a n . c3 C. 1 r* \ r" S z »J H «)( o -J ^9 W O 7f «* O cy to ;0 OSNUTEK STATUTA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV NOVO MESTO O) H P0 > 2; H* cn SPOŠTOVANI ZAVAROVANCI! Skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto je na seji 30. septembra 1970 sprejela osnutek statuta, katerega posreduje v javno razpravo vsem zavarovancem in drugim zainteresiranim organizacijam. Skupščina je sklenila, da bo osnutek statuta v javni razpravi do 31. oktobra 1.1. V tem času boste lahko podali svoje predloge in pripomb^ na osnutek statuta. Statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov je predpis, ki določa pravice in obveznosti vseh zavarovancev iz te skupnosti, zato bodo va- ši predlogi in pripombe na osnutek statuta dobrodošli in tudi koristni skupščini pri dokončnem sprejetju statuta. Zato skupščina poziva vse zavarovance in druge zainteresirane organizacije, da aktivno sodelujejo pri javni obravnavi statuta, svoje predloge in pripombe pa dostavijo komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu najpozneje do 3,1. 10. 1970. Predsednik skupščine komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto: STANKO GUjNTčAR, 1. r. Novo mesto, 30. 9. 1970 Na podlagi 105. člena zakona o zdrav-•tvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva' (Uradni list SRS, št. 26-147/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kznetOT Novo mesto. STATUT SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV NOVO MESTO Prvi del ► Splošne določbe 1. člen Skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto (v nadaljnjem bese-dlUi skupnost) so vistanovili kmetje z Jna razmerja in razmerja z drugimi organi in organizacijami, Isi delujejo za ttresnlčevai^e Edravstvenega zavarovanja. 6. člen V skupnosti so zavarovanim. osebam vselej zagotovljene pravice, ki jih tudi za kmete kot obvezne določajo zakon ali mednarodne pogodbe, ki jih -je ratificirala Ji^oslavija. 7. člen Pravice in njih obseg, ki jih določijo zavarovanci zase in za člane svojih gospodinjstev, veljajo tudi za osebe, ki jim zagotavlja republiški zakon zdravstveno varstvo v enakem obsegu kot kmetom. 8. člen ^ Uživanje pravic zagotovi skupnost za-- varovanim osebam in osebam iz 3. člena s pogodbami % ustreznimi zdravstvenimi delovnimi organizacijami; pogodbe sklene kot poslovna razmerja med enakopravnimi in samostojnimi organizacijami, ki jim je poverjeno uresničevanje zdravstvenega varstva zavarovanih oseb. 9. člen Zaradi kar najbolj smotrne uporabe sredstev za zdravstveno zavarovMije, načrtovanja in pospeševanja zdravstvenega varstva in nj^ove materialne podlage ter ustvarjanja najbolj ugodnih pogojev za njegovo uveljavljanje, sodeluje skupnost tudi z družbeno-ipolitlčnimi skupnostmi, zdravstvenimi delovnimi organizacijami in njih združenji ter delovnimi in drugimi organizacijami. V tem sodelovanju sprejema z družbenim dogovarjanjem skupne programe zdravstvenega varstva, upoštevaje potrebe in svoje materialne možnosti in sklepa potrebne samoupravne sporazume. Dogovori in sporazumi obvezujejo skupnost, ko jih sprejme organ, ki ga določa ta statut. 10. člen Zaradi zmanjševanja obolevnosti in poškodb in izboljšanja zdravstvenega stanja zavarovanih oseb sodeluje skupnost tudi pri izvajanju preventivnih ukrepov in akcij z družbeno-političnimi skupnostmi in delovnimi ter drugimi organizacijami, ki so nosilke te aktivnosti, sprejemajoč z družbenim dogovarjanjem skupne programe in svoje samoupravne obveznosti v mejah svojih materialnih možnosti. 11. člen Zaradi izboljševanja in pospeševanja zdravstvenega zavarovanja ter najibolj smotrne in uspešne uporabe sredstev sodeluje sikupnost po načelih družbenega dogovarjanja tudi z drugimi skupnostmi zdravstvenega zavarovanja s sprejemanj em skupnih smernic in združevanjem sredstev za skupne ukrepe in akcije. Skupnost je z drugimi skupnostmi zdravstvenega zavarovanja v SR Sloveniji soustanoviteljica zveze skupnosti kmetov. Svoje obveznosti do zveze skupnosti določa sporazumno z drugimi skupnostmi zdravstvenega zavarovanja kmetov. 12. člen Za večje zavarovane nevarnosti, ki Jih določa republiški zakon oeiroma ki jih določijo skupnosti na območju republike, se ta skupnost pozavaruje pri zvezi skupnosti. 13. člen Pravice zavarovanih in drugih upravičenih oseb, ki Jih določa zakon ali ta skupnost, se ne morejo zmanjšati ali ome- jiti ali prenesti fia drugega. Te pravice prenehajo samo v primerih, ki jih določa zakon oziroma ta statut ali splošni akt, s katerim jih je skupnost vpeljala. Dospeli zahtevki za povračilo stroškov se lahko podedujejo. 14. člen Zavarovane - in druge upravičene osebe uveljavljajo svoje pravice po tem statutu tako, kot to določajo ta statut, splošni akt skupnosti in pogodba z zdravstveno delovno organizacijo. O -določilih pc^odbe o uveljavljanju pravic morajo biti zavarovane osebe obveščene. Ce uveljavlja upravičena ošeba zdravstveno varstvo mimo teh določb, se ji povrnejo stroški ob pogojih in v višini, kot določa ta statut. Pri uveljavljanju pravic je zavarovanim in drugim osebam upra-vičenim' do zdravstvenega varstva zagotovljeno pravno in sodno varstvo po določbah zakona in tega statuta. 15. člen Sredstva za zagotavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja ustvarja skupnost s prispevki zavarovancev in drugih zavezancev, udeležbo družbeno^političnih skupnosti m drugimi dohodki, kot to določa republiški zakon. Višino prispevkov določa v mejah republiškega zakona organ skupnosti, ki ga določi ta statut. Pri tem mora skrbeti, da bodo sredstva zadostovala za zagotovitev pravic zavarovanim in drugim osebam, upra-vičenim do zdrav-stven^a varstva pri skupnosti, za zagotovitev potrebne rezerve, pozavarovanje, izvajanje službe in za del sredstev, ki ga organi skupnosti namenijo za razvoj zdravstvene službe. 16'. člen Skupnost izdaja splošne akte in odloča o pravicah in obveznostih zavarovancev po organih, ki jih določa ta ^atut. Zaradi organizacije in izvajanja zdrav-i stvenega varstva, zaradi zagotovitve najbolj smotrne porabe sredstev m najbolj neposredne udeležbe pri odločanju ima vsak zavarovanec skupnosti pravice: — voliti in biti voljen ali imenovan v organe skupnosti ob pogojih, ki jih določa ta statut; -— izraziti svoje mnenje na referendumu po določbah tega statuta; — predlagati referendiml v primerih in po postopku, ki ga določa ta statut; — sodelovati v svojem zboru zavarovancev; — sodelovati v razpravah zavarovancev v primerih, ki jih določa ta statut; — postavljati vprašanja in dajati predloge organom skupnosti. Organi skupnosti so dolžni obravnavati vprašanja in predloge, ki jim Jih zastavljajo zavarovanci. Sldepi in stališča o takšnih vprašanjih in predlogih morajo biti dostopni zavarovancem. 17. člen Članstvo zavarovanca v skupnosti preneha v primerih, ko preneha dejavnost in pogoji, na podlt^^ katerih je zavarovan ali ko postane član druge sku^pnosti zdravstvenega zavarovanja. Upravičenost do zdravstvenega varstva preneha osebam iz 3. člena z dnem, ko preneha okolnost, na podlagi katere jim zakon zagotavlja zdravstveno varstvo. I H X Vk cc H f*- *4 M O r o cr »9 Cfi Xfl H P3 > 18. člen Skupnost preneha ali se razdeli ali spoji z drugo skupnostjo ob ijogojih in s pravnimi posledicami, ki jih določa republiški zakon in ta statut. Drugi del 1. Zavarovanci 19. člen Za kmete — zavarovance se štejejo osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic (v smislu 20, člena), če niso zdravstveno zavarovane na drugi podlagi in člani njihovega gospodinjstva, ki jim ni po drugih predpisih zagotovljeno zdravstveno varstvo. 20. člen Šteje se, da opravlja 'tanetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic oseba (nosilec zavarovanja): - — ki se kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zerh,ljišča ukvarja s kakršnokoli kmetijsko dejavnostjo in je zavezanec prispevka iz osebnega 4ohodka od kmetijske dejavnosti, in sicer ne glede na to, ali je oproščena tega' prispevka in ne glede na to, ali ima še kakšne druge dohodke; — ki je na podlagi proizvodnega sodelovanja deloma ali v celoti svoje kmetijsko zemljišče združila z obdelovalnim zemljiščem Jkmetijske gospodarske organizacije in je po uspehih svojega dela in za oddano zemljišče udeležena v dohodku kmetijske gospodarske organizacije, pa ni z njo v delovnem razmerju; — ki se v pridobitne namene kot posameznik poklicno vikvarja z lovom, ribolovom ali s kakšno drugo kmetijsko dejavnostjo in je zavezanec prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. 21. člen Ce opravljajo osebe iz prejšnjega člena tudi samostojno poklicno dejavnost, so zavarovane kot krnetje, če so dohodki iz kmetijske dejavnosti pretežni del njihovih dohodkov. 2. Zavarovani gospodinjski člani 22. člen Kot člani gospodinjstev zavarovancev so zavarovani: 1. ožji družinski člani: zakonec in otroci (zakonski, nezakonski, posvojenci, pastorki in otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi), ki jih je zavarovanec dolžan preživljati; 2. širši družinski člani: starši in stari starši, očim in mačeha; posvojitelj in njegov zakonec, bratje in sestre in vnuki zavarovanca, ki jih zavarovanec~dejansko preživlja; 3. ostali člani gospodinjstva: zavarovančevi otroci, bratje in sestre ter vnuki In vnukinje, strici in tete, tasti in tašče, svakinje in svaki ter zetje in snahe, vendar s pogojem, da na zavarovančevem posestvu opravljajo,kmetijsko dejaroost kot svoj edini ali glavni poldic in se ne štejejo za družinske člane po prvi in drugi točki. Otroci iz 1. točke, bratje in sestre ter vnuki iz 2. točke prejšnjega odstavka so zavarovani do doipolnjenega 15. leta starosti, če pa se šolajo, pa do konca rednega šolanja, vendar najdalj do dopolnjenega 26, 1^ starosti. Ce so ti otroci prekinili šolanje zaradi bolezni, so zavarovani tudi med taki-no prekinitvijo; če pa nadaljujejo šolanje pred 26, letom, se zavarovanje podaljša po tfij starosti za tolikšno dobo, kolikor so prekinili šolanje. Zavarovanje otrok, ki se šolajo v osnovni šoli po dopolnjenem 15. letu starosti,, se podaljša do starosti, ki jo za obiskovanje šole določa zakon o osnovni šoli. Ce postanejo otroci iz 1. točke, bratje in sestre ter vnuki iz 2, točke prvega odstavka pred dopolnjeno predpisano starostjo nezmožni za samostojno življenje in delo v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju, so zavarovani tudi pied takšno nezmožnostjo, če jih' preživlja zavarovanec. 3. Pridobitev in prenehanje lastnosti zavarovane osebe 23. člen Lastnost zavarovane osebe se pridobi z (toem, ko nastanejo okolnosti, ki so pogoj za njeno zavarovanje in preneha z dnem, ko nastanejo spremembe, s katerimi preneha kateri izmed teh pogojev, 24. člen Lastnost zavarovane osebe se dokazuje z zdravstveno izkaznico. 25. člen Lastnost zavarovane osebe prizna skupnost na podlagi prijave, ki jo mora vložiti zavarovanec v 8 dneh po pridobitvi te lastnosti. V roku 8 dni mora zavarovanec prijaviti skupnosti tudi prenehanje in spremembo lastnosti zavarovane osebe zase in za člane svojega gospodinjstva. 26. člen Ce naj se osebi, za katero je vložena prijava v zavarovanje, odreče lastnost zavarovane osebe, se ji o tem izda pismena odločba najpozneje v 2 mesecih po prejemu prijave. Ce se odločba ne izda v roku 2 mesecev velja, da je osebi priznana lastnost zavarovane osebe, dokler o tem ni izdana dokončna odločba. Zoper odločbo lahko vloži prizadeta oseba v 15 dneh pritožbo na komisijo skupnosti za r^evanje pritožb zavarovanih oseb. Zoper dokončno odločbo lahko prizadeti vloži tožbo na pristojno sodišče. V dokončni odločbi mora biti prizadeti opozorjen na pravico do vložitve tožbe. 27. člen Lastnost zavarovane osebe se obdrži tudi med nezmožnostjo za delo zaradi bolezni, če je nezmožnost nastala med zavarovanjem, dokler je takšna oseba zavezanec prispevka za zdravstveno zavarovanje ali član gospodinjstva zavarovanca. 26. člen Osebam, ki jim zakon zagotavlja zdravstveno varstvo v enakem obsegu kot kmetom, je to varstvo zagotovljeno v skupnosti od dneva, ko začno opravljati kmetijsko dejavnost. Ce jim je zdravstveno varstvo zagotovljeno kot uživalcem preužitka ali preživnine pa z dnem, ko so pridobile pravico do preužitka ali preživnine. Zdravstveno varstvo je zagotovljeno v skupnosti tudi zakoncu preužitkarja in ožjim članom — uživalca preživnine. Tretji del Pravice iz zavarovanja 29. člen Osebam, zavarovanim v tej skupnosti, je zagotovljeno zdravstveno varstvo • primer bolezni, poškodbe in poroda, 30. člen Mravstveno varstvo je zagotovljeno aa-varovanim osebam ali v celoti v breme skupnosti, ali pa morajo zavarovane osebe pri uporabi posameznih oblik sam* prispevati del stroškov. ' 31. člen Vsem zavarovanim osebam pri tej skupnosti gredo v celoti v breme skupnosti naslednje oblike zdravstvenega varstva, ki jih zagotavlja kot obvezne vsem občanom zakon: 1. odkrivanje, preprečevanje, zatiranj« in zdravljenje tuberkuloze, veneričnih bolezni in drugih naleziljivih bolezni, za katere velja 1 po zakonu obveznost prijave; 2. nega in zdravljenje tistih duševnih bolnikov, ki utonejo zaradi narave ali stanja svoje bolezni spraviti v nevarnost svoje življenje in življenje drugih ljudi fdi poškodovati materialne dobrine okolice; 3. zdravstveno varstvo žensk v zvezi i nosečnostjo, porodom, materinstvom in kontracepcijo; 4. popolno zdravstveno varstvo novorojenčkov, dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok do dopolnjenega 15. leta starosti; 3. zdravstveno varstvo žensk v zveod i do dopolnjenega 18. leta starosti in rednih študentov do 26. leta starosti; 6. zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 18. leta starosti, ki je prijavljena pri zavodu za zaposlovanje, pa jim kljub zmožnosti za delo začasno ni mogoče zagotoviti zaposlitve; 7. aktivnost za zgodnje odkrivanje malignih obolenj in sladkorne bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih obolenj ter njihovo zdravljenje; 8. aktivnost za organizirano zdravstveno vzgojo prebivalstva. 32. člen Obvezna oblika zdravstvenega varstva za odkrivanje, preprečevan;^e, zatiranje in zdravljenje tuberkuloze, veneričnih ih drugih nalezljivih ^ bolezni, za katere velja po zakonu obveznost prijave, obsega: — odkrivanje nalezljivih bolezni z ugotavljanjem njihovih povzročiteljev in ■ zasledovanjem trajanja kužnosti; — zdravstveno nadzorstvo klicenoscev in oseb iz njihove okolice; — obvezne imunizacije in revakcdnaci-je proti nalezljivim boleznim; — karanteno oseb, ki so prišle v dotik z bolnikom ali s kužnim materialom, dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo pri bolnikih v zvezi z nalezljivo boleasnijo; izolacijo bolnikov in prevoz bolnikov s akutnimi nalezljivimi boleznimi ter i2?ven-boMi^nično in bolnišnično zdra^rljenje, Č9 je tako zdravljenje predpisano. Pri tuberkulozi in spolnih boleznih obsega ta oblika zdravstvenega varstva še: a) — fluorografske preglede prebivalstva nad 25 let starosti; — zdravniške preglede oseb, pri kat«^ rih je podan siom ali pri katerih obstaja utemeljena možnost svežega ali povratnega obolenja za tuberkoilozo; — botoiSnično in issvenboilinišnično Bdravljeoije ter patronažo tuberkuloznih boLnikov; — tuberkulinsko testiramje, retestira-nje In BC5G vakcinacije; b) — odkrivanje spolnih boleani ob drugih zdravni^lcih pregledih z dodaitni-mi preisicavami, če se utemeljeno siiimi, da gre za spolno bolezen; — adravniške preglede z ugtremimi preiskavami oseb, pri katerih je podan sum ali utemeljena možnost obolenja za spolno boleznijo; — bolnišnitoo adravljenje luesa v nalezljivem stadiju ter izvenbotoišničaio 2Xlravljenje in patronaža, spolnih bolnikov; — preventivne serološke preglede na lues pri nosečnicah. 33. člen Obvezala oblika, nega in zdravljenje tistih duševnih bolnikov, ki utegnejo zaradi narave in stanja bolezni spraviti v ne^ varnost svoje življenje in življenje drugih ljudi ali poškodovati materialne dobrine okolice, obsega; — bolnišnične in izvenbolnišnične BdravniSke preglede ter zdravljenje in nego tistih duševnih bolnikov, ki so nevarni zase in za okolico ter patronažo in socialno službo; — psihiatrično nadzorstvo nad bolniki ▼ socialnih zavodih. 34. člen Obvezjna oblika zdravstvenega varstva žensk v zvezi z nosečnostjo, • porodom, materinstvom in kontracepcijo obsega: a) — zdravstveno nadzorstvo nosečnic z adravniškimi pregledi ter patronažo nosečnic; — izvenbolniSnično oziroma bolnišnično zdravljenje nosečnic v zveei z nosečnostjo; b) — strokovno pomoč pri porodu ter nego in zdravljenje porodnice; C) — zdravniške preglede in zdravljenje otročnice v zvezi s porodom in z ba-biško n^o; č) — zdravniške preglede in svetovanje kontracepcije za ženske v rodnem obdobju. 35. člen Obvezna oblika popolnega zdravstvenega varstva novorojenčikov, dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok do dopolnje-liega 15. leta starosti obsega jse strokovno potrebne in racionalno uporabljene ukrepe za čimpo(polnejše in čim učinkovitejše zdravstveno varstvo te skupine prebivalstva. 36. člen Obvezna oblika zdravstvenega varstva ftolske mladine do dopolnjenega 18. leta starosti in rednih študentov do 26. leta starosti obsega; — sistematične preglede, varstvo in zdravljenje zob; — preprečevanje, zatiranje in zdravljenje revmatične mralice; — protetične in rehabilitacijske ukrepe pri okvari vida, pri anomalijah vida in sluha ter pri ortopedskih anomalijah in deformacijah. 37. člen 25drav&t.veno varstvo mladine do dopolnjenega 18. leta starosti, ki je prijavljena pri zavodu za zaposlovanje, pa Ji kljub zmožnosti za delo začasno ni mogoče nuditi zaposlitve, obsega obvezne oblike iz 36. člena tega statuta. 38. čden Obvezna oblika aktivnosti za zgodnjo odkrivanje malignih obolenj, sladkorne bo lezni, niišičnih In živčno-mišičnih obolenj ter njhovo 2xiravljenje obsega: a) — odkrivanje (detekcija) in zdravljenje zanesljivo ugotovljenih predr^a-stih obolenj v vseh zdravstvenih delovnih organizacijah; — zdravljenje vseh malignih obolenj; — perio^čne zdravniške kontrolne preglede rakavih bolnikov po zdravljenju, njihovo medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo; b) — odkrivanje in zdravljenje slad-kom boleani v zdravstvnih delavnih organizacijah, medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo; — pregled urina na sladkor pri fluoro-grafiranju; c) — odkrivanje (detekcija) in zdravljenje mišičnih in živčno-mišičnih obolenj v vseh zdravstvenih delovnih organizacijah ter medicinsko rehabilitacijo; . — redne kontrolne preglede in izven-bolnišnično zdravljenje ter patronažno nadzorstvo; — mediciinsko indicirane ortopedske pripomočke. 39. člen Obvezna oblika aktivnosti za organizirano zdravstveno vzgojo prebivalstva obsega programirano vzgojo v zvezi z obveznici oblikami zdravstvenega varstva. Programirana zdravstvena vzgoja se opravlja v obliki organiziranih predavanj, seminarjev, letakov, brošur, ^upinskih demonstracij in podobno ter v obUki skupinskega dela z določenimi vrstami bol nikov. 40. člen Zdravstveno varstvo iz 31. in 39. člena • je zagotovljeno zavarovanim osetoam v obsegu in po meriiih, ki jih določa republiški zakon in v skladu z družbenimi dogovori sprejeti program skup^nosti. 41. člen V celoti gredo zavarovanim osebam v breme skupnosti tudi tele oblike zdravstvenega varstva, kolikor niso zagotovljene po republiškem zakonu kot obvezne; 1. nujni prevoz duševnih bolnikov, ki so nevarni za okolico, oseb z življenjsko nevarnimi poškodbami In obolenji, za katere je nujen poseg v bolnišnici ali porodnic, katerih porod je v teku; 2. ambulantno in bolnišnično zdravljenje učencev srednjih šol do končanega 19. leta starosti; 3. adravljenje v splošnih in specialnih bolnišnicah od 31. dne dalje; 4. kri in krvna plazma za transfuzijo, kadar je ta življenjsko nujna za zdravljenje. 42. člen Deloma gredo zavarovanim osebam v breme skupnosti tudi tele obJike zdravstvenega varstva, kolikor niso zagotovljene v celoti na račun skupnosti že po prejšnjih dveh členih: 1. zdravniški (ambulantni) pregledi (splošni, specialni in na bolnikovem domu z vštetim prevozom zdravnika), če to nujno zahteva adravstveno stanje; 2. zdravljenje v zdravstvenih delovnih organizacijah (splošnih in specialnih bol-nišaiicah), če to nujno zahteva zdravstven no stanje; 3. zdravila, pcmiožni material, namenjen za uporabo zdrsA^il, in sanitetni material, če je potreben za zdravljenje; 4. izdiranje zob. Pripomočki, ki se vgrajujejo v telo, se smatrajo za sestavni . del bolnišničnega zdravljenja. 43. člen Skupščina skupnosti s svojim splošnim aktom določi, kolikšen del stroškov k posameznim oblikam zdravstvenega varstva iz prejšnjega člena mora prispevati zavarovana oseba. Del stroškov, ki ga mora prispevati zavarovana oseba, ne sme biti večji od 50 odstotkov. Prispevek zavarovane osebe za pripomočke, ki se vgrajujejo v telo, se mora določiti tako, da čas vgraditve ne bi vplivai na njegovo višino. 44. člen Ostale obldke zdravstvenega varstva, ki ni§o v celoti ali delno zagotovljene v statutu zavarovanim osebam, na gredo v breme skupnosti. 45. člen Zavarovanim osebam so zagotovljena tista zdravila, ki so registrirana, da so v prometu v Jugoslaviji in ki se dobijo samo na zdravniški recept ter pomoM in sanitetni material oziroma zdraviila, ki se po .posebnih predpisih lahko predpisujejo zavarovanim osebam. V primerih, ko je zavarovani osebi zagotovljeno zdravljenje v celoti v breme skupnosti, se kot zdravljenje šteje tudi oskrba z zdravili. Skupščina skupnosti določi način predpisovanja, izdajanja in plačevanja zdravil ter pomožnega in sanitetnega materiala. Skupščina pri tem lahko določi, da velja za to skupnost ustrezni splošni akt skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev. Indikacije za zobotehnično pomoč, za zobnoprotetična sredstva, za proteze, za ortopedske in za druge pripomočke ter za sanitarne priprave, njihove standarde in trajnMtalo dobo pri zavarovancih, ki imajo pravico do zdravstvenega varstva te vrste, določa skupščina skupnosti s posebnimi pravilniki. Skupščina pri tem lahko določi, da velja za to skupnost ustrezni splošni akt Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev. 46. člen Kmetje — zavarovanci, ki so bili udeleženci španske državljanske vojne in tisti, ki so bili udeleženci narodnoosvobodilne vojne, pa imajo čas udeležbe ald čas aktivnega in oi?[anlziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945, do 15. maja 1945 ter njihovi ožji družinski člani imajo poleg pravic, ki jim pripadajo kot zavarovancem — kmetom pri skupnosti, v breme SiR Slovenije, še pravice do zdravstven^a varstva v enakem obsegu, ki je zagotovljrai zavarovancem — delavcem in njihovim ožjim družinskim članom v skupnosti zdrav3tvene?:a zavarovanja delavcev na območju te skupnosti. Kmetom zavarovancem — borcem na- rodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom- 1943 oziroma 13. oktobram 1943 in španskim borcean je v skupnosti zagotovljeno poleg zdravstvenega varstva iz prvega odstavka v breme republike — podaljšano ali nadomestno bolnišnično 2xirav-Ijenje v naravnem zdravilišču ob pogojili in po postopku, ki ga določa statut skup-' nosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto. Stroški za obseg zdravstvenega varstva po prejšnjih odstavkih tega člena nad obsegom, ki je zagotovljen drugim zavarovancem — kmetom in njihovim družinskim članom, se povrnejo skupnosti iz proračuna SR Slovenije. 47. člen Pravica do zdravstvenega varstva gre zavarovani osebi do dneva, dokler ima lastnost zavarovane osebe. 48. člen Določbe t^a dela statuta se ustrezno uporabljajo tudi za osebo iz 3. člena tegti statuta. 49. člen PRIPOMBA: Vprašanje uveljavljanja zdravstvenega varstva v tujini naj se odloži, dokler se ne razčistijo vprašanja o uveljavljanju zdravstvenega varstva v tujini in vprašanja o devi2!nih sredstvih. Četrti del Uveljavljanje pravic 50. čleo Zavarovana oseba uveljavlja pravice iz zdravstvenega zavarovanja' v breme skupnosti ob pogojih in na način, ki gja določajo republiški zakon, ta statut in pogodbe, ki jih sklene skupnost z zdravstveno delovno organizacijo in drugimi oi^;aiii-zacijami. 51. člen Zdravstveno varstvo laihiko uveljavljajo v breme skupnosti zavarovane osebe s potrjeno zdravstveno i2skaaiico. 52. člen Zdravstveno izkaznico potrdi vsako leto do 30. aiprila služba oz. organizacija, ki opravlja za sikupnost strokovne zadeve, če ugotovi, da so plačani vsi prispevki, zapadli do konca preteklega leita. Izvršni odbor skupščine skupnosti lahko dovoli obročno plačevanje zapadlih pri-si)evkov za prejSnja leta in izjemno ix>tidi-tev zdravstvene izkaznice. Obrazec izkaznice prelpiše zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Slovenije. ■' 53. člen Lastnost zavarovane osebe ugotavlja skupnost na podlagi prijave v zavarovanje, vložene po predpisih o evidenci zdravstvenega zavarovanja. 54. člen Skupnost lahko ob prijavi v zavarovanje zahteva tudi izkaz o podlagi zavarovanja. 55. člen Zdravstveno varstvo se mora nuditi zavarovanim osebam v zdraivstvenih de- lovnih organizacijah na sodoben način tn z uporabo sodobnih medicinskih metod in §redstev. Zavarovana oseba lahko ugovarja zoper način pravljenja in obravnavanja v zdravstveni delovni organizaciji pri sami zdravstveni delovni organizaciji ali pri skupnosti. Ako Je zavarovana oseba vložila pri skupnosti ugovor, izda služba oziroma oi^ranizacija, ki za skupnost opravlja strokovne zadeve odločbo, ko predhodno pribavi mnenje zdravniške komisije. - 56. člen Zavarovane osebe uveljavljajo oblike zdravstvenega varstva, do katerih "imajo pravico po zakonu in tem statutu, v zdravstveni delovni organizaciji in pri zdravniku javne zdravstvene službe, ki si ga prosto izberejo. Skupnost plača stroške, ki gredo v njeno breme neposredno zdravstveni delovni organizaciji, s katero je sklenila pogodbo in organizaciji, v katero je zavarovano osebo napotil njen organ. Ce je zavarovana oseba tqx)rabila zdravstveno varstvo v drugi zdravstveni delovni organizaciji, ji skupnost povrne stroške do zneska, kolikor bi morala plačati za enake vrste zdravstvenega varstva zdravstveni delovni organizaciji, s katero ima sklenjeno pogodbo. 57. člen Zavarovane osebe uveljavljajo zdravstveno varstvo praviloma pri zdravnikih splošne prakse na območju skupnosti. Zdravstveno varstvo pri travnikih specialistih in v stacionarnih zdravstvenih delovnih organizacijah uveljavljajo zavarovane osebe z napotnico zdravnika splošne prakse, ki Je ugotovil potretoo po taksnem zdravljernJu ali pregledu. Zavarovane osebe se lahko obračajo neposredno na zobne terapevte, ginekologe, pediatre, venerologe, okuliste zaradi predpisa očal in na zdravnike v dispanzerjih in v zdravstvenih delovnih organizacijah ali njihovih enotah, ki delajo na dispanzerski način. Zdravstveni delavci iz prej^jega odstavka smejo napotiti zavarovano osebo k drugemu specialistu ali v stacionarno zdravsitveno delovno organizacijo. 58. 3en Ce zavarovana oseba uveljavi zdravstveno varstvo mimo določb 57. čl., trpi skupnost stroške do višine stroškov, ki bi jih plačala, če bi uveljavila zdravstveno pomoč po predpisih, ako potrdi pristojni zdravnik splošne prakse, da je bil pregled oziroma zt^ravljenje pri specialistu ali v stacionarni zdravstveni delovni organizaciji potrebno. Razliko v stroških ne trpi zavarovana oseba, kadar potrebuje zdravniSko pomoč v nujnih primerih. 59. člen ,0 zahtevah zavarovanih oseb, ki jdm skupnost ne ugodi, izda organizacija oziroma služba, ki opravlja za skupnost strokovne zadeve, pismeno odločbo. Zoper odločfbo lahko zavarovana oseba ugovarja v 15 dneh 1» njenem ijrejemu pri komisiji skupnosti za reševanje pritožb zavarovanih oseb. Po dokončni odločbi lahko uveljavlja svojo zahtevo s tožbo pri pristojnem otteinskem sodišču. 60. aen Odločbo lahko zahteva vsaka zavarovana oseba, in oseba, ki ji ta statut zagotavlja zdravstveno varstvo in sicer zasa ali za družinskega oziroma gospodinjskega člana. Postopka se labko udeležuje tudi druga fizična ali pravna oseba, o katere pr»> vici ali pravni koristi se odloča v po stopku. 61. člen Kolikor v statutu ni določen za uve-ijavljaaje pravic poseben postopek, se smiselno uporabljajo predpisi o splošnem upravnem postopku. Straiika lahko zahteva odpravo ali razveljavitev dokončne odločbe v cftjno^i postopka adi s posebnim pravnim sredstvom. 62. člen Dolo6be o uveljavljanju zdrav9tvenega varstva, ki veljajo za zavarovane, osebe, se uporabljajo smiselno tudi za osebe iz S. člena tega statuta. 63. člen Pri uveljavljanju pravic se tudi za za-' varovane osebe po tem statutu smiselno uporabljajo določbe pravilnika o postopku- pri uveljavljanju praivic, ki ga je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Noto mesto. Kadar je v postopku potrebno 9tix> kovno medicinsko mnenje, -dajejo taka mnenja komisije, ki jih je imenovaJa skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto. Peti del Financiranje 64. člen Sredstva za kritje stroškov zdravstv®-nega zavarovanja kmetov se zagotavljajo: 1. s prispevkom, ki ga plačujejo zavarovanci sami; 2. s prispevkom, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zaseital delodajalci od zaslužkov za občasna dela izven delovnega razmerja, ki jih opravljajo osebe, zavarovane v zdravstvenem zavarovanju kmetov; 3. s prispevkom družbeno-političnfli skupnosti za socialno ogrožene zavarovance; 4. s prispevkom družbeno-političnih skupnosti, ki je določen za obvezne oblike zdravstvenega varstva; 5. s prispevkom zavezancev za zdravstveno varstvo oseb iz 31. 51. republiškega zakona; 6. z drugimi dohodki, ki se določijo kot vir financiranja zdravstvenega zavarovanja kmetov. 65. člen Stopnjo oz. viSino prispevka iz 1., 2. In 5. točke prejšnjega člena določi s sklepom skupščina skupnosti. Stopnje prispevka so enotne in proporcionalne. Skupščina skupnosti lahko določi W prispevka v pavšalnem znesku tudi na dlana zavarovančevega gospodinjstva. 66. člen Višino oz. stopnje prispevkov se določijo praviloma tako, da se z zbranimi sredstvi krijejo predvideni izdatki .za ot>-veznosti iz zavarovanih pravic, zagotavljajo ustvarjanje predpisanih reaesrv, po- »varujejo večje nevarnosti, zagotovi izvajanje zavarovanja in določi del sredstev tudi za razvoj zdravstvene službe. 67. člen Osnova za odmero in plač©\'artje pri-^Jevkov je; 1. katastrski dohodek negozdnih po-TTfein; 2. osebni dohodek iz gozda; . 3. dohodki iz drugih kmetijskih dejavnosti, ki se ne vštevajo v katastrski dohodek, pa so podlaga za predpis prispevkov o predpisih o prispevkih in davkih občanov; 4. drugi dohodki zavarovancev in njegovih gospodinjskih članov izven kmetijstva, ki so evidentirani oziroma se ugotovijo pri davčnih upravah za dohodke; 5. izplačani" kosmati zaslužek zavarovanih oseb, ki občasno delajo pri delovni in drugi organizaciji ali zasebnem delodajalcu zunaj delovnega razmerja. 68. člen Zavarovanci plačujejo prispevke za zdravstveno zavarovanje kmetov tudi od tistih dohodkov, ki so oproščeni prispevka oziroma davka po predpisih o prispevkih in davkih občanov. 69. člen Ce je kmetijsko zemljišče po zakonu T solastništvu zavarovancev, se prispevek odmeri po načelih, ki veljajo za odmero prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. 70. člen Za osebe iz 4. čl. tega statuta in za osebe iz 3. čl. tega statuta oziroma iz 31. čl. republiškega zakona določi skupščina skupnosti prispevek v odstotku od osnove ali v pavšalnem znesku. 71. člen Sredstva iz 70. čl. tega statuta vodi skupnost na posebnem računu. Itaančni na^rt za ta sredstva predloži skupnost v poprejšnjo obravnavo občinski skupščini na svojem območju do 31. decembra vsakega leta za naslednje leto. Občinskim skupščinam predloži skupnost tudi zaključni račun teh sredstev do 1. aprila vsakega leta za preteklo leto. Občinske skupščine lahko pooblastijo skupščino določene občine, da se v njihovem imenu Izjavljajo o finančnem načrtu. 72. člen Plaičniki prispevkov za osebe iz 31. čl. republiškega zakona so: 1. za preužitkarje — tisti,_ ki je obremenjen s preužitkom; 2. za osebe, ki prejemajo preživnino — občina oziroma organizacija, ki je priznala preživnino; 3. za člane gospodinjstva-■kmetov, zavarovanih na drugi podlagi — lastnik zemljišča, na katerem se člani družinske oziroma gospodinjske skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, 73. člen Prispevke za zdravstveno zavarovanje kmetov odmerja in pobira sli^ba oziroma organizacija, ki za skupnost opravlja strokovne zadeve ali pa davčne uprave, če se skupnost dogovori z občinskimi skupščinami. 74. člen Osebe oziroma delovne in druge organizacije, ki zaposlijo za občasno delo izven delovnega razmerja zavarovane osebe, morajo vsako leto najpozneje do 1. novembra priglasiti tako zaposlitev službi, ki odmerja in pobira prispevke za zdravstveno zavarovanje kmetov. 75. člen Glede zapadlosti prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov in glede obresti od neplač^ega ali nepravočasno plačanega prisp^ka se smiselno uporabljajo določbe pr«ipisov o prispevkih in davkih občanov za prispevke, ki se ne jdačnjejo po odbitku. Prispevki iz 3., 4. in 5. točke 64. čl. zapadejo, razen če predpisi drugače ne določajo, z zadnjim dnem v mesecu za nazaj; prispevki iz 6. točke 64. čl, pa takrat, ko to določa predpis, s katerim se uvedejo drugi viri financiranja, 76. člen Zavezanec prispevka, ki ne plača v predpisanem roku zapadlih prispevkov ali ne plača vseh prispevkov, mora pI*U5a-ti kazenske obresti po obrestni meri, ki je s predpisi določena za nepravočasno plačane prispevke. 77. člen Varianta (če bo odmero lz\'ajala služba oziroma organizacija, ki bo za skupnost izvajala strokovne zadeve): Zavezancu prispevka, ki je v zaostanku s plačilom prispevka, izda služba oziroma organizacija, ki za skupnost opravlja strokovne zadeve plačilni nalog, da mora v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga plačati zapadle prispevke s kazenskimi obrestmi. Proti plačilnemu nalogu je dopusten ugovor, ki se vloži v roku osmih toi po prejemu plačilnega naloga pri komisiji skupnosti za reševanje pritožb zavarovar nja oseb. Ugovor se kolkuje. Na podlagi pravočasno vloženega ugovora lahko služba oziroma organizacija, ki za skupnost opravlja strokovne^ zadeve, uveljavlja svojo terjatev samo 's tožbo pri sodišču. Plačilni nalog, zoper katerega zavezanec ni pravočasno ugovarjal, postane izvršljiv. 78. člen Varianta (če to odmero izvaja služba oziroma organizacija, ki za skupnost opravlja strokovne zadeve); Na zahtevo skupnosti mora občinski organ davčne sliižbe izterjati prispevke p>o postopku, ki ga določajo predpisi o prisilni izterjavi davkov oziroma sodiče po pravilih izvršilnega postopka. 79. člen Terjatev prispevka zastara v petih letih, računano od konca leta, v katerem je prispevek zapadel v plačilo, 80. den ' Vsi dohodki skupnosti se stekajo v sklad zdravstvenega Bavarovanja kmetov na enotni žiro račun skupnosti pri službi družbenega knjigovodstva. Pri službi skupnosti se vodijo na posebnem obračunu kot: 1. denarna sredstva za zagotovitev obveznih oblik zdravstvenega vasstva, 2. denarna sredstva za zagotovitev pra- vic, ki jih je skupnost samostojno določila s tem statutom. 81. člen Denarna sredstva za zdravstveno varstvo kmetov — borcev NOV Iz 88. čl. republiškega zakona in za kmete borce za severno mejo v letih 1918 in 1919 se vodijo na posebnem žiro računu pri službi družbenega knjigovodstva; iz njih se plačuje del stroškov zdravstvenega varstva in stroški za izvajanje službe. 82. člen / Za finančno stabilnost v poslovanju-in za likvidnost v izpolnjevanju obveznosti do zavarovanih oseb in zdravstvenih delovnih organizacij in drugih organizacij ima skupnost rezervni sklad. Obvezna rezerva mora znašati najmanj enomesečni poprečni znesek planiranih izdatkov sklada v tekočem letu. Obvezno višino rezervnega sklada iz prejšnjega odstavka zagotovi skupnost v roku 5 let od začetka uveljavitve tega statuta. Način in višino izločanja v rezervni sklad določi skupščina skiupnosti s finančnim načrtom ali s posebnim siklepom. ,83. člen Sredstva rezervnega sklada se lahko uporabljajo tudi za obratna sredstva in za kritje primanjkljaja po zaključnem računu. Ce se sredstva rezervnega »klada uporabijo za kritje primanjkljaja po zaključnem račimu, s^ mora za ta namen uporabljati znesek do višine obvezne rezerve vrniti v naslednjem letu. 84. člen Za kritje po juaključnem računu ugotovljenega primanjkljaja oziroma iz obvezne rezerve uporabljenega zneska predpiše skupščina skupnosti poseben prispevek. Poseben prispevek predpiše skupščina skupnosti v odstotku od osnov Iz 67. čl. tega statuta, ali v pavšalnem znesku na zavarovančevo gospc^injstvo ali pa kombinirano v odstotku in v pavšalu, 85. člen Skupnost obvezno pozavaruje zdravstvene rizike, ki so določeni z republiškim zakonom in rizike, za katere se vse skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov v republiki sporazumno dogovorijo. 86. člen Skupni dohodki sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov so; 1. prispevki za zdravstveno zavarovanje kmetov; 2. prispevek zavarovanih oseb, ki občasno delajo pri delovnih in drugih organizacijah ^i zasebnih delodajalcih zunaj delovnega razmerja; 3. prispevek družbeno-političnih skupnosti; 4. prisi)evek za osebe iz 31, čl. republiškega zakona; 5. povračila za povzročeno škodo; 6. povračila iz pozavarovanja; 7. drugi dohodki. 87. člen Iz skupnih dohodkov sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov, ugotovljenih po prejšnjem členu, se izloča v rezervni sldad del skupnih dohodkov sklada, ki ga vsako leto ^ finančnim načrtom ali s posebnim sklepom določi skupščina skupnosti. Preostali del dohodkov sklada je čisti dohodek sklada* 88. člen Iz čistega dohodka sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov se krijejo izdatki: 1. za zdravstveno varstvo in sicer: — za obvezne oblike zdravstvenega varstva; • — za po tem statutu določene pravice iz zdravstvenega varstva; 2. za zdravstveno varstvo študwitov; 3. za ostale obveznosti in izdatke: — za pozavarovanje; — za izvajanje službe; — za študijska in znanstveno-razisko-valna dela za napredek zdravstvenega zavarovanja; — za stroške denarnega in plačilnega prometa; — za poštne sttoške; — za obveznosti do skupnosti adrav-stven^a zavarovanja; ' — za stroške samouprave; — za obresti in provizije; — za ostale izdatke. 89. člen S finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina skupnosti s sklepom za vsako poslovno leto, se predvidijo: — skupni doho^ skupnosti; — izločanje v obvezno rezervo; — čisti dohodki skupnosti; — skupni izdatki skupnosti. Podrobna razčlenitev skuimih dohodkov in skupnih izdatkov je sestavni del. sklepa. Finančni načrt mora biti sprejet pred začetkom poslovnega leta in hkrati z določitvijo prispevkov za naslednje leto. 90. člen Z zaključnim račvmom, ki ga sprejme skupščina skupnosti vsako leto v predpisanem roku^ se ugotovijo za preteklo leto: — skupni dohodki skupnosti; — obvezna rezerva; — čisti dohodki skupnosti; — skupni izdatki skupnosti. Presežek čistih dohodkov nad skupnimi izdatki po zaključnem računu se prenese v rezervni sklad. Ce se z' zaključnim računom ugotovi presežek skupnih izdatkov nad čistimi dohodki (primanjkljaj), se postopa po določbah 84. čl. tega statuta. 91. člen Skupščina skupnosti predpiše poseben pravilnik o organizaciji in vodenju knjigovodstva. • eati del Organizacija sRupnosti 1. Sploine določbe o orfMiuciJI ' 98. £len S)aipoost Je samoupravna organisacija nvaro-vancev, t kateri si zaivarovanci — kmetje določajo in 2aeoUvlJfl()o pravice is actraTgbveoeKa sara-rovanja. 98. <&ea Sploioi akti skupnosti so: statut, praivilcikl, aikupKine In programi. Statut, pravikiiki in akl^i zafinejo veljati oemi dan po objavi, kolikor ni t pceamemem aktu iarecoo drugaCe odločeno. Statiit, pravilniki in sklepi, ki zadevajo pravice osirocna obveznosti zavarovanih osab skupnosti, ae objavljajo v Uradnem lista SRS. 94. člen Skupnost je pravna os^a. Sedeč skupnosti je v Novem mestu. 96. člen Skupnost ima svoj pečat in itampiljko. ' Pečat Je okrogle oUike. V krogu ima napis: Skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov v Novem mestu. Sedež je naveden v sredini. dtamiiiljka je pravokotne oblika s enaldm napisom kot na pečatu. 96. člen Sklonost Je soustanovtdjlca uveze skupnosti adravBtvenega zaVarovaz^a kmetov SR Slovenije. , . t. Organi sknpaostt 97. člen Najvišji organ skupnosti Je akupdčina, U jo tvorijo predstavniki zavarovancev. Izvršilni org» akopSčine Je izvrSilni odbor. j%updčina inu komisijo skupnosti za reševanje IMitoCb zavarcKvanib oseb, lahko pa imenuje tudi druge komisije. a) SknpMIna aknpnosti 96. člen - S3nQ)Ačina akupnosti opravlja slasti te-le zadeve: 1. aprejema po predhodni obravnavi z zavarovanci statut in pravilnike; 2. q?rejema druge ^loSm akte; 3. določa program dejavnosti zdravstvenega zavarovanja in ukiepe za iJ^ljSanje varstva zavarovanih oseb ter politiko uporabe skladov ter daje službi OE. o(rgimizacijl. ki opravlja za skupnost strdkovne zadeve, amemlce za delo, da se pravilno tzveijavljajo pravice zavarovanih oseb, racionalno posluje s skladi skupnosti, ekonomično u-^ porabljajo sredstva in rentabilno nalagajo nzpo-ložljiva sredstva; 4. odloča o stvaml pristojnosti organizacije, ki opravlja za skupnost strokovne, finančne in administrativne zadeve v zvezi z izvajanjem zdravstvenega zavaroraz^ja na svojem območju; 4 a) odloča o stvaml pristojnosti službe, ki opravlja za skupnost strokovne, finančne in administrativne zadeve v zvezi z izvajanjem zdravstvenega zavarovanja na svojem območju; 5. obrav^va zagotovitev sredstev za izvajanje zdravstvenega zavarovanja in določa višino oziroma stopnjo pri^ievkov; 6. skle^ o finančnem načrtu in o zaključnem računu skladov skupnosti; 7. odloča o kritju primai^jkljajev, ki nastanejo v poslovarvju ^ladov ter o ukrepih, ki Jih je treba predlagati s tem v zvezi; 8. obravnava letno poročilo službe oziroma organizacije, ki opravlja strokovne zadeve za :dn4>no6t o ijrraJanJu zdravstvenega zavarovanja na svojem območju; 9. sodeluje z drugimi skupnostmi, organi in organizacijami o stvareh, ki so Skupnega pomena in sklepa z njim samoupravne dogovore; 10. odloča o sklenitvi pogodb z diru2beno-poU-tičniml skupnostmi, zdravstvenimi in drugimi de-k>vnlinl crganizacijami, z^jihovimt ađrtden^jl ter s dn^iml osrtnmi; 11. odloča o stvareh v zvezi s sodelovanjem organizacij pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja ter o osnovah in ukrepih za sklepanje pogodb, s katerimi se določbo pravice ta dolžnosti skupnosti in organiaact) tem sodelovanju; 13. voli predsednika in podpredsednika skiip-SCine, prevodnika izvršilnega odbora in predstavnike i^pnosti v zveni akm^Kiostl; 13. voli izvrtilni odbor in druge odbore In komisije afcupKine za opravljanje določenih nalog; 14. opravlja druge zadeve, za katere je po zakonih in tem statutu pristojna skupnost, če ni izrecno določeno, da opravtja te zadeve kak drug organ skupnosti oziroma skupSčbia ali organizacija odroma služba za izvajanje zdravstvenega zavarovanja. Skupščina skupnosti lahko pooblasti iavršilni odbor, da v njenem imenu odloča o Cenitvi pogodb z zdravstvenimi delovnimi organizacijami ali njihovimi združenji ter drugimi osebami v zvezi s izvajanjem zdravstvenega varstva. 99. člen flkupičina sprejme poslovnik za svoje deto in za delo iavrSilnega odbora ter drugih organov »kupaCine, v katerem mora določiti tudi iHavice in obveaitoati članov skupščine, izvrUinega odbora in drugih organov skupščine. 100. člen Skupščino aestavljs^ člani, ki Jih isvoUjo za-vaRMrancl — nosilci zavarovanja po pravilniku skupnoctl o volitvah. Skupščina ^upnosti ima predsednika ki pod-predseilnika, ki ju izvoli ianed svojih članov. 101. člen Pravilnik o volitvah sprejme skupščina. V pravilniku se določijo volilne enote, način kandidiranja, >iačin volitev, pogoji in način ponovnih in n^omestnih volitev, sestav in delo volilne komisije in odborov, na^ objave Izida volitev, možnost in način ugovora zoper nepravilno' sti, roki in druge zadeve v zvezi z volitvami. V pravilniku se določi tudi način o<4>oklica članov skupščine. C 102. člen Skupščina šteje 37 članov. Pravico voliti in biti voljen ima vsak zavarovanec — nosilec zavarovanja te skupnosti, ki ima splc&io voUvno pravico po zakonu o volilnih Imenikih. Delavci službe oziroma organizacije, ki opravlja za skupnost strokovne zadeve, ne morejo bUi člani skupščine skupnosti. 103. člen Mandat člaiKnr skupščine skupnosti tnija 4kte. Nibče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana skupščine skupnosti. 104. člen Članu skupščine Skupnosti pren^ia mandat pred potekom mandatne dobe;. 1. s smrtjo; \ 2. z izgubo lastnosa zavarovanca v tej skupnosti; 3. z izgubo splošne vollvne pravice; 4. če je s pravnomočno sodbo sodišča obsojen na nepogojno zaporno kazen, dalgšo od 9 mes*. cev; 5. če postane delavec službe OEircma organizacije, ki za skupnost opravlja strokovne zadeve; 6. če se sam odpove mandatu in skupščina ^cupnosti tako odpoved sprejme; 7. z odpoklicem. Ce preneha mandat-prej kot 1 leto pred potekom mandatne dobe, se morajo opraviti nadomestne volitve v roku 90 dni po prenehanju mandata. 106. člen Član Skupščine je lahko odpoklican: 1. če s svojim dedom krši statut in dni0i splošne akte s^pnosti; 2. če neupravičeno odklcmi izvrSovanje sklepov samoupravnih organov ali ravna proti njim; 3. če neupravfeno daljši čas ne sodeluje aa sejah skupščine ali n]^ organov. O odpoklicu člana skupščine odločajo zavarovanci volilne enote, kefr je bil izvcdjen po po-stoi^, ki je določen v pravilniku o voBtvah čla^ nov skupKine skupnoisti. Pobude za uvedbo postopka za odpoklic lahko da skupščina ali zavarovancev — kmetov v<^ lilne enote, ki ga je izvolila. b) Izvriilnl odbor lq komisija 106. člen Izvršilni odbor Ima T članov. Voli ga akupdčina izmed svoifih članov. 107. člen Izvršilni odbor opravlja zlasti ta zadev« 1. skrtTi za pravočasno in pravilno izvajanje sklepov skupščine; 2. predlaga skupščini skupnosti program dejavnosti, finančni načrt in zaključni račun sklada; 3. praUaga ski^jičini osnove za riđepanje pogodb z zdravstvenimi dalovniml organizacij and, njihovimi združenji in drugimi organteadjami ter osebami, ki sodelujejo pri izvajanju sdravstvenega zavarovanja; 4. prelaga 'skupščini druge splošne akte, za katere je le-ta pristojna; 5. obravnava mnenja in predloge zborov zavarovancev in predlaga akiqpSčlni ustrezne ttkrepe; 6. skrbi za pravUno \iveljavljanje pravic zavarovanih os^; 7. skrbi skladno s sklepi in smernicami skupščine skupnosti za izvrševanje finančnega načna glede realizacije dohodkov ter za nammsko in racionalno vlaganje ter uporabo arectetev In n^'^ hovih rezerv; 8. obravnava načrt In program za delo službe oziroma organizacije, ki oprovlja za sklonost strokovne zadeve in daje pripombe nanj; 9. dkibi za sklicevanje sej skupščine ter aa sklicevanje in delo njenih komisij; 10. opravlja druge z&deve, ki mu jih nalagajo statut ali d^gl ^lofinl akti in sklepi skupščina dnipnosti. lOe. člen Komisija skupnosti za reševanje pritoflb zavarovanih oseb re^e prltoCbe zavarovanih oseb zoper odlođbe slufiM oziroma organizacije, ki o-pravlja za skupnost strokovne zadeve, o svojstvlb ■Brarovaofli oceb In o pravicah Iz zdravstvenega ssvarovaoja. • Komisija Je doltea poročati o svojecn delu n<^nrxi enkrat letno. c) Zbori savarovancer 100. čloi SlnipfiCina skupnosti ah IzvrSilnl odbor lahko tfcUteta ta obnaofije posameznih krajevnih skupnosti ali m območje volilnih enot abore aavaro Tancev. Zbor zavarovancev se mora sklicati, će to Bhteva najmanj iSe referendum. Referendum se mora obveeno razpisati, te se odloća: 1. o tivedbi lo o tikinitvl katere mned pravic do denamfii dajatev; 3. o raadiužitvi oziroma lalofiltvl posameaiega območja iz skupnosti. Referetidum o razdruiltTl ali isloCitvi se lahko n4>i£e tudi samo aa obmoCJe posamessae obfiine. 113. 61en Referendum se opravi po volivnih enotah • tajnim glasovanjem — z Usti, kJer ae na vprate-odgovori z Mta« aU »proti«. I^redlog Je sprejet, te se Je zsa] Izjavila ved kot polovica vs^ zavarovancev sikupnostl oziroma Tee kot polovica zavarovancev tistega dela območja akupnosti, ki se izlofii^e. Odlodltev, sprejeta na referendumu. Je obvezna ta velja najmanj eno leto. 4. Sodelovanje skupnosti s dmibeno-političniml skupnostmi, skupnostmi zdravstvenega zavarovanja, adravsf\-eni^ delovnimi organizacijami in njihovimi Klruienjl. drugimi organizacijami ter osebami. U4. člen Skupnost sodeluje i drugimi organizacijami In I -razumeti, predložila sporno vprašanje v razsodbo arbitražni komisiji, ki deluje na način in po postopku, ki Je določen v zakonu o zdravstvu. 117. člen Družbeno-politična skupnost, ki vpelje in zagotavlja zdravstveno varstvo za osebe, W niso zajete s tem statutom, lahko poveri s sporazumom skupnosti <^ravljanje določ»ih nalog zagotavljanja zdravstvenega varstva takim osebam. S ^x>razumom se določijo medsebojne pravice in obveznosti, zlasti pa finančne obveznosti druž-beno-pQlitične skupnosti za kritje stroškov, ki Jih ima skupnost pri opravljanju teh nalog. Sporazum se sklepa najmanj za leto dni ali za določeno daljše obdobje. V sporazumu se morajo določiti pogoji, ob katerih lahko vsaka pogodbena stranka zahteva njegovo spremembo. V sporazumu se določi tudi postopek In način reševanja spomlh vpraSanJ v zvezi z izvajanjem sporazuma. Denarne terjatve, izvirajoče Iz ^razuma, uve-IJavljaijo podpisniki s tožbo pri pristojnem sodl-Sču, če ni 8 sporazumom določeno razsodišče. Sedmidel Strokovna, finančna in administrativna služba 118. člen Po 106. členu republiškega zakona, mora skupnost zagotoviti opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev tako, da ali sama organizira tako službo ali pa da se za opravljanje teh zadev dogovori z ustrezno delovno organizacijo. Stališča glede tega vprašanja še niso razčiščena, zato določbe o tem v ta osnutek niso vnešene. Tam pa, kjer je bilo potrebno v osnutku določiti izvajalca nalog, sta uporabljeni obe zakonski možnosti. Osmi del Prehodne in končne določbe 119. člen Skupščina skupnosti je doflžna Izpeljati volitve po tem statutu do 30. junija 1971. 120. člen Zavezanci prispevka morajo svoje prispevke po predpisih, ki veljajo za financiranje zdravstvenega zavarovanja kmetov na dan 31. decembra 1970, plačevati tudi po prenehanju veljavnosti teh predpisov, če se plačilo nanaša na obdobje 31. december 1970 in na zavezance, zajete z zdravstvenim zavarovanjem kmetCKv, Ta vplačUa opraivijo zavezanci prispevka v korist skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto. 121. člen Zavarovane osebe, ki na dan, ko se začne uporabljati republiški zakon, ta statut In drugi splošni aMI, uživajo pravice Ia zdravstvenega zavarovanja, pridobljene po predpisih, ki so veljali do tega t&ie, uživajo od tega dne te pravice^ po določbah republiškega zakona, po tem statutu in splošnih aktih te skupnosti, če je to zanje ugodnejše,- sicer i>a po dosedanjih predpisih. Isto velja za že dospele pravice, ki še niso bile uresničene. Zavarovane osebe iz prejšnjega dostav-ka, ki po določbah republišk^a zakona, tega statuta in splošnih aktih skupnosti ne izpolnjujejo predpisanih pobojev za uživanje pravic, ki so jim bile priznane po prejšnjih predpisih, nadaljujejo začeto uporabo teh pravic, kakor da izpolnjujejo pogoje, predpisane z republiškim zakonom, tem statutom to s splošnimi akti te skupnosti. 122. člen Zdravstvene izkaznice, izdane po dosedanjih predpiiih, ostanejo v veljavi, dokler jih skupnost ne zamenja z novimi. ' 123. člen Zavarovanci in njihovi gospodinjski člani, ki imajo na dan uveljavitve tega statuta po dosedanjih predpisih lastnost zavarovanca ali gospodinjskega člana, obdržijo brez prijave v zavarovanje to lastnost tudi iK) tem statutu vse dotlej, dokler se po določbah tega statuta ne ugotovi, da te lastnosti nimajo oziroma da ne izpolnjujejo pogojev po tem statutu za priznanje lastnosti zavarovanca ali gospodinjskega člana. Z dnem, ko je po določbah tega statuta dokončno ugotovljeno, da osebe iz prejšnjega odstavka nimajo lastnosti zavarovane osebe oziroma da ne isg>olnjuje-jo pogojev za priznanje lastnosti zavarovane 05ebe, preneha veljavnost zdravstvenih izkaznic, izdanih tem osebam. 124. člen O pritožbah zavarovanih oseb, vloženih in nerešenih do 31. decembra 1970, odloča na drugi stopnji o pravicah Iz zdravstvenega zavarovanja komisija za reševanje pritožb zavarovanih oseb, ki je določena v tem statutu. 125. člen Se nadalje ostane v veljavi sklep o predpisu izrednega prispevka zavarovancev za kritje primanjkljajev (Ur. Ust SRS št. 41/68). 126. člen Z 31. decembrom '1970 preneihajo veljati; 1. statut komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto; 2. poslovnik skupščine komimalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto; 3. sklep o obsegu zdravstvenega varstva in: pravicah zavarovanih oseb iz zdravstvenega zavarovanja kmetov ter o načinu odmerjanja prispevkov (Ur. list SRS št. 8/68); 4. sklep o višini prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov za leto 1970 (Ur. list SRS, št. 44/69). 127. člen Ta statut začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu S^ in,^ začne uporabljati s 1.1.1971.