24 . 12 . 1941 Predvolilne aktivnosti v občini Predvolilne priprave smo v občini Litija pričeli intenzivneje ure¬ sničevati marca preteklega leta. Takoj je bilo potrebno ugotoviti da evidentiranje kot eno temeljnih volilnih opravil v Litiji še ni postalo stalna in permanentna dejavnost, ki bi jo uporabljali kot obliko poli¬ tičnega dela na temeljnem in občinskem nivoju. Predvsem to predv¬ olilno opravilo zanemarjamo kot obliko kadrovske politike pri podeljevanju družbenih priznanj za dobro in uspešno delo delegatov, članov samoupravnih, političnih in družbenih organov ter nosilcev odgovornih dolžnosti v samoupravnem in skupščinskem sistemu. Zato bo potrebno tem nalogam v prihodnje posvečati večjo pozornost in skozi programe aktivnosti DPO zagotavljati njihovo trajno uresničevanje. Organizacijska in politična skrb nad izvajanjem aktivnosti v združenem de¬ lu je bila poverjena OSS Litija in OK SZDL v krajevnih skupnostih. Ti orga¬ nizaciji sta vsem družbenim organom od hišnih svetov, društev, družbenih organizacij in samoupravnim or¬ ganom v občini posredovali pregled dolžnosti, za katerese predlaga možne kandidate ter merila in kriterije, ki jim morajo predlagani kandidati ustrezati. Potrebno je ugotoviti, da v vseh temelj¬ nih sredinah niso dovolj odgovorno opravili nalog predlaganja kandidatov za delegatske in druge dolžnosti. Kljub temu pa so delovni ljudje in občani pjeko različnih organov v OZD in KS predlagali v izvolitev 2047 možnih kan¬ didatov za opravljanje dolžnosti dele- , gatov, od tega 708 žena in 876 mladih. Izmed njih je bilo kar 419 predlaganih n opravljanje odgovornih dolžnosti na občinskem nivoju, in sicer 90 za na¬ loge v okviru občinske skupščine, 317 za naloge v organih skupščin SIS in 12 za naloge na republiškem in zveznem nivoju. Organi SZDL v KS in OOS v OZD so na podlagi evidentiranih kandidatov oblikovali ožje predloge injih posredo¬ vali v razpravo delovnim ljudem in občanom na sejah temeljnih kandida- tijskih konferenc. Na teh sejah so tekle razprave tudi o predlogih za opra¬ vljanje odgovornih nalog na nivoju občinske, republiške in zvezne skup- ičine. Tako so organi OK SZDL izmed vseh evidentiranih na podlagi do¬ kumenta »Poglavitna načela in merila kadrovske politike« in razgovorov s predlaganimi kandidati oblikovali ožji predlog možnih kandidatov, in sicer 29 to dolžnosti v okviru občinske sku¬ pščine in 81 za dolžnosti v skupščinah SIS. V predlogu so bili poleg predlaga¬ nih kandidatov imenovani tudi vsi evidentirani kandidati za posamezne dolžnosti, ki so bili pripravljeni družbene dolžnosti tudi opravljati. Skupaj zomenjenim predlogomjebilv razpravo posredovan tudi predlog or¬ kanov DPO o sestavi DPZ občinske skupščine s pregledom vseh evidentira¬ nih kandidatov za ta organ. Za ta zbor je bilo evidentiranih 63 možnih kandi¬ datov, od tega so jih 11 neposredno predlagali delovni ljudje in občani, 13 organi SZDL, 8 organi ZZB NOV, 16 organi ZSS, 8 organi ZSMS in 7 organi ZKS. Izmed vseh evidentiranih so po predhodnih razgovorih izvršilnopoli- tični organi družbenopolitičnih orga¬ nizacij na nivoju občine predlagali enotno listo 25 kandidatov. O vseh predlogih so razpravljali na 61 sejah temeljnih kandidacijskih konferenc v OZD in KS med 23. januarjem in 13. februarjem 1986. Na teh sejah so v izv¬ olitev predlagali 80 posebnih delegacij za zbor KS in zbor združenega dela, 87 združenih in 14 splošnih delegacij za delegiranje delegatov v skupščine SIS. Skupaj je v izvolitev predlaganih 1225 delegatov (748 OZD in 477 KS), od te¬ ga 520 žena (384 OZD in 136 KS) in 279' mladih (170 OZD in 109 KS). V organizacijah združenega dela so predlagali tudi 9 konferenc delegacij, medtem ko se KS o tej obliki združeva¬ nja delegatov še niso dokončno sporazumele. Skoraj na vseh sejah TKK so se odl¬ očili, da v izvolitev predlagajo zaprte kandidatne liste, to je toliko kandi¬ datov, kot se jih izvoli. Drugače so se opredelili le v KS Gabrovka, kjer so predlagali odprte liste in na njih večje število kandidatov kot pa bo izvoljenih delegatov. Zaključek predkandidacijskih in kandidacijskih opravil v občini je bil opravljen na seji občinske kandida¬ cijske konference 20. 2. 1986. Seje seje udeležilo 54 delegatov s sej TKK in družbenopolitičnih organizacij. Na se¬ ji so se prisotni opredelili, da za vsako dolžnost predlagajo le enega kandida¬ ta, in z glasovanjem oblikovali predlog kandidatov za prevzem odgovornih dolžnosti v skupščinskem sistemu občine in republike. Na seji občinske konference SZDL pa so opredelili kandidacijski posto¬ pek za izvolitev članov izvršnega sveta občinske skupščine. Končna potrditev kandidacijskih opravil v občini bo opravljena na drugi seji OKK, ki jo bodo sestavljali delegati novoizvolje¬ nih delegacij in družbenopolitičnih organizacij. OK SZDL LITIJA V skladu z določili 2. in 7. člena Pravilnika opodeljevanju priznanj Osvobo- ilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije razpisuje žirija za podeljevanje Minskih priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Občinske onference SZDL Litija PRIZNANJA Osvobodilne fronte v letu 1986 Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo lelo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri. razvoju naše samoupravne socialistične družbe, ~ uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih'«! politi- čnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in e a ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravni skupnosti, ... — krepitvi SZD1 kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih orga¬ niziranih socialističnih sil, 1 ... . . . , ~ neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela. Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije zd- tuženega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva ružbenopolitičnih organizacij in društva. . D -dloge s podatki in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo žiriji za -'vanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Litija, I rg na V najkasneje do 5. aprila 1986. ž]R] j A PODELJEVANJE ■ PRIZNANJ PRI OK SZDL LITIJA Pred nami je nadvse pomembna politična naloga. Marca bomo volili nove delegacije in delegate v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. To bodo že četrte volitve na novi ustavni podlagi, po kateri se celoten politični sistem oblikuje na dele¬ gatskih odnosih in neodtujljivi pravici delovnih ljudi, da iz svojih osnovnih samoupravnih organizacij in skupnosti upravljajo celotno družbo. Maše volitve niso zgolj enkratno dejanje, ločeno od vsakdanjega samoupravnega političnega življenja. Maš sistem terja in predposta¬ vlja, da so delovni ljudje in občani vsakodnevno vključeni v javne Zadeve, da sodelujejo pri sprejemanju in uresničevanju družbenih sklepov, da spremljajo in nadzorujejo delo delegatskih in drugih or¬ ganov, da jih kličejo na odgovornost ter da jih po potrebi odpokličejo ali zamenjajo. V tem smislu bi lahko na volitve gledali samo kot na fazo v neprekinjenem družbenem procesu, ki je z vsem omenjenim uresničena v zgoščeni in politično izostreni obliki, ki pa ji ni treba pripisovati kakega posebnega pomena. Vendar pa moramo na dele¬ gatske volitve le gledati kot na politični dogodek, ki nosi v sebi iz¬ razito pomembne kvalitete. To je postopek, v katerem samoupravna družba z vso odprtostjo in kritičnostjo pogleda vase, pretrese dosežke, težave in slabosti v minulem obdobju, delo izvoljenih or¬ ganov in posameznikov, naloge v naslednjem obdobju in nove kadre, ki jim bo zaupala izvajanje nalog. S tega stališča so volitve za našo samoupravno družbo nadvse pomembno politično dejanje. Pri izvajanju posameznih faz volilnih opravil so delovni ljudje in občani odkrito in bolj odtočno kot doslej postavljali vprašanja, ki so odločilna za njihov materialni in družbeni položaj — vprašanja dela, proizvodnje in izvoza, varčevanja, socialne varnosti, delitve in razp¬ olaganja z družbenimi sredstvi ter uresničevanja njihove neodtujljive pravice, da o vseh sprožajo pobude sami in za njihovo uresničevanje prevzemajo odgovornost v svoje roke. Zato jim ni vseeno, kako je in kako bosta delovala delegatski in skupščinski sistem v naši družbi. V razpravah o delovanju teh sistemov v občini je bilo kljub dejstvu, da gre pri njihovem razvijanju za daljši proces, povezan z nadaljnjim razvojem samoupravljanja na delovanje skupščin in delo delegacij še veliko kritik in pripomb. To je razumljivo, saj so v zaostrenih družbenoekonomskih razmerah zahteve ljudi do delegatskih skupščin in nosilcev funkcij še večje. Delovni ljudje in občani so v predvolilnih aktivnostih zahtevali učinkovitejše kadrovske rešitve. Ma odgovornih mestih so želeli lju¬ di, ki bodo sposobni, kljub omejenim razvojnim možnostim, ure¬ sničevati sprejete srednjeročne razvojne načrte. Zato so pri predla¬ ganju delegatov in delegacij v skupščinah skušali zagotoviti takšno sestavo delegatov, ki bo zagotavljala učinkovito delovanje dele¬ gatskega sistema ter skupščin družbenopolitičnih skupnosti in sam¬ oupravnih interesnih skupnosti. V delegacijah so skušali zagotoviti navzočnost delavskih interesov in najnaprednejših sil naše družbe, torej kadrov, ki bodo zagotavljali podlago za usklajevanje različnih samoupravnih interesov in bodo sposobni in pripravljeni upoštevati tudi skupne interese ter razvojne usmeritve in prioritete širše družbene skupnosti. Zato se predlagani kandidati morajo zavedati, da delegatske funkcije niso le ustavna pravica, temveč predvsem ob¬ veznost in odgovornost. O K SZDL LITIJA Volitve 5 86 Kako, kdo in koga volimo? 13.3. 1986 — volitve temeljnih delegacij za zbor združenega dela občinske skupščine in skupščin SIS občine v organizacijah združenega dela 16.3.1986 — volitve temeljnih delegacij za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, skupščine SIS občine in družbenopoliti¬ čni zbor občinske skupščine v krajevnih skupnostih 14. —20. 3.1986 — Zasedanje novoizvodljenih delegacij: — konstituiranje — obravnava kandidatov za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ — obravnava kandidatov za člane IS SO Litija — določitev delegatov za prve seje skupščin — določitev delegata za II. sejo OKK 20, — 25. 3. 1986 — Druga seja OKK: — obravnava poročila o opravljenih kandidacijskih postopkih med prvo in drugo sejo OKK — določi kandidate za nosilce vodilnih in drugih funkcij v sku¬ pščini občine in skupščinah SIS —* potrdi predlog kandidatov za člane IS SO Litija — določi kandidate za delegate zveznega zbora Skupščine SFRJ iz občine — razpravlja in se opredeli o kandidatih: — za predsednika in člane predsedstva SRS — za zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ — za vodilne in druge funkcije v Skupščini SRS in skupščinah SIS 2. 4. 1986 — Seja RK SZDL Slovenije: — določi listo kandidatov za delegate DPZ skupščine SR Slovenije 2. 4.1986 — Prva seja republiške kandidacijske konference: — sprejme poročilo o poteku volilnih priprav — določi predlog liste kandidatov za: — predsednika in člane Predsedstva SRS — delegate Zveznega zbora Skupščine SFRJ — določi kandidate za nosilce Vodilnih funkcij Skupščine SR Slovenije in skupščin SIS v republiki 14. —21.4. 1986 Prva seja občinske skupščine: — verificira mandat delegatov — opravi konstituiranje občinske skupščine — izvoli izvršni svet občinske skupščine — voli predsednika in člane Predsedstva SR Slovenije — voli delegate zveznega zbora Skupščine SFRJ — določi delegate za prvo sejo zbora občin Skupščine SR Slovenije — delegati DPZ občinske skupščine volijo delegate DPZ Sku¬ pščine SRS (Vskladu s samoupravnimi akti skupščin SIS) Prve seje skupščin SIS: — verificirajo mandat delegatov — opravijo konstituiranje skupščin — izvolijo svoja delovna telesa — določijo delegate, kise bodo udeležili sej skupščin regionalnih in republiških SIS 25.-30.4.1986 Druga seja republiške kandidacijske konference: — sestavi predlog kandidatne liste za zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ 7.5.1986 Prva seja Skupščine SR Slovenije — verificira mandate delegatov — opravi konstituiranje Skupščine SRS — izvoli predsednika in člane IS Skupščiine SRS _ izvoli delegacijo SRS v zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ — razglasi rezultate volitev Predsedstva SR Slovenije (v skladu s samoupravnimi akti skupščin SIS v republiki) Prve seje skupščin SIS v republiki: — verificirajo mandate delegatov — opravijo konstituiranje skupščin maj 1986 Prva seja Skupščine SFR Jugoslavije: — verificira mandate delegatov — opravi konstituiranje skupščine — izvoli predsednika in člane zveznega izvršnega sveta in druge organe Skupščine SFRJ Predlagali smo jih na MMnMaHHMHHHHHHBMHHOHHBMMBBMMn PREDSEDNIK OBČINSKE SKU¬ PŠČINE — Mirko Kaplja iz Litije, rojen 30. 12. 1943 v Poljčanah, izhaja iz delavske družine. Zaposlen je kot vodja predstavništva Zavarovalnice Triglav v Litiji. Je diplomant Srednje politične šole in Politične šole CK ZKJ Josip Broz Tito v Kumrovcu. S svojo družbeno aktivnostjo v špor¬ tnih in kulturnih organizacijah ter kasneje kot predsednik Občinske konference SZDL je dokazal, da zna uspešno reševati in urejati tudi naj¬ težje družbene probleme in težave. To vedo tudi delovni ljudje in obča¬ ni, ki so ga kar v enaindvajsetih temeljnih sredinah predlagali za predsednika občinske skupščine. PODPREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE — Jože Kovič iz Kre¬ snic, rojen 14. 4. 1939 v Kresnicah. Izhaja iz delavske družine. Po pokli¬ cu je inženir agroživilstva, zaposlen kot direktor delovne organizacije Slovenijavino v Ljubljani. S svojo družbeno aktivnostjo se je izkazal predvsem v krajevni samoupravi in športnih organizacijah. Je izredno dober poznavalec ekonomskih gi¬ banj v gospodarstvu. To vedo tudi občani KS Kresnice, ki so ga predla¬ gali za opravljanje omenjene dolž¬ nosti. PREDSEDNIK DRUŽBENO¬ POLITIČNEGA ZBORA — Janez Lukač s Polšnika, rojen 9. 9. 1931 na Savi pri Litiji. Izhaja iz delavske družine. Po poklicu diplomiran pravnik se je zelo kmalu vključil v družbenopolitično delo. Njegovaak- tivnost ga je že klnalu pripeljala v Skupščino SFR Jugoslavije. Tre¬ nutno opravlja dolžnost predsedni¬ ka Zakonodajnopravne komisije Zveznega zbora Skupščine SFRJ. Je izredno aktiven v svoji krajevni skupnosti, kjer se skupaj z občani trudi zagotavljati hitrejši razvoj bi¬ valnega okolja. Občani KS Polšnik so ga zato predlagali za opravljanje dolžnosti predsednika DPZ občin¬ ske skupščine in delegata Zveznega zbora Skupščine SFRJ. PREDSEDNIK ZBORA ZDRU¬ ŽENEGA DELA — Vida Vukovič iz Litije, rojena 29. 9. 1953 v Ljubljani. Izhaja iz delavske družine. Po pokli¬ cu je diplomirana ekonomistka, zaposlena v Predilnici Litija. Svojo aktivnost in zavzetost za razvoj sre¬ dine, v kateri živi, je pokazala že v mladinski organizaciji, v okviru katere je opravljala pomembne na¬ loge. Bila je vodja plansko-analitske službe v Občinskem komiteju za pla¬ niranje in družbenoekonomski raz¬ voj pri Skupščini občine Litija, zato ima gotovo veliko izkušenj za us¬ pešno opravljanje r.alog predsedni¬ ka zbora združenega dela. To so vedeli tudi delavci Predilnice Litija in občani šestih krajevnih skupnosti, ki sojo predlagali za to dolžnost. PREDSEDNIK ZBORA KRAJE¬ VNIH SKUPNOSTI — Ivan Godec iz Litije, rojen 3. 8. 1942vGolišahpri Kresnicah. Izhaja iz delavske družine. Po poklicu učitelj se je že zelo mlad vključil v družbenopoli¬ tično delo. V okviru družbenopoliti¬ čnih organizacij je doslej uspešno opravljal vrsto pomembnih in odgovornih nalog. V občini Litija je bila vsekakor najpomembnejša na¬ loga sekretarja OK ZKS Litija. Tre¬ nutno opravlja dolžnost izvršnega sekretarja za kadrovsko politiko in idejnopolitično usposabljanje pri Centralnem komiteju Zveze komu¬ nistov Slovenije. Tov. Ivana so za predsednika zbora predlagali občani KS Litija-levi breg in Šmartno. Pojasnilo volilcem 1. Pri volitvah in referendumih se često dogaja, da osebe niso vpisane v volilne imenike predvsem zaradi tega, ker niso uredile vsega potrebnega glede prijave bivanja. ONZ bo vnesel vsespremembe v imenike vključnos 6. 3. 1986. Poznejših sprememb ne bo možno vnesti (prijava, odjava, smrt). Vsi tisti, ki ne bodo do tega datuma uredili zadev, bodo vpisani v imenike po prejšnjem bivanju in bodo tam tudi volili. 2. Občani, ki ne bodo vpisani v volilne imenike, pa dejansko bivajo na obm¬ očju občine, bodo lahko volili s potrdilom. Da pa občanu nebo potrebno po potrdilo na Oddelek za notranji.' zadeve SO Litija, bo to preverila volilna komisija po telefonu, oddelek pa ji bo naknadno posredoval potrdilo. 3. Zaradi nove tehnike izdelave volilnih imenikov (po zaporednih hišnih številkah), bo iskanje po seznamu težje, zato prosimo, da prinesete vabilo s seboj. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVE¬ TA SKUPŠČINE OBČINE — Bojan Mihelič iz Gabrovke, rojen 2. 12. 1946 v Ljubljani. Po poklicu je inže¬ nir agroživilstva. Po končanem šola¬ nju seje zaposlil v Kmetijski zadrugi Gabrovka — Dole, v kateri je kasneje postal tudi direktor. Takoj seje vključil v delo samoupravnih or¬ ganov in organov družbenopoliti¬ čnih organizacij v delovni organiza¬ ciji in krajevni skupnosti. S svojim delom je veliko prispeval k hitrejše¬ mu razvoju delovne organizacije in krajevne skupnosti. Aktiven je tudi v občinskih organih, zlasti s področja znanja predlagali za opravil"' dolžnosti predsednika i 7Vr! _* sveta. izvrš V Predlog kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Mirko Kaplja Jože Kovič Janez Lukač Vida Vukovič i van Godec Bojan Mihelič Predlog kandidatov za opravljanje odgovornih dolžnosti v skupščinah SIS občine Litija Izobraževalna skupnost predsednik skupščine: — Gusti Cvetežar, 1949, strojni tehnik, Litija-levi breg podpredsednik — Vlasta Grom, 1959. organizator dela, Predilnica, Šmartno predsednik zbora uporabnikov — Nada Jovanovič, 1948, upravna delavka, OK ZKS, Litija-desni breg predsednik zbora izvajalcev — Rezi Brilej, 1946, učiteljica, OŠ Litija, Litija-levi breg Kulturna skupnost predsednik skupščine — Lojze Vidic, 1935, strojni tehnik, Rudis, Litija-desni breg podpredsednik — Lojzka Koritnik, 1938, predm. učiteljica, OŠ Šmartno, Litija- l.b predsednik zbora uporabnikov — Jože Kos, 1959, lesni tehnik, LIL, Polšnik predsednik zbora izvajalcev — Berta Juvan, 1948, učiteljica. OŠ Litija, Litija-desni breg Telesnokulturna skupnost predsednik skupščine — Igor Medved, 1953, predm. učitelj, OŠ Gabrovka, Gabrovka podpredsednik — Hari Leopold. 1944, varnostni inž.. Beton Zagorje, Litija-d.b. predsednik zbora uporabnikov — Matjaž Peskar, 1953, elek. tehnik, PTT Lj, Litija-desni breg predsednik zbora izvajalcev — Marko Godec, 1954, KV strugar, Jevnica Skupnost otroškega varstva predsednik skupščine — Anton Jan, 1942, lesni tehnik, Mizarstvo Litija, Litija-d.b. podpredsednik — Lidija Skubic, 1958, admin. tehnik. Predilnica, Litija-d.b. predsednik zbora uporabnikov — Franci Boldin, tekstilni tehnik. Predilnica, Litija-levi breg predsednik zbora izvajalcev — Olga Sinreih. 1950, vzgojiteljica, VVO Litija, Litija-l.b. Skupnost socialnega skrbstva predsednik skupščine — Marica Muzga, 1941, ekonomski tehnik, OGZ Litija, Litija-d.b. podpredsednik — Blaža Novak, 1953, administratorka. Dom Tišje, Litija-levi breg predsednik zbora uporabnikov — Dragica Mravlja, 1951, psihologinja, OŠ Šmartno, Šmartno predsednik zbora izvajalcev — Marija Tomšič, 1956, fizioterapevtka, Dom Tišje, Litija-d.b. Občinska zdravstvena skupnost predsednik skupščine — Mija Poglajen, 1952, višjasoc.delavka,SSzazaposl., Litija-d.b. podpredsednik — Janez Zarnik, 1936, ekonomist. Kovina, Litija-levi breg predsednik zbora uporabnikov — Sonja Kolar, 1927, upokojenka. Šmartno predsednik zbora izvajalcev — Slavka Matoz, 1942, ZD Litija, Litija-d.b. Skupnost socialnega varstva predsednik skupščine — Marko Mlinar, 1949, sanitarni tehnik, SO Litija, Litija-d.b. podpredsednik skupščine — Mira Prašnikar, 1958, upravna delavka, SO Litija, Litija-l.b. Skupnost za zaposlovanje predsednik skupščine — Vera Bric, 1953, socialna delavka, Predilnica, Litija-l.b. podpredsednik — Srečo Vrečko, 1953, upravni delavec. Kovina, Litija-d.b. Zbor delegatov SPIZ — enota Litija predsednik skupščine — Marija Lemut, 1947, upravna delavka, OŠ Litija, Litija-l.b. podpredsednik — Milan Prašnikar, 1954, grafik, Gradmetal, Litija-levi brest Raziskovalna skupnost predsednik skupščine — Jože Dernovšck, 1936, dipl. ekonomist, MGZ Lj., Litija-levi breg podpredsednik — Ivo Brovč, 1944, inž. strojništva, Gradmetal, Litija-levi breg Kmetijsko zemljiška skupnost predsednik skupščine Jože Habjan, 1933, inž. gozdarstva, GG Litija, Litija-desnibreg podpredsednik skupščine Jože Rappl, 1922, upokojenec, Gabrovka Stanovanjska skupnost predsednik skupščine Jože Šinigoj, 1946, usnjarski tehnik, Usnjarna, Šmartno predsednik zbora uporabnikov — Jože Tršelič, 1943, prometni tehnik, ŽTP Lj., Litija-desni brel predsednik zbora izvajalcev — Ivo Sabari, 1958, strojni tehnik, Gradmetal, Litija-levi breg Komunalna skupnost predsednik skupščine Andrej Kralj. 1930, komercialist, Predilnica, Litija-levi breg predsednik zbora uporabnikov miderik Dacar, 1942. prometni tehnik, Iskra Lj, Šmartno predsednik zbora izvajalcev — Janez Orehek, 1960, gr. tehnik. Komunala Litija, Hotič Cestna skupnost predsednik skupščine — Jože Lovše, 1942, dipl. inž. lesarstva, LIL, Jablaniška dolm« podpredsednik — Lado Ribič, 1947, avtomehanik, Elma Polšnik, Polšnik predsednik zbora uporabnikov ~ i U r Z Po , ne , bŠe 1 k ’ 19 . 34 ’ ekonomski tehnik, LIL, Litija-l.b- predsednik zbora izvajalcev ., — - c ena Železnik. 1951,gimn. maturant,Cest. p. Litija, Litija- Požarna skupnost predsednik skupščine ~ nnrln K rH iČ j 19 , 30 ' upokojenka, Jevnica podpredsednik ~ ^! 0r Zupan, 1933, gasilski tehnik, LIL. Litija-levi breg predsednik zbora uporabnikov nrrnl 7 1945 - ek °nom. Pletenina Lj, Vače predsednik zbora izvajalcev - Peter Brunček, 1937, PTT mehanik, PTT Lj. Kresnice 2. STRAN V\ V Litiji in Šmartnem bomo 16. marca glasovali tudi krajevni samoprispevek r Sodelovanje Predilnice Litijska Predilnica, ki letos praznuje 100-letnico obstoja, je prebivalcem Litije z odprtimi rokami ponudila pomoč in sodelovanje. Delavski svet Predil¬ nice je namreč sprejel sklep, da prevzame izvajanje programa samoprispevka »Litiji- Kaj n. toprav lep prispevek ob njeni 100-letnici k napredovanju našega IIlCSt3? To sodelovanje Predilnice seveda vzbuja v prebivalcih občutek zanesi jivosti pri realizaciji programa, pri glasovanju na referendumu pa odločanje za AnflkllPV Cika samopri s P evek ' r Oba dela mesta ZA! Zakon predvideva samo krajev¬ ni samoprispevek in izjemoma 'občinski, mestni samoprispevek pa ne. Zato bo referendum v mestu Li¬ lija izveden posebej v krajevni 'skupnosti levi breg in posebej v KS j, desni breg, seveda za enak prog¬ am. Pogoj ža uvedbo samo¬ prispevka in s tem pridobitev ve¬ čnamenske dvorane in adaptacije šole torej je, da samoprispevek v obeh mestnih krajevnih skupnos¬ tih uspe. Glasovalna mesta bodo na istih mestih kot volišča 16. mar¬ ca. odprla pa sc bodo ob 7. uri ! zjutraj. - Litijani sc dobro zavedajo, da grezaobjekt. ki jim boslužil vsaj 50 let, zato, kot je bilo razvidno iz raz¬ prav, ne bodo omahovali pri glaso- 1 vanju za samoprispevek. L Kdo ne bo plačeval samoprispevka? Krajevni samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialno¬ varstvenih pomoči, priznavalnin, invalidnine in drugih prejemkov po predpisih o vojaških in civilnih in validih vojne, od denarnega nad¬ omestila za telesno okvaro, dodat¬ ka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polnopokoj- ninsko dobo, od starostne pokoj¬ nine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proizvod¬ nem delu oziroma na delovni prak¬ si. Samoprispevek se ne plačujeod osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presegajo zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavcev, določenega z zakonom. V._. Koliko bomo dali, koliko bomo zbrali? — 2% od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke — 2% od drugih dohodkov občanov po zakonu o davkih obča nov, razen dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic — 2 od pokojnin S takšnimi prispevki bomo v petih letih zbrali 280 milijonov din. Vzdrževanje objekta Samoprispevek mesta Litije Prebivalci mesta Litije se bodo 16. 3.1986 odločali o napredku in razvoju svojega mesta. , . dosedanji sestanki — teh pa ni bilo malo — so pokazali, da prebivalci Litije hočejo in želijo objekt, v katerem bodo zadovoljevali svoje športne, ..abavne in kulturne potrebe. To pa bo večnamenska dvorana, ki bo zgrajena zraven osnovne šole na Rozmanovem trgu. Seveda, če bo samoprispevek 16. marca uspel, v kar pa člani pripravljalnega odbora ne dvomijo. P dosedanjih razpravah seje pokazalo, da je skrajni čas, da Litija pridobi večnamensko dvorano. Ljudje jo celo že veliko let močno pogrešajo, saj so zaradi tega prikrajšani za mnoge dejavnosti. Zlasti mladi ljudje so biii priza¬ deti, kar več generacij je pričakovalo takšno dvorano, pa je doslej še nismo uspeli zgraditi. Poleg večnamenske dvorane bodo Litijani v okviru šole na Rozmanovem trgu uredili tudi prostor za jedilnico, popravili streho na šoli, napeljali vodovod v učilnice in uredili prostore za dejavnost glasbene šole in Sindi¬ kalnega pihalnega orkestra. bor predvideva, da bomo stroške funkcioniranja večnamenske dvorane in ejenih prostorov v šoli krili s posvečeno prispevno stopnjo v »'sini 0,28%. To pomeni le povečanje Stroškov glede na večje površine in p ne adaptacije. . azpravah so občani postavili tudi nekatera vprašanja v zvezi z l ‘P ra '. l a " J ™' '" O« večnamenske dvorane. Pripravljalni odbor se je n ^ J T ensko dvorano upravlja ena izmed organizacij, k. povezuje telesnokulturno de^ IS >. npr. Zveza telesnokulturnih organizacij Litija, nosti. nosti. ^~!°j a . c ij® P a . se .j c odbor odločil, ** a mikrolokacije ne bi določal sam^kergre^za 111 "amen odbora, da košarkarskega igrišča op suh ne ■>. ””T£ j a j,§ en * e probleme v zvezi s cestnim prometom in parkirišči ter P’ , eda je treba odgovoriti tudi na vprašanja, da bodo prebivalci Littie^radiili *• ki je pravzaprav širšega pomena, ne pa samo za Litij . J • jj za vz drže- ‘^bouporabna tudi za druge občane. Vendar bomo v prispevni stopn rza v^ združevali vsi občani. Nenazadnje pa mu. .- nazadn je dlavee iz vse občine (in izven), delno daje odgovor na p J ' j k ; gradijo treba reči tudi to, da tudi v drugih krajih občine ljudje s samoprispe k g J nalne objekte (npr. ceste), ki jih uporabljajo vsiobcam. Menda sepr, teh zad mo napletali in zaradi ozkih gledanj, k. nikamor ne peljejo, vse sku P j 'Plicirali? -4e razprave med občani so pokazale, da prebivalci Litije podpirajo prog- e zlasti pa so veseli, da se je v akcijo vključila r 1 ni Program za vse Litija je razmeroma veliko mesto, zato je v njem — razumljivo — tudi veliko različnih interesov. Sestaviti program samoprispevka, ki bi kolikor toliko zadovoljil vse meščane, zato ni bila tako lahka naloga, ki pa jo je — tako so po¬ kazale dosedanje razprave — pri¬ pravljalni odbor kar uspešno izvedel. Že večnamembnost dvorane bo zadovoljila staro in mlado, saj bodo v njej potekale vse mogoče športne, telesnokulturne in rekrea¬ cijske dejavnosti in razne kulturno zabavne prireditve. Adaptacija šole bo izboljšala razmere v tej šoli, učenci bodo pridobili še jedilnico, glasbena šola pa prostore za delo. Pripravljajni odbor pa meni, da to še ni vse. Če bi prvi litijski samo¬ prispevek uspel, se lahko nad¬ ejamo še česa, v prvi vrsti pa pla¬ valnega bazena, ki bo na vrsti takoj za tem. Vsega naenkrat pa res ni mogoče narediti. Zato je na mestu poziv odbora k postopnosti. To pa tudi pomeni, da bi se morali Litija¬ ni že 16. 3. odločiti za prvi korak pri urejanju svojega mesta. Izgradnja večnamenske dvorane 45 x 31 m, garderobnih in dru¬ gih prostorov ter opreme, jedilnica v šoli in adaptacija šole. V adaptirani litijski šoli se bodo učenci bolje počutili, svoje prostore pa bo dobila tudi gasbena šola. (Foto: J. Kobal) Kaj bo v večnamenski dvorani? _ kompletna telesna vzgoja otrok osnovne šole Litija — rekreacija občanov v Litiji — rokomet — košarka. — odbojka — mali nogomet — vsi drugi dvoranski špprti _ množične kulturno zabavne prireditve (plesi, nastopi kulturnih sku¬ pin, koncerti, zabave itd.) _ manifestativne dejavnosti (zborovanja, proslave...) Staro telovadnico (nekdanji sokolski dom) bo nadomestila nova večnamen¬ ska telovadnica, v kateri bodopoleg šolskih otrok našli svojprostortudi obča¬ ni Litije. J Kaj menijo o litijskem samoprispevku? Dr. Pavle Lebinger, direktor TOZD Zdravstveno varstvo Litija:»Ko bomo v Litiji zgradili večnamensko dvorano, bodo ljudje v prostem času vsaj lahko kam šli, saj sedaj takšnih možnosti sko¬ rajda nimajo. Torej je takšna dvorana Litiji potrebna, tako mladini kot vsem ostalim občanom. Mislim, da bo to pričetek izboljševanja življenja v Litiji in da bomo, če bomo ta samoprispevek iz¬ glasovali. v Litiji še kaj zgradili .« Jože Mirtič, direktor Predilnice: »Kot gospodarstvenik Tn direktor Predilnice Litija sem dolžan in odgovoren skupaj s svojimi sodelavci in vsemi delavci v procesu proizvodnje skrbeti za povečano rast proizvodnje, za povečano produk¬ tivnost dela, visoko kvaliteto pr¬ oizvodov, vključevanje v mednarodno delitev dela, ustvarjanje dohodka, hu¬ manizacijo dela, povečanje osebnega in družbenega standarda delavcev in ne na¬ zadnje tudi za svetlejšo perspektivo teh delavcev, ki danes z znanjem in delom ustvarjajo in krepijo svoj družbeni pol¬ ožaj, kakor tudi za generacije, ki še bodo prihajale in dajale svoj prispevek k rasti gospodarske moči v tovarni in vsej občini. In vendar bi bila velika zmota in kratkovidnost, če bi razmišljali ie o las¬ tni eksistenci in skrbi ie za naše delavce in njihov družbeni položaj, ob tem pa ne spoznali resnice in potrebe celotnega družbenega reprodukcijskega ciklusa. Ob tem svobodno razmišljam in si zas¬ tavljam vprašanje, kdajjekakšen narod velik ali majhen, suveren in svoboden. Zame je odgovor jasen — takrat, ko ima na višjem nivoju urejeno šolstvo in prosvetiteljstvo, varstvo otrok, urejeno zdravstvo, ko razvija in širi dediščino kulturne danosti, ko je omogočena kar najširša kreativnost lastne rekreacije, kulturne in fizične, ko se človek v kraju, kjer živi in dela, počuti svobodnega, us¬ tvarjalnega, in ko čuti vsak posameznik, da je del naroda, ki mu pripada. Kaj mis/im o krajevnem samoprispev¬ ku s programom, ki je zastavljen? Mo¬ ram reči. da se z njim strinjam. Delovnim ljudem in mladini moramo poleg delovnega mesta omogočiti tudi širše kulturno, družbenopolitično in športno udejstvovanje. Z uresničitvijo realiza¬ cije krajevnega samoprispevka bomo delovnim ljudem to tudi omogočili. Prepričan sem rudi. da bo združeno delo v obeh krajevnih skupnostih in na širšem področju Litije pomagalo pri rea¬ lizaciji zasnov'samoprispevka .« Anton Primožič, predsednik telesno¬ kulturne skupnosti: »Z referendumom se odločamo o izgradnji večnamenske telo¬ vadnice pri osnovni šoli na Rozmanovem trgu. Z izgradnjo te telovadnice se bodo izpolnile želje litijskih ljubiteljev športa, ki so 15 let zaman dopovedovali, kako je ta telovadnica Litiji potrebna. S to telo¬ vadnico bo na razpolago dovolj prostora, da bodo lahko vsa športna društva v Litiji in bližnji okolici načrtno vadila in na podlagi lega dosegala tudi boljše rezul¬ tate. Pri tem pa bo imela tudi množica ljubiteljev rekreacije dovolj prostora za svoje udejstvovanje. Mislim, da bo to najboljša zdravstvena preventiva za vse generacije. Telovadnica naj bi tudi pos¬ lala zbirališče mladine. << Jože Grošelj, ravnatelj osnovne šole v Litiji: »Litija. naše mesto se mora razvi¬ jati skladno, to pomeni, da se morajo razvijati vse dejavnosti: šolstvo, zd¬ ravstvo, otroško varstvo, kultura, telesnokulturna dejavnost in druge. Lili¬ ja je občinsko središče in se mora razviti tudi zaradi velike koncentracije ljudi, ki živijo v mestu. Zdrav telesni razvoj mla¬ dih ljudi terja tudi primerne lelesnokul- turne objekte. S samoprispevkom Litije pa bomo pridobili primerno ve¬ čnamensko dvorano, hkrati pa tudi adaptirali staro šolo. Obojeje v tem tre¬ nutku najnujnejše, zato pričakujem, da bodo Litijani glasovali za samoprispe¬ vek. « Janez Baš, predsednik sveta KS Litija-desni breg: »Skrajni čas je že, da se mesto Lilija reši iz zaostalosti, saj so nas druga mesta v tovrstnem razvoju že zdavnaj prehitela. Ljudje v našem mestu so postali že kar nekam malodušni. ker nimajo objektov za športno in zabavno življenje. Sedaj je priložnost, da pričnemo tudi naše mesto razvijati, in pričakujem, da bodo ljudje glasovali za razvoj.« Tine Brilej, predsednik sveta KS Litija-levi breg: »Sedaj je priložnost, da sc Litijani odločimo za samoprispevek in da v Litiji končno dobimo večnamensko dvorano. Že trikrat smo se lotili gradnje tega objekta, pa j e vedno prišlo kaj vmes. da nam ni uspelo. To tudi pove. daje Liti¬ ja takšno dvorano potrebovala že pred vsaj petnajstimi leti. Ob dejstvu, da bo pri izvajanju programa sodelovala tudi Predilnica, pa vidim sploh enkratno priložnost, da bomo tisto, kar bomo iz¬ glasovali, tudi zgradili. Grezaobjekt. ki bo vsaj za 50 let, in pričakujem, da se bodo Litijani odločili za samoprispevek. Nenazadnje pa bomo popravili tudi šolo.« Tone Zupančič: predsednik KO SZDL Litija — levi breg: »Prepričan sem. da bi Litija večnamensko dvorano za vse vrste spot nih in kulturno zabav¬ nih aktivnosti nujno potrebovala že pred desetimi leti. Tokrat je edinstvena priložnost, da se Litijani z glasovanjem za naš prvi samoprispevek odločimo, da tudi v Litiji dobimo nekaj novega, ko¬ ristnega in predvsem nujnega za nas vse. Tudi za osnovno šolo mislim, da je skraj¬ ni čas, da jo popravimo in s tem našim otrokom omogočimo normalne pogoje za delo in učenje.« Mari Merzel, predsednica krajevne organizacije SZDL Litija — desni breg: »Potreba po večnamenskem prostoru v mestu Litija je že vrsto let znana. Vsi krajam si moramo prizadevati, da bo naš prvi krajevni samoprispevek uspel. Če bomo realizirali predvideni program, bomo prav gotovo z organizacijo razli¬ čnih prireditev izboljšali življenje in počutje otrok, mladine in odraslih. Tudi najnujnejšo adaptacijo šote moramo čimprej realizirati. Vsi občani, ki se vozijo na delo izven Litije, bodo v novi večnamenski dvorani imeti možnost vključevanja v različne aktivnosti in sodelovanje. Največje zagotovilo, da bo program našega samoprispevka resnično realizi¬ ran. je. da ga bo izvajala Predilnica Liti¬ ja. Ta odločitev pomeni, da bodo naša sredstva pri pravem gospodarju. Prizadevanja, aktivno delo in enot¬ nost v nadaljnjih akcijah so zagotovilo za naš lepši jutri.« Ljubitelji športa so še posebej aktivni Litija je že od nekdaj športno mesto. Tu so vznikli že mnogi vrhunski športniki, na čelu z jadralnim letalcem Milanom Boriškom. večkratnim državnim prvakom. (Mimogrede: Litijani potihem že razmišljajo, da bi bodočo večnamensko dvorano imenovali prav po Milanu Br-išku!) Doslej je bila Litija najbolj znana po odličnih atletih, v zadnjem času pa po košarkarjih. (Jesenšek, Hauptman), rokometaših (Kolar, Kres, Spende), nogometaših (Domadenik, Preloga^ Zupančič), letalskih modelarjih (Rozman, Kolman), tekačih (Brodar, Černe, N. in P. Poznajelšek, Pavliha itd.). Ljubiteljev športa v Litiji tudi danes ne manjka in prav tl so najbolj aktivni v pripravah na referendum. Od tistih najmlajših-pionirjev, ki šele spoznavajo prve aktivnosti športne tehnike, pa tistih, ki so prav v tem obdobju na vrhuncu, do onih, ki sesšportomukvarjajoleše ljubiteljsko ali pa so zgolj spremljevalci in gledalci. Seveda so na čelu vseh spet neumorni telesnokulturni funkcionarji. 3. STRAN ■7 -,.. ■-■ x "*■ - ■ ' ' ' -- : U ■ Ureditev ceste za krajevnim uradom ho izboljšala življenjske pogoje Rekonstrukcija in asfaltiranje ceste v Zavrstniku — želja, ki postaja resničnost Pločnika na Ustju bodo še zlasti veseli pešci SAMOPRISPEVl Glasujmo Kaj bomo zgradili s sredstvi prvega krajevnega samoprispevka? Zbora občanov v Šmartnem in Zavrstniku sta potrdila naslednji program: 1. Ureditev Zadružnega doma všmartnem za i/vajanjeenostavnih prire¬ ditev/gradbena dela znotraj zgradbe, ureditev ogrevanja, električne napeljave in razvestljave 13.000.000 din 2. Nadaljevanje gradnje ceste skozi Zavrstnik 10.000.000 din 3. Preureditev ceste za krajevnim uradom v Šmartnem (ureditev kana¬ lizacije, vodovoda, javne razsvetljave in asfaltiranje).... 10.000.000din 4. Izgradnja pločnika za pešce od stanovanjskih blokov na Ustju do spomenika 7.000.000 din 5. Obnova športnih igrišč pri Zadružnem domu in pri osnovni šoli v Šmartnem 8.000.000 din 6. Prenovitev prostorov krajevnega urada v Šmartnem 2.000.000 din Pri izvajanju programa nam bo pomagala širša družbena skupnost Zbrana sredstva, ki jih bomo prispevali občani, ne bodo zadoščala za pokritje vseh potreb, zato nam bo priskočila na pomoč širša družbena skupnost. V izvajanje programa sebodo vključile Samoupravna komunal¬ na skupnost. Skupnost za ceste in organizacije združenega dela v naši krajevni skupnosti. Kje in kako bomo glasovali? Glasovalna mesta bodo: — v Osnovni šoli Šmartno za naselja: Šmartno in del Male kostrevnice — v Gasilskem domu na Ustju /a naselje Ustje — v Gasilskem domu Zavrstnik za naselje Zavrstnik JEVNI SKUPNOSTI ŠMARTNO naš skupni napredek Spoštovani krajani Šmartno, Ustja in Zavrstnika! r' n $Čina krajevne skupnosti Šmartno in Krajevna konferenca SZDL sta y j,vriu, tla brez prispevka v vas, krajanov, ne bo mogoče uresničiti zamisli o hitrejšem razvoju naše krajevne skupnosti, ki poleg omenjenih treh naselij zajema še del Male Kostrevnice. Oba organa sta sprejela sklep, da razpišemo referendum za uvedbo prvega krajevnega samoprispevka. Če boste oddali svoj glas za naš skupen napredek in če bomo samoprispevek izglasovali, bomo lahko s pomočjo ostalih sofinancerjev uresničili načrtovani program razvoja krajevne skupnosti do letu 1991. Vsi soinvestitorji pogojujejo denarno udeležbo krajanov za prispevek svojih sredstev, sicer bodo denar vložili »’ tiste krajevne skupnosti, ki so že izglaso¬ vale samoprispevek, in teh je v naši občini že večina. Zato Skupščina krajevne skupnosti in Krajevna konferenca SZDL raču¬ nata na vašo zavest, da boste oddali svoj glas ZA samoprispevek in s tem pripomogli k hitrejšemu napredku in lepšemu izgledu kraja, kar pa ho tudi pripomoglo, da se bo društveno življenje na kulturnem in telesnokulturnem področju še bolj razvilo, bogatejši pa bomo tudi za prepotrebne komunalne pridobitve. Skupščina krajevne skupnosti in njeni organi pa se zavezujejo, da bodo odgovorno skrbeli za namensko porabo sredstev, ki so navedena v programu, ki ga bomo »• nedeljo, 16. marca 1986, z glasovanjem potrdili. Z udeležbo na volitvah in referendumu pa boste ponovno tudi na ta način potrdili pripadnost naši samoupravni socialistični skupnosti. Predsednik K K SZDL Šmartno: Predsednik skupščine KS Šmartno: Tomaž Malenšek Stane Volk V programu L krajevnega samoprispevka je sanacija zadružnega doma Program prvega krajevnega samoprispevka podpira večina občanov naše krajevne skupnosti: Katja Kragelj, članica »Zvona«: »Mislim, da je že skrajni čas. da začelo de/o naših kra¬ janov zaključimo. Žalostno je, da ne znamo ah nočemo ceniti prizadevanj Šmarčanov takoj po osvoboditvi, ki so gradili Zadružni dom naj¬ več s prostovoljnim delom, in pustimo, da zg¬ radba propada. I krajevni skupnosti poti er bujemo večjo dvorano za kulturne prireditve, saj imamo več skupin, ki v šolski avli zaiadi premajhnega odra ne morejo nastopati, pa lu di obiskovalčev'je včasih več, kol jih zmore sprejeti avla.« „ , Šaša Koprivnikar, predsednica smarske mladine: »Z ureditvijo Zadružnega doma bi mladi pridobili možnost, da bi lahko delovali na različnih področjih. Usposobili bi sobo za dela mladih, ki bi se lahko v poljubnem času zbirali in koristno preživljali prosti čas. Obs¬ tajala pa bi tudi možnost, da bi v dvorani pote¬ kale kulturne, plesne in družabne prireditve, kar je želja vseh krajanov, in seveda tudi nas, mladih.« r „ . Janko Hauptman, Zavrstnik: »Cesta skozi našo vas je za prebivalce Zavrstnik a izrednega pomena, zato si že več let prizadevamo, da bi jo modernizirali. Mislim, da je sedaj ugodna pri¬ lika, da združimo vse sile v vasi in na referen¬ dumu vsi glasujemo z a samo pri spe vek t er t a k o s pomočjo širše družbene skupnosti rešimo ta problem.« Lojze Resnik, Zavrstnik: »Naselje Zavrs¬ tnik je vas, razpotegnjena ob cesti v dolžini 1600 metrov. Večina /tiš je že po tradiciji zg¬ rajenih v neposredni bližini ceste. Po njej iz leta v leto narašča osebni, avtobusni in tovorni promet. Najboljšo nevarnosti izpast av/jenipe¬ šci. Srečevanje avtobusov je zlasti i’ zimskem času nemogoče, zato prihaja do čakanja in za¬ mud. kar povzroča pri potnikih slabo voljo. Zaradi naraščajočega prometa nastajajo tudi nevzdržne higienske razmere. Prah. ki se dvi¬ ga z makadama, škoduje ljudem, prav tako pa tudi vrtninam, ki so zaradi onesnaženosti že včasih neužitne. Zavrstničani si zelo želimo, da bi cesta skozi našo vas dobila v naslednjih petih letih asfaltno prevleko .« Lojze Koprivnikar, Šmartno: »S preuredi¬ tvijo ceste za krajevnim uradom bi rešili več problemov: odpravili bi ozko cest,, sedanji Martinovi hiši in pridobili U ?r/ °i prehod za sosesko v Miški dolini A'J /?" 1 preprečili sla/no poplavljanje ohvečim lokalni avtobus bi lahko vozi/okol, 1 urejeno cesto bi vozniki lahko upJfSS obvoznico, če bi se na glavni ccsi, ,il kakršnakoli ovira. Z rušenjem starih pa bi povečali preglednost"in^r prepotreben parkirni prostor .« -i DruHica Mravlja, Ustje: ■•ŽntcUi, voilnzSmurina\l.nijočc:D,ibr m l,i na cesta. Znebili sina se prahu in „ e J*. kamenja, ki smo pa včasih mleli »L, A Kaj pa varnost? Skoraj ves „ preusmeril na bližnja pol ilo / .* * smo odrinjeni na rob ceste. Posebno je Ul cesta življenjsko nevarna itn,' njih že težko čakamo, da bi ob robila Ijali pločnik, ki hi poskrbet varnost najmlajših.« Peter Ciradišek, rokometaš: »fodpi, cijo za samoprispevek, ki se načrtuje ? krajevni skupnosti. Mislim, daježezif' da uredimo Zadružni dom, zavzemantnC di za ostali de! programa. Res pa je, 4 . preteklosti že precej zamudili. Kot špem aktivni rokometaš pa upam, da bi črju,' lahko prišla v program za nas premi športna dvorana.« Danica Adamčič, upokojenka: kraj. ki se ponaša z večstoletno zgodovino samostojna župnija se omen ja že odleta I prvo šolo je dobilo pred več kot tristok l tudi društveno življenje je bilo že v mit ‘ stoletju zelo pestro. Matični ur ud, ki jr delovati leta 1949, se je v zadnjih letih raznih težavah, med drugim tudi zaradi reznih prostorov. Njegovo področje jen saj zajema 51 naselij, kjer živi okoli VM-. biva/cev. Ker matičnega urada k raj ne ni pogrešati, smo se dogovorili, da /iJ prostore uredimo in jih namenimo ki potrebe krajevne skupnosti. Koliko krajjl pomeni matični urad. vedo le oni sami, nanj zatekali ne le v uradnih zadevali m N jim je pomagal tudi pri reševanju osdmU tj drugih problema v.« 11 Kdo od občanov ne bo plačeval samoprispevka? Krajevni samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstve¬ nih pomoči,od priznavalnin, invalidninindrugih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega za telesno okvaro, dodatka za pomoč in postrežbo, pokojnine, ga zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostne pokoj¬ nine. priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentovterod nagrad, kijih prejemajo študentje in učenrina proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. r A Občinska volilna komisija objavlja RAZGLAS o voliščih za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občine Litija, ki bo v nedeljo 16. marca 1986 I. KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA-LEVI BREG 1. volišče: Graška c. 64 pri Kovaču: Graška cesta, Ulica 25. maja, Marokova pot — del neparne številke, Bevkova ulica—del hišneštev. 1,3, 5, 12, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 34 in 38, Kidričeva cesta — del hišne štev. 23, 25, 27,29, 31,33 in Gorenji Log. 2. volišče: Osnovna šola Litija, Bevkova 3: Cesta Dušana Kvedra — del parne številke, Prvomajska ulica, Cesta Zasavskega bataljona, Vego¬ va ulica, Prisojna ulica, Gubčeva ulica, Badjurova ulica, Loška ulica, Prečna ulica, Na Dobravi, Kidričeva cesta—del hišne štev. 2,3,4,5,6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20 in 21, Grumova ulica, Bevkova ulica — del hišne štev. 2,4, 6, 8, 10, Praprošče, Bobek. 3. volišče: Dom borcev, Ponoviška 6: Trg na Stavbah, Ponoviška cesta, Parmova ulica, Cankarjeva cesta, Ljubljanska cesta, Predilniška uli¬ ca, Topilniška ulica, Na gričku, Marokova pot — del parne hišne številke, Cesta Dušana Kvedra — del neparne hišne številke, Kidriče¬ va cesta — del hišna štev. la. II. KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA-DESNI BREG 4. volišče: TD Litija, Valvazorjev trg 6: Valvazorjev trg, Trg svobode. Rudarska ulica. Jerebova ulica, Vrvarska ulica, Ulica Milana Bon¬ ska, Ulica Mire Preglejeve, Cesta komandanta Staneta — del hišne štev. 1, 2, 4j in 6, Brodarska ulica — del hišna štev. 2, Podkraj, Podšentjur, Sirmanski hrib, Veliki vrh. 5. volišče: Osnovna šola Litija, CKS 2: Cesta komandanta Staneta—del hišne štev. 8, 10, 12, 14, 16, 18, Ulica solidarnosti, Maistrova ulica, Ulica Luke Svetca. 6. volišče: samski dom, CKS ll:CestakomandantaStaneta — delhišne štev. 3, 5,7,9, 11,13,15,17, Brodarska ulica, Savska cesta, Zasavska cesta. 7. volišče: Zdravstveni dom, Partizanska 8: Sitarjevška cesta, Šmarska cesta, Pokopališka pot, Frtica, Levstikova ulica. 8. volišče: Cestna uprava, Grbinska 34: Grbinska cesta, Ježa, Partizan¬ ska pot, Ulica bratov Poglajen, Cesta Dolenjskega odreda. IV. KRAJEVNA SKUPNOST VAČE 11. volišče: Osnovna šola Vače: Vače, Slivna, Mala sela, Kandrše — del, Klenik, Laze, Potok, Ržišče, Vovše, Široka set, Podbukovje,Cirkuše, Boltija. V. KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA 12. volišče: Zadružni dom Jevnica: Jevnica, Kresniške Poljane. Golišče. VI. KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE 13. volišče: osnovna šola Kresnice: Kresnice. 14. volišče: Kresniški vrh pri A. Bokalu: Kresniški vrh. VII. KRAJEVNA SKUPNOST SAVA 15. volišče: Zadružni dom Sava: Sava, Leše 16. volišče: Sp. Log pri Tinčku: Spodnji Log. 17. volišče: grad Ponoviče: Ponoviče. VIII. KRAJEVNA SKUPNOST POLŠNIK 18. volišče: Osnovna šola Poišnik: Polšnik, Preveg, Stranski vrh, Šumnik, Tepe, Velika Preska, Borovak, Zglavnica, Renke. 19. volišče: Osnovna šola Mamolj: Mamolj, Dolgo brdo. 20. volišče: Osnovna šola Konjšica: Konjšica, Ravne. IX. KRAJEVNA SKUPNOST JABLANIŠKA DOLINA 21. volišče: Gasilski dom Breg: Breg pri Litiji, Zagorica, Tenetiše. 22. volišče: Gasilski dom Zg. Jablanica: Zg. Jablanica, Sp. Jablanica, Ja- blaniški_potok, Gradiške Laze, Selšek, Cerovica. 23. volišče: Cešek Slavko, Jablaniške Laze 3: Jablaniške Laze, Bukovica 24. volišče: Zaman Alojz, Gradišče 2: Gradišče. X. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO PRI LITIJI 25; volišče: Osnovna šola Šmartno: Šmartno, Mala Kostrevnica_del hišne številke od 1 do 14. 26. volišče: Gasilski dom Ustje: Ustje. 27. volišče: Gasilski dom Zavrstnik: Zavrstnik. XI. KRAJEVNA SKUPNOST ŠTANGARSKE POLJANE 28. volišče: Osnovna šola Št. Poljane: Št. Poljane, Volčja jama, Dragovško, Ščit, Jastrebnik. 29. volišče: A. Slapničar, Reka-Gozd: Reka-Gozd. 33. volišče: J. Fortuna, Liberga: Liberga, Jelša, Preska nad Kostrevnico. XIV. KRAJEVNA SKUPNOST RIBČE 34. volišče: Osnovna šola Ribče: Ribče, Vernek. XV. KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO 35. volišče: Osnovna šola Gradišče: Gradišče, Poljane, Kamni vrh, Zagrič, Sevno, Primskovo, Dolnji in Gornji vrh, Vinji vrh, Ježni vrh, Obla ,, Sorica, Stara gora, Mišji dol, Mihelca, Ješče, Mulhe. 36. volišče: Gasilski dom Sobrače: Sobrače, Pustijavor, SelaSobrače, vta pri Sobračah, Radanja vas. XVI. KRAJEVNA SKUPNOST DOLE PRI LITIJI 37. volišče: Krajevni urad Dole: Dole pri Litiji, Kal, Prevole, Suhadole- Zavrh. 38. volišče: Osnovna šola Gradišče 2a: Gradišče, Ježevec, Prelesje. 39. volišče: J. Povše, Dobovica 3: Dobovica, Radgonca, Zagozd. 40. volišče: S. Tratar, Kostanjevica 3: Kostanjevica. 41. volišče: V. Povše, Ravne 9: Ravne nad Šentrupertom, Strmec. 42. volišče: J. Grčar, Velika goba 6: Velika goba, Mala goba, Lju e Lazih, Ceplje, Preženjske njive. 43. volišče: I. Centa, Sp. Jelenje 9: Sp. Jelenje, Gorenje Jelenje. 44. volišče: S. Tekavec, Selce 4: Selce, Slavina, Hude Ravne. 46. volišče: 47. volišče: 48. volišče: 49. volišče: Ravne. 50. volišče: skalo. 51. volišče 52. volišče 53. volišče 54. volišče 55. volišče 56. volišče .... . .silnim, nrezovo 6. u. D. Kastelic, Vodice 14: Vodice. Osnovna šola Gabrovka: Gabrovka, Klanec, iviu Gasilski dom Tihaboj: Tihaboj, Brglez, Lukovec, t D. Resnik, Tlaka 13: Tlaka, Brezje pri Kumpol. F. Kocjančič, Moravče n. h.: Moravče, Hohovica, P L Martinčič, Gabrska gora 9: Gabrska gora. L. Pompe, Okrog: Čateška gora, Križišče, Okrog, sv *?abšek, Gobnik 20: Gobnik. " v! - !" ar,inčif ' Kamni vrh 14: Kamni vrh, Laze. ??• Nova gora 14: Nova gora. :: Gasilski dom Javorje: Javorje. XII. KRAJEVNA SKUPNOST VINTARJEVEC 30. volišče: Dom Tišje: Črni potok, Podroje, Vintarjevec, Riharjevec 31. volišče: Osnovna šola Javorje: Javorje, Leskovica, Vrata. * VII L KRAJEVNA skupnost velika štang a ' Po5 : e P Rač?ca ni V ' Štanga: Vdika Š