ki zelo kroji usodo lokalne kulture, in prav tako, da nisem opazil kaj veliko učiteljev naše šole in tudi ne učencev. Kot obiskovalca prireditve pa me je motilo, da so se nastopajoči ves čas sprehajali in presedali po dvorani. Zamisel proslave je bila dobra (prireditev kot gledališka predstava), vendar bi morali nastopajoči v dvorani imeti rezervirane prve klopi od koder bi v miru in disciplinirano prihajali na oder in se vračali iz njega v dvorano. Mi pa bi v miru sedeli na svojih mestih in gledali predstavo in se počutili kot del nekega dogajanja, ki se zaključi s skupno pesmijo, katera celo dvorano spremeni v oder.
In še nekaj me je motilo. V začetku sem zapisal, da je Jakličev dom naš kulturni hram. Če je to res, bi moral upravljavec doma (verjetno občina) poskrbeti vsaj za to, da se uporabniki doma ne bi motili med seboj (vzpostaviti hišni red), da med prireditvami v dvorani ne bi bilo potrebno poslušati divjega ritma iz spodnjih prostorov, kjer poteka telovadba. Tisti, ki to počnejo, bi lahko eno uro telovadili v tišini in miru, mi v dvorani pa bi v svojem miru in tišini lahko spremljali petje ljudske, narodne, umetne pesmi ali brane misli naših sovaščanov. Pa smo zaključili krog in smo spet pri kulturi - tokrat srčni in pri lepem vedenju (tistih na odru, onih pod odrom in posebej tistih nad obema skupinama).
Na koncu še zahvala in čestitke vsem, ki delate na področju kulture (ne samo na odru, ampak vsak dan od zore do mraka) in tako naše skupno bivanje na tem koščku sveta delate bolj znosno.
Hvala vsem ustvarjalcem te prireditve. Tistim na odru in tistim za njim ter tistim, ki so poskrbeli, da ne bo tako hitro pozabljena in so jo posneli. ♦
Jurčičeva priznanja 2006
V torek, 7. februarja, je bila v Ivančni Gorici osrednja prireditev ob kulturnem prazniku za območje Upravne enote Grosuplje, na katerem delujejo Zveze kulturnih društev občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Na prireditvi, ki načeloma poteka vsako leto v drugi občini, podelijo zgoraj omenjene organizacije Jurčičeva priznanja za delo na področju ljubiteljske kulture.
Igor Ahačevčič
Poenostavljeno lahko rečem, da ta prejmejo tisti posamezniki ali skupine, ki so v preteklem obdobju oz. svojem življenju veliko storili na katerem koli področju ljubiteljske kulture (ples, glasba, petje, likovna dejavnost, literatura, organizacija, igralstvo,....) in bili s svojim delom vzgled drugim, predvsem mlajšim. V zadnjem času je obveljalo, da se število priznanj omeji na pet in praviloma razdeli to kvoto tako, da Dobrepolje prejme eno, Grosuplje in Ivančna Gorica pa po dve priznanji.
V letošnjem letu so priznanja prejeli za Grosuplje Brane Petrovič iz Šmarja za več desetletno delo pri moškem pevskem zboru, Jože Košir iz Račne, tudi za več deset let sodelovanja pri pevskih zborih. Za področje Ivančne Gorice sta priznanje prejela France Bradač, ki že od leta 1964 upodablja like iz Jurčičevih del v Dramski skupini in letnem gledališču na Muljavi in Jana Kutnar, najmlajša med dobitniki priznanj, ki je dejavna na več področjih ustvarjanja (igra, ples, glasba, organizacija..).
Za področje Dobrepolja je letos priznanje prejela Mihaela Steklasa, za 11 let dela pri urejanju in izdajanju časopisa Naš kraj. Bolj natančno pa zato, ker ves ta čas pripravlja večino sporočil iz vseh kulturnih prireditev, ki se odvijajo na območju naše občine. V obrazložitvi priznanja je bilo zapisano tudi, da s svojim tankočutnim pisanjem privablja številne gledalce v dvorano in na druge prireditve. Vsekakor moram povedati, da pisanje vseh teh sporočil in poročil ni njena dolžnost, pač pa veselje, za katero smo ji pripravljavci prireditev res hvaležni, saj se je po končani prireditvi mnogokrat prav težko lotiti pisanja.
Proslava je bila tako kot vedno, oblikovana kot kulturna prireditev, ki je bila letos dokaj sproščena in prijetna ter pri gledalcih lepo sprejeta. V programu so sodelovali: Mo-PZ Corona iz Grosuplja, ki je z odlično izvedbo predstavil nekaj Prešernovih pesmi, folklorna skupina iz Stične je pripravila živahen splet ljudskih plesov, program pa je zaključil Dobrepoljski orkester mladih s pevko Andrejo Zupančič, ki se je pod vodstvom Braca Doblekarja predstavil z odlično izvedenimi jazz, blues in plesnimi skladbami. Ves čas trajanja prireditve pa so nas na stenah dvorane spremljala likovna dela članov
Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Ivančne Gorice.
V programu je s pozdravnim nagovorom sodeloval tudi domači župan g. Jernej Lam-pret, ki je orisal pomembnost kulturnega ustvarjanja in poudaril vseobsežnost kulture in kulturnih odnosov, ki se odražajo v našem vsakdanjem življenju. Na cesti, v politiki, v delovnem okolju, v odnosu do narave, in poudaril, kako srečni smo lahko, ker živimo na vasi, kjer se še poznamo med seboj, se družimo in se trudimo gojiti pristne odnose.
Letošnja prireditev je bila zaznamovana tudi z zaključkom poklicne delovne poti ga. Tatjane Lampret, ki je več desetletji delala kot strokovna sodelavka v različnih oblikah organiziranja kulturnih društev. Morda bi moral napisati, da je pripravila na tisoče revij pevskih zborov, dramskih skupin, likovnih delavnic, literarnih srečanj, revij glasbenih skupin .... Moram reči, da je bila tudi dobra prijateljica kulturnih organizacij v Dobrepo-lju in da smo z njo sodelovali na vseh področjih dela. Še posebej moram poudariti njeno pomoč, kadar je šlo za vzpostavitev česa novega, kadar je bilo potrebno najti kakšna dodatna sredstva .... Prepričan sem, da ji v imenu vseh, ki smo jo bliže poznali in poznali njena prizadevanja, lahko rečem hvala in želim veliko srečnih let v uživanju pokojnine ter seveda veliko neobveznih ur v kulturnem življenju domače Muljave.
In čisto za konec. V zadnjem času se pojavljajo ideje, da bi s podeljevanjem Jurčičevih priznanj v sedanjem obsegu zaključili in da bi vsaka občina za delo v kulturi podeljevala svoja priznanja. Globoko sem prepričan, da to ni dobro, saj se moramo odpirati v svet in vsaj na področju kulture, ki zares ne pozna meja in je ni mogoče zapirati za občinske plotove, sodelovati z drugimi. Pozivam in prosim vse, ki lahko kaj storite v zvezi s tem in boste o tem vprašani, predvsem pa župane vseh treh občin, da delate v smeri ohranitve tega priznanja. Vsekakor pa je potrebno še marsikaj doreči o načinu izbire dobitnikov, o pogojih, o kvoti priznanj.
Se pa strinjam, da ima vsaka občina tudi svoja priznanja in ta naj podeljuje vsaka ob svojem prazniku, svojim zaslužnim, ubogljivim in drugim občanom za dela na drugih področjih (kanalizacija, vodovod, kamnolomi, žlebovi, mulde, kidanje snega s pločnikov...). Prostora je veliko, njive so prazne in čakajo obdelovalcev. ♦
Ob robu
Mihaela Steklasa
Človeško življenje je nepredvidljivo. Včasih nas doleti tudi kaj takega, kar ni v skladu z našimi željami, pričakovanji in ambicijami. Če je iskreno in dobronamerno, se spodobi, da to sprejmemo s hvaležnostjo. Kot nekaj, kar nam je življenje prineslo na pot. Kot nekaj, kar se je po neki logiki moralo zgoditi, da bi kljub vsemu dobremu in slabemu, kar spremlja nek dogodek, na koncu vendarle zmagalo dobro.
V mislih imam Jurčičevo priznanje, ki ga nisem niti pričakovala niti želela. Pa se je vendarle zgodilo, kot nekaj, na kar nisem imela vpliva. Hvala za vse prejete čestitke. Hvala predlagateljem. Rada bi se zahvalila vsem, pa mi beseda zastane ...
»Naj dobijo priznanja tisti, ki kaj naredijo za kulturo, ne pa nekdo, ki nekaj napiše«, je bilo slišati iz ust nekaterih »kulturnikov« ...
Poskušam se zbrati, pa ne gre. Pa se še ob pravem trenutku spomnim besed znanke, ki jo zelo cenim: »Nikoli ne bomo zadovoljili vseh, veliko ljudi živi življenja drugih in se bodo celo življenje ukvarjali samo z drugimi, zato naj teža njih besed ne šteje, saj so predvidljivi«. Zato naj dodam le to, da želim dobljeno priznanje deliti z vsemi ustvarjalci kulture v občini, z vsemi društvi in posamezniki, ki sem jih v svojih prispevkih največkrat imenovala, kajti brez njihovega truda, dela in uspehov ne bi bilo mojega poročanja o kulturnih dogodkih in s tem promocije kulture.
Kot velika ljubiteljica kulture in umetnosti (moj svet je svet knjig) z veseljem obiskujem kulturne prireditve v kraju tudi kot občanka in ne le kot poročevalka s kulturnih prireditev. Vsem ustvarjalcem kulture, posameznikom in društvom, združenih v novoustanovljeni ZKD Občine Do-brepolje, želim veliko uspehov in ustvarjalnosti. ♦
Že kar nekaj vode je preteklo, odkar smo v naši dvorani gostili kakšno gledališko skupino. Sedaj se nam obeta obisk iz čisto drugega konca Slovenije, in sicer iz Primorske. V sklopu dogovorjenih izmenjav nas bodo obiskali gledališčniki iz KD Dekani.
Našo publiko in gostoljubnost so spoznali že pred leti, in sicer l. 2004, ko so nas nasmejali z avtorsko komedijo Borisa Picige - Sreča iz Salomonovega oglasnika. Ko smo se prvič srečali v naši dvorani, smo bili kar nekoliko presenečeni, ker smo še nekaj minut pred predstavo videli in spoznali samo štiri osebe. Po nastopu pa smo se lahko skupaj prepričali, da se celotna ekipa lahko pripelje z enim avtomobilom. Predstavljajte si njihovo začudenje, ko smo se mi lansko pomlad, že dopoldne, z 20-člansko ekipo in vso opremo, odpravili na pot proti morju, da jim obisk »vrnemo« s predstavo Dnevnik Ane Frank. Še danes se nasmehnem, ko pomislim kakšen podvig smo izpeljali in kako so bili do našega prihoda prepričani, da vsega skupaj le ni toliko. Na tem mestu lahko javno pohvalim vso takratno ekipo, ker so/smo res delovali usklajeno, praktično, organizirano in domiselno. Sicer pa naporna, a zanimiva in lepa izkušnja.
Prihajajočo predstavo, smo si imeli, nekateri v DS Scena, že priložnost ogledati. Vse ostale pa vabimo, da si jo še ogledate. Tudi tokrat je to avtorska komedija Borisa Picige z naslovom
Zapeljivka oddaja stanovanje
Predstava bo v soboto, 4. marca,
ob 20. uri, v Jakličevem domu na Vidmu.
Po ogledu njihove predstave lahko z gotovostjo trdim, da bodo tokrat prišli z več kot enim avtomobilom. Ampak tudi sedaj — nas še ne bodo prehiteli.
Vabljeni torej v našo in primorsko družbo!
Za DS Scena Vesna Hrovat
Literarni večer v knjižnici
14. februarja smo v prostorih knjižnice v Dobrepolju spremljali literarni večer s pesnico Živko Komac iz Kočevja. Ob instrumentalni spremljavi kitaristk Glasbene šole Grosuplje, enote Dobrepolje, je predstavila pesmi iz svoje najnovejše zbirke Razhajanja, za katero je izdelala naslovnico Marija Mestek.
nejša in globlja. Kot pravi avtor uvodnega besedila k zbirki David Šušel, »pesnica na svoji koži doživlja razhajanja in se jih zaveda, jih opazi in zapiše kot grenko sladke pesmi. Z njimi se ra-zide s prej pogostejšim priložnostnim pesnjenjem. Pesem vse bolj doživlja kot zavezujočo, posveča ji vse več časa in nenadoma začne odkrivati v globini svoje živosti podzemne tokove«.
Ob odlični interpretaciji Tanje Zavašnik smo začutili čutili vso globino izpovedi — vračanje v mladost, zemeljsko vsakdanjost bivanja in neusmiljenost ob večni minljivosti vsega. Pesnica Živka Komac je tako s predstavitvijo svojih pesmi razkrila bogastvo notranjega sveta. K lepemu doživetju literarnega večera pa so prispevale vodja knjižnice Roža Kek in knjižničarke, zaposlene v Knjižnici Grosuplje, enoti Dobrepolje. ♦
Mihaela Steklasa_
Živka Komac piše pesmi že 25 let. Sprva je pisala priložnostne pesmi in jih objavljala v literanih glasilih, kasneje je izdala dve krajši zbirki: »Njej« in »Ko čustva še zorijo«. Ob mentorstvu pesnice Zvezdane Majhen je nastal občuten premik v njeni pesniški izpovedi, tako da je v njeni sedanji zbirki »Razhajanja« izrazitost izpo-vednosti njenega čustvenega doživljanja mnogo intenziv-
INTERVJU Z BRACOM DOBLEKARJEM
»Popularnostj'e minljiva«
Generacija Dobrepoljcev, ki je v osemdesetih letih oboževala popularno glasbeno skupino Hazard in se navduševala nad njihovimi hiti, si ni mogla predstavljati, da bo čez kakšni dve desetletji sooblikoval dobrepoljsko glasbeno sceno popularni član skupine Braco Doblekar. Danes ga mladi in manj mladi videvamo na odru dvorane Jakličevega doma kot vodjo skupine Dobrepoljskega orkestra mladih. Ob občudovanju njegovega glasbenega talenta in predanosti glasbi ga spoznavamo tudi kot uspešnega pedagoga in kot človeka, ki je znal najti ravnovesje med samo in svetom in ki s trdim delom in vztrajnostjo prenaša svoje znanje in izkušnje na mladi rod. Braco Jožef Doblekar je rojen v Št. Juriju pri Grosupljem. Je samozaposlen v kulturi, vpisan v razvid pri Ministrstvu za kulturo kot
glasbenik.
V	začetku 60. let sem odšel na služenje vojaškega roka. Po odsluženju sem dobil priložnost za igranje v tujini, kjer sem ostal do svojega 30. leta. To je bil začetek rock glasbe, tako sem z mednarodno rock skupino The Generals prepotoval celo Evropo. Po vrnitvi v Slovenijo smo ustanovili še skupini Pop selekcija in September, s katerim smo bili na turneji po Ameriki, Kubi in Sovjetski zvezi.
Kasneje ste bili član popularne glasbene skupine Hazard. Ali lahko poveste kaj o njej?
V	80. letih sem kot samostojni producent delal v studiu Akademik in raznih studijih po Sloveniji. Leta 1981 sem bil producent Slovenske popevke. Potrebovali smo nove ansamble, tako je po naključju nastal ansambel
Pripravila: Mihaela Steklasa_
Kdaj in kako ste vstopili v svet glasbe oz. kako se je začela vaša glasbena kariera?
Že v 6. razredu osnovne šole sem se začel učiti klarinet pri vaški godbi, ki jo je tedaj vodil poznani multiinstrumentalist Štefan Biščak iz Št. Jurija. Po dveletnem igranju v godbi sem prestopil v kvintet Štefana Biščaka, s katerim smo igrali po vseh veselicah v tem okolišu. Po prihodu v Ljubljano sem se priključil takrat že znanemu kvintetu Veseli Šentviščani. Po nekaj letih smo poleg narodno-zabavne glasbe začeli igrati tudi dixieland. Na Televiziji Ljubljana so se tedaj predvajale prve mladinske oddaje, ki jih je vodila Nataša Dolenc, in na katerih sem stalno nastopal z ansamblom.
Kateri glasbeni generaciji pripadate in v katerih skupinah ste nastopali?
Hazard, s katerim smo nastopili na Slovenski popevki s skladbo Tadeja Hrušo-varja Vsak je sam. V dveh letih smo izdali dve LP plošči in dve singelci. Že prvo ploščo Vol. 1 smo prodali v rekordnih 120.000 naklade, na kateri so bile skladbe Marie, Vsak je sam, Kopalnico ima ...
Igrate več inštrumentov. Kateri vam je najljubši?
Zaradi potreb sem večkrat moral menjati tudi instrumente (klarinet, saksofon, bobni, konge, percussion ...). Še vedno pa mi je najbolj pri srcu saksofon. Glasbeno sem se izpopolnjeval na raznih glasbenih delavnicah in seminarjih v tujini.
Katerih turnej in nastopov doma in v tujini se najraje spominjate?
Od vseh mojih potovanj mi je najbolj v spominu ostala dveletna turneja po Sovjetski zvezi, nastopali smo v vseh dvanajstih bivših republikah SZ, od Kijeva do Habarovska ob kitajski meji. Seveda so bili lepi časi tudi s skupino Hazard, ko smo obiskali skoraj vsako vas v Sloveniji.
Ali ste s katerim od glasbenikov, s katerim ste nekoč skupaj nastopali, še obdržali stike?
Že v skupino The Generals se je pridružil pevec in kitarist Janez Bončina Benč, s katerim sva skupaj sodelovala še v skupinah Pop selekcija, Srce in September in še na različnih prireditvah. Leta 2005 sva z Janezom Bončino izdala samostojno zgoščenko Ja(ne)zz, katere komponist je bil Janez Bončina, jaz pa sem napisal aranžmaje, kar je bil za mene največji glasbeni izziv.
Omenili ste že, da ste nastopali na Slovenski popevki. Ali ste se udeležili še kakšnega drugega festivala v takratni državi?
Na Slovenski popevki sem nastopal večkrat z raznimi ansambli: s skupino Srce, Hazard ... V času Jugoslavije sem bil na Splitskem festivalu s skupino Pepel in kri, Mladinskem festivalu v Subotici, Skopskem festivalu, na Makedonskem festivalu popevke, Opatijskem festivalu in s skupino Hazard na izboru za pesem Evrovizije v Beogradu in Ljubljani.
Kaj štejete za svoj največji uspeh na področju zabavne glasbe?
Najpomembnejši so bili zame jazz festivali v Ljubljani in lokalni jazz festivali, na katerih sem večkrat nastopal.
S katero skladbo ste po vašem mnenju najbolj uspeli in katera vam je najbolj pri srcu?
Od vseh zasedb, v katerih sem igral, je bila najbolj popularna skupina Hazard, saj so skoraj vse naše skladbe še danes popularne.
Predvidevamo celo, da se bomo Hazar-dovci letos ponovno zbrali za kratko turnejo, saj se naša zgoščenka še vedno dobro prodaja.
Znani ste po tem, da ne počivate na lovorikah, ampak da vedno snujete kaj novega. Omenili ste že lanski izid avtorske zgoščenke? Ali jo lahko malo bolje predstavite?
Lansko leto sem izdal že svojo tretjo avtorsko zgoščenko v jazz zasedbah. Prvi dve zgoščenki sta bili posneti z manjšo zasedbo, na katerih igram saksofon, ker pa mi je izziv tudi aranžiranje za večje zasedbe, je tretja zgoščenka Ja(ne)zz posneta z velikim jazz orkestrom, v katerem so sodelovali sami moji bivši učenci, ki se šolajo v Ameriki in po Evropi (New School - New York, Linz, Rotterdam, Gradec, Celovec ...).
Kakšni so vaši glasbeni načrti?
V letošnjem letu imam namen posneti avtorsko glasbo za veliki orkester - v sodelovanju z Big bandom DOM (Dobrepoljski orkester mladih). Poleg tega v sodelovanju z Društvom slovenskih glasbenikov že 15. leto zapored prirejam poletne glasbene delavnice, saj mi je delo z mladimi v največje veselje.
Drugi del vašega glasbenega udejs-tvovanja je pedagoško delo z mladimi. Ali lahko poveste kaj o tem?
Pet let sem poučeval na Glasbeni šoli Grosuplje, kjer sem sestavil Big band Grosuplje. Na dislocirani enoti v Dobrepolju sem leta 2002 iz mladih glasbenikov tudi ustanovil big band, s katerim še uspešneje nastopamo. Verjetno sem v tem kraju ostal ravno zaradi dejstva, da je tu zelo veliko specialno nadarjenih mladih glasbenikov, kar potrjujejo naši uspešni nastopi po celi Sloveniji. Na tem mestu bi se rad zahvalil Godbi Dobrepolje, ki nam omogoča, da lahko vadimo v njihovih prostorih.
Kakšen je repertoar Dobrepoljske-ga orkestra mladih, kje nastopate, in s kakšnimi uspehi se lahko pohvalite?
V orkestru, ki je s tovrstno glasbo najmlajši v Sloveniji, izvajamo strogo jazz standardno glasbo in avtorske
skladbe. Orkester je imel svoj prvi nastop 30. novembra 2002 v domačem kraju Dobrepolje. Nastopali smo še na prireditvah ob dnevu državnosti, imeli več koncertov v Portorožu, v Ljubljani na Zboru za republiko, ob stoletnici postavitve Prešernovega spomenika, povabljeni smo bili na prireditev Novemu šolskemu letu v pozdrav v slovenski parlament, nastopili ob obletnici Glasbene mladine Slovenije, se predstavili v televizijski oddaji Pod klobukom in gostovali po Sloveniji v okviru projekta »Ja(ne)zz«.
Kako je delati z mladimi?
Delo z mladimi mi je v veliko veselje, saj lahko svoje glasbene izkušnje koristno prenašam na mlajše.
Kako sprejemate popularnost?
Popularnost je minljiva; dober glasbenik mora imeti veliko ljubezni do glasbe, skromnost in delavnost pa mu morata biti navečji vrlini! ♦
TINA GACNIK in ansambel BRATOV ŠTRUKELJ
22. januarja smo v oddaji prvega radijskega programa Ljubljana spremljali oddajo »Veseli pušeljc« , ki jo vodi Marjan Starec. V priljubljeni oddaji narodnozabavne glasbe je nastopil ansambel bratov Štrukelj s pevko Tino Gačnik iz Zdenske vasi.
Alojz Miklič — čebelar z dušo in
srcem
V eni od prejšnjih številk smo poročali o priznanjih, ki jih je prejel Alojz Miklič za cvetlični mešani in gozdni med. Dobitnik priznanj je znan čebelar in član Čebelarskega društva Dobrepolje, ki se vse življenje ukvarja s čebelarstvom. Ima veliko zaslug za razvoj te panoge v Dobrepolju, v življenju pa je bil uspešen tudi na drugih področjih, zato ga z veseljem predstavljamo našim bralcem.
Pripravila Mihaela Steklasa
OTROŠTVO
Alojz Miklič je bil rojen v Bruhanji vasi. Devetčlanska družina se je preživljala na dveh ha in 29 arih zemlje. Oče je bil brez zaposlitve, vendar je kot samouk znal delati vse mogoče. Ukvarjal se je s sadjarstvom, čebelarstvom, krovstvom, tesarstvom in mizarskimi deli. Po celi dolini je sadil sadno drevje, ga obrezoval, pa tudi cepil in prekrival slamnate strehe. Veliko del je opravljal tudi pri pokojnem Ivanu Štehu, ki je imel velik sadni vrt. Znal je izdelovati pohištvo, panje itd. Za tiste čase je bil izjemno razgledan, nekaj njegovih talentov je podedoval tudi sin Alojz.
ŠOLANJE IN ZAPOSLITEV
Pet razredov osnovne šole je dokončal na Vidmu. Leta 1943 pa ga je sošolec Drobničev Ciril, nagovoril, da bi šla študirat v Ljubljano. Medtem ko je imel Ciril tedaj brata študenta, si mladi Alojz niti ni predstavljal, kaj pomeni študij. K odločitvi so ga opogumile očetove besede: »Težko bo, če pa se boš res učil, pa pojdi.« Izkazalo se je, da je bila odločitev na mestu, saj je bil ves čas šolanja odličnjak. Najprej je končal nižjo gimnazijo, nato pa še ekonomsko srednjo šolo. Po opravljeni maturi je bil dodeljen za komercialista pripravnika v Idrijo. Jeseni leta 1951 je odšel na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi pa se je zaposlil pri Narodni banki v Kočevju. Tam je služboval le poldrugo leto, meseca maja 1954. leta je odšel na novo službeno mesto na Elektro Kočevje, kjer se je zaposlil kot računovodja. Medtem je končal prvo stopnjo višje ekonomske šole v Mariboru. Leta 1968 se je preselil v Ljubljano in bil zaposlen na Elektro Ljubljana, nato pa na DESU - podjetju za distribucijo električne energije Slovenije vse do upokojitve leta 1988.
Alojz in Anica Miklič med pogovorom
USPEŠEN V POKLICU
O njegovi predanosti delu priča njegova uspešna poklicna kariera. Ko je leta 1967 Elektro distribucija Ljubljana uvajala najmodernejši IBM sistem, so ga iz Kočevja povabili v Ljubljano, da bi organiziral prehod iz ročnega knjiženja na računalniški sistem. Od tedaj dalje je bil računovodja podjetja za distribucijo električne energije v Ljubljani. Ob tem pa je ves čas poleg rednega dela v popoldanskem času predaval prek Delavske univerze Boris Kidrič in Društva računovodij finančnikov. Vodil je računovodske tečaje in seminarje o knjigovodstvu ter inventuri po vsej Sloveniji. Tri leta je predaval na večerni ekonomski šoli v Kočevju. Eno od sezon je v popoldanskem času opravil kar 21 ur predavanj na teden. Že kmalu po prvi zaposlitvi v Kočevju je bil imenovan za predsednika Društva računovodij, ves čas je ostal funkcionar pri društvu, še kot upokojenec je član upravnega odbora. Kot predsednik društva je bil tudi član upravnega odbora Zveze računovodij Slovenije. Ko se je preselil v Ljubljano in je delal na računalništvu, je bil pri Zvezi tudi predsednik komisije za računalništvo. Za to delo je dobil zlato značko Zveze računovodij Jugoslavije.
Uspešen in dejaven je bil tudi na drugih področjih. V času predsedovanja Čebelarskemu društvuDobrepolje je bil član upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije, kjer je bil tudi predsednik komisije za zaščitno znamko slovenskih medov. Leta 2003
je po finančni liniji sodeloval pri organizaciji Svetovnega kongresa čebelarjev v Cankarjevem domu v Ljubljani API-MONDIJE. Preverjal je dohodke, če so v mejah določenih v pogodbi. Na otvoritvi kongresa je Tone Erčulj iz Zagori-ce nosil prapor. Po scenariju je vodil ekipo pri snemanju filma o čebelarskih opravilih med letom in o čebelji paši. Izdali so tudi dve kaseti. Enkrat je bil tudi med kandidati za predsednika čebelarske zveze Slovenije. Vendar je bil zadovoljen, ker ni bil zadovoljen, ker iz tega izhaja prevelika odgovornost.
NJEGOV NAJVEČJI HOBI JE
ČEBELARSTVO
Alojz Miklič je bil tako rekoč rojen med čebelami, saj je bil že njegov oče navdušen čebelar in prvo znanje o čebelah je dobil prav od njega. Ves čas mu je bil »za petami« pri točenju medu in pri vseh drugih rednih opravkih v čebelnjaku. Prepričan pa je, da mu vse to ne bi pomagalo, če ne bi imel prirojenega veselja in smisla za gojenje čebel. Zelo se je razveselil očetove obljube, da mu bo po končanem šolanju dal deset panjev čebel.
Samostojno se je začel ukvarjati s čebelami leta 1971, ko sta si z ženo v Ljubljani zgradila novo hišo. Na domu v Bruhanji vasi je po očetovi smrti, leta 1956, čebelarstvo prevzela sestra Ivanka. Del čebelnjaka in deset panjev čebel je odstopila bratu Alojzu. Ta ga je preselil v Ponikve, kjer je pozneje zgradil zidan čebelnjak z bivalnim prostorom. Tako je začel intenzivno čebelariti in povečevati število panjev. Kasneje je nabavil tudi kamion za prevažanje čebel. Na pa-
Anica in Alojz Miklič na zlati poroki
šo jih je vozil na Primorsko, v Zasavje in celo na Hrvaško na akacijo, kostanj in hojo. Po osamosvojitvi prevoz na Hrvaško ni bil več možen, pa tudi zdravje mu ni dovoljevalo, da bi se še naprej ukvarjal s tako napornim delom. Zdaj ima čebele Ponikvah, na stalnem mestu, pa vendar medu nima manj kot včasih. Razen v lanskem letu, ga je zadnja leta pridelal skoraj več kot prej, ko je čebele še prevažal drugam. Veselje do čebelarjenja ni pojenjalo, saj ima še vedno trideset družin.
NA OSNOVNI ŠOLI DOBREPOLJE JE
VODIL ČEBELARSKI KROŽEK
V času, ko je bil ravnatelj Edi Zgonc, je na videmski šoli nekaj časa vodil čebelarski krožek. Čeprav je bilo naporno, je tudi to delo je z veseljem opravljal, saj se mu je zdelo pomembno, da se tradicija čebelarstva ohranja in da znanje o čebelah prehaja tudi na mlajši rod. Posebno lepo je bilo delati s tistimi učenci, ki so kazali veselje do te dejavnosti. To so bili večinoma sinovi in hčerke čebelarjev. Žal pa se od tistih, ki so hodili h krožku, zdaj le redki ukvarjajo s čebelami. Med njimi sta Tone Vodičar iz Bruhanje vasi in Jožica Ljubič, ki je tudi tajnica čebelarskega društva Dobrepolje. V času vodenja krožka je uredil manjši čebelnjak in nakupil nekaj orodja. Šola je nabavila sladkor za jesensko krmljenje čebel, oni pa so natočen med dali šoli. Za učence je organiziral predavanja strokovnjakov iz Čebelarske zveze o koristi čebel, opraševanju itd.
IZ ZGODOVINE ČEBELARSKEGA
DRUŠTVA DOBREPOLJE
Veliko zaslug za razvoj čebelarstva v Dobrepolju ima njegov oče Jože Miklič, ki je leta 1921 prvi ustanovil čebelarsko društvo in bil njegov tajnik ter blagajnik vse do svoje smrti 1956, ter istočasno delegat področnega društva s sedežem v Stični. Z veliko ljubeznijo se je posvečal čebelarstvu, sam je znal izdelovati panje, prekuhavati satje in izdelovati satnice. Leta 1979 je na pobudo pokojnega čebelarja Jožeta Čada obnovil društvo gospod Alojz. Skupaj sta organizirala vse potrebno za registracijo. Gospod Alojz je postal predsednik društva, Jože Čad pa tajnik. V tem času je bilo delo v društvu zelo intenzivno. Organizirali so redne sestanke in predavanja strokovnjakov. Alojz Miklič je bil na mestu predsednika dva mandata, za aktivno delo je dobil vsa tri najvišja priznanja za zasluge v čebelarstvu. V društvu je še vedno aktiven, dolgo časa je bil v upravnem
odboru, trenutno pa je član nadzornega odbora.
TRENUTNO STANJE V DRUŠTVU
Sedanji predsednik je Stane Godec s Ceste, tajnica pa Jožica Ljubič. Društvo šteje približno trideset članov iz Dobre-polja in Strug, nekaj je tudi takih, ki imajo na tem območju le čebelnjake, stanujejo pa izven občine. Tako kot gospod Alojz. Istočasno so vsi tudi člani Čebelarske zveze Slovenije, zato so upravičeni do brezplačnega prejemanja glasila Slovenski čebelar. Zaradi vključitve naše države v Evropsko unijo in zaradi subvencij pa se je zelo povečalo administrativno delo.
KAKŠNO JE STANJE V
ČEBELARSTVU V DRŽAVI?
Odkar se je Slovenija osamosvojila, so se zaprle meje bivših republik, s tem se je zmanjšal tudi prostor za prevoz čebel na pašo, zato so nekateri čebelarji zmanjšali število čebeljih družin. Največja težava, ki pesti čebelarje, pa je bolezen varoa, za katero še niso našli ustreznih zdravil. Kemična sredstva vsebujejo antibiotike, ki pa niso dovoljena za uporabo v panjih, neškodljivih zdravil pa je zelo malo ali pa so manj učinkovita.
Po Sloveniji se v zadnjih letih ustanavljajo področne zveze, ki so registrirane kot zaščitna področja, na katerih se med prideluje po eko sistemu. Ta področja nimajo take vrste industrije, ki bi onesnaževala ozračje in poljske pridelke, pa tudi cestnega omrežja skorajda ni. Večinoma so na tem območju gozdne površine, ki omogočajo ekološko pridelavo medu. Ena od zvez je »Združenje Kočevski med«, kamor spada tudi do-brepoljsko društvo. Članstvo pa je prostovoljno, iz dobrepoljskega društva je včlanjen le gospod Alojz.
O DRUŽINI
Anica in Alojz sta vključena v društvo upokojencev Krim Rudnik v Ljubljani, pri katerem je Alojz član upravnega odbora in predsednik gospodarske komisije. Tudi tu je aktiven. Za uspešno delo je od mestne zveze upokojencev prejel bronasto plaketo.
28. maja lani sta z ženo Anico praznovala zlato poroko. Preživela sta 50 skupnih let v velikem razumevanju. Zaradi napornega in velikokrat celodnevnega dela je bila skrb za hišo in družino na ženinih ramenih. Za čebelarjenje pa je gospod Alojz uspel navdušiti tudi svo-
jo ženo. Družina, skupno delo in veselje do čebel je z leti še bolj utrdilo njuno zvezo. Odkar je gospod Alojz upokojen, se še pogosteje vračata iz Ljubljane v svojo hišico s čebelnjakom v Ponikve. Razvedrita in sprostita se ob obiskih svojih sorodnikov, najbolj pa sta navdušena nad svojimi vnuki.
Pozimi, ko se več zadržujeta doma, pa gospod Alojz najraje zaide v svojo delavnico v kletnih prostorih svoje hiše, v kateri izdeluje panje, okvirje, manjše pr-šilce in podobne stvari za čebelarstvo. Dela za sebe ali za sina, včasih tudi kaj proda. Sicer pa je pravi sin svojega očeta, saj skoraj ni dela, ki si ga ne bi upal lotiti. V življenju se je preizkusil v mnogih stvareh. Opravljal je zidarska dela, tuje mu ni delo na kmetiji, celo klanje prašičev mu gre dobro od rok. Od vsega pa so mu najbolj pri srcu čebele. O njih zna povedati tako rekoč vse, zato mu poleg dobrega zdravja želimo, da bi še dolgo užival zadovoljstvo med svojimi čebelami. ♦
Brez opraševanja rastlin ne bi bilo pridelka
Nekaj iz pripovedi ALOJZA MIKLIČA o čebelah:
Čebele so žuželke, ki živijo v združbah, imenujemo jih »družine«. Prebivališče teh združb so panji, prvotno so se imenovali ulji, stavba, v kateri so bili zloženi ulji, pa ulnjak. Sedanje ime je čebelnjak. Čebelja družina ima pozimi dve vrsti prebivalcev, in sicer matico, ki jo imenujemo tudi kraljico čebel, ter približno 5000 do 7000 čebel delavk. V letnem času, približno konec maja, pa naraste število čebel v tako imenovanem pridobitnem panju (AŽ) 40 do 50000 čebel delavk in nekaj tisoč trotov.
Čebele so opraševalke vseh vrst cvetočih rastlin in so zelo važen činitelj za obstoj človeštva. Brez opraševanj rastlin ne bi bilo pridelka, to se pravi hrane, in ne človeštva. Pa ne samo to, čebele s tem, ko oprašujejo rastline, nabirajo tudi medičino in cvetni prah, ki pa sta hrana za čebele, presežek pa čebela odvzame in to so praktično naravna zdravila. Medičino, ki jo prinesejo v panj, čebele shranijo v celice satja, to pa mlade čebele predelajo v svojih že-lodčkih in pridajo še različne fermente, ki so zdravilni.
Poleg medu in cvetnega prahu pa pridobivamo lahko tudi zadelavino ali propolis in matični mleček. Propolis je smolnata snov, ki jo čebele nabirajo na rastlinah, ki izločajo razne smole ob cvetenju, npr. divji kostanj in nekatere druge rastline. Čebele uporabijo to snov za zadelavo razpok, špranj, velikokrat pa tudi na-nesejo na zaščitno mrežo na okenca v zadnjem delu panja, s tem zadelajo vse tako imenovane odprtine, da je v panju dovolj toplo in ni prepiha, zato to snov imenujemo tudi zade-lavina. V obliki tinkture, to je raztopine v alko-
februar 2006
Iz življenja političnih strank
15
holu, je propolis zelo uporaben kot zdravilo. Za prehlad nakapamo nekaj kapljic propolisa na kocko sladkorja in ga počasi topimo v ustih. Če se ranimo, opraskamo in podobno, nakapamo na rano kapljico ali dve propolisa, ki napravi na rani film, preneha teči kri in rana se razkuži in zdravi. To ponovimo večkrat, dokler se rana popolnoma ne zaceli. Zdravilo pa je tudi čebelji strup.
Čebele se razmnožujejo z rojenjem. Ko je čebelji razvoj na višku, to je v dobi čebelje paše, pripravijo čebele posebne večje celice, v katere zlože matice jajčka. Čebele pa dodajo matični mleček za hrano, ki ima tako močno hranilno vrednost, da se matica izleže že po šestnaj-
stih dneh. Strokovnjaki so ugotovili, da bi ljudje, če bi uživali matični mleček, živeli mnogo dlje in skoraj ne bi zboleli.
Ko se izleže prva nova matica, zapusti stara z delom čebel panj in se običajno nabere v gručo na najbližje drevo. Tako gručo imenujemo roj. Čebelar ga ogrebe v za to prirejeno posodo in ga da v prazen panj. Tako je dobil novo čebeljo družino.
Vse zgoraj navedeno pa izgleda, da je pri čebelah vse lepo in prav. Pa ni tako. Čebele imajo namreč tudi veliko sovražnikov, npr. sršen, ki uniči matico, molj, ki zaleže v satje jajčeca in ličinke pojedo vse satje, ptiči, npr srakoper ujame v letečem roju matico, roj pa se vrne v sta-
ri panj, miši, rovke (če je prevelika odprtina v panju, pridejo pozimi v panj, povzročijo nered, čebele se razlezejo po panju, se ohladijo ter odmrejo). Tudi medved lahko naredi veliko škodo.
Druga huda nadloga pa so bolezni. Te povzročijo včasih hud izpad čebel, včasih pomrtje vseh čebel v čebelnjaku. To so zlasti huda gniloba čebelje zalege, varoa, poapnena zalega, pršičavost ... Najbolj nevarni pa so pesticidi. Da bi bili čebelarji kos vsem tem nadlogam, pa je nujno, da se stalno izobražujemo, zato prirejajo strokovnjaki seminarje in tečaje. ♦
Srečanje OO SLS s predsednikom stranke Janezom Podobnikom
10. februarja se je v občinskih prostorih na Vidmu predsednik SLS zadržal na krajšem srečanju s predsednikom in člani OO SLS Dobrepo-lje. Srečanje je minilo v medsebojni izmenjavi mnenj.
Mihaela Steklasa
Predsednik stranke Anton Jakopič je uvodoma predstavil splošno stanje v občini, ki se je po dolgih letih zapostavljenosti, zlasti po ustanovitvi svoje občine, začela intenzivneje razvijati in se odpirati svetu. Poudaril je bogato tradicijo na področju zadružništva in razgibano kulturno življenje, ki se še nadaljuje. Predstavil je stanje v gospodarstvu, razvoj podjetništva in s tem v zvezi projekt obrtne cone ter opozoril na stagnacijo kmetijstva. Vsi
glavni projekti občine so tudi projekti stranke SLS na lokalni ravni. Stranka je v občini najmočnejša in v občinskem svetu zastopana s petimi od dvanajstih svetnikov. Na področju kmetijstva se zavzema za čim prejšnjo izvedbo postopka komasacije, na področju varovanja okolja pa za izgradnjo čistilnih naprav, med najvažnejše projekte pa spada napeljava vodovoda v tri vasi. Ena od njih ga je že dobila pred kratkim. Predsednik občinskega odbora je v nadaljevanju naštel še nekaj projektov, ki jih stranka podpira, med drugim velja njihova podpora gradnji doma za ostarele, ki je sicer projekt župnije in Karitasa.
Med pogovorom so člani občinskega odbora izpostavili nekaj problemov, ki občane najbolj težijo oziroma zaradi zapletov pri postopkih prihaja do težav pri realizaciji. Tako so prosili Janeza Podobnika za posredovanje pri hitrejši premostitvi administrativnih ovir za pridobitev že obljubljenega dela finančnih sredstev države za gradnjo doma, kar jim je tudi obljubil. Člani odbora so izpostavili problem medveda, ki se je v tem okolju čez mero udomačil in razmnožil, zato občani niso zadovoljni s sprejetim številom odstrela. Med drugim so izpostavili tudi problem asfaltiranja ceste Struge -
Kočevje in probleme ozkih grl na cesti na Vidmu, v Zdenski vasi in v Ponikvah ter odprli temo popravila železniške proge Grosuplje -Ortnek.
V odgovoru je predsednik SLS Janez Podobnik med drugim dejal, da je prioriteta za leto 2007 Ministrstva za okolje in prostor pitna voda, enako naj bo v občini. V planu so razpisi za več projektov, prek katerih bo možno kandidirati na evropska sredstva za čistilne naprave. V načrtu je tudi porazdelitev porečja reke Krke. Kar zadeva problematiko medvedov pa sta skupaj s koordinatorjem del na Ministrstvu za okolje in prostor Dušanom Gačnikom zagotovila posredovanje intervencijske skupine v primeru, da bi se pojavil medved, ki bi neposredno ogrožal ljudi. V zvezi z nevarnostjo medveda ima dobrepoljska občina subvencionirane šolske prevoze.
Udeleženci so se na srečanju dotaknili tudi letošnjih lokalnih volitev. Po besedah Janeza Podobnika si bo stranka lahko zagotovila uspešnost na volitvah predvsem z dobro sestavo strankarske liste, z vključitvijo ustrezne zastopanosti žensk in mladih. Upa, da bodo obdržali vse dobre in uspešne župana, med katere Janez Podobnik uvršča tudi Antona Jakopiča. ♦
16
Odmevi na dogodke
februar 2006
Zmagoslavje pobite doline
V nedeljo, 8. januarja 2006, smo lahko preko televizorjev skoraj po vsej Sloveniji spremljali posvetitev novega ljubljanskega pomožnega škofa dr. Antona Jamnika. Obred je bil veličasten, na nekaterih mestih celo malo mističen, vendar ne toliko baročen, kot bi pričakovali. Osebnost novega škofa ga je s svojim izjemnim intelektom zaznamovala v taki meri, da ni niti trenutek zdrknil v cenenost ali patetiko, ki se je ob takih primerih skoraj ni mogoče ogniti.
Stane Granda
Ob voščilih različnih skupin na koncu obreda, so se mi vtisnile v spomin besede enega njegovih mladostnih prijateljev, kako so hodili napol ilegalno k roškim breznom in molili za tam pobite.
Dobrepoljska dolina v slovenski zgodovini ni znana le po tamkajšnjih izjemnih ljudeh in njihovem petju, tudi ne samo po železarstvu, ampak zlasti po zadružništvu. To znamenito delo Janeza Evangelista Kreka je po njegovi smrti zašlo v precejšnjo krizo, iz katere se ves medvojni čas ni povsem izvleklo. Velika izjema je bila dobre-poljska fara, kjer je tamkajšnji župnik ob pomoči sovaščanov na zadružni podlagi organiziral izobraževanje deklet, ustanovil lekarno in skrbel za stare, osamljene in onemogle. Zlasti slednje bi bilo po naših vaseh še danes aktualno. Ko se je začela II. svetovna vojna, je ta dolina, prepojena z idejami resničnega krščanskega socializma, ne politikanstva, kot mož stopila skupaj in naredila vse, da bi Slovenci ta izjemni čas preizkušnje preživeli. Ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo, je, po pripovedovanju domačinov, v tamkajšnje vasi pri-bežalo kar nekaj beguncev s Štajerke, zlasti iz Maribora, med katerimi so bili komunisti. Takratni župnik Anton Mrkun jih je na priporočilo škofa Rožmana ljubeznivo sprejel in nekaj mesecev ob pomoči vaš-čanov skrbel za katere so domnevali ali vedeli, da komunizma niso pripravljeni sprejeti. Nadaljnji politični razvoj je znan. Zaradi komunističnega nasilja je tu nastalo eno izmed središč odpora revoluciji. Dobrepoljska dolina je doživljala hude in težke čase. Ob koncu II. svetovne vojne so bili Dobrepoljci predzadnji, ki so zapustili jugoslovansko Slovenijo in se umaknili na Slovensko Koroško. Sledilo je vračanje v Jugoslavijo. Mnogi Dobrepoljci, izmučeni, ponižani in razčlovečeni so s tovornih vagonov, ki so jih peljali v smrt, zadnjikrat videli svoje kraje. Nekateri so z listki, ki so jih metali z vlaka, opozarjali rojake, da gredo v smrt. Seveda pa zmagovalcem to še ni bilo dovolj. Oznovci so lovili domačine in jih odpeljali na pot brez vrnitve. Nekdanji učitelj iz tamkajšnje šole, njegovega imena brez njegovega dovoljenja ne smem navesti, mi je pred leti opisoval Do-
brepoljsko dolino v poletnih mesecih leta 1945. Bilo je grozno. Žene in matere so tavale kot sence po vaseh in njivah. Preko noči so izgubile može, sinove, brate. Imenoval mi je neko nesrečno mater, ki je iz mogočne družine z gospodarjem in štirimi sinovi, ostala sama. Mnogim se je zaradi strašnega trpljenja dobesedno mešalo. Dolino je obvladovala črnina. Otroškega joka dolgo ni bilo slišati, saj skoraj ni bilo mož, ki bi postali očetje. Kadar obiščete Kostanjevico si ogledujete tamkajšnje kiparske stvaritve iz lesa, si skrbno oglejte stvaritev Staneta Jarma Žalujoče matere. Vedno si predstavlja, da je imel v mislih dobrepoljske.
Dolina si je v preteklih desetletjih opomogla. Na tragedijo tukajšnjih vasi spominja monumentalni spomenik na enem najlepših slovenskih pokopališč. Že samo zaradi njega se splača obiskati Dobrepolje.
Ni rezultatov brez napora in trpljenja. Ob Jamnikovem imenovanju za škofa se človek sprašuje, ali ni v osebnostni novega škofa na nek svojstven način poplačano trpljenje te doline. Ne bomo sodili, ali je bilo potrebno, toda vtisa nekega posebnega sporočila se ne morem otresti. Njegovo imenovanje čutim kot svojevrstno potrditev svetosti življenja.
Nedeljska posvetitev bi šla mimo mene kot drugi zgodovinski dogodki, če ne bi zvečer poslušal poročil o velikih spominskih prireditvah v Dražgošah in na Pohorju. Proslavo v spomin na uničenje znamenitega Pohorskega bataljona, nad katerim še vedno ležijo nekatere ne dovolj pojasnjene skrivnosti, so televizijci pospravili tako na hitro, kot, da jih je česa sram. Zdi se, da niso zmogli ali hoteli dojeti velike tragedije narodno izjemno zavednih mož, ki niso hoteli pristati na uresničitev Hitlerjevih načrtov. Na Pohorju niso bili pobiti revolucionarji, ampak narodnjaki.
Povsem drugačna je zgodba iz Dražgoš. Še kot študentje smo pred skoraj štiridesetimi leti, prav ste slišali, pred štiridesetimi leti v časih najtršega komunizma, poslušali na fakulteti pri prof. Mikužu, da je bila dražgoška bitka ne le nepotrebna, ampak velika neumnost. Partizani so pod vplivom komunistične propagande pričakovali bližnjo zmago Sovjetske zveze in s tem svetovno revolucijo. Sprejeli so fron-
talni boj, kar je bila neodpustljiva napaka. Zlorabljena so bila narodna čustva. Nemško maščevanje, ne le pogoj, tudi požig, je bilo pričakovati, kar pomeni najmanj sokrivdo za trpljenje in žrtve vaščanov Draž-goš. Letošnji slavnostni govornik, ki je vojaški strokovnjak, to problematiko gotovo dobro pozna, zato je še toliko manj razumljivo, zakaj jo je potvarjal. Pustimo zgodovino, saj njena obravnava ni njen zanimivo sporočilnost. Pohorje je bilo v bistvu prezrto. Dražgoše so bile izrabljene za mitologijo in ideološki obračun z aktualnimi političnimi nasprotniki, kar je svojevrstna zloraba, ne le zgodovine, ampak tudi dražgoških žrtev. Organizatorji prireditve bi morali razmisliti, kakšno medvedjo uslugo so si naredili. Tak način proslavljanja preteklosti vodi v njeno zanikanje, poniževanje, smešenje. Ko se človek spominja trpljenja, žrtev, smrti, je potrebna pieteta, ne pa podžiganje nestrpnosti. Laž in zmerjanje - kot na stalinističnih sodnih procesih.
V gornjih povezavah dobi zahvalni govor novega pomožnega škofa dr. Antona Jamnika povsem nove dimenzije. Na prvem mestu smo lahko videli, koliko je za oblikovanje vsakega posameznika potrebna resnična humanistična izobrazba. Glede na svoj novi položaj, glede na svoje poreklo, glede na opravljeno delo, bi lahko spregovoril o marsičem. Toda vse njegove besede so bile namenjene sedanjosti in prihodnosti. Bile so spravne ne glede na našo težko zgodovinsko preteklost, spravne v smislu resnične sprave, ki je potrebna za jutri, ne včeraj. Misli so bile obrnjene naprej, v prihodnost, ki nas čaka. Eden vodilnih sodobnih slovenskih mislecev, dr. Brane Senegačnik, je v zadnji Družini posebej opozoril na Jamnikovo izjemno poznavanje resničnih slovenskih razmer, osebno prizadetost znaj pomembnejšimi duhovnimi vprašanji, ki jo slovenska kultura tako usodno pogreša. Skratka. Z dr. Antonom Jamnikom smo dobili na škofovskem mestu človeka, ki ga potrebujemo.
Slovenci nismo v krizi zaradi zgodovine. Te ne more nihče spremeniti, pa če je še tako sposoben govornik in še tako vešč mitologiziranja. Slovenci moramo letos, ko se bomo spominjali 15. letnice svoje lastne države, to osmisliti. Dr. Jamnik nam kot škof lahko pri tem veliko pomaga. Saj ima že tudi doslej veliko pokazati, le bolj odmeven bo poslej. Seveda pa bi bilo zaman pričakovati, da lahko sam spremeni sodobno Slovenijo. Pri tem moramo sodelovati vsi. Izjemno pomembno pa je, če imamo tudi na vrhu take ljudi, ki se tega zavedajo in ki so tega sposobni.
Op.: Tekst je govorni prispevek dr. Staneta Grande na radiu Ognjišče. ♦
Turizem od Idrijce do Kolpe
Smučišča
SCC CERKNO,
obratovanje od 9h — 16h
Najsodobnejše smučišče v Sloveniji. Slovi kot družinsko smučišče: smučanje po 72 ha različno zahtevnih smučarskih prog, tek na smučeh, sankanja, otroški vrtec, šola smučanja, izposoja opreme, bogata gostinska ponudba -letos nova restavracija. Opis prog:
Cenik vozovnic 2005/2006
OPIS VOZOVNICE	CENA
dnevna odrasli
5400,00 SIT
dnevna dijaki, študenti	4500,00 SIT
dnevna otroci	3600,00 SIT
jutranja odrasli	4700,00 SIT
jutranja dijaki, študenti	4200,00 SIT
jutranja otroci	3100,00 SIT
popoldanska odrasli	4400,00 SIT
popoldanska dijaki, štud.	3700,00 SIT
popoldanska otroci	2900,00 SIT
dnevna odrasli	1900,00 SIT
dnevna otroci	1500,00 SIT
poldnevna odrasli	1500,00 SIT
poldnevna otroci	1100,00 SIT
poldnevno nočna odrasli	2000,00 SIT
poldnevno nočna otroci	1600,00 SIT
nočna odrasli	1700,00 SIT
nočna otroci	1300,00 SIT
Kontaktna oseba:	
Anton Matelič (tel. 041 436 236)	
SEKIRICA PRI LOGATCU
Obratovanje od 13h — 16h med tednom
Od 9h — 16h sobota, nedelja
Od 30. 01. — nočna smuka od 18h - 21h
Nudijo:
-	tekaške proge
-	smučanje in
-	skakalnice
Cenik vozovnic 2005/2006 OPIS VOZOVNICE	CENA
poldnevna odrasli	1800,00 SIT
poldnevna otroci	1000,00 SIT
nočna odrasli	2000,00 SIT
nočna otroci	1500,00 SIT
Družinske vozovnice na Smučarskem Centru Cerkno
Družine lahko z letošnjo sezono kupijo družinske vozovnice. Tako stanejo tri vozovnice za tričlansko skupaj samo 11.700 SIT, štiri za štiričlansko družino pa 14.700 SIT.
IZVER - PRI SODRAZICI
Obratovanje od 9h — 16h Nočno smučanje od 17h — 21h
Nudijo:
-	tekaške proge
-	smučanje in
-	sankanje
Cenik vozovnic 2005/2006
OPIS VOZOVNICE	CENA
Informacije: g. Boris Cičmirko, tel.: 041 690 496
TEKAŠKE PROGE BLOKE
Urejene krožne tekaške proge po Bloški planoti dolžine 7 in 20 kilometrov znotraj kroga vasi Velike Bloke, Metulje, Ravne na Blokah, Nemška vas, Nova vas, Runarsko. Parkira se v Novi vasi, opremo je potrebno prinesti s seboj, kosilo ali malica je možna v gostišču Miklav-čič. Podrobnejše informacije o snežnih razmerah in dogajanju na internetni strani www.blo-ke.si.
Ravno tako sta sedaj narejeni dve progi, in sicer 7 in 20 km.
RIBNICA
Urejena ravninska tekaška krožna proga dolžine 6 kilometrov — Gorenja vas — Grič — Breže — Jurjevica. Vstopna točka v Ribnici na koncu Ljubljanske ulice — preko mostička. Proga je namenjena za klasično in prosto tehniko. Tekaška proga v Danah — bolj zahtevna — 3 kilometre dolga za klasično in prosto tehniko.
SKAKALNICE
Skakalnica — pri Sv Frančišku — osvetljena in namenjena treniranju skakalcev. Dobrodošli gledalci in skakalci.
PRIREDITVE:
Smučarski skoki na skakalnicah; V.Lašče (Dvorska vas), Sodražica, L.Potok in Ribnica (Sv.Frančišek), v organizaciji posameznih krajevnih društev oz. klubov, pod pokroviteljstvom občin.
Termini: okvirni dogovorjeni termini tekem v smučarskih skokih so naslednji:
Sodražica
nedelja, 29. 1. 2006 - potrjeno_
Sv. Frančišek
sobota, 11. 2. 2006 (nočna tekma)_
L.Potok
nedelja 19. 2. 2006_
Dvorska vas
nedelja, 5. 3. 2006
(po tekmi razglasitev skupnih zmagovalcev)
Posamezni termini se zaradi vremenskih pogojev lahko prestavljajo oz. prilagajajo.
Seznam kontaktnih oseb:
Velike Lašče: Urša Vesel, KTŠ DRUŠTVO KRPAN, Levstikov Trg 1, 1315 Velike Lašče El.pošta: ktsd.krpan@email.si tel. 041 805-724
Občina Loški Potok: Košmerl Marijan,
NEVTRALIJA KLUB,
Hrib 109, 1318 Loški potok
El.pošta: nevtralia.klub@email.si
tel. 041 041 871-314 ali
041 031 648-844 (Košmerlj Marijan)
Občina Ribnica: Branko Kožar, SK RIBNICA, Lepovče 15 A, 1310 Ribnica El.pošta: branko.kozar@gov.si tel. 041 801-436
Občina Sodražica: Marjan Mihelič, TŠD JAZBEC, Na pesek 38, 1317 Sodražica tel. 031 464-565
BLOŠKI TEKI 2006
Smučarski tek bo potekal na progah dolžine 7 in 20 kilometrov S ŠTARTOM
V	NEDELJO, 12. 2. 2006, OB 11. URI
Prijave bomo zbirali pred tekmo od 8:00 do 10:30 v telovadnici Nova vas. Prijavnina. osnovnošolci: 1.500 SIT, odrasli: 2.500 SIT
V	prijavnino je vključena: STARTNA ŠTEVILKA, NAGLAVNI TRAK, MALICA, CAJ ...
PREDVIDENE RAZPISANE TEKMOVALNE
KATEGORIJE:
Proga: 7 km
MOŠKI_
mlajši dečki (letnik 1995 in mlajši)_
dečki (letnik 1992 - 1994)_
mlajši člani (letnik 1977 - 1991)_
člani (letnik 1957 - 1976)_
veterani (letnik 1951 in starejši) m
ŽENSKE
mlajše deklice (letnik 1995 in mlajše) deklice (letnik 1992 - 1994)_
mlajše članice (letnik 1977 - 1991) članice (letnik 1957 - 1976)_
veteranke (letnik 1956 in starejše)
Proga: 20 km (uvrstitev se hkrati šteje Pokal SlovenSKImaraton)
MOŠKI_
do 30 let (letnik 1976 in mlajši) do 40 let (letnik 1975 - 1966)
do 50 let (letnik 1965 - 1956) do 60 let (letnik 1955 - 1946) nad 60 let (letnik 1945 in starejši)
ŽENSKE_
do 30 let (letnik 1976 in mlajše) do 40 let (letnik 1975 - 1966)
do 50 let (letnik 1965 - 1956) nad 50 let (letnik 1955 in starejše)
Občni zbor Turističnega društva Dobrepolje
9. februarja je bil občni zbor Turističnega društva Dobrepolje. Ob poročilih je bilo ugotovljeno, da je bil plan za leto 2005 skoraj v celoti izpolnjen. Osrednja akcija Urejena domačija je bila med občani dobro sprejeta, kar se je videlo tudi na uspeli in lepo obiskani zaključni prireditvi. Po mnenju članov Turističnega društva ima večletna akcija pozitivne učinke, saj le še redko vidiš neurejeno okolico hiš. Pogrešajo le to, da bi se občani sami prijavljali na razpise, kot je to ustaljeno drugod.
Ena od nalog društva je pridobiti k sodelovanju gostince, saj bi ti lahko znatno pripomogli k razvoju turizma.
Župan Anton Jakopič, ki je tudi član društva, je dejal, da namerava občina postaviti turistične informativne oznake po vsej občini. Ob tem je bila predlagana tudi obnovitev napisov na obstoječih turističnih kozolcih.
V razpravi je bilo predlagano, da bi Turistično društvo glede na slab odziv zbiranja ločenih odpadkov v občini pretehtalo možnosti, kako stanje izboljšati. Med razpravo je bilo slišati še vrsto predlogov. Župan Anton Jakopič je dejal, da bo pridobitev tudi turistična pisarna v Jakličevem domu, za katero bi bilo najbolje, da bi jo nekdo vzel v najem in poleg vsega ostalega prevzel tudi reklamiranje. Brez slednjega večjega obiska, kljub vsemu, kar lahko ponudimo na ogled, ni pričakovati. Po mnenju udeležencev občnega zbora je možnost prihoda šolskih ekskurzij, vendar pa bi se bilo v ta namen potrebno povezati z društvom v Velikih Laščah ali izdelati program ogledov za šolske skupine ter jih poslati po šolah in agencijah. Nedavno odprtje informacijskega centra bratov Kralj v Jakličevem domu in nameravano odprtje razstavnega prostora z etnološko zbirko daje še več možnosti ogledov.
Turistično društvo Dobrepolje je v letu 2005 praznovalo 10-letnico delovanja. Društvo je ustanovil in več let vodil Stane Škulj, zdaj pa njegovo delo nadaljujeta predsednik Janez Pavlin in tajnica Jelka Samec. ♦
M. Steklasa
Urejena domačija bo glavna dejavnost društva tudi v letu 2006. Člani društva so se strinjali s predlogom, da bi letos ocenjevali spomladanske zasaditve, kot posebnost pa tako imenovane trončke na fasadah hiš.
V	letu 2005 je komisija za spominke uspešno izpeljala natečaj za izdelavo turističnih spominkov, katerega rezultat je nekaj dobrih in kvalitetnih spominkov. Zdaj pa bi bilo potrebno čimprej preiti na izdelavo in trženje. O tem, kako uspešno izpeljati tudi to fazo, bo v mesecu marcu organizirana okrogla miza.
Zelo uspel projekt v lanskem letu je bila razstava z degustacijo »Vse o fižolu«, ki jo je Turistično društvo pripravilo skupaj s šolo Kompolje in DPŽ Dobrepolje - Struge, zato je društvo tudi v letošnji program vključilo projekt na temo kuli-narike z degustacijo.
V	sklopu Turističnega društva deluje tudi tarok sekcija, ki je zelo dejavna in uspešna. Vanjo je vključenih deset do dvajset članov, ki se nameravajo sestajati in se udeleževati tekmovanj v državnem merilu.
Poleg glavnih projektov (Urejena domačija, Turistični spominek, kulinarična razstava z degustacijo) program dela vsebuje tudi ohranjanje stare domače obrti in pripravo na predstavitev dobrepolj-skih mask in pustnih običajev, ki naj bi bila organizirana v letu 2007.
Varno uživanje perutninskega
mesa in izdelkov ter jajc
Za dodatne informacije lahko med 8. in 20. uro pokličete Veterinarsko upravo RS na tel. št. 080 5052 ali
Inštitut za varovanje zdravja RS med 8. in 20. uro na tel. št. 01 2441 433
Direktorat za varno hrano MKGP
priporoča upoštevanje naslednjih nasvetov za preprečitev morebitnega prenosa virusa ptičje gripe na ljudi:
PERUTNINSKO MESO IN IZDELKI, KI PRIHAJAJO NA TRG IZ ODOBRENIH OBRATOV, KI SO POD VETERINARSKIM NADZOROM, JE VARNO ZA POTROŠNIKE.
Pri pripravi hrane iz perutninskega mesa in jajc je potrebno vedno upoštevati naslednje nasvete
•	Meso perutnine naj bo pred uživanjem dobro pečeno oziroma kuhano. Temperatura 70° C uniči virus.
•	Dobro kuhana ali pečena jajca so varna za uživanje.
•	Potrebno je poskrbeti, da ne pride do stika med surovim in kuhanim ali pečenim perutninskim mesom.
•	Pomembna je higiena rok, delovnih pripomočkov (noži, deske za rezanje, posoda...) in delovnih površin v kuhinji.
Nasveti za preprečevanje okužbe z virusom ptičje gripe iz okolja
•	Izogibati se je treba tesnemu stiku s prosto živečimi pticami in trupli poginulih ptic.
•	Domača perutnina ali ptice ne smejo priti v stik z divjimi pticami, ki so lahko prenašalke virusa.
Skrbite za primerno osebno higieno, posebno za pogosto umivanje rok.
februar 2006
Iz dobrepoljske ambulante
19
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
I '
PopotovanjOd Lidije do Četeža
Lidija je moja teta, birmanska botra in bivša medicinske sestra. Delala je v ambulanti za sladkorne bolezni, zatem pa še na oddelku za zdravljenje odvisnosti od alkohola. Ko je šla v penzijo, je imela kup idej, kako nadaljevati zdravstveno delo. Ena od teh je bila tudi ustanovitev posebnih tekmovanj, kjer morajo tekmovalci čimbolj uspešno prehoditi pot od njenega doma do gasilskega doma v Četežu, kar znese približno slabih petnajst kilometrov. Na poti do cilja se je vsak tekmovalec moral ustaviti na treh postajah, kjer so ga čakale različno težke naloge. Tekmovanje pa ni bilo enotno za vse tekmovalce, ampak so le-ti bili razporejeni po grupah, in sicer v začetku v treh kategorijah: v prvi ljudje s prekomerno telesno težo in zvišanimi maščobami v krvi, v drugi nevrotiki in odvisniki in v tretji mladina do 21. leta starosti. Vsako leto je bila udeležba masovna. ^Kljub temu, da je bilo tekmovanje zelo težavno, se je na startu v vseh kategorijah zbralo ogromno število udeležencev. Pa poglejmo, kako se je vse skupaj odvijalo na progi.
Največ tekmovalcev je bilo v prvi kategoriji. Večina od njih je svojo nalogo podcenjevala, napovedovali so, da bodo brez problemov prišli hitro do cilja. Pa vendar ni bili tako. Nekateri so omagali že na prvi postaji, kjer so jih stehtali ter izmerili maščobe. Če so bile vrednosti višje kot na startu, so dobili kazenske točke ali pa so sami izgubili voljo za nadaljevanje. Poglejmo, kakšen je bil komentar enega od tistih, ki so obupali: »To ni pošteno, ti sodniki so zmešani. Nemogoče, da so mi toliko namerili, saj sem do prve postaje pojedel le dva sendviča in sem v glavnem bolj pil.« »Kaj ste pa pili?« »Ti smrkavec novinarski, še to te zanima! Na, ti bom kar povedal, kaj sem pil: medico in čaj z medom. Kaj pa naj drugega pijemo ob takem naporu in v takem mrazu?« Novinar se je rajši umaknil, misleč si, da potem ni čudno, da je imel toliko vsega v krvi. Na naslednji postaji je tekmovalce čakal preizkus odrekanja in sposobnosti imeti pravo mero. Vsak od njih je (seveda že močno sestradan in lačen) dobil predse krožnik s svojo najljubšo hrano, ki jo je navedel že pred tekmovanjem. Nujno je
moral pojesti polovico porcije, ne več, ne manj. Tudi tukaj je bila selekcija huda. Eni so šli kar mimo, ker so vedeli, da boljše če sploh ne začnejo jesti, veliko tistih, ki pa so ugriznili v slasten obrok, ni več moglo nehati in so zmazali celo porcijo, malodane s kartonskim krožnikom vred. Pa komentarji? »Dobro so nas. Lažje bi prenesel, če sploh ne bi začel jesti. Ko sem enkrat začel, več nisem mogel nehati. Res je težko imeti pravo mero.« Tisti, ki so prebrodili drugo nalogo, so se pognali proti zadnji postaji. Tudi tam jih je čakala naloga, ki je marsikoga izločila iz nadaljnjega tekmovanja. Vsi nastopajoči so pred startom dobili petnajst tablet z navodilom, da morajo pojesti eno tableto na vsakem kilometru. Nekateri so jih jedli le prve tri kilometre, drugi so jih jedli kar po dve na vsakem kilometru, nekateri so se pa na njih spomnili šele pred ciljem in so jih takrat požrli vse naenkrat. Vse napake je seveda komisija na tretji postaji odkrila in izločila nedisciplinirane tekmovalce. Komentarji: »Kdo se pa lahko drži navodil, ki jih dobimo na startu, ko smo vsi tako nervozni in nam sodniki vse skupaj tako na hitro in pomanjkljivo obrazložijo?« Takoj po tretji postaji pride na vrsto le še finiš do težko zasluženega cilja, kamor pridejo le najbolj motivirani, najbolj disciplinirani in tisti, ki se držijo danih navodil. Preden pogledamo, kakšno je vzdušje na cilju, se ozrimo še na drugi dve progi.
Nevrotiki in odvisniki se seveda srečujejo z drugačnimi težavami. Na prvi postaji morajo opraviti psihološke teste. Če so le-ti slabši, kot pred prijavo na tekmovanje, spet sledijo kazenske točke ali razočaranje in obup nad nadaljevanjem tekmovanja. Negodovanja so bila v glavnem taka: »Kako naj v miru izpolnim test, če sem imel vmes tri pogovore po mobitelu, premalo časa in na progi od starta do sem nisem dobil ne piva, ne vina ali vsaj kakšne pomirjevalne tablete. To se ti lahko samo zmeša!« »A morda tudi v življenju ne morete funkcionirati brez podpore alkohola ali zdravil«, vpraša radovedni novinar. »Poglej se, fant; če prav vidim, imaš v eni roki mikrofon, v drugi pa pivo. Ti še ne veš, kako se služi kruh. Mi smo v tvojih letih kopali vodovod, ne pa zafrkavali odrasle in se drogirali.« Novinar je spet moral naprej, misleč sam pri sebi, da bi tudi on rajši kdaj kopal vodovod, kot pa trepetal tri dni pred zagovorom diplomske naloge na fakulteti za družbene vede. Šel je pogledat, kaj se dogaja na drugi postaji. Tam so tekmovalcem nastavili določeno nalogo ali opravilo, ki ga opravlja v službi pri vsakodnevnem delu. Naloga je bila težka in psihično naporna, tekmovalcu so zato potem, ko jo je uspešno izpolnil, ponudili bodisi alkoholno pijačo, bodisi tableto, cigareto ali kakšno drugo omamno stvar. Tisti, ki so zmogli, da so se temu odpovedali, so lahko šli naprej, tisti pa, ki se niso mogli obvladati, so izgubili. Seveda so se spet jezili na vse druge, le nase ne: »Kdo si je spet to izmislil; po napornem opravilu pa pivce za živce ja ne more biti kaznovano. Me zanima, kaj bodo pili sodniki po tem tekmovanju, ki je tudi za njih naporno. Prav pozoren bom v Četežu v gasilskem domu, kaj bodo jedli in pili.« Zadnja naloga je bila spet najavljena že na startu. Tekmovalcem je bilo naroče-
Ta tekmovalec sigurno ni iz kategorije mladih do 21 let. Morda tekmuje med nevrotiki, ali je pa celo zašel s proge in išče pot nazaj? Kdo bi vedel, čudna so pota Gospodova. Vendar bi progo po vsej logiki moral dobro poznati, saj je 4. februarja 2006 minilo natanko deset let, odkar ga je življenjska pot zanesla službeno v občino, kjer leži vas Če-tež, cilj popotovanja od Lidije do Četeža.
no, da so se morali po vsakem kilometru ustaviti, zmoliti eno desetko rožnega venca in šele potem nadaljevati pot proti cilju. To je bila za marsikoga izločilna naloga, saj so bili v glavnem polni izgovorov, češ: »Jaz ne znam moliti, ...lahko molim tudi med tekom ali hojo, ...bom zmolil dva rožna venca na koncu,« itd. Le redki so zmogli disciplino in so se bili sposobni ustaviti po vsakem kilometru. Komisija je že vedela, kaj je treba naložiti tekmovalcem, da se vidi, kdo je boljši oziroma kdo je iz pravega testa in je motiviran za premagovanje težav, ki jih nervoza in odvisnost še dodatno stopnjujeta.
Poglejmo še mladino. Na prvi postaji ni bilo nobene naloge. Glavna zahteva je bila, da komisija ni našla znakov kakšne poškodbe, bodisi praske, udarnine, izvina. Seveda jih je bilo kar nekaj poškodovanih in čeprav ni bilo hujših poškodb, so dobili kazenske točke. Komentarji so bili glasni in nestrpni: »Važna je hitrost, saj se ne bomo ubili, naj kar upokojenci lezejo po polžje do cilja. Bomo že preživeli teh nekaj prask, ni nas treba zato kaznovati.« Na drugi postaji jih je čakal preizkus ubogljivosti. Na majhni livadi so jih čakali hišniki in či-stilke iz njihovih šol, z beležkami in kalkulatorji v roki in jim naročili, da morajo v četrt ure pobrati s travnika čim več smeti (bilo je polno papirčkov, cigaretnih ogorkov in še drugih odpadkov). Nekateri so se naloge pridno lotili, drugi pa namesto tega poklicali novinarja in komentirali: »Kakšno tekmovanje pa je to, da čistimo travnik? V šoli čistijo čistilke za mano, tukaj pa mi bodo štele pobrane papirčke in me ocenjevale! Pritožil se bom ravnatelju!« Novinar je hotel reči, da ravnatelj trenutno tekmuje v konkurenci nevrotikov, pa se je rajši obrnil in odšel naprej. Kaj pa zadnja naloga? Na startu jim je bilo naloženo, da morajo na svoji poti pomagati vsaj desetim onemoglim tekmovalcem iz kategorij, kjer nastopajo odrasli. Seveda jih je veliko v svojem mladostnem zagonu na to v veliki meri pozabilo. Reki so, češ da ne morejo mladi pomagati starejšim, prej obratno in še razne izgovore so imeli. Tisti pa, ki so tudi za to nalogo dobili zeleno luč za naprej, so se pognali proti cilju in prispeli uspešno do gasilskega doma v Četežu.
Kmalu se je na cilju zbralo na stotine ljudi. Tam so se znašli vsi; tisti, ki so uspešno premagali vse ovire, pa tudi tisti, ki so se predali ali bili izločeni že predčasno. Bilo je veselo, sproščeno, polno dobre volje, na koncu je pa svoje povedal tudi takratni župan. Takole je govoril:
Dragi pogumni tekmovalci. Vaše tekmovanje lahko primerjamo z našim življenjem. V začetku se vsi optimistično podamo na pot proti cilju. Ljudje močnejše postave in z močnim apetitom se najprej čudimo, kako smo lahko pretežki, če ne jemo preveč (prva postaja). Kadar je treba nekaj narediti proti debelosti, svojo motiviranost prehitro izgubimo; bodisi da preveč stradamo, ali pa po drugi strani izgubimo voljo in hočemo ponovno dobesedno pojesti vse za nazaj in za naprej (druga postaja). Kadar dobimo zdravila, jih jemo preveč, ali neredno, ali pa samo tri dni pred ali po obisku zdravnika (tretja postaja). Če smo pod stresom ali imamo težave s katero od odvisnosti, naša psihična sposobnost upada, ne da bi se tega zavedali (prva postaja). Škodljive navade imamo za užitke, mislimo, da smo jih z napornim delom zaslužili, tisti, ki nas na njih opozarjajo, pa nam hočejo vzeti še tisto minimalno kratko življenjsko sladkost, ki nam baje škodi (druga postaja)!? Umiritev, molitev, ustavitev za kratek čas ali če hočete meditacijo, jemljemo kot nekaj nekoristnega, izgubo časa in se ne zavedamo, da je po napornih dnevih nujno potrebna (tretja postaja). Mladi se ne zavedajo nevarnosti poškodb in nesreč, hitijo brez preudarka in pozornosti, ter so ravnodušni, kadar jih majhne nesreče opozarjajo, da morajo biti bolj previdni (prva postaja). Hkrati pozabljajo, da njihova življenjska us-
pešnost v bodočih poklicih ni odvisna samo od akademskih naslovov, ampak bo njihov ugled zrasel še bolj, če bodo pokazali zagnanost in voljo do vseh vrst dela in spoštovanje vseh poklicev (druga postaja). V svojem življenju bodo večkrat naleteli na situacijo, ko bo nekdo potreboval njihovo pomoč; če ne prej, pa takrat, ko bodo obnemogli njihovi starši. Da pa takrat ne bodo presenečeni, naj gradijo to plemenito navado že v mladosti (tretja postaja). To je la del naših življenjskih navad. Hkrati pa lahko med tekmovanjem in življenjem ugotovimo podobnost tudi pri naših reakcijah. Za večino slabih stvari so krivi drugi, polni smo izgovorov, eni obupajo še preden je vsega dejansko konec, podobno z našim življenjem pa je tudi dejstvo, da se na koncu naše poti znajdemo vsi skupaj na enem mestu, v življenju na onem svetu, na tekmovanju pa v našem prijetnem gasilskem domu. In če rečemo, da nas na onem svetu čakajo nebesa, potem je nekaj prijetnega tudi današnji večer, kjer smo vsi srečni in zadovoljni. Eni pravijo, da so že zdaj v nebesih, drugi so v rožicah, tretji v objemu drage soplesalke, četrti uživajo ob dobrotah na mizi, skratka, vsi smo zadovoljni. Lepo se imejte še naprej in čestitke vsem tekmovalcem, ne glede na rezultat! Pa na svidenje drugo leto v še večjem številu in z našim geslom na ustih: Če v življenju 'mam problem, z njim tekmujem, k zmagi grem. ♦
Obveščamo vas, da imamo še nekaj cepiva proti gripi.
Kdor je zainteresiran, da bi se še cepil, naj se oglasi v laboratoriju pri tehniku Robiju.
Turistično društvo Dobrepolje
Komisija za izde
spominkov
vabi vse izdelovalce turističnih spominkov
22. marca 2006 ob 16. uri, v prostore občine na
okroglo mizo o izdelovanju spominkov
februar 2006
Veterinarski nasveti
21
Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med.
Kontrola notranjih in zunanjih zajedavcev pri ovcah in kozah
Velikokrat sem priča dejstvu, da je z naraščajočim številom drobnice (ovc in koz) v Sloveniji premalo poskrbljeno ali pa preprosto pozabljeno na osnovno zdravstveno varstvo le teh. Kot tudi pri drugih domačih živalih je tudi tu nujno potrebno izvajati preventivne ukrepe kot so odprava notranjih in zunanjih za-jedavcev, redno pregledovanje živali v čredi, izvajati potrebna cepljenja ipd.
Notranji zajedavci
Ovce in koze so zaradi svojega v večini primerov pašnega načina življenja izredno dojemljiva za okužbo z notranjimi zajedavci, še posebno ker proti le tem slabo razvijejo obrambni sistem. Na splošno so koze bolj občutljive od ovac.
Notranji zajedavci, ki so glavni povzročitelji težav pri ovcah in kozah spadajo med želodčne črve in kokcidije. Najpogostejši želodčni črv Haemonchus con-tortus naseljuje siriščnik (pri prežvekovalcih imenovan tudi pravi želodec) in zaradi svojega načina prehranjevanja povzroča izgubo krvi in proteinov, kar se kaže v obliki bledih sluznic (spodnja očesna veka, dlesni ipd.). Drugi želodčni črv imenovan tudi majhen rjavi želodčni črv Ostretagia circumctinca prav tako naseljuje steno siriščinka. Kljub temu pa ne povzroča tolikšen škode kot prvi. Težave se kažejo predvsem v obliki prebavnih težav.
Spričo dejstva, da se največ okužb dogodi ravno na paši je potrebno temu nameniti tudi več skrbi. Kontrola pašnikov tako vključuje uporabo čistih pašnikov na katerih se pasejo več vrst živali (npr. s konji govedo ipd.) in rotacija pašnikov. To npr. pomeni, da uporabimo pašnike na katerih se niso več kot 6 mesecev pasle koze in ovce, pasli pa so se npr. konji in govedo ali pa sveže površine katere smo predhodno uporabljali samo za košnjo. Rotacija oz. menjava pašnikov je uspešna le, če pustimo pašnike kjer so se palse ovce in koze dovolj dolgo brez omenjenih živali (najmanj 70 dni od kar so se pasle ovce in koze).
Uporaba sredstev za odpravo notranjih zajedavcev je vsekakor na mestu.
Kljub temu pa je potrebno z omenjenimi sredstvi ravnati previdno in ne pretirano. Vsekakor je priporočljivo, da se sredtsva menja, saj lahko pretirana uporab samo enega sredtsva povzroči odpornost zajedavcev na učinkovino v sredstvu. Pomemben čas za odpravo notranjih zajedavcev je vsekakor čas pred porodom (spomladi), saj tako preprečimo prenos zajedavcev na novorojene živali in zmanjšano možnost okužbe pašnikov ter v jesenskem času pred ponovno obrejitvijo živali. Vsekakor je priporočljivo vršiti odpravo notranjih zajedav-cev pri vseh živalih v čredi.
Kot smo že omenili pa poseben problem v smislu notranjih zajedavcev predstavljajo tudi kokcidije, ki so pravzaprav enocelični paraziti, ki poškodujejo steno tankega črevesja. Povzročitelj je vrstno specifičen, kar pomeni povzročitelj kok-cidijoze pri kuncih in perutnini ne povzroča le te pri drobnici. S tem je zmanjšano vsrkavanje hranilnih snovi in posredno prizadeto splošno zdravje živali, ki se kaže z drisko, ki je lahko krvava. Prizadete so predvsem mlajše živali (jag-neta in kozlički), ki so dehidrirane, slabotne in lahko tudi poginejo. Izbruhi kokcidijoze so v večini primerov povezani s stresom, slabšimi zoohigienskimi pogoji, prevelikim številom živali v določenem prostoru ipd.
Druge vrste notranjih zajedavcev kot so to trakulje in pljučni črvi so pri drobnici manj pogosti, kljub temu pa je potrebno izvajati preventivne ukrepe. Običajno zadostujejo že prej opisani postopki.
Zunanji zajedavci
Pri ovcah in kozah so najpogostej prisotne garje in uši.
Garje so nalezljiva kožna zajedavska bolezen, ki jo lahko povzroča več različnih vrst garjevcev. Garjavost je pogostejša v hlevski reji, še zlasti v hladnih in vlažnih zimskih mesecih. Za bolezen je značilno srbenje in spremembe na koži v obliki mehurčkov, lusk in krast. Na obolelih področjih dlaka izpada, koža
postaja nagubana, suha in debela. Zaradi srbenja lahko na obolelih mestih pride do nastanka ran in celo krvavitev. Zaradi različnih vrst garij so tudi mesta pojavljanja sprememb lahko različna. Običajno je za natančno ugotovitev potrebno opraviti mirkoskopski pregled kožnega ostružka.
Za razliko od garij lahko uši pri dobri dnevni svetlobi tudi vidimo med dlako oz. volno drobnice. Prav tako kot garje ugotavljamo ušivost predvsem v hladnem obdobju. Prenos in intenzivnost pojava ušivosti še stopnjujejo slabe rej-ske razmere in pomanjkanje določenih snovi v prehrani živali (vitaminov in mineralov). Dlaka pri huje prizadetih živalih je resasta, okrnjena in zlepljena, koža pa je raskava ter pokrita z luskinami. Ker je ušivost izredno srbeča se pojavlja intenzivno srbenje oz. drgnjenje živali ob različne predmete, kar privede do vnetja kože in obsežnejšega izpadanja dlake.
Tako garjavost kot tudi ušivost je potrebno ustrezno zdraviti in preprečiti prenos na zdrave živali z izolacijo bolnih živali. Pogosto se zaradi pomanjkanja prostora ali drugih težav rejcev odločamo za zdravljenje celotne črede. Kontrola zunanjih zajdalcev se izvaja predvsem z rednim pregledovanjem živali.
V zadnjem času je aktualni zdravstveno-veterinarski problem tako imenovana ptičja gripa. Da boste s problematiko dosledno seznanjeni, priporočamo, da budno spremljate informacije s strani medijev, za podrobnejši vpogled pa obiščite spletno stran http//www.vurs.gov.si ali
http//www.ivz.si.
Tel. številka Veterinarske uprave RS: 300 13 15
Inštitut za varovanje zdravja: 244 14 33.
Povzetek iz Priročnika z zbranimi napakami poslovanja občine Dobrepolje s komentarjem
Slavc Palčar, Videm_
Svoboda informacij je zasnovana z namenom, da se trenutno mnenje iz potrebe vedeti spremeni v pravico vedeti. Odprtost oziroma dostop do informacij javnega značaja je lahko le eden izmed pomembnih pripomočkov za razvoj demokracije.
Pravica vsakogar, da pridobi informacijo javnega značaja je ustavna kategorija, saj Ustava Republike Slovenije v svojem 39. členu to pravico uvršča v kategorijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta pravica omogoča med drugim tudi vpogled v delovanje naše občine in s tem tudi nadzor nad njenim delovanjem. Odraža torej sámo bistvo demokracije.
Pred časom so si na podlagi zakona vpogled v delovanje naše občine dovolili državni revizorji. Na podlagi delnega pregleda občinske blagajne in preverjanja pravilnosti poslovanja so izdelali revizijsko poročilo. To poročilo je v današnjem času svobode informacij dobilo kategorijo javne informacije in je pod določenimi pogoji tudi javno dostopno.
Revizijsko poročilo o (ne)pravilnostih poslovanja občine je spisano na 35 straneh. Povzetek poročila so v prispevkih objavile tudi že nekatere večje časopisne hiše v Sloveniji. Beseda o tem poročilu je tekla tudi na nekaterih radijskih postajah. Vsi komentarji in prispevki so imeli izhodišče v revizijskem poročilu o (ne)pra-vilnostih poslovanja občine Dobrepolje. Zaradi velikega interesa o vsebini poročila in zaradi objektivne obveščenosti (in posledično osveščenosti) občanov, ki se čedalje bolj zavedajo, da imajo pravico vedeti, sem na občino naslovil prošnjo, da celotno vsebino poročila objavijo na občinskih spletnih straneh in ga naredijo dostopnega za čim širši krog občanov. Na pobudo niso odgovorili, niti niso javno, za domačo
zainteresirano javnost, objavili revizijskega poročila.
Jih razumem. V revizijskem poročilu ni nič tako lepega, da bi občinska uprava in župan občine, kot (ne)odgovorna oseba, hrepeneli po njegovi javni objavi in tovrstni promociji naše občine.
Z negativnim Revizijskim poročilom so nekateri že seznanjeni in ga tudi že različno komentirajo. V nekaterih primerih tudi neargumentirano. Da bi bil pogovor v javni razpravi lahko bolj tekoč in konstruktiven, sem naredil izpis nekaterih navedb iz poročila.
Tekst oz. izpis v nadaljevanju je le povzetek določenih delov poročila .Vsi negativni in nikalni »predznaki« so izključno in samo del poročila in nikakor ne delo pod ta članek podpisanega. Pozitivnih in pohvalnih besed o pravilnosti poslovanja občine v poročilu ni bilo zaznati, zato jih tudi ni v povzetku. Zaradi omejenega prostora je vsebina iz nadaljevanja primerno skrajšana. Celotno poročilo si je mogoče ogledati na spletnem naslovu Računskega sodišča (www.rs-rs.si)
Cit:: » Občina v načrtu razvojnih programov, ki je sestavni del proračuna, ni izkazovala državnih pomoči s področja kmetijstva, kar je v nasprotju Zakonom o ... Občina je z navedbo dveh variant ocenjevanja in pomanjkljivo opredelitvijo meril najnižje končne cene ravnala v nasprotju s Pravilnikom o ... Občina je dodelila sredstva župnijskemu uradu brez predhodno izvedenega javnega razpisa, kar je v nasprotju z Zakonom ... Občina nima opredeljenih meril in kriterijev za sofinanciranje obnove kulturnih spomenikov. Občina je z oddajo gradbenih del po postopkih oddaje naročil male vrednosti ravnala v nasprotju z Zakonom ... , na podlagi katerih bi morala gradbena dela, ki so presegla vrednost 20 milijonov tolarjev, oddati z javnim razpisom. Občina je ravnala v nasprotju s prvim od-
stavkom ..., na podlagi katerih bi morala storitve prevozov otrok oddati z javnim razpisom. Občina je ravnala v nasprotju s prvim odstavkom ... , saj bi morala dela oddati z javnim razpisom. Občina z dvema izvajalcema kulturnih programov, ki jim je dodelila proračunska sredstva, ni sklenila pogodb. Pri tem je ravnala v nasprotju z Zakonom... Občino opozarjamo, da je dano poroštvo za zadolžitev napačno evidentirala. Strokovna komisija pri ocenjevanju vlog ni upoštevala meril, opredeljenih v Pravilniku o sofinanciranju in ni pripravila predloga razdelitve sredstev. Občina v javnem razpisu ni navedla meril in kriterijev, na podlagi katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev. Postopek za dodelitev proračunskih sredstev ni bil izveden v skladu z določili ... Postopek javnega razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev ni bil izveden v skladu z določili Pravilnika o postopkih, ker občina ni pripravila razpisne dokumentacije, meril in kriterijev, okvirnega obsega sredstev, zapisnika o odpiranju in ocenjevanju vlog ter sklepov o izboru. Občina ni spremljala namenskosti porabe dodeljenih sredstev. Občina v načrtu razvojnih programov, ki je sestavni del proračuna, ni izkazovala državnih pomoči. Letni program prodaje ne vsebuje podatkov (obseg premoženja, lokacija, okvirna vrednost). Naročilnice ne vsebujejo cene, ki je kot element naročilnice predpisana. Občina je v predračunu v razpisni dokumentaciji zahtevala cene na enoto, ne da bi opredelila način izračuna najnižje končne cene. Občina je navedene storitve naročala z izdajo naročilnic, ne da bi prej preverjala cene in kakovost storitev. Občina je dodelila sredstva, ne da bi s prejemniki sredstev sklenila pogodbe. Občina pri sofinanciranju posameznih dejavnosti na področju kmetijstva v ni spoštovala določil ... Občina pri vodenju postopka javnega razpisa tudi ni spoštovala večine določil Uredbe o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom. Občina izbora izvajalca
ni izvedla v skladu z načelom enakopravnosti ponudnikov, ki ga predpisuje ...,ker merila v razpisni dokumentaciji niso bila ovrednotena in pri ocenjevanju ponudb ni uporabila meril, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji. Ocenjujemo, da je bil direktorju občinske uprave nezakonito obračunan in izplačan dodatek. Občina prodaje zemljišča ni vključila v letni program prodaje. Občina bi morala navedeno zemljišče vključiti v letni program prodaje. Občina bi morala storitev rednega letnega vzdrževanja lokalnih cest in izvajanja zimske službe, ki jih je oddala osebi zasebnega prava z javnim naročilom, oddati na podlagi koncesijskega akta. Občina je sredstva, ki jih je nakazala župnijskem uradu kot finančno pomoč pri restavrira-nju oltarjev, evidentirala kot tekoči odhodek.Občina je neposredno na podlagi sklepov župana dodelila sredstva. Pri tem je ravnala v nasprotju ... Občina bi morala dodeliti sredstva na podlagi javnega poziva ali javnega razpisa. Občina s prejemnikom sredstev ni sklenila pogodbe. Občina ni pripravila razpisne dokumentacije, strokovna komisija pri ocenjevanju vlog ni upoštevala meril. Postopek javnega razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev ni bil izveden in občina ni pripravila razpisne dokumentacije, meril in kriterijev, okvirnega obsega sredstev, zapisnika o odpiranju in ocenjevanju vlog ter sklepov o izboru« ... itd, itd.
To je le povzetek dela odkritih nepravilnosti. Sreča, da državni revizorji niso v celoti pregledali občinskega poslovanja. V kolikor bi ga, bi bil spisek napak zelo dolg, odkritih napak pa toliko, »da glava boli«. Občina bi se takšnemu poročilu delno lahko izognila, v kolikor bi upoštevala vsaj del dobrohotnih, včasih pa tudi kritičnih pripomb, katere so bile moja stalnica na delo občinske uprave in župana.
Priročnik z zbranimi napakami poslovanja občine Dobre-polje je zato lahko izhodišče za izračun in obračun, koliko napak je dosedanje poslovodstvo občine naredilo v enajst let dolgi vladavini. ♦
februar 2006
Pisma bralcev
23
Slavc Palčar - ustvarjalec megle
Brane Brodnik
Tokrat sem t.i. »nadimek« za našega prijatelja in krajevnega posebneža našel kar v njegovem članku v januarski številki Našega kraja. Z argumenti ni mogel oporekati prispevku o Supermanu, v katerem nisem pisal nikakršnih laži, kakor trdi, zato se je zatekel k besednemu pleteniče-nju in potvarjanju dejstev, ki nimajo veze z mojim pisanjem.
In kje je ustvaril največ megle? Velik del članka je povzetek litanij, ki jih bolj ali manj dosledno ponavlja na občinskih sejah, zato se bom omejil le na nekaj vzorčnih dokazov za naslovno trditev.
Megla: »In zakaj so v Kompo-ljah le mesec dni po otvoritvi morali preplastiti na novo asfaltirano igrišče? Žal, se bo mag. Brodnik moral kar sprijazniti in si priznati, da je bilo tudi z njegovo pomočjo storjenih kar nekaj napak... «
Dejstvo: Igrišče v Kompoljah je bilo na novo preplasteno celo še pred otvoritvijo. V sodelovanju Športnega društva Kompolje in občine smo pri izvajalcu uveljavljali reklamacijo zaradi nekvalitetno opravljenih del in tudi uspeli. To je dokaz za uspešno opravljeno delo in ne obratno. Palčarjeva vloga pri tem je bila, kot običajno, le mrhovinarska.
Megla: Palčar govori o nekih mojih prebegih med strankami, puckotu iz Kompolj in s tem povezanimi nesmisli in to v času, ko največ puckotov prihaja ravno iz vrst LDS.
Dejstvo: Nikoli doslej še nisem menjal stranke, čeprav menjava stranke ne pomeni nujno nekaj slabega. V začetku sem se čutil moralno zavezan programu DEMOS-a in se nisem odločil za nobeno stranko. K Slovenskim krščanskim demokratom sem pristopil, mislim da leta 1992, ker mi je bil blizu njihov program in ker me je eden od mojih mladostnih prijateljev prosil za pomoč pri ustanovitvi krajevnega odbora SKD. Po združitvi SKD in SLS okrog leta 2000 in nato odcepitvi NSI sem protestno izstopil iz stranke in tako že vsaj pet let ni-
sem včlanjen nikamor in nimam nobenih političnih ambicij niti v občini niti drugje. Na nič nisem vezan, sem pa vedno bil in bom naklonjen vsemu pozitivnemu, naj prihaja iz katere koli strani. Podprl sem tudi že Palčarjeve pobude, kadar sem jih ocenil kot dobre. Na željo SLS sem kandidiral na njihovi listi. Konstruktivno sodelujem tudi s svetniki SDS.
Megla: »...se Brodnik pohvali, da če bi že imel namen popisati poročilo, bi ga spisal tako, da se iz poročila ne bi uspelo razbrati verodostojnih podatkov.«
Dejstvo: Zapisano je bilo nekaj povsem drugega: »Če bi se že imel namen okoriščati na račun funkcije v občinskem svetu, bi tudi poskrbel, da se tega iz omenjenega poročila ne bi razbralo.«
Megla: »Pred časom sem vse člane občinskega sveta pozval, da se odpovedo enkratni sejnini v korist oškodovanca v nesreči.« In ta svoj poziv vzporeja s konkretnim človekoljubnim dejanjem...
Dejstvo: Medtem ko vrli kolega poziva k človekoljubnosti druge, se niti sam ni odpovedal sejnini v korist omenjenega oškodovanca, ki ga je zlorabil za svojo politično promocijo. Na svetu menda ne manjka ljudi, ki pozivajo druge k dobrim delom, le tistih, ki dela udejanjajo, je premalo. Objavi, dragi kolega, denarne zneske, ki si jih v prejšnjem letu prostovoljno daroval za takšno ali drugačno koristno stvar, pa bo to doslej najboljši prispevek v tvoji zgodovini pisanja za Naš kraj in če boš korekten, ti zaradi veličine dejanj ne bom očital sa-mopromocije.
V članku je še množica drugih natolcevanj, ki jih zaradi preobsežnosti ni smiselno komentirati. Ker pa me moj prijatelj v rekordno dolgem članku tako zvesto naslavlja z akademsko titulo, ga za konec nagrajujem z naslednjo mislijo: So ljudje, ki z obširnim in neverodostojnim govoričenjem zameglijo še tisto malo koristnega, kar povedo. Ko boš začel govoriti čisto in racionalno, boš tudi brez titule spodoben človek. ♦
LAS Dobrepolje
Realizacija plana za leto 2005
Bojan Novak_
Lokalna akcijska skupina za boj proti zlorabam drog, ki deluje na območju občine Dobrepolje, je v prvem letu delovanja izvedla kar nekaj preventivnih akcij.
Poleg vzpostavitve vodstva in organizacijske sheme je bil glavni projekt izpeljava raziskave o uporabi drog med mladimi od 13. do 27. leta starosti. Rezultati bodo služili kot podlaga za nadaljnje delo. Raziskavo smo izvedli jeseni, z rezultati bomo javnost seznanili predvidoma v februarju ali marcu. Veseli smo, da je anketo oddalo 431 mladih iz naše občine.
Pomembno poslanstvo LAS-a se nam je zdelo os-veščanje javnosti o škodljivosti zlorabe drog, tako dovoljenih kot prepovedanih. Zato smo pripravili 2 okrogli mizi in dve predavanji.
Skupna značilnost vseh je bila odlična kvaliteta in žal tudi izjemno slab obisk.
Na prvi okrogli mizi sta bila gosta g. Robert Bradač in kriminalist g. Štolfa, ki sta razkrila predvsem značilnosti in delovanje prepovedanih drog. Na drugo okroglo mizo pa smo povabili gospoda Bogdana Polajnarja, enega najboljših strokovnjakov na področju zasvojenosti v Sloveniji. Dejaven je v projektu ČLOVEK, kjer pomagajo narkomanom, poleg tega pa je tudi pisec številnih strokovnih del s tega področja.
Prvo predavanje sta pripravila dr. Zdravko Ma-rič in Toni Kočevar, ozdravljeni narkoman, ki je iz svojih izkušenj povedal marsikaj pomembnega pri preprečevanju odvisnosti. Drugo predavanje smo v sodelovanju z OŠ Dobrepolje pripravili na dan prvega roditeljskega dneva v šolskem letu 2005/06. O vzrokih, zakaj otrok zaide na stranska pota, je spregovorila gospa Angelca Likovič. Z Župnijo Do-brepolje smo izvedli tudi predavanje za birmance, njihove starše in botre.
Odločili smo se tudi za pripravo preventivnega materiala v obliki zgibanke. Najprej smo v sodelovanju z OŠ Dobrepolje izvedli nagradni likovni natečaj na temo zlorabe drog. Rezultate smo razglasili na prireditvi Veter v laseh, katero tudi zelo podpiramo. Zgibanka je že pri tiskarju, njeno izdajo pa načrtujemo v teh dneh.
Izmed drugih aktivnosti je predsednica Cvetka Tavželj sodelovala na tematski oddaji na radiu Zeleni val. V občinskem glasilu poskušamo s članki spodbujati zavest, da smo vsi poklicani k preventivnemu delovanju na področju vseh vrst zasvojenosti.
Na spletni strani Občine Dobrepolje smo naredili nekaj prostora tudi za vabila na predavanja in objavljanju prispevkov.
Dve članici sta se v letu 2005 udeležili tudi konference LAS-ov v Grosuplju.
Glede na to, da smo LAS Dobrepolje komaj ustanovili, ocenjujemo, da smo v preteklem letu poskušali narediti kar precej. Seveda je to področje tako, da je dela in idej vedno več, kot jih je realno možno realizirati. Zato ostaja naš glavni cilj, da vsi skupaj začutimo, kako pomembna je vzgoja za življenje brez omame. Da problem zasvojenosti ni odmaknjen problem »pokvarjene mladine«, ampak družbeni problem, pri katerem lahko pomagam jaz, ti, ... VSAK.
Začutimo, da naših problemov z zasvojenostjo ne bo rešila nobena institucija, občina ali država. Oni lahko samo pomagajo pri gašenju neizbežnih posledic. Največ lahko naredimo zase in za naše bližnje sami. Zato stopimo skupaj in recimo omamam: NE.
V naslednji številki boste izvedeli nekaj več o načrtih LAS-a za letošnje leto. ♦
Vabilo
Vabim vse člane in nove člane
na 4. sestanek LAS-a Dobrepolje,
ki bo v torek, 28. 02. 2006, ob 19. uri, v sejni dvorani Občine Dobrepolje, na katerem bomo obravnavali naslednji dnevni red:
1.	Poročilo o realizaciji plana LAS Dobrepolje za leto 2005.
2.	Poročilo o rezultatih ANKETE med mladimi od 15. do 27. leta o uporabi dovoljenih in nedovoljenih drog.
3.	Plan dela LAS-a Dobrepolje za leto 2006.
4.	Razno.
Vljudno vabljeni !
Predsednica Cvetka Tavželj
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE

Ne bodi sam, pridruži se nam^
Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje
S svinčnikom v roki sedim in premišljujem, kaj naj tokrat napišem. V mislih se mi »odvija« film, da morda le nisem česa izpustila pri inventuri našega lanskoletnega dela. In glej ga zlomka! Na nas, »Škrjančke«, sem pa čisto pozabila. Naj vam povem, da smo pridno hodili na pevske vaje, se marljivo učili in nenazadnje Vesni pri dirigiranju pozorno sledili. Malo smo bili žalostni, da nismo prisostvovali na domačih proslavah (pevsko namreč ...), smo pa nastopili na Reviji pevskih zborov v Dobrepolju. Da leto ne bi suhoparno zaključili, se je predsednik »Škrjančkov«, Novakov Tone, stoprocentno angažiral za nastope v domovih za ostarele občane. Tako smo v decembru obiskali kar tri domove: v Grosuplju, v Ljubljani Tabor -center in Dravlje v Šiški. Da ne bi bilo samo petje, je vse skupaj s svojo prebrano pesmijo popestrila še Gabrijela. Pavlina pa je, tako kot ona zna, vsak nastop povezala v »šopek«. Varovanci doma pa so nas nagradili z aplavzom.
Mesec januar smo preživeli v zatišju. To se pravi, ni se dogajalo nič posebnega. Bodo pa meseci, ki so pred nami bolj raznoliki. Na januarski seji UO smo med drugim razpravljali in določili datume za izlete, srečanja in zabave.
26. februar	PUSTOVANJE
1. do 8. marec	DELFIN IZOLA (zasluženi dopust)
26. marec	OBČNI ZBOR DU DOBREPOLJE
22. april	SREČANJE Z DU DRAGOMER pri nas v Dobrepolju
20. maj	IZLET V BENETKE - ogled vseh znamenitosti: Markov trg, Most vzdihljajev ...
10. junij	IZLET NA SLOVENSKO KOROŠKO (ogled več znamenitih cerkva. Obisk zanimive kmetije in še in še ...)
5. julij	KOPALNI DAN V STRUNJANU
12. avgust	IZLET NA SVETO GORO, ŠTANJEL, VIPAVSKI KRIŽ -Tu si bomo ogledali kapucinski samostan in njihovo izjemno knjižnico.
9. september	POVRATNO SREČANJE DU DOBREPOLJE V DRAGOMERJU
14. oktober	POPOLDANSKI IZLET V IVANČNO GORICO, ki ga bomo zaključili s sveto mašo
11. november	MARTINOVANJE
3. december	MIKLAVŽEVANJE - Ta dan bo Miklavž s svojim spremstvom zopet obiskal in obdaril naše »najmlajše«.
31. december	SILVESTROVANJE
To je KOLEDAR naših dejavnosti v letu 2006. Nalepite ga na vidno mesto, da ne boste česa spregledali oz. zamudili.
Na koncu še h kulturi. 7. februarja je bilo v Ivančni Gorici podelitev Jurčičevih priznanj. Letos je to priznanje dobila urednica Našega kraja Mihaela Steklasa. Iskrene čestitke!
februar 2006
Iz društev
25
Vodstvo Društva upokojencev Dobrepolje. Od leve proti desni: Predsednica društva Fani Kralj, podpredsednik Stane Rotar in tajnica Metka Tegel.
Nagraditev z aplavzom v enem izmed domov
Misli
Če sprejmeš lačnega psa in ga nahraniš, te ne bo ugriznil. To je glavna razlika med psom in človekom.
Mark Twain
Vedno se bodo našli Eskimi, ki bodo za prebivalce Konga izdelali navodila za obnašanje v času velikih vročin.
Stanislav Jerzy Lec
V medsebojnih odnosih se nagibamo k skrajnostim
Jelka Samec
Moj znanec župnik Pavle mi je pripovedoval o »svojem službovanju«. Velikokrat je bil premeščen in nazadnje je »pristal« v majhni hribovski vasici. Njegova župnija šteje manj članov, kot je vaščanov Kompolj. Zato zelo dobro pozna življenje krajanov in njihove medsebojne odnose. Nič kaj zadovoljen ni bil, ko je ugotovil, da so si ljudje kot pes in mačka, ki se sovražita tudi samo zaradi različnih »pogledov« na svet in življenje. Nasprotno mišljenje ljudi razdvaja, enako jih druži. »Dobri jeziki« sosede družijo, »slabi« jih razdvajajo. Pripovedoval je o ženskih čenčah, ki jih pogosto razširjajo tudi moške ustnice misleč, kako koristno in pomembno delo opravljajo.
V	župniji živi tudi Ana, ki je zelo radodarna in res dobrega srca. Ni reveža, ki ne bi dobil pri njej pomoči, ni je težave in bolečine v vasi, kamor ne bi pritekla s skrbno in dobrotno roko na pomoč. In vendar Ana na vasi ni priljubljena. Samo zato ne, ker povsod privleče s seboj tudi svoj silno oster jezik, s katerim vse obrne, vse okrtači, vse oplete, tako da pušča kljub vsej svoji dobroti povsod za seboj - glavobol.
Župnik Pavle je dolgo razmišljal in molil k Bogu, naj mu vendar namigne rešitev. Globoko v srcu je čutil nemir, nezadovoljstvo. Na vasico je legal »sončni mrk«. Neko noč, bila je ena izmed mnogih neprespanih, ko je molil k Bogu, ga je prešinila misel: sirkova metla.
Po jutranji maši je stopil k trgovcu in kupil sirkovo metlo. Odnesel jo je k Ani in jo postavil na prag. Ana ga je debelo gledala, saj darila ni razumela. Župnik pa je velel, naj z njo pomete prag. Pet kvadratnih metrov praga je večkrat pometla, a župnik je vedno našel smet, ki jo je metla zgrešila. Bolj je pometala, manj jasno ji je bilo. Le kaj hoče župnik od nje? Ko je Pavle že obupal in bil prepričan, da je popolnoma zgrešil, se je Ani posvetilo. Domači prag je najtežje pomesti. Vedno so smeti. Najlažje je pometati pred tujim pragom. Verjetno se strinjate s tem starim rekom.
Ana je končno dorasla. Odraščanje je pomenilo konec laži. Pomenilo je padec. Kako je biti odrasel, spoznaš prek ran, nasilja, kompromisov in razočaranj. Vesolje ni več čarobno. Kajti človek je nekdo, ki kratko in malo ne zmore ... Nekdo, ki ne zmore vedeti vsega, nekdo, ki ne zmore napraviti vsega ...
V	medsebojnih odnosih se ljudje nagibamo v več skrajnosti. Ena skrajnost niha med prevelikim zaupanjem in nezaupanjem, druga med prevelikim in premajhnim zanimanjem za druge, tretja med prevelikim prijateljstvom in sovraštvom, četrta med potrpežljivostjo in brezobzirnostjo in peta med preveliko domačnostjo in odtujenostjo.
Kako enostavno je zapisati te skrajnosti! Veliko težje jih je uzavestiti. Vsakdo ima svoje lastno življenje, ki ga živi samo on in še on le enkrat. Prav zato naj bi razumeli posebnosti in navade, nazore in želje svojega bližnjega. Tako enostavno, pa tako težko! ♦
Zimska šola v naravi
V ponedeljek, 16. januarja, se je v Kranjski Gori začela zimska šola v naravi. Udeležili so se je učenci petih razredov matične šole na Vidmu in podružnične šole v Strugah. Udeležilo se je 35 učencev in 5 učiteljev (Alenka Leskovar, Andrej Škantelj, Roman Zabukovec, Luka Aucin in Tristan Pahor).
DAVID LEVSTEK
» V Kranjski Gori je zelo lepo in še se bom vrnil.« VALENTINA DERNULC
» V Kranjski Gori se imamo zelo lepo, še posebej, ko gremo smučat. Danes smo bili na sidrih, za dol nam ni šlo dobro, zato smo šli z učiteljico Alenko.
MIHA BLATNIK
»V Kranjski Gori se počutim zabavno in veselo. Svoje znanje sem še nadoknadil tako, da znam smučati še bolje.«
Otroci so se seznanili z različnimi športnimi aktivnostmi:
-	smučanje
-	tek na smučeh
-	pohod do jezera Jasne
-	pohod z baklami
-	pohod do Planice
-	nočni nogomet
-	sestavljanje iglujev
-	kopanje v bazenu
-	ogled smučarskega servisa
Izjave učencev: FRANCI PADAR
»V Kranjski Gori se imamo zelo lepo. Smučamo vsak dan po štiri ure. Hiša, v kateri smo, je zelo v redu.«
LUKA BRODNIK
»V Kranjski Gori se zelo dobro počutim. Hrana je iz dneva v dan boljša. Smučamo že zelo dobro. Tukaj smo se veliko naučili. Smučamo smuk, slalom in še kaj. S prijatelji se dobro razumemo.«
Laura s petimi zmagami verjetno v finale
Matej Kalan
Laura Sadar nadaljuje z uspehi v igri Abeceda pri oddaji Malih sivih celic. Tako je v začetku februarja že četrtič zmagala, saj je premagala tekmovalko Evelino Krpič iz Kuzme na Goričkem.
Za zadnji, peti, nastop pred daljšim premorom pa je izžrebala Milana Vačovnika iz Radelj ob Dravi. Po enakovrednem boju je premagala tudi njega, in to z rezultatom 5:3. S tem se je po vsej verjetnosti uvrstila v finale, ki bo v začetku junija. Le, če bi še kdo zmagal petkrat, bi se tekmovanje zapletlo. Ta rezultat je velikanski uspeh za našo tekmovalko v tem tekmovanju. ♦
februar 2006
Iz vrtca; obvestilo JKP
27
OSNOVNA SOLA DOBREPOLJE VIDEM 80,
1312 VIDEM DOBREPOLJE Tel: (01) 7807-210, Fax: 7807-210 E-mail: o-dobrepolje.lj.@guest.arnes.si

vpis otrok v vrtec ringaraja
za Šolsko leto
2006/2007
V vrtcu Ringaraja izvajamo program v jasličnih oddelkih in v oddelkih od 3. do 6. leta starosti.
Ker je povpraševanje po prostih mestih v vrtcu tudi letos veliko, bomo po vsej verjetnosti imeli dve jaslični skupini na Vidmu ter tri oddelke od 3 do 6 let. V vrtcu Ciciban Kompo-lje bomo imeli predvidoma eno skupino za otroke s stalnim bivališčem v Kompoljah in v Strugah. Oblikovanje skupin je odvisno od novo prijavljenih otrok. Na osnovi prijav poizkušamo v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za vrtce, oblikovati oddelke. V primeru, da je otrok vpisanih preveč za določen oddelek, hkrati pa premalo za odprtje novega oddelka, jih mora Komisija za sprejem otrok v vrtec razvrstiti po kriterijih na listo čakanja za sprejem.
Vsi prijavljeni otroci, ki jih bo komisija izbrala, bodo vpisani v vrtec s 1. 09. 2006. Ker bodo nekateri malčki primerni za vstop v jaslični oddelek šele v zimskih mesecih 2007, naj omenim, da je prav, da so vpisani že od 01.09. 2006, ker si le na tak način zagotovijo mesto v oddelku.
POSTOPEK VPISA:
•	Starši naj v tajništvu šole ali v vrtcu na Vidmu dvignejo prošnjo za sprejem v vrtec in vpisni list. Prošnjo naj vrnejo v tajništvo do 31. 03. 2006, vpisni list pa do 31. maja 2006.
•	V primeru da je preveč prijav, kot je prostih mest, mora komisija za vpis otrok v vrtec sklepati o otrocih — malčkih, ki bodo sprejeti v vrtec. (Pri nas si prizadevamo, da bi bili vsi prijavljeni malčki tudi sprejeti.)
•	Po sprejemu v vrtec dobijo starši domov obvestilo o obisku pri izbrani zdravnici. Le ta poda tudi mnenje o primernosti otroka za vrtec, o morebitnih dietah in otrokovih posebnostih.
•	Ko starši pridobe pozitivno zdravnikovo mnenje, je šele otrok dokončno sprejet v vrtec. Preden vzgojiteljica nima zdravniškega kartona, ne sme otroka sprejeti v varstvo.
•	Starši oddajo na občino takoj po prejemu obvestila o sprejemu otroka v vrtec, vlogo za znižanje plačila oskrbnine v vrtcu. Na občini jim izračunajo, kolikšen delež ekonomske cene plačujejo starši in kolikšen delež občina.
VSE STARŠE, KI NAMERAVATE VPISATI SVOJEGA OTROKA
V VRTEC, PROSIM DA TO STORITE ODGOVORNO. V
PRETEKLIH LETIH SMO KAR NEKAJ OTROK SPREJELI V
VRTEC, JIH RAZPOREDILI V ODDELKE, DODATNO
ZAPOSLILI DELAVKO, NATO PA SO JIH STARŠI ODJAVILI.
Lepo pozdravljeni!
Videm, 07. 02. 2006 Ravnatelj: Ivan Grandovec
KOSOVNI ODVOZ ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV — POMLAD 2006
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v spomladanskem času odvažalo kosovne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu:
Plan kosovnega odvoza:
Ponedeljek 13. 03. 2006 naselja Ponikve, Predstruge, Vodice, Cesta, Zdenska vas, Hočevje_
Torek
14.03.2006 območje Strug, naselja Kompolje, Podgora, Bruhanja vas, Podpeč
Sreda
15.03.2006 naselja Videm in Mala vas, Podgorica, Zagorica
Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Izrabljene avtomobilske in traktorske gume ne sodijo med kosovne odpadke.
Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojnikih, kjer običajno pobiramo odpadke.
Naša prihodnost je čisto okolje!
Javno komunalno podjetje Grosuplje
28
Potovanja
februar 2006
Potopis v nadaljevanjih
Prvomajska Sicilija 2005
Piše: Gregor Klinc
(nadaljevanje in konec)
9. dan (30. 4. 2005)
Po carinskih procedurah in preverjanjih v Baru končno zapeljemo iz pristanišča, kjer nas čaka Davorjev kolega Gas-ho, ki nam je tudi uredil rezervacijo. Sledimo mu do njegove pizzerije, kjer nas pogosti z zajtrkom.
Po krajši debati se odpeljemo proti hrvaški meji. Sama obala Črne gore je izredno lepa, le promet je strašno počasen, saj kamioni in traktorji stalno delajo gužvo, za manj kot 100 km smo rabili dve uri, poleg tega pa so tukaj policaji z radarjem za vsakim ovinkom.
Na Hrvaški meji pa spet brezvezne komplikacije, promet se premika po polžje, vročina pa je tudi neznosna. Vsakega potnika preverijo in požigosajo potni list, občutek imaš, kot da vstopaš v Pakistan. Če ne drugega bodo ceste od sedaj malo bolj prazne in ne bomo več potovali kot polži. Po Hrvaški se peljemo do Metkovičev, kjer vstopimo v Bosno, saj je naš cilj motel Lav v Banja Luki in njihova kulinarična ponudba.
V	Mostarju le poslikamo most, ki je bil lani ob našem obisku še v gradnji, nato pa gremo direktno za Banja Luko.
V	Jajcu smo že vsi utrujeni in le še dobrih 30 km nas loči od slastne večerje in
mehke postelje, a zdi se mi, kot da smo oddaljeni vsaj dva dni vožnje. Nobenemu se nič več ne da in pred očmi imamo le še če-vape in pleskavice, za vsakim ovinkom se mi zdi da bom zagledal motel.
Ko končno prispemo, zaklenemo motorje in se po hitrem postopku stuširamo. Ko z Ano prideva v restavracijo, Bojan že pregleduje jedilni list in z veseljem ugotovi, da imajo tudi tu 'Karađorđeva šnicla'. Ko se nam pridruži še Davor, takoj pade prva runda hrane in njihovega piva Nektarja, jemo kot kobilice in natakarju sploh
'Tehnični'' podatki:
Prevoženo: 3450 km
(Bojan kakih 100 več) Poraba goriva moje Helge:
6,5 do 8 l/100km
Ceste: večinoma precej slabe s kar nekaj
svetlimi izjemami (Etna, Novara di Sicilia)
Promet: kaos
Družba: enkratna
Skupni strošek: 1000 EUR/motor
(voznik + sopotnica)
Od stroškov je največ nanesel bencin, ki stane okoli 1,23EUR in trajekti.
Uporabne povezave:
Trajekt: Civitavecchia- Palermo http://www1.gnv.it/ karte se lahko kupi v Ljubljani Bari - Bar
http://www.montenegrolines.net/ Kampi:
http://www.camping.it/english/sicilia/
Vremenske napovedi:
http://www.weatheronline.co.uk/Euro-
pe.htm
http://www.meteorete.net/
http://www.bikeriders.it/meteo.htm
http://weather.yahoo.com/
ni nič jasno, še posebej, ko naročimo še enkrat. Verjetno si misli »ludi Slovenci«.
Bojan napade vse od mesa, pomfrita, zelenjave, ajvarja do feferonov. Ko pospravimo še drugo rundo, imam občutek, da bom počil in edina želja mi je, da se dam v ležeči položaj, vsi se strinjamo, da tako se še nismo najedli, ma ne najedli, nažrli.
Vsaj jaz potrebujem še kaki dve uri, da prebava naredi svoje, preden zaspim.
10. dan (1.5.2005)
To je bil zadnji dan našega potovanja in po pravici povedano, gremo kar radi nazaj domov. Glede na to da je prvi maj, se po Bosni vrtijo jagenjčki in odojki skoraj pri vsaki hiši.
Ustavimo se v Bihaču, da bi še enkrat napadli čevape, a imajo žal zaprto. Preko Karlovca se peljemo do Metlike, kjer po desetih dneh spet prestopimo slovensko mejo. V Metliki gremo še na pijačo, kjer naredimo kratko analizo poti, se poslovimo in zaželimo srečno pot do doma, obenem pa se že sprašujemo, kam naslednje leto. Morda Grčija, Sardinija ali morda celo obisk Tunizije na črni celini. Vsekakor bomo to razmišljali pozimi, sedaj se je motoristična sezona šele dobro začela.
Preživeli smo 10 čudovitih dni v dobri družbi, vreme je bilo vse dni čudovito in na trenutke že skoraj kičasto.
Sicilijanci so izredno prijazni in če se v mestu izgubite, vprašajte prvega domačina in skoraj sigurno vas bo vodil na želeni kraj. Žal je včasih to težko zaradi gneče v večjih mestih, kjer ni možnosti, da bi ustavil ob cesti. In kljub jezikovnim prepre-kam se ti trudijo ustreči na vsakem koraku.
Sama notranjost otoka je čudovita, v nasprotju z obalo, ki me ni preveč navdušila.
Glede varnosti sem pred odhodom slišal precej napotkov kot na primer: ''kaj pa rinete tja, da vas bodo okradli'' in podobno. Res je treba paziti na motorje v velikih mestih (Palermo, Bari, Catania ...) in imeti vseskozi oko na svoji lastnini, a čim se umakneš izven mesta, je nevarnost kraje približno tolikšna kot pri nas v Sloveniji.
Skratka destinacija vredna obiska.
februar 2006
Strelstvo; joga
29
JOGA v vsakdanjem življenju
Joga je starodavna filozofija življenja, ki se je razvila v Indiji v tisočletjih. Praktiki joge verujejo, da s sledenjem njenih pravil, ki zajemajo etična načela, prehrambene omejitve in telesne vaje, lahko združijo ali uravnotežijo — telo in du-ševnost. Glede na učenje joge, so fizične bolezni znak, da ti elementi niso več v ravnotežju
Nihče ne ve natančno, kdaj so ljudje v Indiji pričeli uporabljati jogo, vendar so majhne, iz kamna izklesane podobice v joga položajih, za katere menijo, da so starejše od 5000 let, izkopali v dolini Indu. Starodavna znanost joge ima neštete pozitivne učinke in vsakomur lahko obogati življenje po svoje.
( PREŠERNOVA DRUŽBA— ZDRAVSTVENA ENCIKLOPEDIJA)
Joga v vsakdanjem življenju je skrbno izdelan sistem znanj za psihično in fizično telo. Spoznavamo svoje telo in njegove zmožnosti, soočamo se s pomanj-
kljivostmi, jih odpravljamo, odkrivamo svoje lastne ali prikrite sposobnosti, jih razvijamo in usmerjamo v tej smeri tudi svoje življenje. Zavedamo se, da smo sami odgovorni za vse, pripravljeni smo se spoprijeti s problemi in z na videz nerešljivimi situacijami, znamo poiskati pravi čas in način za to, pridobimo delovne navade, torej disciplino in energijo, da vse izvedemo. Za vse to je potreben čas. Neučakanost in izsiljevanje sta samo znaka lastne notranje nedozore-losti, nepravega odnosa do sebe ter ne-zavedanja, da po naravni poti doseženi uspehi prinesejo notranji mir, srečo, zadovoljstvo ustvarjalnost, polnost življenja, dobre odnose, ljubezen in zdravje. Da jablana obrodi zdrava in dišeča jabolka, potrebuje čas, leta, da zraste, lastnik jo obrezuje in varuje pred škodljivci, veseli se prvega ploda, z leti jih je vse več. Tako je z vadbo joge. Obenem moram povedati, da je tudi zelo individualno, ker je vsak posameznik drugačen, ima drugačne zmožnosti fizičnega telesa, dru-
gače razmišlja, čustvuje, ima druge vrednote, intelektualno znanje, delo, prehranjevanje, vzgojo, stil življenja in še bi lahko naštevala. Med mnogimi dejavniki je ključen odnos do sebe.
Zakaj je dobra?
Praksa kaže, da joga močno izboljšuje zdravje, s tem pomagamo telesu, da se okrepi in da je bolj prožno proti boleznim in poškodbam. Z vajami, tako imenovane asane - različni položaji telesa pri izvajanju, okrepijo mišice, raztegnejo, masirajo notranje organe, sproščajo živce in povečajo krvni obtok, izboljšajo prebavo, vid, zbranost, uravnovesita se krvni pritisk in še bi lahko naštevala.
V ŠD Kompolje, sodelujemo z Društvom Joga v vsakdanjem življenju Ribnica že tretje leto pod strokovnim vodstvom Darinke Suljevič, inštruktorice joge iz Ribnice, tedensko vadbo vodi Irena Oberstar - Božič.
Darinka Suljevič: Joga — pot k sebi, Rešeto, občina Ribnica, avgust 2005
ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE
Grm Mira
Strelsko društvo BUKOVEC
Za SD Bukovec, Matej Ahačevčič
Odkar smo strelci pridobili nove prostore, se v Dobrepolju tudi ta šport počasi razvija. Ker je pač medijsko manj popularen, je tudi razvoj počasnejši, vendar se vseeno širi in napreduje. Vsako leto namreč pridobimo nekaj novih članov, predvsem mlajših, ki hodijo na strelišče zaradi resnega treninga ali pa za sprostitev in druženje, saj je tudi debata s kolegi ali kaka partija šaha dobrodošla, pa tudi za žejo imamo poskrbljeno. K sreči je dobrepoljska voda še užitna...
Tako imamo letos kar pet kategorij, ki nastopajo v ligah v svojem razredu, v letošnji sezoni pa je tudi članom uspelo presedlati iz četrte v tretjo državno ligo, kar je bil tudi zastavljen cilj v lanski sezoni. Mlajši strelci se v letošnji sezoni prvič udeležujejo večjih tekmovanj (nekateri so sicer debitirali lani), kjer nabirajo izkušnje in znanje, so pa tudi pre-
cej obetavni, saj dosegajo solidne rezultate, glede na nivo razvitosti strelstva v naši dolini, konkurenca v tem športu pa je precej močna.
Na kakovost strelstva vpliva tudi oprema in orožje, v tem pa je tudi največja razlika med društvi. Na tem področju je naše društvo med revnejšimi, tako v vsaki sezoni pridobimo kak kos starega orožja, v letošnji sezoni pa smo uspeli opremiti predvsem mlajše strelce s strelskimi jopiči, ki so poleg pušk osnovna oprema strelca. Določen delež pri opremi prispevajo tudi nekateri strelci sami, kar pa veliko pomeni za naše društvo.
Ponovno vabim vse, ki ste zainteresirani in vas ta šport zanima (spol in starost tukaj nista omejena), da se poizkusite v koncentraciji, mirni roki in pozitivnem rivalstvu v zadevanju tarč vsak PETEK od 17.00 do 20.00 ure na strelišče v Jakličevem domu (pod kinodvora-no), kjer lahko dobite še dodatne infor-
macije iz prve roke. Vabimo pa vse interesente, da se pridružijo kot aktivni člani - tekmovalci Strelskega društva BUKOVEC. ♦
Zgubil se je pes,
zlati prinašalec, 3-letni samček, svetlorjave barve. Kdor ve za kakršno koli informacijo o njem, naj sporoči na telefonsko številko 031 254653.
Misel
Obstaja samo en način, da postaneš srečen: ali imeti vest čisto ali je sploh ne imeti.
Ogden Nash
KINOPROGRAM ZA MAREC 2006
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY- DIGITAL ZVOK
PETEK, 3. MAREC, OB 19.30
španska uspešnica — črna komedija
@ai©i mora umreti
KRATKA OZNAKA: Ko se naivni Jacque odloči zapeljati hčerko nevarnega šefa Cabosa in ga ta zaloti pri dejanju, Cabos pri vihtenju palice za golf tako nerodno pade, da izgubi zavest. Prestrašeni Jacque se odloči poiskati prijatelja Muda, med tem pa v sobo pride Cabosov hišnik Nacho, ki se odloči izrabiti priložnost in vsaj nekaj ur preživeti kot bogataš. Zato ukrade Cabosovo obleko in se odpravi k šefovemu avtu, a ga na parkirišču ugrabita Botcha in Ni-co, ki seveda mislita, da je to Cabos, s katerim imata nekaj neporavnanih računov. DOLŽINA 94 minut.
NEDELJA, 5. MAREC, OB 15. uri in 19.30
ameriška uspešnica — nora komedija
norčije z đi@k©m in jane
KRATKA OZNAKA: Ko človeku vzamejo vse, mu ostanejo samo še sanje. Jim Carrey in Tea Léoni se na komičen način odločita uresničiti veliki ameriški sen in se maščevati velikim korporacijskim prevarantom, zaradi katerih sta ostala brez dela in denarja. Ker se klin s klinom izbija, skleneta, da bo najbolje, če tudi sama postaneta roparja in si vzameta, kar je njunega.
DOLŽINA: 90 MINUT.
PETEK, 10. MAREC, OB 19.30
ameriška uspešnica - romantična drama
gejša
KRATKA OZNAKA: Zgodba Nitte Sayuri o tem, kako je iz dekleta iz majhne ribiške vasi postala ena od najbolj cenjenih japonskih gejš. Film je posnet po istoimenskem romanu Arthurja
Goldna, ki je v slovenščini izšel pri Prešernovi družbi. DOLŽINA 145 min.
NEDELJA, 12. MAREC, OB 15. uri in 19.30
ameriška uspešnica - srhljivka
žaga 2
KRATKA OZNAKA: Detektiv Mason raziskuje krvav umor, ki ga pripiše okrutnemu zločinskemu veleumu Jigsawu. Toda njegovo prijetje je zgolj del velike igre na življenje in smrt, v kateri se mora Mason neprostovoljno pridružiti osmim neznancem, ki morajo združiti moči in znanje, da bi našli izhod iz opuščenega zaklonišča, v katerem kar mrgoli Jigsawovih izprijenih miselnih ugank in smrtonosnih pasti, še strašnejših, kot si jih je bil zamislil v prvem delu filma, ki je s stranskega tira zapeljal naravnost med najboljše filme tega žanra. DOLŽINA: 93 MINUT.
PETEK, 17. MAREC, OB 19.30
angleška uspešnica - triler
zvesti vrtnar
KRATKA OZNAKA: Režiser z oskarjem nagrajenega Božjega mesta Fernando Meirelles nas v napetem trilerju popelje na temačno stran glo-balizacije. Britanski diplomat (Ralph Fiennes -Angleški pacient) skuša odkriti resnico o smrti svoje žene (Rachel Weisz - Constantine). S pomočjo diplomatskih zvijač mu uspe najti pravo sled, ki ga vodi prek treh celin vse do šokantnega razkritja velike zarote, zaradi katere eni bogatijo, medtem ko nedolžni umirajo. DOLŽINA: 129 MINUT
NEDELJA, 19. MAREC, OB 15. uri in 19.30
ameriška uspešnica - akcijska komedija
KRATKA OZNAKA: Skrivnostni niz brutalnih umorov v Los Angelesu združi tatiča (Robert Downey Jr.), ki se pretvarja, da je igralec, njegovo prijateljico iz otroštva (Michelle Monag-han), ki si prizadeva, da bi postala slavna, in detektiva (Val Kilmer), ki ga ni sram pogledati onstran strani zakona. Vse skupaj poveže vrtinec velikih skrivnosti, strastnih poljubov in vedno večjega števila trupel. DOLŽINA: 103 MINUTE
PETEK, 24. MAREC, OB 16. uri
ameriška uspešnica - animirani družinski film
mali pišček
KRATKA OZNAKA: Nekega sončnega dne prične Mali Pišček someščane opozarjati na veliko nevarnost, ki jim grozi, kar sproži vsesplošno paniko in kaos. Ko se strah nekoliko poleže, jim Mali Pišček razloži, da je nebo pričelo padati na Zemljo. Seveda mu nihče ne verjame, toda Mali Pišček je odločen, da dokaže svoj prav. Ko se zares pričnejo dogajati čudne stvari, so mali piščanček in njegovi rahlo čudaški prijatelji edini, ki lahko rešijo svet, če bodo le uspeli zbrati dovolj poguma. Film je sin-hroniziran v slovenščino. DOLŽINA 81 min.
NEDELJA, 26. MAREC, OB 15. uri in 19.30
ameriška uspešnica - akcijski triler
mínchen
KRATKA OZNAKA: Olimpijske igre leta 1972 so se zapisale kot ene najbolj tragičnih v zgodovini, saj je skupina osmih arabskih teroristov vdrla v olimpijsko vas in ubila 11 izraelskih športnikov. Steven Spielberg (Vojna svetov, Reševanje vojaka Ryana, Schindlerjev seznam) nas popelje v čas po teh tragičnih dogodkih, ko se skupina izraelskih specialcev pripravlja na obračun s Palestinci, ki naj bi bili na tak ali drugačen način vpleteni v ta poboj. DOLŽINA: 100 MINUT
februar 2006
Zahvale
31
£ 1
zahvala
ob smrti dragega očeta, deda, pradeda in prapradeda
JOŽEFA GRMA
(mizarski mojster) 08.02. 1913 - 27. 01. 2006 Videm - Cesta
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pozornost, izrečeno soža-lje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pokropili in ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala gospodu župniku Francu Škulju in bratrancu duhovniku Francu Novaku za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvala članom formacijske skupnosti na Rakovniku — Se-lezijanski zavod Monte Oliveto Pinerolo — Cidade D. Bosco — Corumba — Brazil. Hvala dr. Mariču in vsemu osebju Zdravstvenega doma Videm, družini Strah za brezhibno organizacijo pogreba, pevcem pevskega zbora Rafko Fabiani za lepo petje, Društvu upokojencev za izkazano spoštovanje do pokojnika. Vsi njegovi
Pomlad se na zemljo vrne,
petje slavcev se zbudi, zemljo v cvetje vso zagrne, zame pa pomladi ni.
z a h v a l a
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta
JOŽETA STRAHA
iz Kompolj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, ko smo se poslavljali od njega v besedah in dejanjih.
Iskrena hvala Kovačevim in Dolencevim, osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, ki ste bili z nami takoj ob njegovi
smrti.
G. kaplanu Marinku Balandžiču se zahvaljujemo za opravljeno pogrebno slovesnost in izrečene lepe misli pri sveti maši, g. cerkovniku, g Tonetu Šinkovcu in g. Mariji in g.
Francetu Strahu za pripravo pogreba. Iskrena zahvala Lovski družini Dobrepolje in sosednjim lovskim družinam za sodelovanje pri pogrebu. Hvala za poslovilne besede g. Janezu Grilcu, za zaigrane pesmi rogi-
stov in zadnji lovski pozdrav na pokopališču. Hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in ostalim faranom, ki ste nam prišli izreči sožalje, darovali cvetje, sveče in darove za maše, cerkev, za gradnjo doma za ostarele na Vidmu, ga kropili, molili, ter ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se za pomoč v vežici in molitve za njega v kompoljski cerkvi.
Vsi njegovi.
zahvala
Ob smrti dragega moža, očeta, dedka in tasta
ANTONA MAROLTA
18. 10. 1932 - 5. 2. 2006
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tako velikem številu izrazili pisno ali ustno sožalje, darovali sveče in cvetje in molili zanj. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti
k večnemu počitku. Hvala zdravstvenemu osebju, dr. Mariču, še posebno hvala Robiju in gospodu župniku za obisk na domu. Hvala pevcem moškega pevskega zbora Rafko Fabiani za lepo petje. Hvala Tadeju Cimermanu za Tišino. Hvala Društvu malih živali Dobrepolje in Velike Lašče. Hvala Društvu upokojencev. Hvala sosedam Fani Cimerman, Tončki Padar in Milki Padar. Hvala cvetličarni Lilija. Žalujoča žena Milka, sinova Toni in Albin, vnuki Boštjan, Polona, Borut, snahi Lenka in Majda.
Rodila si se v skromen otroški svet. Mladost vzela ti je vojne svet.
Telo ukrivil ti je kruti svet. Duha ubijal ti je enoumni svet. Spokojno odšla si na drugi svet. A vendar zadnja leta življanja
nisi občutila več trpljanja, ker ljubezen naše ti grela je srce.
zahvala
Ob smrti naše drage mame in stare mame
FRANČIŠKE KLINC
(roj. Sever)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove za cerkev in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu
pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Hvala gospodu župniku za napisan govor in lepo opravljen obred ter zahvala vsem pevcem moškega pevskega zbora za čudovito petje, ki ga je naša mama imela zelo rada. Hvala dr. Mariču in osebju Zdravstvenega doma Videm. Zahvaljujemo se gospe Danici Bambič in družini Strah za organizacijo pogreba.
Žalujoči: sinova Brane in Marjan ter hčerka Stanka z družinami
Oglasi
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
-	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28
www.avtohisa-zalar.si
^Jli

NOVIH IN
RARI IFKIIM
Vabljeni!
Avtohiša Zalar
Vaš pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila Opel.
Ze 10 let z vami.
d.d.d. IDRiJÂ
iNDysTRiJSW: mmk ?mmk IN ZRAsaiESHAV^TH
Naša vrata - rešitev za vaše udobje.
SERVIS
Marjan Peterlin s.p., Dolščaki lOa, 1314 Rob
GOSPODINJSKIH APARATOV



.Ote
a®
tel.: 01/7881-456 mobî: 051/648-783
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje.
Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje
Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069,
GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si)
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o.
Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.