smmV V zadnjem času so se v tisku pojavile ocene poslovanja Mehana ki so to izolsko podjetje prikazovale kot izgubaša. V ozadju teh informacij pa se skrivajo nekateri drugi podatki in namigi, ki jih predstavniki lastnika (Finorja) niso povedali in smo jih izsledili v pogovoru z direktorjem Mehana, Marinom Antolovičem. (stran 5) IZOLA NA INTERNETU Če bi navdušeni računalničar iz Hong Konga želel priti na dopust v ekzotično deželo Slovenijo potem bo na Internetu poiskal Slovenijo, na zemljevidu Slovenije pritisnil na oznako za slovensko Istro in odprl se mu bo ekran na katerem bo zapisano: Dobrodošli v Slovenski Istri. Avtor projekta s katerim se na Internetu predstavljajo Izola, Koper in Piran je seveda Izolan Dimitrij Kralj, (stran 8 in 9) Uradne objave menda niso najbolj brani del Mandrača, tokratne pa si zagotovo zaslužijo Vašo pozornost, saj je v njih objavljen tudi Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Izola. Odlok ureja promet, posebej pa govori o parkiranju v starem delu mesta, o nalepkah in parkirnih območjih, o hitrosti vožnje, o kolesarjih in še čem._____ splošna banka koper CENA 70 SIT POŠTNINA PLAČANA PR! ECŠri ,ZOLA - ISOLA HI A N L SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13, IZOLA ■ J W1KN0 KDO SE IGRA Z MEHANOM ? M? I I očala na recept in brez recepta J ta LnntnLtnih In rfinntrliclrlh \or ■ vse vrste kontaktnih in di neomejen izbor okvirjev I kvalitetna zaščitna sončna očala g izdelava z najsodobnejšo tehnološko podporo 'Ljubljanska 24, Izola ‘^nosvetovanje* ■Tel.: 066/61-403, fax.:066/67-044* PTT's NOT DEAD je Vaša rubrika spoštovani bralci, v n objavljamo vaša pisma, odgovore, mnenja, reakcije in ' v zvezi z dogajanjem v vaši hiši, krajevni skuj--“ * državi in na svetu. Še najprej pa tiste, ki so v ; mandraču. Upoštevajte omejitev: 40 vrstic Rokopisov ne vračamo, prispevkov v tej rubriki ne honoriramo. DRŽAVNI ZBOR RS Odbor za okolje in infrastrukturo predsedniku g. Žaretu Preglja Nezakonitosti, nasilje, korupcija in ropanje v občini Izola Arch. Tihomir Stepanov, dipl. ing., iz Izole, Nazorjeva 13 v svojem in v imenu 54 občanov, ki so vložili USTAVNO PRITOŽBO zoper LOKACIJSKO DOVOLJENJE št: 350-03-68/91-CL/CN Ministrstva za okolje in prostor RS, s predlogom za zadržanje izvršbe. (Namreč Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za posege v prostor je dne 27.2.1995 izdalo lokacijsko dovoljenje štev.: 350-03-68/91-GL/CN, investitorju Marinvest d.o.o., Morava 6A Izola, za gradnjo sprejemnega objekta - upravne stavbe pristanišča za jahte, dozidavo in adaptacijo jadralnega kluba, nadomestno gradnjo veslaškega kluba in gradnjo servisnega objekta vse po zazidalnem načrtu "MARINA v Izoli.} VLAGAMO PROŠNJO ZA NUJNO POMOČ IN NUJEN PREDLOG za takojšnjo ustavitev vseh gradbenih del, ki jih izvaja Marinvest d.o.o. iz Izole na omenjenih objektih, posebej vseh gradbenih del na upravni stavbi pristanišča za jahte, istočasno, da se takoj razkrinka nazakonito gradbeno dovoljenje št.: 35101 /361 /94-P-MK z dne 7.2.1995, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, investitorju Marinvest d.o.o. iz Izole za pripravljalna dela za gradnjo centralnega objekta Amfore/upravna stavba pristanišča za jahte. In enako, iastočasno za razveljavitev nezakonitesga dopolnilnega gradbenega dovoljenja za gradnjo dostopne ceste do upravbne stavbe Marine, ki ga je Izdal Sekretariat za občo upravo občine Izola št.: 351-22/89-1/G-94/25 -dop. z dne 28.12.1995. Gradbeno dovoljenje za dovozno cesto bi moralo izdati Ministrstvo za okolje in prostor in ne občina. Kriminalno škodljivo je, ker predvideva rušenje našega edinega, lepega in spomeniško zavarovanega parka Arrigoni. Razlogi za klic na pomoč so dramatični in številčni, oz. dejstvo je, da investitor Marinvest nima NOBENEGA PRAVNOMOČNEGA GRADBENEGA DOVOLJENJA za vsa gradbena dela, ki jih izvaja že dalj časa. Vkljub pravočasni intervenciji in prijavam na inšpekcijo, ministrstvo, vrhovno sodišče in ostale pristojne ustanove investitor še naprej izsiljuje in naprej gradi. Dejstvo je in sedaj so dokazi, da mu pri tem nasilnem obnašanju sedaj pomaga Ministrstvo za okolje in prostor, kot mu je pomagalo že do sedaj. Prošnjo in nujni predlog posebej pošiljam večini sosedov gradbišča upravne stavbe. Večina smo, po lokacijski odločbi stranke v postopku in bi morali biti naši interesi zaščiteni in naši pogoji izpolnjeni. Sedaj smo že dalj časa strahotno ogorčeni, ker nas investitor brezobzirno ogroža. Vsi podpisniki smo absolutno proti temu, da se izvaja Zazidalni načrt Marina Izola in smo proti temu, da se gradijo objekti, kot jih dovoljuje omenjeno lokacijsko dovoljenje. Zaradi tega smo se za pomoč obrnili na USTAVNp SODIŠČE RS, VRHOVNO SODIŠČE RS in zaradi tega prosimo DRŽAVNI ZBOR ZA POMOČ ! oz. vaš odbor za prostor in infrastrukturo, ker smo ugotovili, da v bistvu gre za dobro organizirano prevaro, okoriščanje in korupcijo z zadnjim premoženjem nas občanov Izole. Istočasno predlagamo PREISKAVO ODGOVORNOST Ministrstva za okolje in prostor. Za tako početje in takšno situacijo je kriv predvsem minister dr. Pavle Gantar, državni sekretar Dušan Blagajne, svetovalec vlade RS V ministrsvu Tomaž M. Jeglič, Jaka Prihoda podsekretar in drugi soudeleženci. Predlagamo vašemu odboru, da bi zavarovali interese občanov Izole in države Slovenije, da se ugotovi tudi Materialna ODGOVORNOST velikanske škode in velikanskih stroškov, ki so nastali in še nastajajo zaradi nezakonitega početja vodilnih v občini Izola, vodilnih na Ministrstvu za okolje in prostor in investitorja Marinvest d.o.o. iz Izole. Državni zbor RS oz. odbor za infrastrukturo in okolje prosimo, da nujno obravnava našo prošnjo in predlog. Prosimo, da nam vaše ugotovitve sporočite na naslov našega zastopnika kakor tudi, da jih po možnosti javno objavite. Dokazila, s katerimi razplogamo in naše vloge vam prilagamo. S spoštovanjem ! Zastopnik Arch. Tihomir Stepanov dia GLASBA KI NI ZA UPOKOJENCE Glasba, ki ne sodi v Delfin Kot Izolanka in stalna obiskovalka nekdaj počitniškega doma upokojencev, že dolgo časa hotela Delfin v Izoli, se ne morem pomiriti z eno samo resnico, da v tem hotelu zabavajo goste iz cele Slovenije ljudje oziroma anasmbel, ki v ta hotel še zdaleč ne sodi. In ker je hotel Delfin že 14 let dobro poznan v Slovenskem prostoru, pa tudi zunaj meja naše države, bi bilo prav, da nam Izolanom, ki smo še zlasti v zimsko - spomladanskem času njegovi večkratni obiskovalci, ponudi tudi na glasbenem področju nekaj novega, primernejšega. Ne gre pozabit, da bi bili petkovi in sobotni večeri prijaznejši, pa tudi z zaužito hrano in pijačo bi se hotelu računica izšla. Kaže, da odgovornim v hotelu ni do sprememb, sicer bi obiskovalci lahko poslušali kakovostnejšo glasbo v izvedbi ansamblov, ki jih v Kopru, Izoli in Piranu ni tako malo. Naj spomnim, da bi prijetnejšo atmosfero ustvaril, denimo ansambel Ottavia Brajka iz Izole. Prav bi bilo, da bi pisanje pripomoglo k spremembam, seveda na bolje. Kajti samo hrana, pijača in zimski bazen niso dovolj, še posebno za plesalce, ki jim ples veliko pameni. V njihovem in osebnem imenu ter v pričakovanju nujnih sprememb (CELESTINA) *Salon za nego telesa Izola, Smrekarjeva 12 Vam nudi več vrst masaž, ki na neboleč, zdrav in prijeten način pomagajo pri odpravljanju: -odvečne teže (hujšanje brez lakote) -nadležnega celulitisa -napetosti in slabega počutja Nudimo pa še: - aromaterapijo - masažo obraza z osvežilnimi maskami -protibolečinske terapije -depilacijo In pedikuro Ne zanemarite svojega zdravja in zunanjega videza, lepoto in dobro počutje. Pričakujemo Vas v salonu " ®Denu.$ Smrekarjeva 12, Tel.:64-131 poskrbite za svojo hnuS v Izoli, smmwjE MR trgovin >e-3 mA 1 Izvirni slovenski suvJlir Š O » g kitajska tajsl« NEKOČ JE BIL ARRIGONI Kot je že povedal predsednik Kučan: Nič več ne bo tako kot je bilo. In tudi za Park Arrigoni to velja. Nekoč je bil glavno zbirališče izolske mladine, med njegovimi drevesi so minevali časi Kameleonov, Faraonov, Nirvane, Had-ov, Tajma, Kalamarov, Bumerangov in še koga. Po njegovih zelenicah so bili dolgo vidni ostanki nastajanja nove izolske generacije, bile so ljubezni in pretepi, bil je najlepši obmorski park slovenske obale. Razvoj terja svoje, marina je projekt na katerega nekateri prisegajo kot na rešiteljapropadajoče Izole, kljub številnim sodnim in drugim zapletom objekt raste in pred dnevi je čez temelje nekdanjega Arco bara in bližnjih dreves stekla pot proti bodočemu osrednjemu objektu izolske marine. Glede na to, da smo prav zahvaljujoč marini, postali občutljivi za vsako drevo, ki ga razvoj spravi na tla, je prav, da povemo, kakšna pravila veljajo za takšne primere. To velja tudi za zgodbo ki jo boste morda prebrali na zadnji strani Mandrača. Na pobudo stanovalcev, ki so zahtevali odstranitev dreves v Nazorjevi ulici, je svoje mnenje podal občinski inšpektor, ki je predhodno o nameri obvestil stranko Zelenih šele nato so o posegu obveščeni drugi stanovalci in končno delavci Komunale drevo posekajo. Tako v Nazorjevi, drugače pa je v Drevoredu 1. maja kjer so delavci Komunale po programu obrezovali veje, saj so nekatere že silile na cestišče, pa tudi sicer je obrezovanje drevja nekaj povsem normalnega in potrebnega. Reakcija mladih ki je zapisana na še edini steni nekdanjega Arco bara v parku Arrigoni je povsem razumljivi. Mladi morajo razmišljati tako in konec. Morda nimajo prav, morda so zavedeni, a to je njihova pravica, ker so pač naši otroci. Tudi mi smo nekoč razmišljali tako, tudi mi smo bili za življenje v naravi, tudi mi smo reševali svet in živeli za jutrišnji dan. Zdaj je tukaj, nas pa ni več. Kakorkoli že, dejstvo je, da je v zadnjem obdobju padlo veliko izolskih dreves in da je to navdušenje nad poseki zaskrbljujoče. Drevo je namreč lahko posekati in tudi posaditi ga ni težko. Le zraste bolj počasi. Mef KS O KS Osnutek Odloka o krajevnih skupnostih so v začetku marca (6.3) obravnavali tudi najbolj prizadeti - Svet skupnosti krajevnih skupnosti občine Izola in ob tem sprejel naslednja stališča in pripombe: - Cilji in namen odloka niso jasni, saj ostajajo naloge in pristojnosti KS v tem odloku nedorečene, krajevna skupnost pa lokalna legitimna oblast brez pristojnosti. Odlok mora jasneje določiti financiranje in razdeliti temeljne naloge, ki jih KS opravlja samostojno in tiste, ki jih nanjo prenese občina. ■ Posebej je treba obdelati vprašanje premoženja v lasti KS. Če občina odda v last premoženje KS (prostori KS v Kortah in JAgodju), potem naj se njene pristojnosti odločanja o tej lastnini nehajo. - Nedorečene so metode nadzorovanja dela KS. Sledi seznam členov, ki jih je treba popraviti ali spremeniti, sklepe in stališča pa so potrdili in podpisali vsi predsedniki svetov oziroma skupščin KS z izjemo 2. KS. Sicer pa naj bi se v krajevnih skupnostih že pripravljali na volitve novih organov KS, vendar glede na dosedanje dogajanje kakšnega velikega interesa za delo v tako nedorečenih inštitucijah lokalne samouprave, ni. IZOLA |E DOBILA IZHOD NA MORJE Majhnqjgodba iz velikega projekta PEČARJEVI VZTRAJAJO Več kot štiri desetletja so se v Izoli, zlasti med kreatorji najrazličnejših pozidav, kresala mnenja, kako najbolje izkoristiti še tisti prostor, ki leži v strogem mestnem centru ob ulici Oktobrske revolucije. Padali so najrazličnejši predlogi, do velike blagovnice, ki naj bi s svojo bogato ponudbo privabljala v Izolo tudi zahtevnejše kupce iz sosednjih občin, turiste in zvedave opazovalce. Ker pa denarja za takšno stvaritev ni bilo od nikoder, je šla blagovnica v pozabo. Nova ideja o vrstnih hišah ali celo o nekakšnem bivalno-blokovskem naselju se prav tako ni prijela, spet zaradi težav z denarjem. In ko je že zmanjkovalo idej, kako najbolje izkoristiti obstoječi prostor, smo ugotovili, da do danes še nismo ustrezno rešili prostorske stisko šole in vrtca z italijanskim učnim jezikom. In se nam je posvetilo. Zakaj ne bi šolo gradili na prostoru, ki je že "zgodovinsko" opredeljen za pozidavo. S tem bi za vse večne čase tudi zanamcem dokazali, da smo imeli kar sposobne kreatorje novih in novih betonskih stvaritev. In ko so v Ljubljani le prižgali zeleno luč (beri: zagotovili del potrebnih sredstev za začetek gradnje) in ko so občinski svetniki poseg v prostor dovolili in se hkrati zavezali, da bodo prispevali razliko denarja, ki naj bi pritekel tudi iz prodaje vrtca v drevoredu prvega maja, sedanje šole in vrtca z italijanskim učnim jezikom in morda še iz katerega drugega naslova, so finančno konstrukcijo pokrili. In si oddahnili. Z mesečno zamudo, potem ko so utišali vse drugačemisleče v občinskem svetu in izven, so na gradbišče prispeli delavci Stavbenika in začeli s pripravo terena. Tako so v minulem tednu odstranili vse, kar je še pred časom spominjalo na edino urejeno otroško igrišče v Izoli. Prizanesli niso niti stoletnim pinjam.Vendar o protestih Zelenih tokrat ne duha ne sluha. Kot, da smo v Izoli le našli skupni jezik, kar bi bil sicer izjemen dogodek, ki bi še kako prav prišel tudi na bližajočih se volitvah. Naj se ve, da znamo biti Izolani enotni, ko gre za velike reči. Manj zadovoljni, oziroma zelo nezadovoljni so ob tem posegu v prostor ljudje, občani, IZOLANI, ki so imeli pač to srečo in smolo, da so se v bližino sedanjega gradbišča naselili pred pol stoletja. Zakaj? Zato, ker se bodo morali izseliti, ker bodo njihove hiše, ki so še vedno družbena last, zaradi potreb tega projekta odstranili (beri rušili). Tu pa se začenja druga zgodba, ki je že našla pot na sodišče. Kot nam je za Mandrač povedal Stojan Pečar, eden od tam še živečih, so občinski organi naredili veliko napak pri lastnem razumevanju novega stanovanjskega zakona, ki je bil za občane sila razumljiv. In ker je bil zazidalni načrt ob ulici Oktobrske revolucije sprejet leto dni kasneje od roka, ko je bilo še moč kupiti družbena stanovanja po ugodnih pogojih, se Pečarjevi, pa ne samo oni, čutijo prikrajšane. S tožbo naj bi prišli do državljanske pravice, ki jih izenačuje z ostalimi občani v ulici Oktobrske revolucije, ki so zakonsko možnost v celoti izkoristili. Vendar to še ni vse. Ponujeno možnost nadomestnega stanovanja izpred dveh let v Trubarjevi ulici so Pečarjevi odklonili. Verjetno upravičeno, saj so jim v Izoli, namesto vrstne hišice, ponudili pol manjše in slabše stanovanje. Takšno ravnanje oblasti kaže, da se pri projektu "osnovna šola in vrtec z italijanskim učnim jezikom" prepletajo številni interesi. Žal ti niso usklajeni s pričakovanjem majhnih ljudi, ki so v zgodbo vpleteni le zato, ker so se pred davnimi leti vselili na prostor, ki v teh dneh izgublja pristnost in del izolske vsakdanjosti. Vlado Ostrouška Anketa PA, NE, NE VEM Tako smo zaokrožili prvi del naše ankete zdaj pa gremo v višje sfere strankarskih interesov. Vprašujemo Vas o naslednjem: 1. Ali ste član katere od političnih strank?_ 2. Ali veste kdo so predsedniki strank, ki delujejo v Izoli?- DA □ NE NE VEM □ □ 3. Ali veste, kje ima sedež stranka katere član ali simpatizer ste?__________ 4. Ali bi lahko našteli vsaj polovico (12) članov občinskega sveta?. 5. Ali veste kdo je predsednik občinskega sveta?. 6. Naštejte tri osebe za lestvico NA| IZOLANOV Anketne glasovnice pošljite na naslov MANDRAČ Veliki trg 1, Izola, do 20. marca, lahko pa odgovore sporočite tudi na RADIO MOR)E (tel.: 65-721 ) vsak ponedeljek sredo in petek med 10. in 11. uro. Prejšnji teden smo izžrebali že drugega dobitnika posebne nagrade ki jo v akciji DA NE NE VEM podeljuje Boutique Nina iz Ljubljanske ulice. Tokrat je bila sreča naklonjena Dragici Pirc iz Kažipotne 16 v Izoli, ki je nagrado že prevzela. Slučajno je bil v bližini naš fotoreporter in tako je cel dogodek dobil bolj slavnostno obeležje. Dragici Dragici čestitamo, Nini pa se zahvaljujemo za sodelovanje v akciji in upamo da bo pomagala tudi v prihodnje. SIFKA MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Konstantinovi? Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tcl./fax. 066/63-211 STANOVAN|A - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI PRODAjA - NAKUP - ZAMENjAVA KDO SE IGRA Z MEHANOM ? (mef) O Mehanu smo v zadnjih dneh lahko prebrali marsikaj, predvsem pa izjave predstavnikov Finorja, ki je v celoti lastnik Mehana. Posebej je presenetila vest, da Mehano ustvarja izgubo, ki se še povečuje in da bo treba s tem v zvezi poiskati nekatere nove rešitve med katerimi so tudi kadrovske v vodstvu podjetja. "Za odhod iz Mehana se nisem odločil zato, ker bi zapuščal izgubaša ampak zato, ker cenim svoje delo in ne želim, da bi kdorkoli pometal z mano. Podjetje zapuščam zdravo in z dobrim programom ter prepričan, da sem storil največ, kar je bilo pod temi pogoji mogoče doseči, seveda in predvsem s sodelavci, s katerimi smo naredili kar dober team. " Tako je začel svojo pripoved direktor Mehana, Marino Antolovič in na vprašanje o izgubi Mehana odgovoril: "Izguba je knjigovodsko prikazana in tukaj ni kaj. Seveda pa je treba vedeti, da ni od danes. Ta izguba se vleče že od stečaja sem, sprotne revalorizacije, ki jih je opravljal lastnik podjetja in omejene možnosti investiranja pa niso dovoljevale, da bi to izgubo zmanjševali. Zame je pomembnejše, da smo v proizvodnji uspešni, da na zunanjih trgih, kamor izvozimo veliko večino vseh naših izdelkov, dosegamo konkurenčne cene, da pomenimo nekaj v svetu proizvodnje igrač in da delavci redno dobijajo plače. Treba je edeti, da smo se skozi številne pasti prebijali sami, brez pomoči "naše" banke oziroma lastnika in da je podjetje vredno veliko več, kot bi nekateri radi prikazali. - Ste imeli kakšne posebne težave s prodajo vaših izdelkov? - Težave so stalne vendar smo večino prebrodili. Danes lahko ponosno zatrdimo, da smo v proizvodnji otroških pisalnih strojev v samem svetovnem vrhu, zelo blizu pa smo tudi v proizvodnji električnih vlakcev in v velikem plišu. Trg imamo oblikovan, proizvodnja je dobro organizirana in Mehano je na vsak način zdravo podjetje z dobrim programom. Zakaj potem te informacije o izgubi in o prodaji? Tega ne bi rad komentiral, o prodaji pa le toliko, da obstajajo tri variante: po prvi naj bi mehano v sodelovanju s Finorjem oziroma Eurofinom dobil pomoč v svežem kapitalu s pomočjo evropske banke, druga varianta govori o interesu Galeba, ki bi rad odkupil Mehano zato, da bi na to območje preselil Argo in Delamaris, tretja možnost pa je zainteresirani podjetnik iz Italije, ki prav zdaj preverja ponudbo na Finorju. - Kaj je po vašem najboljša varianta? - Vsekakor mora Mehano dobiti pravega lastnika in to takšnega, ki bo imel resen interes vzdrževati in razvijati proizvodni program Mehana. Kdo je takšen pa bodo morali oceniti lastniki. To ni več v moji pristojnosti čeprav sem sedanjemu lastniku obljubil, da bom tudi po odhodu še pomagal novemu človeku, ki so ga menda že izbrali. Kolikor vem je to g. Batagelj, ki ga poznam še Iz Tomosa. - Ali to pomeni nevarnost za delovna mesta? - Prepričan sem, da ne. Dvomim, da je kdo tako kratkoviden, da bo uspešen in uveljavljen proizvodni program zamenjal zgolj za nekaj hektarov zemljišča, ker bi tam rad počel nekaj drugega. Prepričan sem da nihče nima takšnih namenov in to sem delavcem tudi povedal v teh dneh, ko sem na pogovor povabil predstavnike vseh proizvodnih oddelkov. _ Odhajate nazaj v turizem. - Področje poznam in svoje sposobnosti tudi. Grem,, dokler še lahko grem z dvignjeno glavo in brez velikih zamer naokrog. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so nam omogočili, da smo 8. marca organizirale in izvedle proslavo mednarodnega praznika dneva žena. S pomočjo zbranih prispevkov smo uspele dati prazniku žena pomen, ki ga po našem mnenju zasluži ter obenem omogočili nepozabno družabno srečanje izolskih žena, za kar smo jim izredno hvaležne. Najlepsa hvala Občini Izola in našemu županu dr.Mariu Gašperini in trgovinam ter podjetjem: Doro, Beivi, prodaja agostinske opreme Šmarje, Salladia d.o.o., slaščičarni Galeb in Disna, Gala Caffè, Amigos avtomatic servis d.o.o. ter cvetličarni Orhideja in Mimi. ŽENSKA SEKCIJA "Gracjela Gobbo" IZOLA DOBRODOŠLI V slovenski ISTRI Dezela sonca in morja! HD 9 Hm MESTA V slovenski ISTRI: KOPER Z#odnvm«ko mrito. veotoleUio mjitct I«re. r tpomeniki. ki «bjcjo kraju njegov kulturno tanilo mesto. s soòohno imiuilnjo ta luku, ki prabuntjo tonu dehi «rt a IZOLA Slikovito ncdxcmku ribiško tanto z značilnim I poitar.uccni. kamor m te jlukga vračajo nbtske barke po snem ulovu bdih m plavih nb Polce "bistva se Izola e bolj uw|)avt)a tudi v turizmu Na menu nekdanje I »taro-tioiskr nawllxiK je dane* mul moderen tanMKni PIRAN Nekoč ncpofiealjiv svetilnik, ki je z kresovi dajal nner ladjam v Inn delu Jadrana, je uspel obdržati prek rasno strukturo starodavnega mesta Piranu je uspelo zdninti preteklost s sedanjostjo, aaj predstavlja turiaiK en I aihnektumi biser, ki fa danes občudujejo tako nakljucm kot trajni obiskovalci PORTOROŽ tu sodohicta luiiznia. S številnimi hoteli, nsbouni apartmaji, prelepo plažo ter rum življenjem se postavlja v sam vrti I Evropskega tun n na 7. mara» veU k sebi jalite vseh vrst m | zastav, z letališčem pe uspemo krajša poti do Jadranskega c «Ar a » unui ims DOBRODOŠLI V IZOLI Vasti ai »amvmmmnw- d» i» * e™p art*vMi xn Usarja « i M krt »spart rikM. Ni ton) eaklj«J«. <;hn;hakska leoa izolc M KS TO IZOLA - PREDSTAVITI. V • UMinsruu «s SLOVENSKA ISTRA NA INTERNETU Dimitrij Kralj je pač takšen. Radovednost mu ne da, da ne bi pogledal, kaj se skriva za novimi odkritji. Zato ni nič čudnega, če je njegova domača soba prepletena z žicami in če je na mizi, razen za računalnik, prostora le še za miško. Zato pa je na ekranu cel svet, slovenska Istra pa tudi. Pred dnevi je Dimitrij v sodelovanju s koprskim podjetjem I.R.T.S. na njihov server poslal izdelek imenovan Slovenska Istra. Gre za zbirko informacij in fotografij vseh treh obalnih občin, za podatke o njihovih turističnih zmogljivostih, nekatere gospodarske, kulturne in druge podatke, ki bi lahko zanimali druge uporabnike Interneta, tega najbolj vseobsežnega informacijskega sistema na svetu. Dimitrij je bil prvi. Naučil se je uporabe zahtevnega jezika, imenovanega hipertekst, s katerim zapisuje podatke, ki jih lahko shranjuje v obliko ki je dostopna uporabnikom Interneta. Za začetek je zbral najosnovnejše podatke o slovenski Istri, odprl posamezna poglavja in zdaj vanje vnaša vse, kar bi lahko koristilo uporabnikom. Kot zanimivost naj omenimo, da ima zbrane tudi podatke o občinskih vladah, s fotografijami pa so zaenkrat predstavljeni le vsi trije župani, čeprav bi to pozornost rad namenil tudi vsem svetnikom. In zakaj počne vse to? Trenutno zaradi zanimivosti in odkrivanja novosti, potem pa tudi zato, ker ima podjetje Virtual, ki je registrirano za te vrste dejavnosti. In kako lahko s tem služi denar? Tako da k sodelovanju povabi izolske in druge obalne firme, ki bi želele svoje programe in izdelke ter ponudbo predstaviti svetu. Takšne vrste predstavitve poznajo po svetu, saj ima naprimer Sony na Internetu vse svoje modele audio naprav, podobno pa tudi druge tovarne. In še zanimivost. Dimitrij Kralj ima na Internetu tudi svojo osebno mapo na kateri pa je tudi njegovo zanimivo literarno delo CAsinojevo dvigalo. Za tiste ki bi ga radi prebrali je na voljo na številki: www2.arnes.si/guest/kpzkoizo1 /. Poiščite ga. TUDI MANDRAČ NA INTERNETU Firbec je firbec in v dogovoru z Dimitrijem Kraljem bo prav kmalu na Internetu tudi Mandrač. V naši mapi bodo predvsem podatki o našem delu občasno pa bomo objavljali tudi zanimive članke ki jih bomo objavljali v tedniku. ALI SE POZNATE ? ■JkMB FOJBE POLNE SPOMINA V teh dneh ko se odnosi med Italijo in Slovenijo tako nerodno zapletajo zaradi zgodovinsko tako zlagka dokazljive stvari kot so fojbe na Krasu, kar tako na hitro pozabljamo, da se igramo z odnosi, ki jih urejamo in gradimo že teta in desetletja. Nazadnjaški in desničarski del Italije zdaj maha s fojbami, naš nazadnjaški del bo začel mahati s fašizmom in okupacijo in na koncu bomo vsi skupaj v istem plesu iz katerega enostavno ni mogoče izstopiti. Zdaj je še čas, da s trezno glavo ustavimo sile zla in maščevanja, ki tako glasno režijo izza vogalov. Naš prispevek k takšnemu razmišljanju je tudi članek A. Tula v zamejskem časniku Novi Glas, ki je nastal z združitvijo tednikov KatoUiški glas in Novi list. Članek povzemamo v celoti. V zadnjem času so dobro znani italijanski nacionalistični krogi ponovno obudili vprašanje tako imenovanih "fojb" na Krasu, v katere naj bi jugoslovanski partizani oziroma Slovenci in Hrvati ob podpori nekaterih italijanskih sodelavcev iz Trsta in Gorice med drugo svetovno vojno in takoj po njej vrgli v kraške jame na tisoče nedolžnih italijanskih žrtev. Edina krivda teh žrtev naj bi bila ta, da so bili Italijani in da gre za "prvi genocid v Evropi." Tržaški dnevnik Il Piccolo skoro vsak dan o tem piše. Res je, da objavlja tudi različne poglede na omenjene dogodke, vendar ne gre prezreti dejstva, da so mu dobro poznane podrobnosti preiskave, ki jo sedaj vodi rimski javni tožilec Giuseppe Pittito, potem ko je bila podobna preiskava pred leti v Trstu arhivirana. Na tem mestu nas ne zanima, kakšno pravno in stvarno osnovo ima ta zadnja preiskava. Želimo le prikazati nekaj zgodovinskih dejstev in podatkov, v luči katerih se nam jasneje kažejo pravi nameni pobudnikov napihovanja zgodbe okrog "fojb". Da nekdo po petdesetih letih spet pogreva stvari predvsem na čustveni ravni, pomeni, da mu ne gre za zgodovinsko razčiščevanje resnice, temveč za netenje novega sovraštva in napetosti med tu živečimi narodi in posredno za zaviranje sedaj samostojnih držav Slovenije in Hrvaške na poti njunega približevanja in uveljavljanja v Evropi. Če bi Slovenija in Hrvaška hoteli uporabiti vse predvojne, medvojne in povojne dogodke za poltično diskreditiranje svoje zahodne sosede in enakovredno odgovoriti na politično in moralno linčanje tistih krogov, ki vodijo gonjo v zvezi s "fojbami", imata dovolj gradiva in prič. Morda bosta v to prisiljeni, če odgovorni politični krogi v Italiji ne bodo ničesar storili, da se strasti umirijo, oziroma če se ne bodo od njih distancirali. V luči širšega in globjega gledanja na pretekle dogodke spodaj navajamo nekaj okvirnih podatkov, ki stvarno pojasnjujejo, kaj se je pravzaprav dogajalo v zadnjih sedemdesetih letih na področju Slovenije, Hrvaške in bivše julijske krajine. Zaradi nazornosti se ti podatki nanašajo le na človeške žrtve na eni in drugi strani, čeprav bi bili pomembni tudi podatki o vseh drugih oblikah preganjanja in o povzročeni moralni in materialni škodi od leta 1920 dalje. Glede tega, koliko ljudi je bilo pobitih in vrženih v kraške jame, ni točnih podatkov tudi zato, ker italijanske oblasti kljub več zahtevam ne pristajajo na to, da bi se omenjene jame odprle in pregledale. Italijanska stran govori o nekaj tisočih, drugi poznavalci razmer pa ocenjujejo njihovo število na nekaj stotin. Med žrtvami vsekakor niso bili samo Italijani (da se omejimo zgolj na njihovo narodno pripadnost), temveč tudi Slovenci in Hrvati. Po podatkih Državne komisije za ugotavljanje vojnih ziočincev in njihovih sodelavcev, objavljenih v Beogradu leta 1946; je v italijantskih koncentracijskih taboriščih (Rab, Metada, Gonars, Visco, Moriigo, Renicci, Chiesanuova in še nekatera druga) v obdobju 1943/944 umrlo 11.606 ljudi. Med temi 1.140 otrok, 1.912 žensk, 796 starih in 7.758 moških. Gornje številke so torej same po sebi zgovorne. Kdor jih hoče razumeti, jih razume. Kdor jih pa zanika ali ne priznava, je podoben volku, ki je stal više ob potoku in blodil vodo, nato pa obtožil jagnje niže ob potoku, da mu moti vodo... Gonars Monigo, *?gVisco Chiesanuova Arbe Cairo Monten. • Melada' Renicci « • Kraljestvo Italije s priključenimi ozemlji in s pasom pod nadzorstvom. Označena so koncentracijska taborišča in imena najpomembnejših. TAM, KJER JE GLASBA DOMA V sredo, 6. 3. je izolska Glasbena šola priredila klavirski večer, kjer so se predstavili mladi gojenci treh obalnih glasbenih šol, od najmlajših sedemletnih do malo starejših, že osmošolcev. To je bilo že osmo zaporedno druženje pianistov Obale. Po enkrat se namreč srečujejo v Kopru, Izoli in nato še v Piranu. Vsakič Aktiv učiteljev klavirja izbere temo, pobrska po primernih skladbah, jih z učenci naštudira, nato nastopijo javno in skladbice predstavijo. Tokrat je bila izbrana tema "ljudska motivika v klavirski literaturi". Predstavilo se je 29 mladih pianistov iz Pirana, Kopra, Izole in okoliških krajev pod mentorstvom petnajstih učiteljev in učiteljic. Kljub temu, da so pravkar minile polletne počitnice, in je marsikdo smučal ali bil drugače "na oddihu", pa so motivi ljudskih napevov in plesov izpod prstov naših mladih nadebudnežev izzveneli otroško spontano, prikupno, sveže in domače, v skladu pač s sposobnostmi in stopnjo znanja posameznega izvajalca. Tudi ob tej priložnosti naj omenimo, da izolska Glasbena šola letos praznuje 40-letnico obstoja. Od leta I967 dalje je šola del Centra za glasbeno vzgojo Koper, kar vsaki izmed treh šol omogoča tesnejše strokovno sodelovanje z ostalima šolama. Omenjeno srečanje je pravzaprav plod sožitja v okviru Centra za glasbeno vzgojo in tudi tvorno prispeva h nadalnji rasti kulture prostora, v katerem živimo in delujemo. Naslednje, načrtovano podobno srečanje bo junija v Križnem hodniku v Piranu. Izbrana tema pa bo "pravljični svet v klavirski literaturi". Center za glasbeno vzgojo - Glasbena šola Izola prireja v sodelovanju s Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani PEVSKI VEČER v soboto, I6.marca, ob 19. uri v koncertni dvorani Besenghijeve palače v Izoli. Predstavili se bodo študenti solopevskega oddelka iz razredov prof. DOROTEJE CESTNIK SPASIČ in prof. MARKA BAJUKA ob klavirskih spremljavah pianistke HERMINE HUDNIK in pianista VLADIMIRJA MLINARIČA. Med drugim bomo slišali dela Vivaldija, Donizettija, Mozarta, Beethovna, Schuberta, Pavčiča in Šivica. Predšolski oddelki OŠ "Dante Alighieri" Izola organizirajo TEČAJ ITALIJANSKEGA JEZIKA V OBLIKI IGRE TRAJANJE: 25 šolskih ur TERMIN: marec - maj 1996 UDELEŽENO: predšolski otroci od 4. leta dalje Za dodatne informacije se obrnite na OŠ "Dante Alighieri" Izola (tel.,faks.: 65-313) OSMI MAREC JE ŠE VEDNO DAN ŽENA Nastopili so: Mojca Fatur, Veljko Otočan, Primož Grešak, Simon Pribac, Luka Mahne, Sabina Stupar, Tjaša Nežič, Boštjan Pišlar, Boris Beštjak, Janja Zorko in Ksenja Jambrošič. Naš fotoreporter Orlando Hrandek je pripravil razstavo na temo žensk, ansambel Roberta Vatovca je skrbel za dobro glasbeno podlago, pogovarjali smo se z znanimi Izolankami, Saladia je ponudila njihove specialitete in še in še. Pridna ekipa delavk in delavca ZKO-ja je na koncu še malo posedela in ugotovila, da je v Izoli pač tako. Če dobro delaš te vidijo le nekateri, če si slab, te vidijo vsi. Naj živi Dan žena! Čeprav na prireditvi ni bilo nikogar od tistih, ki v občini skrbijo zato da se sploh še kar dogaja in čeprav je na prireditvah iz tedna v teden več ljudi in neznanih obrazov je v preddverju Kulturnega doma vsakič ko se prižgejo luči več kot prijetno. Tako je bilo tudi na prireditvi ob osmem marcu, dnevu žena, ki so ga kulturniki proslavili tako, kot se spodobi. Gledališka šola oziroma skupina STEPS, ki jo vodi Zvonka Radojevič, je pripravila premiero zabavne predstave z naslovom: JAZ, Tl, ON ali ONA, ki je dobro zabavala prisotne. [U r.ed 11 r I a n r1 u 1 ~ m">* T Ww' la lv i rVVsaTc ut) .ìTs v t t4 L^wPenc^eaway! PANAMSKI PREKOP Panamski prekop velja poleg Sueškega za najpomembnejšo neposredno zvezo med dvema oceanoma; povezuje Atlantik s Pacifikom. Njegovo izgradnjo spremljajo politični in tehnični zapleti. Z zamislijo o zvezi med Karibskim morjem in Tihim oceanom se ukvarjajo že španski osvajalci v začetku 16. stol. Ocenijo, da bi takšen projekt prinesel veliko gospodarsko ter politično korist. L. 1524 da kralj izdelati prve skice drznega načrta, vendar s sistematično gradnjo prekopa začnejo šele 350 let kasneje. Zamisel o gradnji ponovno zaživi šele sredi prejšnjega stoletja. ZDA in Velika Britanija skleneta pogodbo, s katero ozemlju, ki naj bi ga sekal prekop, jamčita strogo nevtralnost. Kmalu se izkaže, da stoji ta dogovor na šibkih nogah. Francija sporoči, da se tudi ona zanima za gradnjo prekopa ter ustanovi družbo "Compagnie Universelle du Canal Interoceanique de Panama", ki jo vodi graditelj Sueškega prekopa: Ferdinand de Lesseps. Pridobi koncesijo in 1.1879 začne z gradnjo, vendar 10 let kasneje bankrotira, ker ni kos tehničnim, finančnim, organizacijskim ter higienskim problemom. ZDA si z dvema pogodbama (1901 in |1902) zagotovijo izključno pravico do gradnje prekopa. L. 1903 poskrbijo, da se panamsko ozemlje odcepi od Kolumbije ter okličejo novo državo z imenom Republica de Panama. Mlada država poplača Američane s priznanjem suverenosti nad prekopom ter 8 km širokim pasom ozemlja na obeh straneh, s skupno površino 1432 kvadratnih km. L.1906 ameriški kongres odobri začetni kapital, postane: George Washington Goethalš. Kopanje prekopa traja 7 let; zemeljski plazovi večkrat za cele tedne zavrejo delo, razstreliti ter odstraniti je treba na milijone ton skal, samo 1.1910 graditelji uporabijo 7500 ton razstreliva. Rumena mrzlica, malarija ter nesreče terjajo med delavci 56.000 smrtnih žrtev. Prva ladja prepluje prekop 15. AVG.1914. Svetovni plovbi pa ga uradno izročijo 12.JUN.1920. Panamski prekop meri v dolžino 65,1 km. Njegova srednja širina znaša 200 m. Začne se pri lukah Colon in Cristobai na atlantski obali; nadaljuje se do zaporniške postaje Gatun, ki s tristopenjskim sistemom bazenov dvigne ladjo na višino gladine Gatunskega jezera, ki leži 26 m nad površino morja. To izgleda tako: Prvi bazen ima pred vstopom ladje isto višino vode kot Atlantik. Ladja vpluje v prvi bazen in zapornice za njo se zaprejo. Črpalke napolnijo bazen z vodo do nivoa vode v drugem bazenu. Postopek se tako ponovi trikrat in ladja se pomika kot po stopnicah iz morja v jezero. Ladji omogočajo počasno pomikanje po bazenu lokomotive na tirnicah, vezane nanjo z jeklenimi vrvmi. Ko ladja prepluje umetno zajezeno jezero, zavarovano s številnimi svetilniki in boami, prispe do spodnjega dela vodne poti, kjer so zopet zapornici (Pedro Miguel in Miraflores), ki omogočata ladji spust na nivo Pacifika. Sledi še del prekopa, ki počasi prehaja v Tihi ocean, kjer leži mesto Balboa. Vožnja skozi kanal traja povprečno 8 ur in poteka v konvojih. Ladjarji plačujejo za prehod pristojbino, ki zavisi od količine tovora ter velikosti ladje. Panamski prekop bistveno skrajša pomorske poti. Vožnja od luke New York do luke Yokohama na laponskem je npr. krajša kar za 7000 Nm. Zelo pomembna je povezava Afrike in Evrope z lukami zah. ameriške obale. Dolga leta z prekopom upravljajo Američani ter poberejo tudi večino dobička. Danes so le delno prisotni; "Panama Canal Zone" pa je suvereni del republike Paname. Ker je širina ladij, ki lahko koristijo prekop limitirana, Japonci v novejšem času vzpodbujajo gradnjo vzporednega prekopa, ki bi omogočal prehod plovil vseh dimenzij. Ideja trenutno nima pravega odziva ter ekonomske teže, saj je rentabilnost velikih ladij zadnja leta vprašljiva. Bolj se obnese sistem "mother ship - daughters ships, kjer ladja matica prekrca tovor na manjše ladje in se s tem izogne manjšim lukam ter ožinam kot je panamska. Potek razvoja dokazuje, da so graditelji dobro ocenili kakšne tehnične lastnosti mora imeti prekop. Z vzdrževanjem in postopno modernizacijo bo Panamski prekop, takšen kot je, še dolgo služil vsem, ki jim pomorstvo pomeni delo ter zaslužek. NOGOMET Izola : Biostart Publikum 1:1 (1:0) Izolani so "prijetno" presenetili tudi Celjane, ki so prišli v Izolo tako prepričani v zmago, da si o drugačnem rezultatu niso upali niti pomisliti. Tekma sama sicer ni ponudila kakšnega atraktivnega nogometa. Igra je v glavnem potekala na sredini igrišča, priložnosti so bile sila redke. Izolani so povedli s strelom Macoliča, priznati pa je treba, da je celjski vratar Zupan posredoval zelo slabo in z malo več spretnosti bi lahko strel z lahkoto ubranil. Tudi v drugem polčasu se je igra iz prvega ponovila in vse je že kazalo, da bo ostalo pri 1:0, še več z malo sreče bi lahko bilo tudi 2:0. A kaj, ko je sreča tudi tokrat Izolanom obrnila hrbet. Pri naših so bili najboljši Žlogar, Janjič pa Božič... Je točka dosegljiva tudi v nedeljo v Novi Gorici? ROKOMET Delmar : Besnica 26:21 (11:10) Izolski rokometaši nadaljujejo z zmagami, ki pa to prave zmage niso. Tudi ta zmaga je bila dosežena na silo, brez volje, brez discipline in brez prave igre. Ob polčasu je bilo še kar tesno (11:10), v drugem pa so Izolani le nekako razbili vrste gostov in dosegli zmago s katero so obranili prvo mesto na lestvici. Delmarju ostaja najbolj nevaren Šešir, ki zaostaja le točko, vendar bo vroče tudi v soboto na tekmi proti Škofljici. ODBOJKA Ljutomer : Simonov zaliv Izola 3:1 Izolani žal niso uspeli ponoviti igre iz Kamnika, ko so dobesedno zmleli nasprotnika. Tokrat sicer niso igrali slabo, borba je trajala kar dve dobri uri, vendar se je poznala utrujenost in nezbranost (dolga pot). V vseh nizih so se Izolani uspešno upirali, v drugem so celo slavili, pa vseeno jim je zmanjkalo moči v žetrtem nizu, čeprav so imeli pobudo v svojih rokah do 10:10. V soboto končno prva tekma doma. Izolani gostijo odbojkarje Krke, dvorana v Livadah pa bo prvič polna...Uvrstitev v 1 .A ligo je najlaže dosegljiva z domačimi zmagami. PETI ROKOMETNI TURNIR VETERANK IZOLA 96 Športna dvorana Izola Sobota 16. marca 1996 Na turnir IZOLA 96 se Je prijavilo devet veteranskih ekip med drugimi tusdl ekipe: ZAMETT Rijeka, PULA, KOČEVJE, MLINOTEST, PRIDVOR, KRANJ, ŠKOFIJE, IZOLA... Ljubitelji rokometa vseh generacij - VABLJENI I T0CKA NA T0CK0 ROKOMETNI VRVEŽ V IZOLI Bogat rokometni program so pričele mlajše deklice letnik 83 in mljaše. V zadnjem turnirju za mlajše deklice so Izolanke premagale ekipo Mlinotesta z rezultatom 15:13 in ekipo Marcus Burje iz Škofij z rezultatom 16:5. Mlinotest pa je premagal Burjo z rezultatom 21:3. V končnem razporedu so Izolanke osvojile prvo mesto, druge so bile Ajdovke, ekipa Pirana je bila tretja Škofjotke pa četrte. Izolanke so se tako uvrstile v polfinale državnega prvenstva. Za Izolo so nastopale: Marta, Diana Hadžič, Sara Hrovatin, Lazar Maruška, Alja Furlanič, Tamara Č, Elena Šverko, Petra Adamič, Ana Petrinja, Jelena Čvorak, Elena Šverko, Tamara Štefančič, Nea Bošnjak, Diana Žagar, Nina Franovič. Starejše deklice Izole Ekipa Mandrača je odigrala prijateljsko srečanje z kadetsko reprezentanco Italije. Dve leti starejše italijanke so premagale mlade izolanke z rezultatom 18:31. Izolanke so dobro igrale v obrambi v napadu pa proti fizično močnejšim italijankam niso uspele uspešno zaključevati akcij. Tekma je izolankam služila kot priprave na spomladanski del državnega prvenstva v katerem vodijo brez izgubljene tekme. Za ekipo Mandrača so nastopile: Biljana Šmitran, Hana Škrbec, Bošnjak Mija, Mojca Stubelj, Petra Božič, Katja Višnjevec, Tašja Božič, Jasna Ratoša, Evelin Kolarec, Tanja Adamič, Nina Furlan, Marlen Lazar. V aprilu pa se bosta ekipi Mandrača in mlajših deklic Marine Izole udeležile velikega mednarodnega rokometnega turnirja v Pragi. V Izoli sta bili ta vikend na pripravah tudi mladinski reprezentanci Italije in Slovenije, ki sta v soboto in nedeljo odigrali prijateljski tekmi. Slovenke, ki se pripravljajo na kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstu so obe srečanji zmagale a z igro niso navdušile. Prvo tekmo so zmagale z rezultatom 25:20 v nedeljo pa 24:22. Trener slovenske reprezentance Aleš Filipčič je dal predvsem povdarek na globoko igro v obrambi, dejstvo pa je, da ta reprezentaca nima pravih zunanji igralk, ki bi dosegale gole z razdalje. Članska ekipa Marine Izola je pavzo v prvenstvu izkoristila za mini priprave. Odigrale so dve prijateljski tekmi z ekipo Turniča iz Reke. Prvo v Izoli so izolanke zmagale drugo v Buzetu pa tesno izgubile. V soboto pa so Izolanke gostile še ekipo Mlinotesta. V trening tekmi, kjer sta oba trenerja prizkušala razne inačiče napada in obrambe, sta se ekipi razšli z neodločenim rezultatom. Izolanke, ki v soboto igrajo v Ljubljani proti prvaku Krim Electi, se vneto pripravljajo na zaključek prvenstva ko morajo iz štirih preostali tekem iztržiti 6 točk. Po zadnjih tekmah sodeč so to tudi sposobne doseči in vabimo vse ljubitelje rokometa, da jim pri tem podvigu s svojo prisotnostjo pomagajo. (BK) j|K IZola: Ivan Patarič « 5f O ■■■■■ ■HH SPOROČILO ZA JAVNOST PODPORA INVALIDSKIM DELAVNICAM, VENDAR... Na obalnem območju nastajajo invalidske delavnice, v začetku leta jo je ustanovila Luka Koper. Z delom pa ravno sedaj začenja še dodatna delavnica v INDE - Center za rehabilitacijo invalidov (CRI), ki ga ustanavljajo Zavod za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, INDE in nedicina dela. Invalidske delavnice imajo posebne olajšave in zanje ni nogoče objaviti stečaja brez soglasja Vlade RS. Obalna sindikalna organizacija se pogosto srečuje s problemi poškodb in obolenj delavk in delavcev, ki peljejo v invalidnost in s problemi njihove ustrezne zaposlitve. Invalidske delavnice dajejo možnost invalidom, da opravljajo sebi primerno delo ob ustreznem plačilu. Ob nadzoru države in njenih inšpekcij so delavnice pomemben prispevek skrbi za invalide in humanizaciji dela. Žal pa je humanizacija dela premalo, ko gre za še zdravega delavca. Skrb za varno delo in zdravje delavcev se v veliki meri umika neodgovornemu in kaznivemu pristopu do ukrepov varstva. Ker pomeni varstvo pri delu in varstvo zdravja precejšen strošek, ga delodajalci večinoma skušajo zmanjšati na minimum. To lahko počnejo tudi zato, ker vedo, da bodo vse posledice invalidnosti zvrnili na družbena ramena, kjer se solidarno pokrije večina stroškov. Tako kot na eni strani podpiramo in pozdravljamo ustanavljanje invalidskih delavnic, po drugi plati opozarjamo naj te delavnice ne postanejo potuha zn "produciranje" novih invalidov in potuha pomanjkljivemu varstvu pri delu in zdravja delavcev. KRAJEVNE SKUPNOSTI? DA! KRAJEVNE ORGANIACIJE IN SVETNIKI ZDRUŽENE LISTE SOCIALMH DEMOKRATOV IZOLA V OBČINSKEM SVETU VABIMO VSE KRAJANE NA RAZPRAVO O ORGANIZIRANOSTI, PRISTOJNOSTIH IN NAČINU DELOVANJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI V NAŠI OBČINI, KI BO: - za krajevno skupnost I. IZOLA STARO MESTO v ponedeljek, dne 18.marca 1996 ob 19.uri v prostoru krajevne skupnosti Izola - staro mesto - za krajevno skupnost KORTE v torek, dne 19. marca 1996 ob 19. uri v prostorih Krajevne skupnosti Korte - za krajevno skupnost II. IZOLA MESTO v sredo, 20. marca 1996 ob 19. uri v prostorih male dvorane Kulturnega doma v Izoli - za krajevno skupnost LIVADE v četrtek, 21. marca ob 19. uri v prostorih Krajevne skupnosti Livade, Veluščkova 8 - za krajevno skupnost JAGODJE v petek, 22. marca 1996 ob 19. uri v prostoru krajevne skupnosti Jagodje Izmenjava mnenj je namenjena zlasti obravnavi odloka o Krajevnih skupnostih, ki je v postopku sprejemanja v občinskem svetu. Na sestanke bomo povabili tudi poslanca Državnega zbora, Bredo Pečan in Janeza Juga ter vse ostale občinske svetnike. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV IZOLA CIVILNA ZAŠČITA JE "PRAZNOVALA" Ob letošnjem Dnevu civilne zaščite nismo bili priče kakšnim posebnim akcijam ali proslavam, saj se tudi ta organizacija sooča s številnimi težavami ki so seveda povezane predvsem z denarjem. Prav o tem so se predstavniki občinske organizacije CZ največ pogovarjali s predstavniki občine Izola ki so jih ob prazniku povabili na sprejem. V pripravi je namreč nov proračun in nobena beseda ne bo odveč. OČISTIMO SVOJE OKOLJE POMLAD 96 JP "Komunala" Izola v sodelavanju z Občino Izola organizira akcijo "OČISTIMO SVOJE OKOLJE", ki bo potekala predvidoma od 25.4. do 5.5.1996. Pomlad, je pred vrati in bliža se turistična sezona, zato se marsikdo želi znebiti nepotrebnega balasta in urediti svoj dom. Pozivamo vse občane, da izkoristijo to priložnost, ter se aktivno vključijo tako pri urejanju svojih domov kot bližnjega okolja in s tem pripomorejo k vseslovenski akciji "MOJA DEŽELA - LEPA UREJENA IN ČISTA". V dosedanjih akcijah, ki so iz leta v leto abširnejše, se kažejo rezultati angažiranega odnosa naših občanov da okolja in višje ekološke zavesti. Zato se bomo potrudili in v okviru možnosti nudili organiziran odvoz odpadkov tudi izven rednega programa. Kot običajno, bo tudi letos organizirano lačeno zbiranje odpadkov, ki se lahko koristno uporabijo kot sekundarna surovina in to ŽELEZO in PAPIR. Za železo bodo ločeno nameščeni veliki kontejnerji z vidno označbo - SAMO ZA ŽELEZO, za ločena zbiranje PAPIRJA pa so že stalno nameščeni kontejnerji in posebni dodatni okrogli zabojniki po mestu Izola in v vseh primestnih naseljih. Za vse ostale neuporabne predmete pa bodo nameščeni enako veliki (5 m3) kontejnerji z vidno označbo KOSOVNI ODPADKI. Naprošamo občane, da upoštevajo napise na kontejnerjih in pravilno odlagajo odpadke. Program poteka akcije - časovni razpored in odjemna mesta - bodo objavljeni v lokalnem glasilu "MANDRAČ", prav tako bomo o poteku akcije sprotno obveščali po lokalni radijski postaji RADIO MORJE. KOMUNALA IZOLA Pogovor z Jadranom Furlaničem predsednikom TD Izola VEČ KOT 300.000 NOČITEV ... *■» ■ . ' t'iÌ'*r*■'’£*."'fr 'r ' V/'« - Turistično društvo Izola je na nekoliko simboličen način (na ribiški barki) opravilo občni zbor. V upravnem odboru, ki ga vodim smo si delo zastavili resno in prepričan sem, da bodo rezultati evidentni še pred sezono. Opravili smo neke vrste predaje opravil in opreme, reševali pogoje dela za društvo. Tu imam v mislih predvsem prostorke pogoje in zagotovitev vira finaciranja določenih aktivnosti društva iz sredstev krajevne takse - proračuna. Vspostavili smo koordinacijo dela med gospodarsko interesnem združenju in TD. Zelo nas veseli, da se za naše delo zanima tudi župan in upamo, da bo z veliko mero razumevanja realiziral predvsem dogovore v zvezi s finančnimi sredstvi. Kot sem že omenil delo društva sedaj sloni na upravnem odboru, ki je sprejel tudi smernice aktivnosti za tekoče leto. - Po vašem mnenju, katere naloge boste v letošnjem letu izpeljali? - Želja in potreb je veliko. Vendar bi povdaril le nekatere, pred tem pa ponovno povzel, da smo si delo na področju turizma v občini nekako razdelili (CIZ in TD). V tej številki Mandrača napovedujemo nékaj prvih akcij. Izpostavil bi pomladansko urejanje in čiščenje okolja, ob tem vabim krajane, da se nam pridružijo. Organizirali bomo sekcijo sobodajalcev, saj v zasebni inicijativi vidimo še neizkoriščene zmogljivosti. Z slednjo akcijo je nedvomo povezana turistična informativna pisarna, ki bo informacije posredovala tudi v ediciji (zgibanki) gostom v Izoli in drugim izven naših meja. Vsebina zgibanke, ki bo izhajala kot mesečnik, bo poleg koledarja prireditev in drugih koristnih informacij vsebovala še sporočila turistične kontrole. Turistična kontrola je novost, ki jo bomo izpeljali v sezoni. V pripravi je tretja izdaja kataloga turistično-gostinske ponudbe. Do ureditve delovnih pogojev društva bomo še naprej gostili v turistični valilnici. - Kot ste omenil se na sezono dobro pripravljate. Kaj bo po vašem prinesla letošnja turistični Izoli? - Vsake napovedi so nehvaležne. Ob dejstvu, da je bila sezona 1995 zelo dobra bomo veseli, da tudi letos ustvarimo čez 300.000 nočitev. Seveda je glavno breme na nosilcih prenočitvenih kapacitet, vendar bomo kot turistično društvo naredili vse, kar je v naši moči in pristojnosti, da se bo vsak gost v Izoli dobro počutil in se v naš kraj tudi vrnil. Menim, da je to tudi naše poslanstvo in programi, ki sem jih uvodoma naštel zagotavljajo, da bo letos v Izoli še bolje. Pogovor pripravil: ............. Danilo M. Wààk KATALOG TURISTIČNO-GOSTINSKE PONUDBE (III. IZDAJA) V turistični valilnici po naročilu Turističnega društva že pripravljajo tretji ponatis kataloga turistično-gostinske ponudbe Izole. Kot že po tradiciji bo edicija založena v mesecu maju. Novost letošnjega kataloga je nedvomno v tem, da bo posebna pozornost namenjena podeželju in kot kažejo prvi osnutki bomo imeli prvič tudi načrt podeželja v kataloški izdaji. Kot drugo novost bi omenili brezplačno predstavitev sobodajalcev sicer samo s priimkom in naslovom ob predhodnem soglasju nosilca ponudbe. Seveda se bodo sobodajalci lahko predstavili tudi s barvno fotografijo objekta, legendo ponudbe s polnim naslovom ter označbo lokacij v načrtu kraja. Letošnji katalog bo vsekakor dobrodošel saj bo, kot vse kaže, do sezone edina edicija, ki bo izdana za potrebe promocije kraja. INFORMATIVNA PISARNA ODPIRA VRATA Pod okriljem turističnega društva se bodo v začetku aprila odprla vrata turistične informativne pisarne. Do ureditve prostorov turističnega društva, bo pisarno gostila turistična valilnica (delovni prostor, telefon, računalniška podpora...). Informatorja - delaveca informativne pisarne, se bo poiskalo v stroki, učenci turistične smeri. Program dela je turistične informativne pisarne je pripravljen. S gospodarskim interesnim združenjem bo vsklajenb te dni, tako da z optimizmom lahko napovemo otvoritev pisarne, ki bo vsekakor dobrodošla gostom, kot tudi ponudnikom informacij. Za potrebe celovitejše informacije bo v okviru informativne pisarne izhajal mesečnik v obliki zgibanke s koristnimi informacijami, koledarjem prireditev, ponudbo in zanimivostmi. Turistična zveza Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor sta pokrovitelja vseslovenske akcije čiščenja in urejanja okolja POMLAD 1996 Turistično društvo Izola je prevzelo del nalog v zvezi s to akcijo, Dbčinsko pokroviteljstvo akcije pa je prevzel župan, dr. Gasparini. TD je o akciji že obvestilo vse zainteresirane v občini, občane pa prosi, da v akciji aktivno sodelujejo, tudi z obveščanjem o območjih ali virih onesnaženja v občini. - Predsedniške "vajeti" turističnega društva Izola ste prevzeli konec leta 1995. To pa je verjetno že čas, ko lahko ocenite uspešnost vašega dela, kot dela upravnega odbora društva. Na podlagi 7. člena Pravilnika o razporeditvi krajevne takse za organizacijo in izvajanje turističnih prireditev v občini Izola in sklepa Župana občine Izola št. 403-34/96 z dne 6.2.1996 objavlja Turistično društvo Izola JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO ORGANIZATORJEV TURISTIČNIH PRIREDITEV V OBČINI IZOLA ZA LETO 1996 1. NAROČNIK: Turistično društvo Izola 2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA JE ORGANIZACIJA tradicionalnih prireditev, kot so: ribiški in praznik pomladi, krst gostincev, martinovanje, novoletno praznovanje in ostale prireditve s področja kulture, športa in zabave, ki bodo sestavni del turistične ponudbe občine Izola v letu 1996. 3. PONUDBA MORA VSEBOVATI: - popoln naslov ponudnika - registrirana pravna oseba - cilj organiziranja prireditve - opis prireditve (naslov, lokacija, urnik) - specifikacijo prireditvenih stroškov s finančno konstrukcijo 4. KRITERIJI ZA IZBOR PONUDNIKA - reference ponudnika - koncept prireditve - finančna konstrukcija - obveznosti občine - ohranjanje in razvijanje naravno-kulturne identitete ZA NAJUGODNEJŠO PONUDBO SE BO ŠTELA TISTA, KI BO PONUJALA OPTIMALNO KOMBINACIJO VSEH RAZPISNIH POGOJEV. 5. NA JAVNI RAZPIS SE LAHKO PRIJAVIJO fizične in pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje tovrstnih dejavnosti in imajo izkušnje pri organiziranju in izvajanju turističnih prireditev. 6. PONUDBE, KI NE BODO VSEBOVALE vseh navedenih elementov in kriterijev, se ne bodo obravnavale. 7. NAČIN IN ROK ODDAJE PONUDB: ponudbe s predpisano vsebino ponudniki odpošljejo priporočeno v zaprti ovojnici na naslov TURISTIČNO DRUŠTVO IZOLA, Sončno nabrežje 4, z oznako "prijava na javni razpis". 8. UPOŠTEVANE BODO PONUDBE, ki bodo oddane do vključno 4.4.1996. 9. JAVNO ODPIRANJE PONUDB BO v torek, 9.aprila 1996 ob 19.30 uri v prostorih Turistične valilnice Izola, Sončno nabrežje 4. Pri odpiranju ponudb morajo imeti predstavniki pisna pooblastila za zastopanje. 10. UPRAVNI ODBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA IZOLA bo na svoji seji izbral med prejetimi ponudbami najugodnejše. 11. O IZIDU JAVNEGA RAZPISA bodo ponudniki obveščeni pisno, najkasneje 30 dni po odpiranju ponudb. Številka: 9/96 Dne 12.3.1996 Predsednik TD Izola Jadran Furlanič l.r. »•AWÈMA «NPÉWGA IZOLA vabi otroke od četrtega leta dalje na UMMAVtltC ki bo v torek, 19. marca ob 17. uri. Prisluhnili boste Waddelovi pravljici: SOBODAJALCI SE ORGANIZIRAJO Tudi letos bo turistično društvo pripravilo redno srečanje sobodajalcev. Minulo srečanje je bilo namenjeno urejanju statusa oddajalcev sob (kot samopodjetniki). Letošnji zbor bo v sredo 20. marca ob 19.00 uri v gostinski šoli. Namenjen bo predstavitvi programa turističnega društva, pripravi kataloga in kot osredni točki, ki jo bo podal član UO društva D. Radešič, možnosti kreditiranja investicij v zasebnem turističnem sektorju. Oddajalci sob bodo srečanje izkoristili tudi za organizacijske zadeve, saj bodo oblikovali vodstvo sekcije. Čisto nič kul N, Se pomnite tova Pred približno petimi leti je bila na Belvederju aktualna univerza. Na veliko se je o tem govorilo in bilo je že kakor samo po sebi razumljivo, da bo na Belvederju zrasla tretja univerza. In že smo se takrat študenti in malo manj študenti pogovarjali, kakšna sprememba '— to za Izolo. Strinjali smo se o tem kako dala mestu nov zagon, kako se bodo zdr gostilničarji...,saj študenti res nimajo dosti denarja,'so pa vsekakor zanesljivi in temeljiti potrošniki. In smo "sanjarili" naprej, kako se bo prisotnost Študentov poznala tudi v kulturi, kako bodo nastajali novi klubi v katerih se bo igralo, plesalo, recitiralo...in se sploh družilo. Tudi šport bi bogatel na račun študentov in sploh bi se mesto skladno razvijalo, predvsem pa bilo polno življenja in idej. Pa so to bile očitno le pobožne želje nekaterih Izolanov. Oblastniki so takrat mislili drugače. Niti mislili niso. V to enostavno niso verjeli. Niso, ker spioh niso razumeli. Ideja je bila in takrat bi jo morali pograbiti z obema rokama, žal pa je niso in tako je zdaj Viskoa šola za turizem v piranski občini, Študentski dom ravno tako, zametek tretje univerze pa je bil ravnokar ustanovljen v Kopru kot Visokošolsko središče. Kaj je dobila Izola? Oblastniki so takrat raje verjeli glomaznim nžrtom podprtih s kubiki betona in tisoči mark. Raje so poslušali zgodbe o 600 zaposlenih in o petičnih gostih, ki jim bomo imeli čast služiti... Kaj smo dobili? 600 in še več nezaposlenih, mladino brez znanja in perspektiv, podjetja, ki se rešujejo kakor se pač morejo. Dobili smo občino, ki ne ve kaj bi sama sabo, ki se utaplja v skrbeh kje bo dobila tiste tisoče mark, da bo zgradila italijansko šoio, da bo lahko širnemu svetu pokazala, česa je sposobna. Pa vse to se lahko popravi. Za vse je še čas. Samo nekaj je čudno: tisti, ki so ponujali glomazne načrte podprte s kubiki betona in s 600 zaposlenimi, tisti, so še zmeraj tam, kjer so bili. Mogoče so prej v Skupščinski dvorani sedeli na drugih stolih kot sedaj v dvorani Občinskega sveta, toda še vedno sedijo tam in kar je še bolj čudno; zelo verjetno bodo tam sedeli tudi še Čez pet ali več let. Toms KULTURNI DOM CASA Dl CULTURA ISOLA KULTURNI DOM IZOLA GALERIJA ALGA Galerija je odprta od torka do sobote, od 10.30 do 14.00 in od 17.00 do 19.00 V četrtek, 14. marca vas_ ob 19. uri vabimo na otvoritev razstave ORTC SONČEK (Center zveze društev za cerebralno paralizo) iz Božičev. Predstavlja se delavnica barvanja svile. V petek, 15. marca, se bo ob 20.30, v restavraciji Simonov zaliv Izola pričel ciganski večer, na katerem bo nastopila trenutno najboljša slovenska skupina Š U K A R Odlični glasbeniki nam bodo predstavili svojo novo CD ploščo "AMARO DIVE" (Naš dan) in nas s svojim temperamentom in čutnostjo popolnoma prevzeli. Repertoar skupine obsega tradicionalne ciganske pesmi z vseh področij Evrope, prirejene za tamburaški kvintet. Skupina Šukar je v sodelovanju z znanimi slovenskimi glasbeniki: Vlado Kreslin, jani Kovačič, Anja Rupel...posnela že dve kaseti:"CIGANI LJUBIJO PESMI" in "O RAVBARjIH, CIGOJNARJIH". Poskrbeli smo tudi za kulinarično ponudbo, ki bo dala prireditvi svojevrsten značaj. .Pokličite nas! Telefonska številka je 61 513. V soboto, 16. marca ne zamudite Cici kluba. Od 10.30 do 11.15 . Spoznali boste zgodbo o Obutem mačku. Vstopnina 300 sit oziroma članska izkaznica. V soboto, 16. marca bo ob 16. uri v Kulturnem domu Izola lutkovna predstava KLJUKEC IN PAVLIHA. Nasmejali se boste ob dogodivščinah "pametnega" Kljukec in "spretnega" Pavliha. Vstopnina: 400 Sit oziroma članska izkaznica ZKO Izola. Sola kmativnosti_______________________________ TEČAJI TEČAJ KLAVIRJA na vašem domu, za otroke in odrasle TEČAJ SLIKANJA NA SVILO - 20 urni tečaj PLESNI TEČAJ ZA ODRASLE - nadaljevalni UMETNOST GIBA Dvodnevni plesni seminar (23. in 24. marec) je namenjen plesalcem in igralcem, vodila pa ga bo Uršula Teržan, profesorica giba na AGRFT. Informacije in vpis na sedežu ZKO Izola, Bazoviška 4 ali po tel. 61 513. Da boste ob pravem trenutku na pravem mestu, vam predstavljamo skupino Šukar Skupina ŠUKAR je pričela svojo glasbeno pot leta 1990. Sestavlja jo kvintet tamburašev :lgor Misdaris ( bugarija, vokal), Igor Kovše (prvi brač), Nenad Ljubotina (drugi brač, bisernica, violina), Štefan Urenjak (tamburaško čelo, tamburin) in Miha Švent (kontrabas, tolkala). Nomadski način življenja ima močan vpliv na glasbo, zato romska glasba ni specifično določena ampak je izpeljanka glasbe avtohtonih evropskih narodov. Od tu tudi tolikšna raznolikost melodij in ritmov, za katere pa je značilna tipična "ciganska duša", temperament in poetičnost. Skupina izvaja cigansko glasbo prirejeno za tamburaški kvintet, besedila pa so v čergarski inačici ciganskega jezika. Glasbeniki igrajo na tambure, ki jih najlažje primerjamo z godali. Bisernica je tamburaško glasbilo, na katerega se igra vodilna solistična melodija, ki po tonu in vlogi v orkestru odgovarja violini. Brač najlažje primerjamo z violo. Ima lep temen zvok, v orkestru pa prevzema vlogo glasbila z osnovno melodijo. Ponavadi se v priredbah pojavljata dva brača, na katera se igra v tercah. Tamburaško čelo, ki ga lahko primerjamo z violončelom, melodično povezuje osnovno melodijo z bas linijo. Bugarija ali kontra je glasbilo, ki v kombinaciji s kontrabasom drži ritmično podlago. To je nekakšna ritem kitara. Kontrabas je v bistvu godalno glasbilo, toda v tamburaški zasedbi loka ne uporabljajo. Z obiranjem strun drži kontrabas ritem in pelje osnovno melodijo. Skupina Šukar je sodelovala s številnimi slovenskimi glasbeniki : Vlado Kreslin, skupina Agropop, Roberto Magnifico, jani Kovačič, Anja Rupel... Prvo kaseto, "Cigani ljubijo pesmi", so posneli leta 1992 in je v bistvu prerez ciganske glasbe, ki jo redno izvajajo na svojih nastopih. Leta 1993 so v studiu Metro v Ljubljani posneli svojo drugo kaseto in CD ploščo, ki nosi naslov "O ravbarjih in cigojnarjih". K sodelovanju so povabili violinista Saša Olenjuka, tolkalista Nina Mureškiča, pevko Anjo Rupel in kantautorja Janija Kovačiča, ki je dal tudi svoj avtorski prispevek Skupina ŠUKAR, bo 15. marca , v restavraciji Simonov zaliv v Izoli, predstavila svojo novo CD ploščo z naslovom AMARO DIVE (Naš dan). Zvonka Radojevič ------- - - : » Zi ? : . . ^— — VODORAVNO 7. Manjka občini 10. Čoln, ki ni Škifo 11. Manj kot sedemmetrovka 12. Ročna... 13. Odbojkaši se borijo za... 15. Ni ponedeljkar (odbojkarski veteran) 16. Brazilski gol 18. Nogometaši jo obvladajo 21. Veslaški in jadralni pripomoček 24. Pomembna zadeva, ki ne tiktaka 25. Izolska golmanska legenda (priimek) 26. Kokoš brez prvega zloga 27. Merilo pri tenisu NAVPIČNO 1. Priložnost za Perkata 2. Bistevna prvina v športu 3. jadralce tolče po glavi 4. Od nogometaša do peka 5. Sledi grobi igri 6. Skoraj teslo 8. Oče od Črta Janovskega 9. Polžem je tuja 14. Zelo star čoln 17. Predsednik |K Burja 19. Red buli ti da... 20. Ni in 22. V odbojki in rokometu je višji od hiše 23. Igral odbojko in rokomet (priimek) KONTRABANT je sinonim za že dolgo udomačeno besedo "šverc" in septembra 1994 se je zasedba odpravila na svojo tihotapsko misijo. In težko bi našli boljše ime za skupino, ki s tako energičnostjo in občutkon preigrava glasbo tiste "nomadske Evrope", katere predstavniki so bili dolgo po krivici zapostavljeni. Po drugu plati pa vedno zaželjeni, saj so prav ti prinašali .stari konzervativni celini tisto drugačnost in življenjsko energijo. KONTRABANT nas popelje med ciganske šotore, v ruske stepe, z njimi podoživljamo temperament mediteranskih dežel in se predamo madžarskim čardašom. Ritmi in melodije skupine Kontrabant so resnično nov svež veter, ki ga v slovenskem glasbenem prostoru doslej nismo bili vajeni. n (on) NEVER)ETNE CENE boutioue nmn [ZOLA. LJUBLJANSKA 40, W066 6l 225 pleteni kompleti s krilom ali hlačami že od 6.000 SIT puloverji in majice že od 2.500 SIT unikatne svilene bluze že od 5.999 SIT jakne že od 4.200 SIT krila In hlače že od 3.400 SIT plašči in pelerine že od 15.400 SIT CENE VEIJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG _______________IfiLi moiiA T 'tt 1 DR jKMjm S 1 MANDRAČ je tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1,66310 Izola, tel / fax.:066 / 61 -139 Predsednik časopisnega sveta; Glavni in odg. urednik: Drago Mislej Uredništvo: D. Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), Aljoša Šumenjak - pripravnik, Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 70 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola, 61-139 ŽR: 51430 -603 -32431 Tisk: Birografika BORI, Izola Na malo zelenico sredi čisto novih stanovanjskih blokov, me je nekoč .davno, davno, pred mnogimi leti, posadil prijazen mož. Nežno me je obsuJ z zemljo, prilil vode, priprl oči, in mi zaželel hitro rast. Naj zrastem visoko, je rekel, visoko, do oblakov, zelena smreka, naj v meni gnezdijo ptice,.ko mu bom prijazno šumela pod oknom, in naj mu nudimsenčno zavetje, ko si bo na starost zaželel posedeti pod mano in se zazibati v spomine. In jaz sem rasla, iz male smrečice sem sprva hotela zrasti do okna prijaznega moža, da bi ga zjutraj pazdravlla s svojim šumenjem, in mu zvečer zaželela lahko noč. Hotela sem mu prvemu pokazati svoje nove pomladne poganjke in mala gnezda ptic, ki so tako rade gnezdile v meni. Nisem se menila za to, da so ljudje pod menoj puščali smrdljive avtomobile, gledala sem male cvetove vijolic v prvih pomladnih dneh na zelenici pod seboj. Zibala sem se v nežnem vetrcu in se upogibala pod sunki burje, varovala sem s svojimi vejami pročelje hiše prijaznega moža. Spogledovala sem se s streho bližnje hiše, hotela sem više, više od umazanega dimnika čez cesto, da bi videla morje in sonce, ko zvečer pade vanj in odide spat. Nisem vedela, da moje iglice padajo na streho rumene hiše in da je gospa, ki jih jezno pometa, jezna tudi name. Pozabila sem misliti na to, da moje veje sežejo že daleč, predaleč, vse tja do visokih oken stanovanj ljudi, ki jim ni mar zame, ki me nimajo radi, ker jim zastiram razgled in ker nekatere moje veje niso bile več dovolj mlade in lepe zanje. Dokler nekega dne ni prihrumel grozljiv avtomobil z ljudmi, ki so s seboj prinesli še grozljivejše žage. Vse moje deblo se je streslo v strahu, ko so z njimi zarezali vame, me suvali in vlekli veje na vse strani. Rezali so in rezali, mimo mene so stekli veseli dnevi, meseci in leta mojega bivanja, burja me je še zadnjič objela in sončni žarki so pobožali moje deblo, ko se je zrušilo na asfaltna tla. Neznosno so bolele rane, ko so me rezali na kose; nikoli več ne bom vstala, nikoli več ne bom videla modrega neba nad seboj, lovila lastovic v vetru in ko bodo pokukale iz zemlje dišeče vijolice me ne bo več, zaman bodo pričakovale mojega občudovanja. Le prijazni mož za oknom bo še dolgo mislil name. Bralka iz Nazorjeve ulice Čeprav je v minulem tednu trikrat razsajal ogenj, prave toplote v občini ni čutiti. Občinski uradniki so tako in tako hladni, letos pa se jim je pridružila še zima, ki je nenavadno dolga in ostra. Trubarjev dimnik V Trubarjevi ulici se je vnel neočiščen dimnik, vendar so gasilci z bliskovito akcijo ogenj premagali, tako da večja materialna škoda ni nastala. Toplo na Medljanu in Nožedu Zaradi suhega vremena je prišlo do travniškega požara najprej na Medljanu nato pa je zagorelo še v Nožedu. V prvem primeru je zgorelo 17 ha trave in grmičevja, v drugem pa le 700 m2 suhe trave. Kradli kot srake V srednji gostinski in turistični šoli je prišlo do tatvine iz garderobe. Neznanec je kot sraka odnesel bleščečo zapestnico in štiri prstane. Na Šaredu je neznanec vlomil v kletne prostore stanovanjske hiše, vendar ni našel ničesar in jih je jezen zapustil. Vendar mu sračja žilica ni dala miru. Vdrl je v vikend, se najedel suhomesnatih izdelkov in spil en deci, se obril in legel k spanju kot bog zapove. Zjutraj je odšel že ob zori in niti dečki še ne vejo kje je. Iz osebnega avtomobila je bil ukraden avtoradio znamke Panasonic. V Simonovem zalivu je prišlo do tatvine ploščic znamke Iberia v vrednosti 20.000 SIT. Z vrta stanovanjske hiše v Kortah je prišlo je bila odnešena očesu prijetna kamnita posoda. V hotelu Delfin je neznanec iz kovčka v eni od hotelskih sob sunil 15.000 SIT. Steklofobik V Martinez bar je prišel steklofobik - vetrofobic. Seveda je takoj pričel z razbijanjem steklenic, kozarcev, ogledala...Povzročil je za več kot 50.000 SIT škode preden so ga uspeli umiriti. Za dejanje se bo zagovarjal na sodišču. Spoštovane upokojenke, upokojenci, ali ste še med tistimi, ki vsakega prvega v mesecu nestrpno čakajo na poštarja? Prenos pokojnine na hranilno knjižico ali tekoči račun Splošne banke Koper vam nudi številne prednosti in ugodnosti: Obresti na pokojnino Pokojnina je obrestovana od dne, ko jo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nakaže na hranilno knjižico ali tekoči račun. Pokojnina se vam obrestuje, tudi če se v banki ne zglasite na izplačilni dan. Vpis pokojnine lahko torej opravite katerikoli dan —I Dvig obvestila o pokojnini Vpis in dvig pokojnine ter pokojninskega odreska lahko uredite na katerem koli bančnem okencu naše banke in v vseh največjih bankah v Sloveniji Dvig gotovine pa je mogoč tudi na vseh enotah Pošte Slovenije. Plačilo položnic Če prejemate pokojnino na tekoči račun, lahko plačilo položnic opravite zelo enostavno, brez čakanja v vrsti pred blagajno: s trajnim nalogom ali z Banko na domu. Ugodnosti je še veliko, zato vas vabimo, da nas obiščete v najbljižji enoti Splošne banke Koper ali predstavnika vašega društva upokojencev, kjer vam bodo z veseljem razložili vse podrobnosti. splošna banka koper m