Ameriška Domovina AMOMCAM IN SPIRIT P0RSI8II IN LMMUAO« OM.V SLOVCNIAN MORNINO NCWSPA AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, October 11,1 983 VOL. LXXXV Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV V atentatu v Rangoonu, Burma ubitih 16 članov južnokorejske vladne delegacije RANGOON, Burma - Preteklo nedeljo so neznani atentatorji eksplodirali močno bombo, nastavljeno v burmeškem spomeniku Mavzolej junakov, ko je spomenik obiskalo južnokorejsko vladno delegacijo. Dvoma ni, da so želeli atentatorji ubiti južnoko-rejskega predsednika Čun Doo-hwana, ki pa Po golem naključju ni bil navzoč. V atentatu je pa bilo ubitih 16 članov delegacije, med njimi 4 člani vlade. Ubiti so bili tudi trije burmeški časnikarji. Predsednik Čun, ki je prišel na kraj a-tentata kmalu po eksploziji, se je vrnil do-, mov v Seoul, J. Korejo. Dejal je, da nosi odgovornost za atentat Severna Koreja. Poročila potrjujejo, da se je nahajala v nekem burmeškem pristanu severnokorejska tovorna ladja, vendar burmeški preiskovalci ne niso našli nobenih podatkov, ki bi pričali o identiteti storilcev. Drugo poročilo iz Ran-goona pravi, da je mednarodna policijska organizacija Interpol že pred atentatom obvestila burmeško policijo, da se v Burmi nahajajo nekateri znani evropski in arabski teroristi. Atentat je hud udarec za vlado predsednika Čuna. Ubit je bil podpredsednik vlade Suh Suk-joon, zunanji minister Lee Bum-suk ter Čunov osebni tajnik. Več vodilnih južnokorejskih ekonomikov je tudi bilo ubitih. V Washingtonu sicer ne pričakujejo ka-posebne politične krize v Južni Koreji, vendar so zaskrbljeni, ker namerava predsednik Reagan obiskati Južno Korejo. Predsednik je odpovedal že napovedan obisk na Filipinih deloma zaradi skrbi za svojo oseb-no varnost. Komisija za obravnavo ameriške politike do Srednje Amerike obiskuje to območje PANAMA CITY, Pan. - Komisija, ki l0 je imenoval predsednik Ronald Reagan z Namenom, da bi proučevala ameriško politi-0 do Srednje Aiperike in potem pripravila Posebno poročilo z ustreznimi predlogi, je Pepela v Panamo. Komisiji načeljuje bivši r*avni tajnik Henry Kissinger. V srečanjih z vodilnimi panamski ’je komisija slišala, da potrebuje Pi 1*co več ameriške gospodarske pc rez take obsežne pomoči, je dejal par ^^dnik Ricardo de la Espriella, bo ri ° v državi do nevarne politične ne osti. To, kar se danes dogaja v El Sah • Je pripomnil de la Espriella, je ve oda tudi Paname, ako ne pride do i nJa gospodarskih razmer. ^ Kissingerjeva komisija bo obiskala tudi la Uge ^r^ave Srednje Amerike ter se srečava-predstavniki njih vlad. Poročilo za pred-lO . a Reagana bo končan najkasneje do K.sfnuaria 1984, je že bil obljubil Henry -— ailJC 4MUCYC ▼ ij .Washington, d.c. - Pre Je odstopil tajnik za notranj aganovi vladi sporni James Wr notranip \r amoriKlr« vrx . 1 ^ 'JusioiKov vsega < Wau^ V^ac*no Poetiko do Ind ga d i-6 k'* sP°ren predvsem zar n: °^aj brezbrižnega odnosa di narodnih parkov. Posebno s govi politiki nasprotovali tisti, ki se zanimajo za varstvo okolja. Watt, ki je imel popolno podporo v svoji politiki predsednika Reagana, je povzročal silne politične težave za administracijo zaradi neodgovornih izjav, v katerih je žalil mnoge skupine. Zadnja taka izjava, ki je vodila neposredno do njegovega odstopa, je bila, ko je pred tedni govoril o neki komisiji, ki jo je bil prisiljen imenovati, da jo sestavljajo člani raznih »manjšin«. Dejal je, da je na komisiji en črnec, ena ženska, dva Žida in en pohabljenec. Reagan je sprejel Wattov odstop in se mu zahvalil za njegove zasluge. Kdo bo Wattov naslednik še ni znan, opazovalci političnih razmer pa omenjajo kong. Manuela Lu-jana (R. - N.M.), ki je mehikanskega rodu, in bivšega zveznega senatorja Clifforda Hansena, iz Wyominga. Bistvene spremembe v politiki tajništva za notranje zadeve pa nihče ne pričakuje. Včeraj zaprisegel novi izraelski premier Jitžak Šamir — Sledil bo Beginovi politiki JERUZALEM, Izr. - Izraelski parlament je potrdil novo vlado, ki ji bo načeloval Jitžak Šamir, s sicer pičlo večino 60:53. Kmalu po glasovanju je Šamir zaprisegel ter v prvi izjavi dejal, da bo sledil politiki, ki jo je začrtal njegov prednik, Menahem Begin. Šamir bo v novi vladi ostal zunanji minister. Prav tako ni nobenih drugih sprememb v sestavi vladi. Prva zadeva, s katero se bo moral Šamir soočati, je globoka finančna kriza v državi. Finančniki namreč pričakujejo devalvacijo izraelske valute, kar je povzročilo pravo paniko na denarnih trgih pretekli teden. Šamir je dejal, da bo v kratkem predlagal obsežne gospodarske ukrepe. Težava za novega ministrskega predsednika je v tem, da je njegova koalicija, ki jo sestavlja 5 desničarskih strank, globoko sprta glede gospodarske politike. Mnogi opazovalci izraelskih razmer torej dvomijo, da bo Šamirjeva vlada trajala dve leti, ki ostaneta do prihodnjih obveznih parlamentarnih volitev. Ameriška raziskovalka prejela Nobelovo nagrado za medicino STOCKHOLM, Šve. - Včeraj je odbor za podelitev Nobelovih nagrad sporočil, da bo letošnjo nagrado za medicino prejela 81-letna ameriška raziskovalka dr. Barbara McClintock. Več kot 30 let je dr. McClin-tock delala v Cold Spring Harbor laboritori-ju na Long Islandu, N.Y. Zanimala se je za genetske spremembe v celicah in preko svojih raziskovanj pojasnila, kako se obnašajo geni v celicah. S tem znanjem, je dejal član Nobelovega odbora, bo morda mogoče ugotoviti, kako se razvijajo rakaste celice, zakaj postajajo bakterije odporne do cepiv, kako in zakaj delajo virusi itd. Nobelova nagrada po prinesla dr. McClintock $190.000. Uporniki v Angoli napredujejo WASHINGTON, D.C. - V južnoafriški državi Angola, kjer je na oblasti marksistična vlada, ki je zelo tesno povezana z ZSSR, vodi vedno močnejšo oboroženo vstajo Jonas Savimbi, ki prejema podporo od Južne Afrike in nekaj drugih držav. Savimbijeve enote napredujejo kljub navzočnosti okoli 20.000 rednih kubanskih vojakov ter nekaj tisoč vojaških in drugih svetovalcev iz ZSSR in drugih komunističnih držav. (•551 , r\ ■ um Iz Clevelanda in okolice Koncert in ples— To nedeljo bo lepa prireditev na ADZ letovišču na Knif-fen Rd. v Leroyu, Ohio. Nastopili bodo Fantje na vasi. Kres in Alpski sekstet. Koncertni nastop se bo pričel ob 3. uri. pop. — če bo vreme ugodno, na prostem — ples pa ob 5. pop. Odprta bosta kuhinja in bar. Vstopnina je $3 na osebo, otroci do 12. leta pa bodo vstopnine prosti. Pridite! V bolnišnici— V Euclid General bolnišnici se nahaja ga. Mary Habat z 1131 E. 177. ceste. Želimo ji hitrega okrevanja! Občni zbor— Občni zbor Slovenske pristave bo to nedeljo, 16. oktobra, ob 3. pop. na SP. Prodaja krofov— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida bodo prodajale krofe to soboto, 15. oktobra, ob običajnem času v društveni sobi avditorija. Novi grobovi Marion Berndt V četrtek, 6. oktobra, je v Walter Reed Army Medical Center v Bethesda, Md. umrla 56 let stara Marion Berndt, roj. Mauer, živeča v Columbia, Md., žena Donalda W., hčerka Mary Mauer, roj. Ver-cek, sestra Margaret Mead, teta. Pokojna se je rodila v Clevelandu ter obiskovala farno šolo pri Sv. Lovrencu, Holy Name višjo šolo, Notre Dame visoko šolo in fakulteto za knjižničarstvo pri univerzi Western Reserve. V letih 1941-1945 je bila pokojna organistka pri Sv. Lovrencu in je vodila dekliški zbor ter bila zelo aktivna v kulturnih dejavnostih. Njeno naj prvo delovno mesto je bilo kot knjižničarka v Lakewoodski knjižnici, kjer je služila 5 let. Potem je bila sprejeta v oddelek za »Special Services« ameriške vojske ter služila v Nemčiji, Panami in Japonski ter na Havaji, Fort Bragg v Sev. Karolini, Pensacola, Fla. in Washington, D.C. Bila je članica Društva Kraljica Miru št. 24 ADZ in Sv. Ane št. 150 KSKJ. Pogreb je bil iz pogrebnega zavoda Ferfolia, 5386 Lee Road na Maple Hts., v ponedeljek, 11. oktobra, v cerkev sv. Lovrenca in od tam na Kalvarijo. Russell B. Watkins Preteklo nedeljo je umrl 89 let stari Russell B. Watkins z 1065 E. 169. ceste, rojen v Rome City, Ind., od koder je prišel v Cleveland 1. 1925, vdovec po pok. ženi Violi, roj. Shawke, oče Anne Marie Sko-caj, 2-krat stari oče, 4-krat prastari oče, zaposlen pri Murray Ohio Co. vse do svoje upokojitve 1. 1957. Pogrebni obredi bodo jutri, v sredo, v Wol-cottville, Ind. Prodaja peciva— V soboto in nedeljo, 15. in 16. oktobra, bodo članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete imele prodajo peciva. V soboto, 15. okt., se bo prodaja začela ob 11. uri dopoldne, v nedeljo, 16. okt., pa bodo prodajale po vsaki maši. Članice so naprošene, da prispevajo domače pecivo, ki ga naj prinesejo na običajni prostor. Družabni večer Tabora— Slovenski javnosti, posebno pa članom in prijateljem Tabora, sporočajo, da so že v predprodaji vstopnice za Družabni večer, ki bo v soboto, 15. oktobra, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vstopnice si nabavite oz. rezervirate, ako pokličete Filipa Oreha na 943-4681 ali Milana Žajca na 851-4961. Vabljeni! Dopisnikom v znanje— V dneh od 21. do 24. oktobra se bo urednik mudil v Kansas City, Kansas, kjer se bo udeležil zborovanja Ameriške zveze za pospeševanje slovanskih študij. Zaradi te odsotnosti iz pisarne, bo moral pripraviti A.D. za petek in torek, 21. in 25. oktobra, precej vnaprej, razen najnujnejših zadnjih novic. Rokopisi, namenjeni za izdaji A.D. 21. ali 25. oktobra, bodo morali biti v urednikovih rokah najkasneje do torka, 18. oktobra. Zadušnica— V četrtek, 13. oktobra, ob 8.30 zj. bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za Mike in Alice Pin-culič. Kosilo— V nedeljo, 23. oktobra, priredi Slomškov krožek svoje vsakoletno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Cena je $5 na osebo, $2 za otroke. Izredna podpora— »Prijatelji Ameriške Domovine« se zahvaljujejo Belokranjskemu klubu za lepo darilo $300 za obnovo tiskarne in za novi stroj. Balincarski krožek SP bo imel občni zbor— V nedeljo, 23. oktobra, ob 3. popoldne bo občni zbor Ba-lincarskega krožka Slovenske pristave, na SP. Po občnem zboru bo večerja. VREME Spremenljivo oblačno in vetrovno danes z naj višjo temperaturo okoli 69 F. Deloma oblačo jutri z možnostjo krajevne plohe. Najvišja temperatura okoli 70 F. V četrtek pretežno oblačno z verjetnostjo nekaj dežja. Najvišja temperatura okoli 66 F. Tudi v petek in soboto spremenljivo oblačno z možnostjo krajevnih ploh in najvišjima temperaturama v nizkih 60-ih. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združine države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih dežav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih dežav; $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $ 14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 76 Tuesday, October 11, 1983 Papež Janez Pavel II. na Dunaju I. del Avstrijska prestolnica Dunaj je za Slovence in slovensko kulturo važno mesto, bolj važno kakor vsaka druga prestolnica v Evropi. Predvsem na prehodu iz 19. v 20. stoletje so skoraj vsi veliki Slovenci študirali, se izpopolnjevali in delovali na Dunaju. Prešeren, Cankar, Stritar, Jožef Stefan, Kopitar, Janša, Miklošič, Plečnik, Fabiani, Kuhar (Prežihov Voranc) so preživeli več let na Dunaju. V letih od 1513 do 1522 je deloval na Dunaju slovenski škof Jurij Slatkonja, ki je bil tudi skladatelj in kapelnik na dvoru cesarja Maksimiljana I. Njegov nagrobni spomenik sodi med prave dragocenosti dunajske katedrale. Veliki škof dr. Jeglič je pošiljal na Dunaj študirat kandidate za profesorje na prvi slovenski gimnaziji v Št. Vidu pri Ljubljani. Tudi danes študira in deluje na Dunaju več naših znanih javnih delavcev, ki vsak po svoje sprejemajo in dajejo Dunaju od svojega duhovnega bogastva. Tu omenimo veliko ustanovo zavod »Korotan«, ki s svojim praktičnim delom za vse dunajske Slovence dobre volje in s svojim občasnim obzornikom Korotan pomeni zelo veliko za našo kulturno prisotnost na Dunaju. Sedaj se pridružuje še pastoralno slovensko središče, ki je prav letos dobilo v IX. okraju svojo cerkev s primernimi prostori za uspešen razvoj verskega življenja in vsega kulturnega prizadevanja. V zadnjem desetletju 19. stoletja so začeli avstrijski katoličani prirejati svoje katoliške shode, kar se je takoj zelo poznalo po vsem velikem habsburškem cesarstvu. Tako so naši predniki v Ljubljani že leta 1898 začeli prirejati podobne katoliške shode, ki so se pod raznimi imeni in naslovi zelo uspešno razvijali do zadnje vojne. Na zadnja dva kongresa v Ljubljani, evharističnega leta 1935 in Kristusa Kralja 1939 je Vatikan poslal papeškega delegata in to je bil obakrat tedanji poljski kardinal Avgust Hlond, po svojem nastopu zelo podoben sedanjemu sv. očetu Janezu Pavlu II. Vsaj toliko se zdi primerno povedati za uvod tega poročila o zadnjem XIV. katoliškem shodu, ki je tudi danes za vse Slovence vse kaj drugega kakor še večji katoliški shodi po raznih prestolnicah Evrope in vsega sveta. Petek 9. septembra — začetek katoliškega shoda Kdor je v petek popoldne 9. septembra po naključju prišel na dunajsko Koroško cesto (Kamtnerstrasse), si je najlaže pomagal naprej, če je govoril slovensko. Ta centralna ulica je bila določena za zbirališče udeležencev shoda s Koroškega, za Slovence in Nemce. Prav blizu znane dunajske Opere je v sončnem popoldnevu odmevala krepka slovenska pesem. Na velikem odru sredi ulice je bil postavljen zbor blizu 150 slovenskih pevcev in okrog 70 nemških, vsi iz celovške škofije. Oba zbora sta vzajemno nastopala ob navdušenju številnih poslušalcev, ki so zopet bili v večini Korošci; iz vse Koroške je prišlo okrog 6000 vernikov na dunajski katoliški shod, od teh je bilo nad tisoč Slovencev. V isti ulici malo naprej so nastopali Selani s svojimi narodnimi plesi v slikovitih narodnih nošah. Dalje naprej v bolj mirnem kraju si lahko slišal recitacije iz del Milke Hartmanove poleg nemških literatov Perkovni-ka, Lavanta, Bachmana. Ob nekem vodnjaku je bilo še posebno živo in glasno. Tam so naše pridne Korošice rezale in zastonj delile svojo koroško potico. Podobno kakor Korošci so se zbirali na dru- \dalje na str. 4) PRIPRAVE ZA SLOVENSKI DAN CHICAGO, 111. - Odbor slovensko - ameriškega radio kluba (S.A.R.K.) se je odločil, da nadaljuje z vsakoletnim Slovenskim dnevom kljub temu, da je meseca julija tako nenadoma izgubil svojega predsednika dr. Ludvika Leskovarja. Proslava Slovenskega dne bo v soboto, 29. oktobra 1983, v veliki svetoštefanski dvorani s točnim začetkom ob sedmi uri zvečer. Tudi letošnji program ne bo nikogar razočaral. Mladina je že na delu in se pripravlja. Veseli se in pričakuje vsekakor lepega obiska, kar bo njena najlepša nagrada. Ta Slovenski dan po že po vrsti triintrideseti. Program bo tudi letos pester in privlačen. Vso našo pozornost bo pritegnil že oder sam z novo veliko sliko Triglavskega pogorja v ozadju (delo Razmanove). Dva krepka slovenska fanta bosta zapela ameriško in slovensko himno (Herman Sim-rayh in Tone Gombač). Uradno izjavo Slovenskega dne s pristankom župana mesta Chicago in guvernerja države Illinois bo v obeh jezikih prebrala od odbora S.A.R.K. izvoljena kot slovensko dekle - gospodična - znana Irena Gombač, študentka na univerzi Illinois. Je hčerka zavednih Antona in Pepce Gombač. Vsa družina sodeluje pri slovenskih ustanovah. Podpredsednik radijskega kluba Stane Simrayh se bo poklonil spominu nepozabnega in dolgoletnega predsednika dr. Ludvika Leskovarja. Zelo bo udeležence Slovenskega dne navdušil nastop Mladinskega orkestra, ki ga je Gdč. Irena Gombač pred 2 leti ustvaril p. Vendelin iz učencev slovenske šole. Slišali bomo priljubljen ansambel »Glas Slovenije« (Janez Arko). Zaslužna slovenska osebnost (neimenovana) bo prejela javno zahvalo in odlikovanje. Slovenski folklorni plesalci so razdeljeni na štiri skupine. Vse bodo nastopile z narodnimi plesi, gotovo tako dovršeno, da jih bomo lahko ocenili k najboljšim točkam. Navdušeni bomo od mladincev navzdol do triletne deklice. Zunanjih nastopajočih gostov letos ne bo, kakor pred leti iz Clevelanda in Kanade. Pač pa bo ob zaključku proslave nastopil za razvedrilo in ples orkester Horizon iz Clevelanda. To bo nekaj novega za Chicago. Pripomba: Za zgodnje in daljne obiskovalce tega večera bo kuhinja odprta že od petih naprej. Pripravljeno bo zanje okrepčilo - golaž. Po končani proslavi bo vsem na razpolago ljubezniva postrežba. Ana Gaber NAŠE AKTIVNOSTI CHICAGO, 111. - Slovenska šola bodi toplo pozdravljena v naši sredi. Pričetek je bil 11. septembra z nedeljsko slovensko mašo. Z zopetno udeležbo staršev, učiteljev in učencev se je cerkev nasčga sv. Štefana po poletnih mesecih zopet zadovoljivo napolnila. Kot celebrant je dr. Kalist Langerholc udeležence veselo pozdravil in izrekel iskreno zahvalo staršem in učiteljem za njih prizadevanje pri ohranitvi slovenstva v Ameriki. Iz srca je govoril mladini o pomenu njih znanja tudi materinskega jezika; o ljubezni, o ponosu, da smo potomci trdoživega in kulturnega slovenskega naroda. Take besede moža, ki sam obvlada več jezikov, napravljajo na odrasle in mladino globok vtis. Kosila in družbena srečanja Vsako leto govorimo, da je kosil pri Sv. Štefanu preveč, pa smo z njimi spet začeli s polno paro! Ali naj se odrečemo dobrodelnim: Slomškovemu meseca septembra, misijonskemu meseca oktobra in Baragovemu meseca januarja? Ali naj zanemarimo župnijska, katerih dohodki so name- njeni za vzdrževanje cerkve in župnijskih poslopij? Ali naj opustimo praznovanja raznih za nas važnih obletnic? Ali pa potrebna podporna kosila kakor npr. za zbor »Slovenska pesem« in temu podobnih? Poleg denarnih prispevkov smatramo za zelo važne dodatne programe. Na splošno se udeleženci kosila seznanjajo s prav potrebnim znanjem: z življenjskimi podatki naših svetniških kandidatov, o pravcatem junaštvu slovenskih misijonarjev in misijonark širom sveta. O važnosti družabnih srečanj prav pri kosilih starejših posebno pa mladih, skoraj ni govora. Sodelovanje in vsestranska pomoč! Mladino slovenske šole - dečke in deklice - vključujejo prireditelji in jo navajajo v vljudno postrežbo. Zavedamo se, da smo v Chicagu srečni, da imamo to svetoštefansko središče. Posebno zadnja leta ta cerkveni center privabi toliko »razmetanih« Slovencev. Le slovenska družba nas osrečuje in povezuje. Res, hvala Bogu, da imamo med seboj ljudi, ki so sposobni v številnih strokah dejavnosti. Pričakujejo vaše razumevanje: SLOMŠKOVO kosilo — 25. septembra — je že za nami. Predsednica tukajšnjega odseka je poslala obračun: dohodkov $421.55, stroškov $100.00, ostane $321.55 (za Rummage Sale); dohodkov $2,285.00, stroškov $971.00, ostalo $1,313.00 (za kosilo). VINSKA trgatev — 8. oktobra — Društvo Prekmure; človek potrebuje tudi veselje. VINSKA trgatev — 8. oktobra — Društvo Prekmurje; sicer tudi že za nami, vendar človek potrebuje tudi veselje. MISIJONSKO kosilo — 16. oktobra — Kdor v dno duše razume Kristusovo naročilo »Pojdite po vsem svetu in učite vse narode« se ne bo branil nekaj žrtvovati iz svojega. 85. letnica USTANOVITVE župnije sv. Štefana — 6. novembra — Slovesna maša v navzočnosti čikaškega pomožnega škofa preč. g. Abramo-vicha in banket s končnim številom 400 gostov. Vstopnice se pri vratih ne bodo dobile. Zbor SLOVENSKA PESEM — 27. novembra — V pomoč našim mladim - nezaposlenim — pevcem in študentom za nastop zbora v Kanadi, ki bo marca 1984. leta. Božični program v Muzeju znanosti — tudi 27. novembra — Slovenska skupina je letos povabljena med prvimi za prikaz slovenskih božičnih običajev in sicer popoldne ob 3.30. Pri istem datumu bo potrebna dobra volja! Ana Gaber Sebičnež je človek, ki ne zapravlja slehernega trenutka svojega življenja za to, da bi osrečil druge sebičneže. Guitry Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu V BLAG SPOMIN ob šesti obletnici smrti MARIJA BITENC Umrla je 10. oktobra 197T Počivaj v miru dobra leno, mamica, tetka, sestra... v ljubezni trajni boš ostalo, draga, nepozabna nam! Žalujoči: William — mož; Mici, por. Grčar — hči z možem-in otroci ter ostali sorodniki- Cleveland, 11. okt. 1983^ Potopis Mimogrede iz Milwaukee] a S sestro Albino v Kentucky, Tennessee in Alabamo V. del Nashville. Nashville je glavno mesto države Tennessee, obenem pa tudi glavno mesto ameriške glasbe, podobno, kot je Salzburg središče evropske glasbe. Tu se imenuje cel mestni blok »Music Square«. Ogledali smo S1 ga naslednji dan. V petek, 8. julija zjutraj, smo šli najprej k maši v stolni-co- Tu nas je pozdravil tamkajšnji škof v samih hlačah in Srajci s kratkimi rokavi (bilo je Pač vroče). Edino rdeča čepica glavi je kazala njegov čin. ovedal je, da je poznal prejšnja clevelandska škofa Issen-manna in Hickeyja in da pozna tudi sedanjega škofa An-thonyja Pilla. Po službi božji, smo šli na ogled mesta in obisk metodi-stovskega muzeja, ki mu pra-V1J0 »The Upper Room«, ker se nahaja (s kapelo vred) v rugem nadstropju. V muzeju Je razstavljenih mnogo drago-^®nih spominov na Johna esleya, ustanovitelja meto-distovske sekte. Wesley je bil rojen 1. 1703 v ngliji kot sin anglikanskega uhovnika. Kot študent na nniverzi je zbral okoli sebe ub prijateljev, ki naj bi živeli strogo in metodično po ver-s Ih predpisih, zato so jih ime-novali »metodiste«. L. 1735 je PnŠel y Georgijo kot anglikan-1 misijonar. Ker tu ni imel ^*Peha, se je vrnil čez tri leta v Slijo, kjer je potem neutru-dno širil svoje ideje. 5 ^ak0 leto -ie Prehajal kakih •000 milj in govoril po trikrat a dan. Bil je tudi ploden °mponist in pisatelj: zapustil z3 zbirk himn, izdajal laf^11^ 'n Prevajal iz grščine, tmščine in hebrejščine. Pred Jegovo smrtjo (1. 1791) je n- ra^v° anglikancev proti im I^U P°nebalo in njegovo e Je ovekovečeno s spomin- z. u. sko tablo v Westminster Abbey v Londonu — med najslo-vitejšimi Angleži. Wesley ni imel namena ustanoviti posebno sekto; ta je bila ustanovljena šele več let po njegovi smrti. V muzeju je med drugimi predmeti tudi velika zbirka krasno barvanih ukrajinskih pirhov in neko darilo iz Zagreba. V »Music Square« se nahajajo še drugi muzeji, glasbene šole in trgovine glasbenih instrumentov, precej daleč zunaj tega bloka sem pa videl na veliki razstavni dvorani napis: »Razstava glasbenih instrumentov«. Torej v »Musič Square« ni dovolj prostora. V Nashvillu snemajo trak za TV program »Hee-Haw« in nastope mnogih slavnih »country« pevcev in pevk. V neki zbirki avtomobilov sem opazil svetlosiv Cadillac, ki ga je kupil Elvis Presley po nekem koncertu — ob dveh zjutraj! — poleg dveh drugih avtomobilov. V lepem parku stoji velika stavba, kopija slovitega grškega Parthenona. Po kosilu v restavraciji smo se odpeljali po cesti 65 na sever proti Kentuckyju. (dalje prihodnji torek) Novi možgani Prvi koraki pri presaja nju možganskega tkiva V obdobju, ko so presadki vseh vrst, če ne že v vsakdanji praksi, pa v laboritorijih, vsakdanji pojav, je kljub vsemu zbudila precej pozornosti novica, da je štirim znanstvenikom uspelo presaditi možgansko tkivo podganjih zarodkov v poškodovane možgane odraslih živali. O možganskih presadkih so razmišljali le pisatelji znanstvene fantastike. Znanstveniki R. Labbe, A. Firl in D. Stein z univerze Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore BIvd. 43l-2088 1053 E. 62nd St. Grdina Trgovina S Pohištvom 15301 Waterloo Rd. MILWAUKEE, Wis. - Jesenski dež prši v drobnih kapljah nad našim mestom, ki ga pokrivajo sivi in temni oblaki. Gledam skozi okno in vidim obraze pešcev in tistih, ki sedijo v avtomobilih, obraze ljudi temnih pogledov in brez smeha na njih. Če pa v jeseni sije sonce, je tudi življenje lepše in bogatejše. Tako nekako sem mislil o mesecu oktobru, ki je prvi jesenski mesec. Imenujemo ga tudi obročnik, kozoprsk, vin-ščak, moštnik, repar itd. V tem mesecu si moramo preskrbeti z zimsko obleko, odejo in vse, kar je potrebno v hiši. Na vrtu pospravimo vse, kar bi trpelo radi mraza. Tudi v Ameriki poredkoma velja vremenski pregovor: »Oktober je dober«. Imamo več oktobrskih pregovorov, a skoro vsi se izogibajo napovedovanju tekočega vremena, ampak se spuščajo na dolgoročno področje: Če vinotoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce sije; vinotoka, če zmrzuje, pa prosinca odjenjuje; vinotoka deževanje pomeni grudna vetrov divjanje; v oktobru burja in mraz, v januarju sončen čas; Vinotoka veliko vode, grudna hudi vetrovi buče; vreme vinotoka je aprilu za poroka; ako z drevja zgodaj listje pade, njive bodo k letu rodovitne rade; kadar drevje pozno listje sleče, huda zima bliža se preteče; se nerado listje obleti, vsak naj zime se boji. Za konec naj omenim, da se Clark ter E. Mufson s Harvar-da so opravljali poskuse s podganami, ki so jim poškodovali prednji del možganov, ki nadzoruje pomembne duševne funkcije od spomina do učenja. Vsadili so jim možganska tkiva prednjih možganov tri tedne starih podganjih zarodkov in nato kontrolirali ob primerjalnih skupinah podgan izboljšanja. Pokazalo se je, da so se prednji možgani, z njimi vred pa vedenje podgan nasploh, popravili. Mikroskopske analize so pokazale, da ne gre toliko za delovanje presadkov, marveč za oživljeno rast poškodovanega tkiva. Zatorej znanstveniki domnevajo, da so presadki na neki način pospešili rast možganskega tkiva. Če jim bo uspelo še odkriti snovi, ki s presadki to store, potem bo narejen prvi korak k zdravljenju poškodovanih možganov — morda nekoč tudi človeških. v naši širni Ameriki neprestano dogajajo velike reči, n.pr. na vzhodu Amerike so velike in strahovite povodnje, na jugu uničujoči orkani, na zahodu in severu škodljivi snežni zameti, pri nas v srednji Ameriki, posebno v našem Wiscon-sinu, hvala Bogu, smo zelo srečni, da nas naravne ujme prihranijo strahot in raznih poškodb. Zgleda, da je državo Wisconsin, Bog izredno milostno blagoslovil, češ tukaj žive veseli ljudje, delavni in združeni Slovenci in Slovenke, kateri vsi enako mislijo, enako govore in enako delajo. Posnemajte nas! Želim vsem prijetno jesen. Zimska kulturna in umetniška sezona je že v polnem teku ne samo v Ameriki, temveč širom sveta. Po prebiranju raznih kulturnih programih sem tudi letos naletel na zelo raznovrsten in bogat umetniški spored v Milwaukeeju. Na žalost tudi letos ne bomo Slovenci imeli jesenskega pevskega koncerta, kot je to bila navada prejšnjih let. Te koncerte so prirejali pevci in pevke cerkvenega pevskega zbora sv. Janeza, katerega kljub bolezni z vso ljubeznijo vodi še danes pevovodja Ernest Majhenič. Naj mu Bog nakloni še dolgo vrsto let slovenskega pevskega ponosa in veselja, ki mu nudi pevska umetnost. Slovenski pevski zbor USPEH, katerega vodi marljivi pevovodja prof. Leo Mu-škatevc, bo pa imel javni pevski koncert v prvih mesecih prihodnjega leta. Razumljivo je, da ima človek veliko več notranjega užitka in zadovoljstva, če gleda in posluša operne in dramske predstave, koncerte in baletne večere na odru, kot pa na ploščah ali še tako tehnično razvitih radijskih in drugih napravah. Toda, kadar nimamo tistega, kar bi radi imeli, moramo imeti radi, kar imamo! Zato sva z ženo tudi letos začela doma s slovensko kulturno sezono. Preteklo soboto sva pričela z operno sezono in uživala lepe slovenske melodije v operi Gorenjski slavček, kjer v glavnih vlogah pojejo sopranistka V. Bukčeva, tenor R. Franci in basist L. Korošec. Naslednji dan, v nedeljo popoldne, sva poslušala koncert slovenskih narodnih in umetniških pesmi, peli so mešani zbor Sv. Janeza »Echoes from Slovenia« pod vodstvom izvrstnega pevovodje Ernesta Majheniča, Slovenski oktet v stari zasedbi (Janez Lipušček, Gašper Dermota, Božo Grošelj, Marij Kogoj, Tone Kozlevčar, Andrej Štrukelj, Marijan Štefančič, Dragiša Ognjanovič, pevovodja Valens Vodušek. Nato je še zapel priznani slovenski basist Ladko Korošec dve lepi pesmi: »Pojdem na prejo« in »Moja kosa je križa-vna«. V ponedeljek zvečer sva imela na sporedu našo simfonično resno glasbo. Poslušala sva eno najboljših slovenskih-jugoslovanskih pianistk Dubravko Tomšič-Srebotnjako-vo, ki je na klavirju odlično izvajala dela skladateljev Scar-lattija, Prokofjeva, Chopina in Liszta. Odlično se nam je predstavil Jacobus Gallus Car-niolus s svojimi madrigali, katere je pel ljubljanski komorni zbor RTV pod vodstvom Jožeta Fursta, in simfonični orkester RTV, ki je izvajal pod dirigentom Samo Hubadom i-zvrstna dela skladatelja Žebre Demitrija in to »Vizije« in »Bacchanale«. Naslednji dan sva poslušala France Prešernove »Poezije«, ki so jih deklamirali znani ljubljanski igralci Duša Počkajeva, Boris Kralj in moj prijatelj in sotrpin v italijanskih logorjih, danes že pokojni Stane Sever. Ponovila sva tudi dramska dela, katera smo igrali pred leti v dvorani Sv. Janeza na deveti cesti, katera sem režiral in igral: »Svoje-glavček«, komedijo »Tri tički« in p. Zakrajškovo igro »Pri kapelici«. Bogat in lep začetek vsakoletne slovenske kulturne sezone. V samem mestu Milwaukee pa se je začela umetniška sezona že 9. septembra v P.A.C. teatru, kjer je milwauški simfonični orkester pod taktirko dirigenta Lukas Fossa izvajal Mendelssohnovo »A Midsummer Night’s Dream«. Tu je sodeloval ženski pevski zbor milwauškega konservatorija. Med tem, ko to pišem, sva bila z ženo že na treh simfoničnih koncertih milwauškega orkestra in na prvem gostovanju čikaškega simfoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Sir George Solti-ja in odlični baletni predstavi »Giselle«. V Pabst gledališču so milwauški igralci kraso zaigrali Shakespearovo komedijo »Much Ado About Nothing«. (dalje na str. 4) Veseli Slovenci fHappy Slovenes Orchestra) Invites You to Join in the celebration of its 20th Anniversary Saturday, Oct. 22 Slov. National Home, St. Clair Ave. Tickets are available from Duke Marsic 946-4037, or at Tony’s Polka Village Mimogrede iz Milwaukeeja. (nadaljevanje s 3. str.) Prihodnji mesec se prične operna sezona z Richard Straussovo opero »Salome«, Bel Canto Chorus pa pripravlja pevski koncert G. F. Mandelovo delo »Messiah« in »Judas Maccabeus«. Če nam bo zdravje služilo in če ne bo grdega snežnega vremena, se bova pridružila ostalim tisočem ljubiteljem lepih umetniških razstav, branju dobrih knjig in dobrih gledaliških in koncertnih prireditev. Okrog našega delavskega praznika sem naletel v nekaterih časopisih na staro pripoved o naših izseljencih, ki so pustili plug in motiko in šli za boljšim življenjem v Nemčijo, Ameriko in drugam, kjer so upali, da bodo v obljubljeni deželi našli kruh, zemljo, dom in družino. Naš največji pisatelj Ivan Cankar je v svojih izseljeniških črticah, naš največji pesnik Oton Župančič v svoji »Dumi«, ter še nekaj drugih literatov, so očitali stari Avstriji in po njej stari Jugoslaviji, češ, oblastniki in gospoda uživajo razkošno življenje, mali človek, delavec in kmet, ti pa stradajo in garajo. Zaradi lakote so se podajali v tujino, v upanju na boljše življenje. Mnogi so uspeli, nekateri niso. Ivan Cankar je prišel do zaključka, da nobena množica denarja, nobeno udobje v življenju ne more nadomestiti izgube domovine; tudi če človek uspe v tujini, ne bo tam nikdar srečen. Torej ostanite doma, žrtvujte in trpite z domovino, ljubite jo, kajti ona je mati, edina mati. Ostanite doma! Leta 1918 se je končala prva svetovna vojna. Ustanovila se je država SHS in kasneje Ju-slavija. Veliko število izseljencev se je podajalo v tujino, hrepeneč po boljšem življenju. Takrat je pesnik Oton Župančič zapel svojo »Dumo«. Prišla je druga svetovna vojna s porazom Nemcev in Italijanov in komunistična revolucija z njeno zmago. Takratni režim je zabranil vsako potovanje v tujino. Pred nekoliko leti nazaj pa so komunistični voditelji dovolili izseljencem, da so se podali na delo v tujino. Na sto tisoče jugoslovanskih izseljencev dela v tujini, največ v Nemčiji. Takrat ni bilo Cankarja, Župančiča in nobenega drugega, da bi to kritiziral. Toda pred kratkim sem dobil v roko knjigo »Adamovo jabolko« izpod peresa sodobnega ljubljanskega pisatelja Jože Javor- ška, kjer je napisal trpko resnico: »In zdaj pomisli še na neke druge vrste samomorilnost na Slovenskem — na izselje-ništvo. Kar na vsem lepem se nekdo odloči ter zapusti rodni kraj in domovino, pa gre s trebuhom za kruhom, kakor svinjsko kpove naše narodno reklo. Za kakšnim kruhom? Če bi vseh tistih sto in sto tisoč Slovencev ostalo doma in boljše obdelovalo zemljo ali se z večjim uspehom lotilo obrti in industrije, bi bila naša dežela cvetoča domovina izredne bogatije. CLEVELAND, O. - S sklepno sejo 20. septembra tl, se je v Zagrebu končalo delo plenuma Sveta evropskih škofovskih konferenc, ki je tokrat prvič po svoji ustanovitvi 1. 1971 zasedel zunaj Rima. Delo je vodil predsednik Sveta angleški kardinal Basil Hume, navzočih pa je bilo še 15 zastopnikov škofovskih konferenc evropskih držav: Belgije, ZR Nemčije, DR Nemčije, Anglije, Francije, Grčije, Irske, Italije, Nizozemske, Avstrije, Portugalske, Španije, Turčije in Madžarske. Jugoslovansko škofovsko konferenco je zastopal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Zborovanje so praktično začeli že v Stični na Dolenjskem 17. septembra, kjer so bili gostje slovenske verne mladine, o katerem je poročal naš list že v zadnji številki. Za zelo bogat in pisan dnevni red, ki Roboti za pomoč ne-pokretnim in ostarelim Če bo šel razvoj v smeri, ki jo je slutiti danes, potem bodo v bližnji bodočnosti za onemogle in nepokretne skrbeli roboti. Pripravljali jim bodo vsakodnevne obede, pospravljali stanovanje, pripravljali zdravila, prižigali radio in televizor, odpirali vrata in sprejemali poštne pošiljke ter goste, skratka, nadomestili naj bi ljudi. V Palo Altu v Kaliforniji inženirji že nekaj časa preskušajo enoroke osebne robote, kot jim pravijo za razliko od industrijskih robotov. V srcu mehaničnega in elektronskega pomočnika je miniaturni računalnik s pomožnimi spominskimi čipi. Tako je naprava sposobna prepoznavati glas svojega gospodarja in se ravnati po določenih izgovorjenih ukazih, pa tudi povedati zna s sintetičnim glasom, kar je za medsebojno razumevanje med bolnikom in robotom potrebno. Ko bo čez nekaj let osebni robot prišel na tržišče, naj bi ne stal več kot stane zdaj avtomobil srednjega razreda. Seveda bo nepokretnim ljudem nedvomno mnogo dragocenejši. Res pa je tudi, da prijateljskih obiskov, pozornosti in ljubezni ne bo mogoče zamenjati. Za to človeško plat bo še naprej odgovoren bližnji oziroma njegova srčna kultura. Zakaj ne hodijo v zdomstvo Avstrijci? In Švicarji in Belgijci? Saj nimajo toliko več naravnih bogastev kakor mi ali pa imajo nekaterih celo manj. Ali je našega zdomstva kriva stara slovenska bolezen, ki se imenuje hrepenenje? Ali kakšen hujši strup? Ali ni naše zdomstvo ena najhujših sramot, kar jih je doživela naša revolucija? Namesto ustvarjalnosti v domovini, smo zapadli z vsesplošno požrešnost, in brezznača-jnost....Če se bo tako nadaljevalo nas čez sto ali dvesto let ne bo več.» * r so ga predvidevali za zagrebško zasedanje, so imeli škofje občutno premalo časa. Zborovanje Sveta evropskih škofovskih konferenc v Zagrebu je s posebno brzojavko pozdravil med drugim zlasti tudi sv. oče Janez Pavel II. Izrazil je veselje nad zavestjo zborne odgovornosti, ki jo goje evropski škofje; obenem pa jim je priporočil, naj v izrednem sv. letu odrešenja varujejo moralne vrednote ter pospešujejo duhovno edinost. V imenu Sveta je poslal papežu zahvalno brzojavko kardinal Hume. Za predsednika Sveta so v Zagrebu ponovno izvolili kardinala Huma, ob njem pa sta dva nova podpredsednika: nadškof Šuštar in nadškof Ramon Torella (Tarragona, Španija), Ivo Fuerer in Paul Huot-Pleroux pa bosta še naprej opravljala tajniške dolžnosti. V mešani odobr Sveta pa so bili ponovno izvoljeni kardinal Hume, Hans Ludwig Marten-sen (Kopenhagen), Paul Werner Scheele (Wurzburg, ZRN) in nadškof Šuštar. Namesto škofa Johannesa Vonderacha (Chur, Švica) je bil izvoljen nadškof Torella. (Po Družini od 2. okt. 1983. Pripravil J.S.) Ameriška Domovina druži Siovence po vsem svetu! MALI OGLASI Euclid Bungalow 3 — 4 bdrms. Full basement. Kitchen with dinette. I Vi car garage. Asking $43,000. Joseph Bondi Realty 423-3385 (76-77) STANOVANJE IŠČE V Euclidu ali Collinwoodu. Kličite 585-5280. CHILD CARE Infant in my Bratenahl home. 8 a.m. to 6 p.m., Mon. thru Fri. Retired woman. $280 monthly. Must drive. 268-1259. (76-79) Apt. for Rent 1148 E. 63 St. 3 rooms and bath. 431-0133. (76-79) Apt. for Rent 3 Room Apt. E. 162 St. off Holmes Ave. Female adults only. 541-4748. (76-79) FOR RENT 5 rms., 2 bdrms., carpeted, up, insulated. E. 71 St. near St. Clair. Security and references. — 321-3907 (X) LOT FOR SALE By Owner Euclid - Chagrin Parkway-Richmond Hts. 136 ft. frontage. 261-8291. (75-78) Woman Needed Home & small salary in exchange for live-in care of elderly gentleman. Cooking & light housekeeping. Auto preferred. E. 185th area. Call 461-7895 after 5 p.m-(75-78) FOR SALE E. 72 off St. Clair - 5 rm-house and large garage-Good condition. Call: 585-4563 (75-76) House for Sale by Owner 3 bdrm brick Colonial. Off E. 222nd St. Eat-in kitchen-Formal din. rm. Fin. rec. rm-2 full baths. Lge. utility rm-Patio. 1 1/2 car garage. U9e lot with fruit trees. In high 50’s. Call after 6 P-f"-261-4792. (69-76) Apt. for Rent Lake Shore E. 185th-Adults only. No pets. Call 398-9579. (73-76) FOR RENT St. Vitus area. For older single person. 3 room suite, bath & basement. Call 881-2735 after 5 p.m- (X) Papež Janez Pavel II. na Dunaju (nadaljevanje z 2. str.) gih velikih ulicah okrog dunajske stolnice predstavniki iz vseh dvanajstih škofij velike Avstrije. Ob 18.45 so zazvonili zvonovi vseh dunajskih cerkva in oznanili Dunaju in vsem škofijam začetek XIV. katoliškega shoda. Na veliki trg pred dunajsko katedralo so začeli prihajati iz vseh ulic po vrsti krajši sprevodi z godbami in pevskimi zbori; tu so se postavili na določen prostor pred veliko tribuno, na kateri je bilo zelo veliko pevcev iz raznih dunajskih župnij. Vsako škofijo je kratko pred mikrofoni predstavil njen zastopnik ali zastopnica. Dve leti so se po vseh škofijah pripravljali na ta katoliški shod pod skupnim geslom: upanje živeti, upanje dajati. Vendar je vsaka škofija imela še svoje posebno idejno misel, tako na primer škofija Celovec: živimo drug ob drugem, živimo drug z drugim. Svojo celovško škofijo je predstavila mlada Slovenka iz Sel Milka Olip; ni se bala povedati, kako je včasih na Koroškem ozračje moreče in da ni vedno lahko živeti drug z drugim. Dejala je, da je potrebno spreobrnjenje, ki naj se začne najprej v manjših krogih, pri posameznikih; ti naj počasi prepričljivo vplivajo na javno življenje. Tu je naneslo naključje ali čudna »usoda«, da se zadnji stavki naše koroške predstavnice (govorila je nemško) niso dobro slišali in je bilo zlasti ob koncu zelo nerazumljivo; Korošci pravijo, da se doma večkrat tako dogodi... Ko so tako bili zbrani predstavniki vseh škofij pred svojimi škofi in številnimi gosti od blizu in daleč, je pozdravil novi katoliški shod njegov predsednik dr. Eduard Ploier. V klenem govoru je z jasnim glasom razložil, zakaj smo prišli skupaj, zakaj prirejamo katoliški shod, zakaj se hočemo držati krščanskih načel pri reševanju problemov v javnem in zasebnem živ Ijenju. Vmes je bilo veliko petja, tudi skupnega, ki je množico okrog 50.000 oseb zelo razgibalo. Celotni spored je imel obliko javnega bogoslužja, vse v raznih jezikih. Ta večer je bil na prvem mestu za nemškim slovenski jezik, ob drugih priložnostih pa vedno hrvaški, saj imajo Hrvati svojo škofijo na Gradiščanskem in je tudi delavcev-gostov s Hrvaškega mnogo več kakor Slovencev. S slovesnim Jubilate Deo in ob donenju največjega dunajskega zvona Pummerin se je zaključil ta prvi večer novega katoliškega shoda. V mnogih mestnih cerkvah so imeli ponoči molitvene ure, tudi pevske koncerte, v dvoranah in na nekaterih trgih pa ponovna srečanja posameznih škofij in dežel. Vse do najmanjše podrobnosti je bilo mnogo prej objavljeno v zajetni kongresni knjižici, ki ima kar 216 strani. To knjižico je dobil vsak udeleženec. (Prihodnjič: Pri dunajskih Slovencih in prihod sv. očeta) Dostojanstvena postrežba po zmerni ceni Jedilne in družabne sobe na razpolago 28890 Chardon Rd., Willoughby Hills (1 Block East of Bishop Rd.) 585-5100 Susan Zak Coslc • Funeral Director Zasedanje Sveta evropskih škofovskih konferenc v Zagrebu Kanadska Domovina Iz slovenskega Toronta razlika med javnimi in katoliškami univerzami ^n'verza je univerza. Pot 5. — Katoliške šole nudijo la, da bo zaživela v svobodi z 0 iplome ali do doktorata je 0 ga in naporna ne glede na aiverzo. Na eni ali na drugi soki šoli duh raziskuje globi- J 'n se dviga v višave, si nabi-znanja in pridobiva možno- 1 za nova odkritja. Ali je po- xim razlog, da se mlad ‘ Vek odloči za katoliško uni-erzo m ne za javno? 0 Razlogi so in to zelo tehtni, njih vedo povedati tisti, ki na L.2 °la**tako na javnih kot oj, a^i^ib univerzah. Časo-je The Catholic Twin Circle akan ra^ za mnenje sedem 5tud-m*kov> ki50 začeli svoje Pa na ^avnih univerzah, katolik! PT°Zneje prese!ili na vedij * e' vPra§anci so na-kior, eSt. temeljnih razlogov, toliškp01^0 2310’ da ima^° ka' drJav« UniVerze Prednost pred vedemlm'- ^ te razloge na-^ vsaj na kratko. di 2e, ^atoliška univerza nuno ok„,?rikladno in naklonjena nenJe’ k^er ^tudentu ni treske reStano braniti svojega 80vaHati Pr!pričania in ga za-naju , • Stndentovska leta Pokiig 0jiaS mirne Pripra’ ve za vse je mofcJ rasti> kar .„ ^ Posti e S3in0 V so^darni skup-1 Umikov0 orientiranih aka-2 di prav^at°^ka nniverza nu-kjer jj. 0 akademsko okolje, «lobiie 0~r.e 5tudent najti tudi Ponienu * ?.Zofske odgovore o vPra$ani, .'icnja. Eden od Prišel z h dejal: >>Ko sem dPiverz državne na katoliško k°tdaJ Sem imel občutek, [in. 1 p.,11?v družinskem oko- br;NemT mislečimi se izo-Sk°-« S duhovno in razum-n°heb0 t,°,l5ki akademik čuti Ski i?f,dl po viSji in globlji ^^iegra32151, ^ Ve’ da 3 ^ g razuma tudi dušo. ?*io vijjjat<['^ke univerze nu-b?j rese akademski nivo in v.nizavodUm°- UtUdiju-Ti J!0 sluja:'!maJ° manjše šte- in profev, Zat0 ie med veliko boli-S v koS kar je Studiiu sankate V- n prinaSa boljše Sevv^iel5ali20siu- ^za,^ davalnici- tam ni 4 “ Špance. univet- V? tednihSem si pridobil v d?’ kot nhrpna katoliSki nni- je Vdvehletih na ^Pite, J« povedal Leo zelo ugodno okolje, ki nudi študirajočim priliko za sklepanje katoliških zakonov. Katoliški študent bo na državni univerzi kaj težko dobil primernega druga za zakon. 6. — Akademiki na katoliških univerzah nimajo strahu, da bi bili zaradi svojega katoliškega prepričanja zapostavljeni pri študiju in pri izpitih, kar se često dogaja na državnih učnih zavodih. Za to trditev so vprašani navedli dokaze iz lastnih izkušenj. Navedene prednosti na katoliških univerzah niso izmišljene, vzete niso iz knjig, ampak iz življenja. So resnična doživetja vprašanih. P.M. Slovenski »29. oktober« Bliža se slovenski narodni praznik »29. oktober«. Narod, ki mu je mar njegov lastni obstoj, se rad spominja zgodovinskih dni, ki so bili odločilni za njegovo pot v preteklosti, bodisi, da so to bili dnevi uspehov in zmagoslavja, ali pa dnevi udarcev in porazov. Iz enih in drugih se uči, eni in drugi mu usmerjajo pot v bodočnost. Kadar večini naroda ni več za to, da bi praznoval zgodovinske vriske ali sočustvoval s solzami lastne zgodovine, je tak narod na poti v propast. Slovenci, ki so 29. oktobra 1918 doživeli svobodo, so bili zanjo pripravljeni. Kulturno-duhovna priprava od leta 1848 je bila v delih pesnikov, pisateljev, narodnih buditeljev in končno političnih predstavnikov. Zaradi te priprave je duša slovenskega naroda zavriskala v enem samem dihu veselja tako na Štajerskem kot Kranjskem, v Prekmurju kot v Primorju, in celo Koroška je upa- brati preko Karavank. SLOVENSKI NAROD JE DOŽIVEL SVOBODO! Že samo to doživetje je bilo tako splošno in tako globoko in tako slovensko, da zasluži vsakoletno spominjanje in praznovanje; da narodna luč ne ugasne, da ob njej narodno upanje ne umre. Ker so se zlata zrna prvega »29. oktobra« zgubila v pesku in blatu, zato je praznovanje »29. oktobra« kot zbiranje narodovih sil, hudiča in pripravljanje slovenske duše na novi SLOVENSKI 29. OKTOBER. Slovenci v Torontu se bodo letos spominjali tega narodnega praznika v soboto, 29. oktobra 1983, v cerkvi in dvorani Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Kulturni večer v spomin praznika pripravlja odbor Slo-vensko-Kanadskega Sveta. SKS 150-letnica Toronta Mesto Toronto bo leta 1984 proslavilo 150-letnico ustanovitve. Med mnogimi prireditvami v proslavo tega rojstnega dne bo tudi velika parada v mesecu maju. Pripravila jo bo mladina. V to parado so povabljene vse študentovske in druge mladinske organizacije. Geslo parade bo: Današnja mladina je bodočnost Toronta. Upoštevane bodo ideje od včeraj in one, ki vodijo v bodočnost. Toronto je mozaik narodnosti, kultur in ustvarjalnosti, od kulturne dediščine do stoletja, ko bo komputor vodil po vesolju. Torontski župan Arthur C. Eggleton je poslal gornje pismo Slovenski Pisarni z vabilom k sodelovanju pri tej proslavi 150-letnice Toronta. Uprava Slovenske Pisarne ŽIVLJENJE »DA«, SPLAV »NE« To je bila jasna in glasna razsodba, ko jo je v soboto — bila je prva sobota v mesecu oktobru — 1. oktobra, izpovedalo ljudstvo Ontarija, ko je pred vladno palačo manifestiralo kakih 50.000 ljudi iz cele province. (To številko je omenil napovedovalec, ki je imel razgled čez vso množico. Sredstva obveščanja so seveda to število temeljito zmanjšala. Ljudje so prišli iz vseh krajev velikega Ontarija. Pripe- ^OTUjete v riM? DOBRODOŠLI! hotel bled 00185 R°MA (ITALY) Tel. (06) 777.102 ^ Kai „ Soh*. s kopalnico, radio aparatom, klimatizacijo, ruralna lega - Parkirišče -Restavracija Slovensko osebje Ijalo je kakih 250 avtobusov. Samo iz Windsorja jih je bilo 36. Prišli so ljudje tudi z vlakom. Govoril sem s človekom, ki je prišel iz Kapuskasing in se je vozil samo v eno smer 14 ur, samo, da je lahko prisostvoval temu protestnemu zborovanju. Kakšna požrtvovalnost, kakšen idealizem za sveto stvar. Bil je nadvse prijeten in mogočen vtis opazovati prihajajoče skupine, ki so od štirih strani prihajale in se zlivale v veliki park pred vladno palačo. To se je dogajalo kaki dve uri. Vsaka skupina je prinesla napise in je tako nastajal gozd znamenj, napisov in bander, kar vse je govorilo, naravnost bučalo: »Hočemo, da se zavaruje življenje nerojenih, da se prepreči ubijanje nedolžnih!« V množici je bilo vsaj 60 »Right to Life Associations«. Katoličanom so se v tej borbi Pripravljalni odbor za Koroški večer in slovenske župnije v Torontu in Hamiltonu VAS VLJUDNO VABIJO NA DESETI KOROŠKI VEČER ki bo v soboto, 1 5. oktobra, ob 7. uri zvečer v cerkveni dvorani na 739 Brown's Line v Torontu j Namen koroških večerov je pomagati dijakom, ki stanujejo v Mohorjevih domovih v Celovcu, da more-jo obiskovati Slovensko gimnazijo. Mnogi iz dežele ; nimajo sredstev za vzdrževanje. Zato jim je naša pomoč dobrodošla. Naj bi deseti koroški večer privabil čim več rojakov. V Mohorjevih domovih, ki ga za : j dekleta vodijo šolske sestre, za fante pa salezijanci, nudijo dijakom iz podeželja ne le streho in hrano am- j; pak tudi versko in narodno vzgojo. Zato se nam je ravnatelj Mohorjeve družbe prelat dr. Janez Horn-bock za dosedanje delo v Mohorjevem koledarju ■ j zahvalil. Zahvala pa je obenem tudi prošnja. I LETOS BO NA KOROŠKEM VEČERU OSEBNO : NAVZOČ PRELAT DR. HORNBOCK Lansko leto smo ustanovili »Podporno društvo«. S članarino: za osebo 25.00 dolarjev in za družino 5 40.00 dolarjev smo zbrali še dodatno pomoč. Letos : to društvo obnavljamo. Prosimo dosedanje člane, da j poravnajo članarino, posebej pa vabimo ostale rojake, da se v »Podporno društvo« včlanijo, j Obrnite se na kogarkoli od odbornikov, da pora- ; vnate članarino in si kupite vstopnice za Koroški večer. !: :) Zavedajmo se, da s tem opravljamo \ veliko narodno poslanstvo! ODBOR Župnik Janez Kopač CM 255-2721 Predsednik Ludvik Stajah 251-3391 Blagajnik Frank Osredkar 255-2928 Tajnica Anica Dolenc 251-6894 ODBORNIKI Batič, Tine CM 255-2721 Gasser, Dioniz in Anica 757-0962 Grdun, Frank 271-1724 Končan, Tine 251-9020 Dr. Kuk, Avguštin 439-8387 Osredkar, Mara 251-0534 Serec, Štefan 255-6056 Sodja, Franc CM 255-2721 Župnija Marije Pomagaj v Torontu 531-2316 Župnija Brezmadežne v New Torontu 255-2721 Župnija Sv. Gregorija v Hamiltonu 561-5971 pridružili tudi drugi kristjani in tako je nastal pravi ekumenski klic življenja. Torontski kardinal Carter je imenoval nadškofijski posvetovalni »Pro Life« odbor, ki mu sam načeljuje. V njem so: en rabin, en pentekostalist, predstavnik Salvation Army, zdravnik, univerzitetni profesor, učitelj, ljudje iz »Pro Life« organizacij in dva advokata. Približno tako sestavo je imela tudi množica pred vladno palačo, kjer so bili vidni tudi Kolumbovi vitezi, Alhambrans in člani »Obrambe tradicije, družine in lastnine« s svojimi velikimi banderi. Dr. H. Morgenthaler, ki hoče v Ontariju in drugih provincah ustanoviti klinike za splav, je to pot dobil odgovor. Enako so jasen odgovor slišali politiki, ki so lahko izza zaves vladne palače šteli glasove, ki se bodo v dneh volitev lahko podesetorili in bodo glasovali: za koga. Ljudstvo je spregovorilo: Nočemo ubijanja nerojenih, hočemo pravno zaščito njihovega življenja! Kmalu po drugi uri je — čeprav so skupine še prihajale — napovedovalec začel s programom. Prvi pozdrav zbranim je bil kardinalov, ki sam ni bil navzoč. Njegove besede je prebral škof Lacey. Imel je tudi sam kratek nagovor, v katerem je pozival na boj, v akcijo, da zmaga resnica nad prevaro. Spregovorila je tudi predsednica »Right to Life Association« Laura McArthur, ki je naštela vse navzoče organizacije. Sledilo je še nekaj dni-(dalje na str. 6) KOLEDAR PRIREDITEV OKTOBER DECEMBER 15. - Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 16. - Občni zbor Slovenske pristave. 22. - Ansambel «Veseli Slovenci» praznuje 20. obletnico obstoja s samostojnim koncertom in večerjo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 23. - Slomškov krožek priredi obed v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. NOVEMBER 5. - Štajerski klub priredi svoje tradicionalno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igra Veseli Slovenci orkester. 11., 12. in 13. — Novem-berfest pri Sv. Vidu. Prebitek namenjen za nova okna za svetovidsko farno šolo. 12. - Belokranjski klub priredi martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 12. - Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. S serviranjem večerje bodo začeli ob 5. popoldne. T.K. General Contractors We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plum-1' bing, carpeting, roofing and driveway jobs. TONY KRISTAVNIK, Owner 831-6430 (X) 4. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob treh popoldne. 1984 FEBRUAR 26. - Slovenska šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 popoldne. MAREC 24. - Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. MAJ 12. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. JULIJ 29. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. £?utissHaus FAMILY STYLE RESTAURANT at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohio 44057 ZAK-ZAKRAJSEK pogrebni zavod 6016 St. Clair Ave. New Phone - 361-3112 Nova tel. st. 361-3112 John Fortuna, licenciran pogrebnik “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 4 till 5 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 Nova številka »Glasa Korotana« Letos je izšla 8. številka »Glasa Korotana«, ki ga izdaja na Dunaju duhovni in kulturni delavec p. Ivan Tomažič. Glasilo študentovskega doma na Dunaju je izšlo kot priroČha knjižica z zanimivo vsebino, ki je vzbudila premalo pozornosti in zanimanja v slovenskem svetu. To je razumljivo, ker sega v sam začetek zgodovine slovenskega naroda in s tem ruši nekatere ne več zdržljive teze za slovensko zgodovinopisje. Knjiga spodbuja k novemu gledanju na slovensko zgodovino, iz katere izhaja nova podoba slovenskega naroda, ki se samostojno in avtohtono vključuje v evropsko zgodovino, katere del tudi sestavlja. SV. MODEST Za desetletnico obstoja študentovskega doma »Korotan« na Dunaju je »Glas Korotana« objavil (1978) zanimivo študijo o delovanju sv. Modesta v Karantaniji, na slovenskih tleh. Tega apostola med Slovenci premalo poznamo, še manj pa častimo, saj ni niti ene cerkve njemu posvečene ne na Koroškem ne v Sloveniji, samo v študentovskem domu na Dunaju ima posvečeno kapelo. Za petnajstletnico doma »Korotan« je p. Ivan Tomažič ustanovil na Dunaju Sklad za pospeševanje raziskovanja in uveljavitve slovenske zgodovine. V knjižici, ki je izšla leta 1981, utemeljuje namen sklada s pobudo za nova odkritja iz slovenske zgodovine in za seznanjanje svetovne javnosti s Slovenci in njihovo kulturo. V tej knjižici so poleg kratkega zapisa o naselitvi Slovencev oz. o trditvi, da smo Slovenci avtohton narod, tudi zanimive razprave o slovenskih simbolih. Dr. Jožko Šavli je prispeval dve razpravi in sicer: »Karantanski klobuk naj pristnejši slovenski simbol« in »Črni panter - naj starejši karantanski grb«. Letošnja številka »Glasa Korotana« omenja najprej ustanovitev Slomškove ustanove, ki nudi najmanj dve štipendiji za enomesečno ali dvomesečno bivanje v Sloveniji tistim študentom in študentkam slovenskih staršev v inozemstvu, ki želijo spoznati domovino svojih prednikov in se iz- Iz slovenskega Toronta ... (nadaljevanje s 5. str.) gih navduševalnih nagovorov, katerim so množice burno pritrjevale. Po govorih se je razvil pohod po mestnih ulicah, ki je trajal kako uro in pol hitre hoje. Med 4.30 in 5. popoldne je bila vesela, resna, disciplinirana manifestacija za življenje zaključena. Zborovanje in pohod je tako po številu udeležencev, z govori, z napisi in prapori jasno povedal, da je treba klinike smrti preprečiti. popolniti v slovenščini. LIPA - DREVO ŽIVLJENJA Knjižica prinaša nato izredno zanimivo razpravo o »Lipi - drevesu življenja«. Tudi to je napisal dr. Jožko Šavli. Gre po vsej verjetnosti za prvo tovrstno razpravo med Slovenci. Drevo kot simbol življenja so poznali že stari Sumerci, Babilonci, Egipčani, Grki, Indijci in sploh vsi narodi s tisočletno zgodovino. Simbol drevesa kot nekaj svetega najdemo tudi v sv. pismu. V prvi Mojzesovi knjigi je opisano drevo življenja in drevo spoznanja, nadalje še v drugih knjigah stare zaveze poročajo svetopisemski pisatelji o drevesu, ki daje žlahten sad in večno življenje. V novi zavezi ima drevo poseben mistični simbol v podobi Kristusovega križa kot ozeleneli križ življenja; drevo spoznanja v stari zavezi kot poguba za človeka, drevo križa v novi zavezi kot odrešenje in večno življenje. V zgodovini narodov pa je simbol drevesa kot znamenje življenjskosti posameznih narodov. Pri starih narodih je bil simbol drevesa nujno povezan z božanstvom, pri mlajših narodih pa je bil simbol brez božje sestavine, zgolj kot simbol rasti in življenja ljudstva. V verstvih starih srednjevz-hodnih narodov srečamo kot drevo življenja palmo, pri Perzijcih cipreso, na Libanonu cedro, v Indiji figovec, na Kitajskem bor, pri starih Grkih oljko in pri Rimljanih pinijo. Novejši narodi imajo različna drevesa za svoj narodni simbol. Špancem je življenjsko drevo pomarančevec, Francozi imajo za svoj narodni simbol topol, drevo svobode, pri Rusih je značilno drevo breza, pri Poljakih hrast, pri Slovencih pa lipa. Lipa kot drevo življenja in simbol rasti je razširjena tudi drugod v srednji Evropi. Deloma je omenjena v starih izročilih na Bavarskem, na Švab-skem, v Švici in na Tirolskem. Pri slovanskih narodih jo omenjajo Čehi in Slovaki, poznajo jo tudi Lužiški Srbi, deloma tudi v Slavoniji. Pri Slovencih je bila lipa na vasi središče vsega družabnega življenja. Tu so bila vaška zborovanja in tu so se reševale skupne zadeve, ženitvene pogodbe in prepevale pesmi. Dr. Jožko Šavli zelo tematsko razčlenjuje in znanstveno dokazuje pomen lipe pri Slovencih od prvih zapisov do današnjih dni. V sklepni besedi pravi: »Simbol lipe v slovenskem ljudskem izročilu kaže na visoko kulturno raven slovenskega človeka, na njegovo duhovnost, mistiko, oblikovanje pesniških prispodob, n® globoka doživetja, vse do es-hatološke vizije dokončne zmage miru in pravice.« Študenotvski dom Korotan na Dunaju kaže s tovrstnimi publikacijami izreden Posju za najpristnejšo zgodovino slovenskega naroda in si na ta način zagotavlja pomembno mesto v odkrivanju vredno -ki presegajo državne in P0^ ne meje, obenem pa potrjuje! in utemeljujejo zgodovinsko^ slovenskega naroda, jezika kulture. J.M. v Kat. glasU Izvod 8. številke »Glas® ^ Korotana« smo prejeli tu i 5| AD. K gornji oceni naj d0(*a tč le, da je knjižica boga k; opremljena in krasno ilu® - rana. Na koncu je pa zanim članek p. Tomažiča sa me0a: »Misli o stari zgodovini Slo vencev« (str. 57-61)- kl ? žal ocenjevalec ne omenj Knjižica je bila tiskana v ^ skarni Družba sv. Mohor)3 Celovcu. Pogled v kri Za zdravnike je ugota^ nje količine kisika v krvi važno, saj podatki te vr^te, jfl ristijo pri zdravljenju srčm pljučnih bolezni, pri raZ1*nja vah, nadzorovanju okrev ^ bolnikov po operaciji 1° . h P( G, 20 bi, Ut 44 u ča Jo 2a Jo ?a [cit Qc br. 53 -----...... j,« — •Holm' merjenje ravni stresa Prl < “0 kih. Doslej so pač nl0ral‘ k0 ^ nikom vzeti kri, da so . L opravili analizo krvi in Ne tve, poslej pa ne bo ve sv, trebno. % Cororadska tvrdka Technology je izdelala ^ 0. vo oksimeter, ki določa ^ no kisika v arterialni kr ko, da meri absorbiran® ^ lobo v tkivu ušesne me 1 prsta. Naprava je prenosna^ povzroča nikakršnih i hko & pri bolnikih, z njo je la j0) vnati, zato izdelovalci ® ,a. da bo hitro prodrla v vS. jj,jj' njo rabo v bolnišnicah, ^ kah in drugje, kjer opra medicinske raziskave. J05 An. Nei W|r ini, 20p tor, SN| S : \\ Keep Judge PHILLIP E. PARIS! on the Cleveland Municipal Court BMža — Rated qualified bv the Cuyahoga County Bar Association 2) - A.F.L - C.I.O. 3) — Cleveland Ward Clubs: Ward 11, Ward 15, Ward 17, Ward 18, Ward 20, ®t Keep Honesty, Intelligence, and Integrity in the Cleveland Municipal Court Paid by Judge Phillip E. Parisi for Cleveland Municipal Court Cor^ MaryP. McGowan. Treas./1801 E, 12 St.. Suite 1218. Oleveland. PI1'” SNc >1, !K For. mo Imenik raznih društev Ameriška Slovenska Katoliška Jednota društvo sv. vida D ŠT. 25 KSKJ nar h°v"‘ v°dja Rev. Joseph Boz-311 PodnroH Sednik J°seph Baškovič; mi S orsfihJ°seph Hocevar; ,ai- filvri °rfhek’ 18144 Lake Shore Zooan, : 481-1481; zapis. Frank Nad2orn-:ibl,a9ajnik John Turek Jo^n Hočevar, James ' Dabevec, Dominik Stupica, vratar c ’ uorT1lnik Stupica, l1, afhletik*rank A' Turek- Vodja ič- John u n mladinskim aktivnosti. Jo novenaOCaVar ^Pogledovanje Savniki anstva vsi slovenski rek vUmV0 zboruje vsak prvi to-Jopni^ S6CU v conferenci sobi v MeS SV' Vida ob 7:30 zvečer. Pobirata asesment se prične samo v m°b 7:00 pred sei° in ta in0ktohTeSecih: Jan ’ APrii- Julii- slu4aiu n r|0Cl 6' do 7' ure zvečer. V tainiku rS®!,1 naj se bolnik iavi Pri karto. ’ dobl zdravniki list in DR- SV. LOVRENCA Duh„ ST' 63 KSKJ in 8®boi orln V°d^a Rev’ Anthony Pobpred Dsed- Joseph L. Fortuna 3' Goc|ec fiaR7aaHabian; ,ainik RalPh ti' ^Pisnika E' Hillsdale 524-5201: v bla9ajnik T3 Mary Ann Stay; Roche||ek Jnames T WeiF 15052 44i37. ur., Maple Hts., OH ^ Bosche a Zorhiki Anthony B. ^staVono4a9a|Sray’ Vir9inia Sray. ^»ODnika JosePh w- Kovach. i°5eph c3 Za SND na 80. St.: a’ ^topn,ka Una in Ralph Godec. 1° ^°seph c Za SND Maple Hts.: o- ^atopnikir,Una in Ra,Ph Godec. in GUb: Josenh a*le,ik0 in booster G0dec 2HrPh FoRena in Ralph za r316 Flee/8* ki 25 ega v rnesecu li' zelema%,Ave- ob 7'30 p.m. -)V i0 ri-0' &^»aaroSnStVO ^ l ^ na m ' bolniški asesment Šiške DoHSeC in Plačuie $7 Na bolan PetPrt ^ 03 teden’ če ie >UrghPuet dni ali več. Rojaki v • Lovrenca Pr'S,0pite v društvo ^TV° SV- ANE ŠT. 150 * KSKJ ČaciT^3 ^ev‘ AnthonV >b'ne m"3 P^dsednica Winte ^rOf|; 3555 - Predsednica ^P'ih, predsednica V*"1'" Ha vi/i'®11 Krof|'.lt!r’ .Podpredsednica :lni,?r' 3555 cin1da Josephine 80 St.; blaga-r *0rn?'Karica Berdyck' d, C Ce Theresa^0 Zabak- Nad' 'o Anna wjn2tUpancic' Helen la i,na80. St- Ainter’ zaPlsnici za OaPle H’A'lceArko;zaSND inJPPHIci 2a o^h,s: Helen Krofi; i.’Plan:-.. a Ohio kr k i iSc4;7e^KBKJBnoos;:^ Alice6r.ln Alice Arkn0S,: JosePhine 'r8i!,1Arko |n ko’za Federacijo liki * °venski .JosePhine Winter. Seje ' 'n družinsKi zdrav- 80 VSako trati__ 10 v Seie DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Sile, tajnica in blagajničarka Mrs. Jean McNeil, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapisnikarica Marie Bond. Nadzorni odbor: Frances Stepic, Anna Ribic. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki prvi torek v mesecu ob 1:00 popoldne v šoli sv. Vida. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Joseph Božnar, predsednica Anna Brodnik, častna pred. — Mary Marinko, podpredsednica, Caroline Rožic; tajnica in blagajničarka Kristina Rihtar, 990 E. 63 St. Tel.: 391-6545. Zapisnarica Marija Mausar, roditeljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Josephine Stanič, Jennie Femec. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo ure molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 2h popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; predsednica — Pavla Adamic; podpredsednica — Mary Kokal; tajnica in blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Ivanka Kete. Nadzornice Maria Ribič, Mary Podlogar, Amelia Gad. Zastavonošinja Addie Humphreys. Skupno sv. obhajilo vsako prvo neceljo v mesecu pri 8. Maši isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvenena ura po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Članarina je bila povišana na $5.00 letno. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja č.g. Jože Božnar Predsednik — Joseph Zevnik Podpredsednik — Emil Goršek Tajnik — Stanley Hribar, 1253 E. 60 St., tel.: 432-2979 Zapisnikar — John Hočevar Slov. Zapisnikar — Daniel Postot-nik st. Blagajnik — Charles Winter, ml. Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. Pevska društva GLASBENA MATICA President — Joseph Penko 1st. Vice-pres. — Olga Klanchar 2nd Vice-pres. — John Vatovec Secretary — Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246. Treasurer — Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Sheldon Hopkins, and Carolyn Budan Wardrobe — Marie Shaver, Mary Batis Librarian — Molly Frank Publicity: Molly Frank, Chas. Terček, Lori Sierputowski Director — Vladimir Malečkar Pianist — Reginald Resnick Rehearsals — Monday evening, rm. 2 at 8 p.m., 6417 St. Clair Ave. New members are always welcome. PEVSKI ZBOR KOROTAN 1982 — 1983 ODBOR Pevovodja: Ing. Franček Gorenšek Predsednica: Theresa Jarem Podpredsednika: Janez Šemen, Anka Mihelič Tajnik: Jože Cerer, 21171 Goller Ave., Euclid, OH 44119, tel. 486-2854. , Blagajnik: Frank Lovšin Arhivarici Kati Likozar in Metka Hauptman Odborniki(ice): Ivan Hauptman, Martina Košnik, ' Nejčl Slak, Ani Erdani, Maria Er-dani, Tina Ferkul in Irena Hren Nadzorni odbor: Tomaž Gorenšek, Marko Jakomin Naslov: KOROTAN, 1026 East 61 St., Cleveland, OH 44103 SINGING SOCIETY JADRAN President — Florence Unetich Vice-president — Don Gorjup Secretary-treas. — Frank Biltene Recording and Corres. See. — Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Frank and Ann Kristoff Librarian — Josephine Tomsic Musical Dir. — Reginald Resnik Pianist — Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 p.m. to 9:30 p.m. at the Slovenian Workmen's Home, 15335 Waterloo Rd., rm. 3. SLOVENSKA PESEM CHORUS President — John Vidmar Vice-president — Lojze Arko Secretary — Jenny Skul, 1805 Clement, Joliet, IL 60435, tel. (815) 727-1650. Treasurer — William Trinko Director — Rev. Dr. Vendelin Špendov Rehearsals — Every Sunday at 6:00 at Baragov Dorn in Lemont. Dramatska društva ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJE Predsednik — Srečo Gaser Podpredsednik — Edi Mejač Tajnica — Zdenka Zakrajšek, 174 Brush Rd., Richmond Hts., OH 44143 Blagajničarka — Martina Košnik Zapisnikarca — Mojca Slak Programski odbor — Janez Tominc, Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Mojca Slak, Zdenka Zakrajšek, Peter Dragar, Edi Mejač Oderski mojstri — Slavko Štepec, Stane Krulc Arhivar — Srečo Gaser Bara — Peter Celestina, Rudi Hren, Miro Celestina, Tone Štepec Kuhinja — Vida Jakomin, Anikca Nemec, Minka Kmetič Reditelji — August Dragar, Ivan Tomc, Jože Tomc, Matija Hočevar Športni Referenti — France Zalar, Sr. Nadzorni Odbor — France Hren, Miro Erdani, Matija Grdadolnik Članske seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmi uri v Slovenskem domu na Holmes Ave. Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKE President — John Habat 1st Vice-pres. — Charles Ipavec 2nd Vice-pres. — Mary Dolšak Secretary-Treasurer — Bill Janša, 20251 Bali Ave., Cleve., OH 44123 — tel. 481-0124 Corresponding Sec. — Maria Dimitrejevic Recording Sec. — Helen Konkoy Executive Sec. — Frank Mahnič Auditors: Warren Fabian, Dan Pavšek, Sr., Stephie Pultz Historian — Ella Samanich Legal Counsel — Charles Ipavec DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave. Predsednik — Joseph Klinec Podpredsednik — Ken Ivančič Blagajnik — Joseph Pultz Zapisnikar — Edward Stepic Finančna tajnica — Pauline Stepic Nadzorniki — Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8. ure Zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. 6409 St. Clair Avenue President — Edward Kenik Vice-pres. — June Price Secretary — Frances M. Tavčar Treasurer — Josephine A. Stwan Recording Secretary — Julia Pirc Legal Advisor — Charles Ipavec Auditing Committee: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee: Edward Bradach, Mary Batis, John Perencevic, John E. Leonard, James Novak, Louis Peterlin, John Vatovec, Thomas Slak, Daniel Shimrak Ways and Means Committee: Anton J. Petkovšek, August Pust. Alternates: Don Mausser, Rudolph M. Susel Seje direktorija so vsak drugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Zapcetek ob 8. uri Uradne ure: 11 a.m. do 3 - tel. 361-5115. SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue Cleveland, Ohio 44110 President — Daniel L. Pavšek Vice-pres. — Leroy Koeth Recording Sec. — Mary O'KIcki Financial Sec. — Frank Koncilja Treasurer — Al Marn Auditors: Felix Gasar, Mary Podlogau Max Jeric House Committee: Bill Kozak, August Dragar, Jack Videtich Club Room Mgr. — John Plutt Federation Rep.: John Habat, Al Marn, Dan Pavšek Sr. Other Directors: John Habat Jr., Frank Ferra, John Primo, Roy Sankovič Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road Cleveland, Ohio BOARD OF DIRECTORS President, Anthony Sturm First Vice-pres., Steve Shimits Second Vice-pres., Mary Dolšak Secretary, Millie Bradač Treasurer, Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec, Cecelia Wolf Legal Advisor, John Prince Auditors: Frank Bittenc, Ann Kristoff, Albert Comenschek, Frank Kristoff House Comm.: Tony Site, Frank Koss, William Bayuk, Frank Kristoff, John Vicic, Ernest Tib-jash, Fran Grk Alternates: Frank Polantz, Mike Matuch Rep. to Fed. of Slov. Homes: A. Shimits, Mary Dolšak. Alt.: Frank Koss, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed., and Fri 7 to 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047. LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd. Mary Dolšak — President Bertha Dovgan — Vice-pres. Cecelia Wolf — Sec’y.-treas. Florence Slaby — Rec. Sec’y. Molly Raab — Publicity Auditors: Ann Kristoff, Mary Koss, Josephine Tomsic Active Members: Millie Bradač, Betty Zablotney, Maria Posanovic, Marlene Perdan, Mary Wolf Delicious fish and other dinners every Friday from Noon to 8 p.m. Take-outs available, call 481-5378 SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HTS., OHIO Predsednik, Robert Kastelic Podpredsednik, Frank Urbančič Tajnik, Tom Meljac, 663-5111 5704 South Blvd., Maple Hts., OH 44137 Blagajničarka, Millie Lipnos Zapisnikarica, Marjorie Church Nadzorniki, Frank Urbančič, Anton Kaplan in Al Glavic Odborniki: Louis Champa, AI Lipnos, Louis Kastelic, Louis Ferfolia, Charles Hočevar, Antonia Stokar, Anton Stemitz, Wm. Ponikvar, Del Glavic Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v S.N.D., 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM“, 6304 St. Clair Ave. Cleveland OH 44103 Predsednik, Stanko Vidmar Podpredsednik, Vinko Rožman Tajnica, Marija Meglič ‘ Blagajnik, Anton Oblak Gospodarja — France Tominc, Jernej Slak, Social Klub — Jazez Žakelj. Nadzorni odbor — Jože Melaher, Franc Sleme in Lojze Bajc Odborniki: Franc Kamin, Anton Lavriša, Maks Erste, Anica Kur-bos, Erika Kurbos, Janez Košir, Anton Meglič, Ferdo Sečnik In zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. — Dom ima sobe za prenočevanje, razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št. 881-9617. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin Duhovnik vodja, Rev. Dr. Joseph Gole Predsednik, Joseph Kunovar Podpredsednik, John Bambič Tajnik, Frank Menchak Zapisnikarca, Marija Kadunc Blagajničarka, Milka Modic Pomočnica blagajničarke, Helen Coffelt Upravnik parka Triglav, Frank Mejač Pomočnik upravnika parka, Joseph Cimrmancic Prosvetni vodja, Vladislav Kralj Pomočnica prosvetnega vodje, Biba Kralj-Bambic Pevovodinja, Mara Kolman Športni referent, John Mejač Referent za plesno grupo Triglav, Biba Kralj-Bambic Zastopnica S.K.D. Triglav pri USPEH, Lonie Limoni Dopisnikar za Ameriško Domovino, Frank Rozina Bara — Darko Berginc Pomočnik pri bari, Albert Zigoy Kuhinja, Loni Limoni Nadzorni odbor: arel Maierle, Rezi Kotar, John Limoni Razsodišče: Ludvik Kolman, Luke Kolman, John Levičar KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Častni predsednik — Louis Peterlin Predsednica — Margaret Kaus Prvi podpred. — John Škrabec Drugi. Podpred.—Frances Kotnik Tajnik — Frank Capuder, 6210 Schade Ave., tel. 881-1164 Blagajnik Andrew Kavčnik Zapisnicar Anton Žakelj Nadzorni odbor: Jewel Karpinski, Anton Žakelj, Jennie Vidmar Potovanji odbor: Margaret Kaus Veselični odbor: Frances Tavžel, Michael Vidmar Kuhinje mesečno: Frances Tavžel, Vida Dovjak Gospodarski odbor: Michael Vidmar Sestanki se vrše vsak tretji četrtek v mesecu ob 1:30 popoldne v spodnji dvorani slov. nar. doma na St. Clairju. PLESNA SKUPINA KRES: Predsednik: Stanko Krulc Podpredsednik: Tomaž Kmetič Blagajničarka — Cilka Švigelj Tajnica: Marija Hauptman, 25922 Highland Rd., Richmond Hts., OH 44143; Matt Lončar, 32470 Miller Ave., Wickliffe, OH 44092, tel 944-8675. Odborniki: Miha Košir, Tomaž Gaser, Stane Zalar Učitejici Plesov — ga. Bernarda Avsenik in ga. Breda Lončar Svetovalci — Ivan Zupančič, Srečo Gaser MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja rev. Charles A. Wolbang C.M. predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Frank Kuhelj, tajnica in zapisnikarca, Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel. 331-5298, blagajničar Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleve., OH 44103, tel. 431-5699, nadzorniki: Zofi Kosem, ing. Joseph Zelle in Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Strancar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Lojze Petelin; ramestnik: Vinko Rozman, Jelka Kuhelj. BALINCARSK KROŽEK, SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik — Toni Svigel Podpredsednik — Feliks Breznikar Tajnik — Joseph Marinko Blagajnik — Toni Škerlj Odborniki — Viktor Domines, Stane Frisian, Maks Jerič, Avgust Dragar, Janez Švigelj, Nace Tavčar, Ani Breznikar, Cilka Švigelj, Tončka Švigelj, Vera Žnidaršič, Ferdo Svečnik Nadzorni odbor — Milan Zajc, Jože Sojer, Ivan Kosmač Seje se vršijo po dogovoru. SLOVENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU Predsednik: Joseph Cah Podpredsednik: Dr. Rudolph “ Susel ,qo Tajnica: Hermina Bonutti, 2»^ Shaker Blvd., Cleve., OH 44124, te 831-1954 Blagajničarka: Pavla RiJaveC’ Schaefer Ave., Cleve., OH tel. 431-5030 . u... Odborniki: Dr. Karl Bonutt,’V'| a Sfiligoj, Julijan Bremec, 0 9 Valenčič, Katy Gorjup Nadzorniki: Rudolph Perhine* Stefan Durjava, Frank Cendol Pravni svetovalec: Charles P ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Ed Pečrf buder, Tajnik/blagajnik: Gus Ba ^ 2275 River Rd., Wilby., HU'5' 44094, Ph; 946-6998 Zapisnikar: Dick Beck Orožjar: Branko Perpar Odborniki: Alojz Pugelj, tu« Kogovšek, Elio Erzetič, Fran 1 man st. SLOVENSKA PRISTAVA, ^ ' luhovni vodja: Rev. Victor ’reds. Filip Oreh . pod. pred.: Vinko Sleme . pod. pred.: Stane Rus llagajničarka: Marija Lede^nard: Tajnica: Dana Lobe Le ^ 907 Dorchester Dr., Cleve-, 119. — 481-2985 apisnikar — S. Vrhovec dzorni odbor: , jfar, ohn Hočevar ml., Branko ite Resman /an Berlec, Frank ik Urankar. . ^ije istopniki Slov. šola Prl bovzete ^rva iv. Sola pri sv. Vidu Stan Vidko Sleme enC* ST. MARY HOLY NAME “ 15519 Holmes Ave. ^ Spiritual Director — BeV' N. Tomc k President — William Koza Vice-pres. — Frank Zernic ^ Slovenian Vice-pres. " Knez Secretary — Mike Pozun Treasurer — Art Eber ^ 531-7184, 16301 Sanford Cleveland, OH 44110 Sick and Vigil Chmn- " Sluga -k Corres. See. — Louis J0S Marshall — Ed Lah ^ Social Apostolate — Ed eajov|C Retreat Chmn. - Joseph & ST. MARYS PARISH E ' ON HOLMES AVENU c Spiritual Dir.: Rev. Vlcfo^afgar0l Honorary Pres. Sr. i/hitaker ’’res. — Mrs. Richard E- eK 'isJV Vice-pres. — Mrs. Lou Rec. See. eichardt _ Mrs- i reas. — Mrs. James H°ž’ :orr. Sec’y. - Mrs. Matth0 n Spiritual Chmn. — ^rS’ emec Auditor — Mrs. Joseph Membership - Diana AP ne0s School Affairs — Mrs-upon ^olf Sunshine — Mrs. Bruce ^ Cafeteria — Mrs. Steve Irs. George Muzina . Refreshment — Mrs- P® ian ij£ Safety — Mrs. Jane sm° Hospitality — Mrs. Ante Historian — Mrs. Georg® Health — Mrs. Ivan Tom A|e» Radio and TV - Mr ' Ameriška Domov'11 je Vaš list!