3

2


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 2. decembra 2010  Leto XX, št. 48


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 2. decembra 2010

Porabje, 2. decembra 2010

KA JE
PREŠEREN
VKRADNO  GORIČNCAM?
STR. 3
OKUSI
SLOVENIJE
STR. 4

Prvi djilejš nauvoga predsedstva

24. novembra so se, po občnom zbori Slovenske zveze, prvič vküpdobili členi predsedstva pa kontrolne komisije. Prvi djilejš nauvoga predsedstva (elnökség) je bijo v Slovenskom daumi. Predsednik zveze Jože Hirnök je pozdravo vse člene in njim zaželo dobro pa uspešno delo. Ejkstra je pozdravo navzoče nauve člene, Valerijo Rogan iz Sakalauvec, Joliko Sabo z Gornjega Senika, Vendela Bočkora iz Mosonmagyaróvára, Agi Kállay iz Budimpešte pa nauvo članico kontrolne komisije Ildiko Windisch.
Členi predsedstva so najprva razpravlali o finančnom poročili Porabje d.o.o., o tom, kak hotel pa restavracija gazdüvata. O gazdüvanji trifrtale leta v leti 2010 so že dobili pisni material, z lumer se tö vidijo pozitivni trendi. Tau, ka pod nauvim vodstvom baukše ide tak restavraciji kak hoteli, je pa ugotovila sanacijska komisija tö, s tejm, ka je dela ešče dosta, zatok je prosila predsedstvo, naj podukša pogodbo Georgine Varga za štiri leta. Predsednica kontrolne komisije Erži Soós je povedala, ka zatok, ka smo ji že dvakrat po eno, eno leto podukšali pogodbo, se tau po vogrski zakonaj ne more napraviti, ka bi te tau že 6 lejt bilau pa bi se štelo za nedoločen čas (határozatlan idejű szerződés). Za tau pa mora vodja Porabje d.o.o. ešče končati visoko šaulo, ka je tau bijo pogoj (feltétel), gda smo go gorvzeli. Zatok je predsedstvo najšlo rešitev zmejs, pogodbo ji je podugšalo za dvej leta.
Ništrni členi so pa meli ešče ka vcujpovedati, med drugim tau, ka se mora bola skrb meti na slovenski imidž hiše. Pri tom, gda se gor-djemlejo nauvi lidgé, naj se skrb ma na tau, ka gučijo slovenski, sploj pa pri tisti lidaj, steri delajo z gosti (recepcija, restavracija, sobarice, snažilke). Delavce pa, steri dosti in pošteno delajo pa trbej prištimati tak moralno kak pri plačaj. Predsedstvo je sprejelo sklep, ka se mora direktorica pri nauvi zaposlovanjaj posvetovati s priložnostno komisijo (Erži Soós, Andreja Labric, Jože Hirnök, Marijana Sukič), stera je bila te gorpostavlena, gda se je začnila sanacija hiše.
Klara Fodor, sekretarka Zveze je pod tretjo točko dnevnoga reda taprajla, kakšne vekše programe de mejla zveza v leti 2011. Slovenski kulturni svetek de 6. februara, na njem se notrapokaže slovenski film Oča, steri je v domanjoj rejči, v njem pa špila naš »sodelavec« Miki Roš. Porabski den de drugo leto v Andovcaj, vküper do ga organizirali Slovenska zveza, Razvojna agencija Slovenska krajina pa Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci. Za datum so vöodebrali 9. juliuš, najbole zatok, ka de te že gotova investicija pri andovskoj domačiji. Vleta do mlajši v razne tabore šli (jezikovni tabor v Pirani, likovna kolonija itt.). Augustuša de 10. mednarodna likovna kolonija v Slovenkom domi, za gesen se pripravla srečanje pevski zborov. Tau so samo vekši programi, poleg toga do ešče naprej pomagale drüštva, delale do kulturne skupine, odili do k njim mentori.
Zveza de – če de mogauča – drugo leto tö podpirala s pejnazi organizacije, drüštva, šaule. Prošnje za finančno podporo za prvo pauletje trbej na Zvezo poslati 30. apriliša, za drugo pauletje pa do 30. juliuša. 
Sodelavci Zveze so prosili člene predsedstva, naj do drugoga djilejša (do januara) razmislijo o tom, koga bi predlagali za razna priznanja (pri skupščini Železne županije, Inštitutu za madžarsko kulturo, pri Slovenski zvezi).
9. januara do volitve v Državno slovensko samoupravo. Slovenska zveza je bila na manjšinski volitvaj geseni organizacija za nominiranje (jelölőszervezet), zatok je mogla zdaj sestaviti lišto tistij elektorov (15 lidi), steri naj bi prišli v Državno slovensko samoupravo. Predsedstvo se je tak odlaučilo, ka na lišto naj pridejo predsedniki lokalni slovenski samouprav, pri tisti vasnicaj, gde leko zvün nji majo ešče enoga člana v Državni slovenski samoupravi, pa tisti elektorji, steri so na lokalni volitvaj dobili največ glasov.
Predsedstvo se je na seji odlaučilo o tom tö, kelko nagrade naj dobijo tisti mentorji, vodje skupine, steri so dobro delali. Zvün nji ešče delavci Zveze pa členi predsedstva. Tak so se odlaučili, ka nagrade naj baujo ranč telko kak lansko leto, ka proračun več ne dopisti.
Na dilejši so členi predsedstva pa direktorica Porabje d.o.o. pozdravili pa čestitali Erži Soós za priznanje, steroga je dobila od Skupščine Železne županije.
Marijana Sukič


Ob prazniku slovenskih splošnih knjižnic

Izšla je dvojezična
Nova zaveza

SODOBNA MADŽARSKA KNJIŽEVNOST

V murskosoboški Pokrajinski in študijski knjižnici so z dvema dogodkoma obeležili dan splošnih knjižnic, in sicer so pripravili dvojezično razstavo Sodobna madžarska književnost in odprli novo časopisno čitalnico. Za prijetno popestritev je poskrbel cimbalist Andi Sobočan.
Dr. József Papp je avtor razstave Sodobna madžarska književnost. Pokrajinska in študijska knjižnica ima posebno vlogo na področju predstavljanja, posredovanja in spoznavanja slovenskih in madžarskih kulturnih dobrin. Tokratna razstava madžarskih knjig je nekoliko drugačna od dosedanjih: predstavili so najimenitnejša dela sodobne madžarske književnosti zadnjih deset do petnajst let. Za cilj so si zastavili, da ljubitelji sodobne madžarske književnosti najnovejša dela spoznavajo v izvirniku in v slovenskih prevodih. 
»Nismo imeli lahke naloge, saj smo morali izmed deset tisoč knjižnih enot, ki na leto izidejo na Madžarskem, izbrati najbolj dragoceno beletristiko... Zaradi nenehno spreminjajočih se modnih trendov in usmeritev na področju književnosti se je težko odločiti, katero je kvalitetno in trajno vredno delo. Katera od novitet je dragocena, jezikovno in estetsko tako pomembna, da bi bila vredna nabave – taka, da jo lahko ponudimo v branje našim bralcem,« je dileme, ki so spremljale nastajanje razstave pojasnjeval József Papp. 
Premalo se je opreti zgolj na kritiko ali literarnozgodovinsko predstavitev, kajti nekateri avtorji se porajajo poredko, vendar so njihova dela enako kakovostna kot dela pisateljev, ki napišejo več knjig. Pomembno je spremljati tudi prihod mladih, nadar-jenih začetnikov in videti v več založniških programov. Med dileme sodi tudi vprašanje, od kdaj govorimo o sodobni madžarski književnosti. »Spodobi se omeniti dela in avtorje, kot so: György Spiró, Péter Nádas, György Konrád, Imre Kertész, Péter Esterházy, a tudi predstavnike mlajše generacije: Krisztina Tóth, Zoltán Kőrösi, Krisztián Grecsó, György Dragomán, čigar roman Fehér király (Beli kralj) je preveden že v 28 jezikov,« beremo v zloženki, ki spremlja razstavo.
Težko bi tudi, ocenjuje József Papp, na kratko označili sodob-no madžarsko književnost: »Bogatijo jo ustvarjalci, ki v resničnem in imaginarnem svetu romana opisujejo dogodke iz resničnega sveta... Spoznavamo težave majhnega človeka, ki se prebija skozi vsakdan in je lahko malenkosten, duševno ohromljen ali razuzdan. Srečujemo tudi mlade, ki iščejo svojo narodno identiteto, zapustili so svoj rojstni kraj, zamenjali domovino in poklic, ljudi s porušenimi medčloveškimi odnosi, ki ne želijo graditi na tradicionalnih temeljih, rajši se predajajo drznim iluzijam in na koncu jih prav to pogubi.«
Jezik in raba jezika sodobnih madžarskih pisateljev sta dokaj raznolika. Nekateri so sposobni ustvariti prave jezikovne bravure, »užitek je brati mojstrsko stkane in urejene stavke, stavčne zveze, iz katerih se bo kasneje izoblikovalo celotno delo, zgradba in celoten pripovedni svet.«
Na razstavi so tudi sodobna madžarska literarna dela, ki so bila prevedena za slovenske bralce. Tu so v preteklosti opravili pomembno poslanstvo Pomurska založba in založba Európa v Budimpešti, ljubljanska Cankarjeva založba in mariborska Obzorja. Zadnja leta sta to vlogo prevzeli Didakta iz Radovljice in Študentska založ-ba iz Ljubljane. Med prevajalci so uveljavljeni Jože Hradil, Gab-riella Gaál, Marjanca Mihelič in Gabriela Zver. Škoda, da prevajalk in prevajalcev ni bilo na otvoritvi razstave. Nekaj naslovov iz Sodobna madžarska literatura v slovenščini 1972–2010: György Kardos: Abrahamovih sedem dni (prevod Jože Hradil), Nándor Gion: Igral je tudi sleparjem (prevajalka Elizabeta Bernjak), Péter Eszterházy: Pomožni glagol srca (prevod Jože Hradil), Péter Nádas: Konec družinskega romana (prevod Jože Hradil), Sándor Márai: Sveče so dogorele (prevod Jože Hradil), nobelovec Imre Kertész: Brezusodnost, Kadiš za nerojenega otroka (prevod Jože Hradil), László Darvasi: Dobiti žensko (prevod Marjanca Mihelič), Ottó Tolnai: Babica v rotterdamskem gangsterskem filmu (prevajalka Gabriella Gaál), Endre Kukorelly: Obrežje spomina (prevajalka Gabriela Zver). V zloženki je tudi kratek odlomek iz Brezusodnosti Imreja Kertésza, nobelovca, česar avtor József Papp ne omenja, čeprav ni nujno, da bi vsi vedeli za najvišje svetovno priznanje madžarskemu pisatelju.
Ernest Ružič

Svetopisemski družbi Slovenije in Madžarske sta skupaj izdali dvojezično slovensko-madžarsko Novo zavezo, ki so jo pred dnevi v okviru ekumenskega zahvalnega bogoslužja - ob prisotnosti murskosoboškega katoliškega škofa Petra Štumpfa, evangeličanskega škofa na Madžarskem in predsednika Madžarske svetopisemske družbe Imreja D. Szebika ter evangeličanskega škofa v Sloveniji Geza Erniše - predstavili v lendavski katoliški cerkvi. Svetopisemska družba Slovenije, ki je knjigo založila in izdala v nakladi 1500 izvodov, naj bi knjigo - ki vsebuje celotno Novo zavezo v slovenščini in madžarščini, s tem da je slovensko svetopisemsko besedilo vzeto iz Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma (1996, revidirano 2003), madžarsko pa iz Novega prevoda Biblije (1975, revidirano 1990) - kmalu predstavila tudi v Monoštru. Zanimivo je, da besedili tečeta vzporedno na nasprotnih straneh, zato je omenjena izdaja tudi uporaben pripomoček za vse, ki se učijo slovenskega ali madžarskega jezika in ki bi radi bolje spoznali drugi jezik ter njegovo kulturo, miselnost in krščanske korenine. Zamisel o dvojezični slovensko-madžarski Novi zavezi sega v leto 2008, ko je bilo na Madžarskem Leto Svetega pisma. Madžarska svetopisemska družba je doslej že izdala angleško-madžarsko, nemško-madžarsko, slovaško-madžarsko in romunsko-madžarsko dvojezično Novo zavezo.
Silva Eöry



Avtor razstave, bibliotekar József Papp, pred eno izmed vitrin, v katerih so dela sodobne madžarske književnosti

Slovenska in madžarska besedila Nove zaveze so objavljena vzporedno


Vitrina, v kateri so pretežno dela nobelovca Imreja Kertésza

Ka je Prešeren vkradno Goričancam?

Vsikši mejsec geste eden četrtek, gda se leko Porabci, šteri lübijo slovenske knige pa pesmi, zberéjo v Slovenskom domi, pa prejk pripovejdanja pa štenjá od blüzi spoznajo dva prekmurskiva prisatela. Nej davnik sta se na literarnom večeri nutpokazala Milan Vincetič pa njegvi pisatelski kolejgar Štefan Kardoš. Pogučavanje je pelala s pitanji profesorica Irena Štuhec, dva dijaka iz Ljutomera (Barbara Žabota pa Dominik Lajnšček) pa sta dala muzično farbo štenjí.
Milana Vincetiča dobro poznamo v Porabji. Njegve kratke pripovejsti smo leko šteli na priliko v knigaj Srebrni brejg, Šift v idini ali Vujšlo maurdje, dosta je v domanjoj rejči napiso za novine Porabje pa za Slovenski koledar. V knjižnom geziki je ranč tak napiso dosta pesmi, esejov pa dva dugšiva teksta tö. Iz njegvi pripovejsti so napravili film pa vnaugo radijski špil, biu je, pa je eške gnes urednik literarni novin. Napiso je več pripovejsti za mlajše, za svoje pesmi pa je leta 2004 daubo nagrado Prešernovoga sklada.
Milan Vincetič je narodjeni v gorički Stanjevci, gde je mimo pelala »Mariška«, cug s kulnom pa lidami. Oča je delo pri železnicaj pa sta dosta vküper kaulivrat ojdla. O železnici je kisnej napiso roman Goreči sneg, gda pa je njegov oča mrau, ma je dau knigo v škrinjo. Pisatel pravi, ka je maršal Tito kriv, ka je začno pisati: »Biu sem šaular v Gornji Petrauvci, gda je Tito rojstni den emo. Mogli smo napisati pripovejst ali pesem, moja verzuška pa se je tak prišikala, ka so go vseposedik šteli. Ge sem si pravo: Tito, ti si meni čüt za poezijo napravo. Sledik sem v srejdnjoj šauli dosta pesmi napiso, ka sem biu zalübleni. Moja draga pa ranč nej znala, ka ge vsikši večer pero k papéri tiščim.« 
Milan Vincetič rad piše o preminaučom, zgodovinskom cajti, v njegvi delaj se čüti düh preminauloga sveta. Na litararnom večeri je tapravo, kak so ništerni padaške brodili, ka je prorok, pa ma pravli, ka more sekto napraviti: »Ge sem pred dvajsetimi lejtami napiso pesmi o Devečeri, šteri je biu edna ves v Prekmurji pri Martjanci, ka je pred šeststau lejtami preminaula, pa ne vejmo kak. Pred ednim mejsecom je vogrski varaš z gnakim imenom zalejalo radečo blato. Biu sem tam, pa sem si brodo, ka žalostnoga leko penez včini. Je pa ime tö simbolično: ‚de večér’.« 
V svojoj pripovejsti ’Nebo nad Ženavljami’ piše Vincetič o tem, kak je leta 1934 v maloj goričkoj vesi spadno balon. »Gda sem mali biu, sem v Ženauvlaj eške nej odo, samo pravli so mi, ka se je tam zgodilo. Čüu sem, ka je tistoga ipa škonik v vesi znau francuski, pa se je leko pogučo z Belgijcami z balona. Kisnej se mi je rodila ideja za kratki roman, v šterom žena od žandara misli, ka če zapela ednoga balonara, leko vujde iz dugocajtni Ženauvel. Tau se ji je nej prišikalo. Tau štorijo sem si ge vözbrodo, istina pa, ka so novine tistoga ipa o tem dosta pisale, eške krau Aleksander je Belgijcoma veuko odlikovanje dau.« Pisatel je zadovolen s svojim romanom, če rejsan ma je krčmarica v vesi pravla: ’Vse je v redi, samo zakoj pišeš, ka je pri nas vino kiselo bilau?’
V svoji pripovejstaj piše Vincetič o tem, ka je sam doživo ali nindri čüu. »Dosta štorij sem vküppaubro v krčmej, vsikder sem biu na UKV s pijancami. Vnaugo špajsni pa hejcni pripovejsti so mi povödali. Človek si leko dosta menje vözbrodi, kak pa se v istini godi. Pisatel mora biti komunikativen pa mora malo kradniti.« V svojoj rodnoj krajini se je Vincetič navčo prve reči v njemi najlepšom geziki, v prekmurskoj rejči. »Gda smo se na univerzi v Ljubljani včili, so nam vsikder pravli: ne smejte nücati domanjo rejč! Vsi ste pavri! Domanja rejč pa je bila gli tista, štero smo oprvin čüli. Ge sem trnok srečen, ka je gorostala, pa go eške v Porabji tö gučijo.«
Ranč gorička rejč je bila materni gezik drügoga pisatela na varaškom literarnom ve-čeri. Štefan Kardoš je škonik na dvojezičnoj srejdnjoj šauli v Lendavi. Slovenija je leko njegvo ime spoznala, gda je biu eden od piscov romana Sekstant, šteroga so nominerali za literarno nagrado kresnik. Če rejsan se je tau nej prišikalo, je Kardoš leta 2008 daubo tau nagrado za najbaukši roman v preminaučom leti. ’Rizlingpolka’ je pripovejst o lübezni med domanjim moškim pa lejpov Rusinjov, zdaj na kraci pa vöpride njegva nauva kniga. Kak sta se oba pisatela v varaši pohejcala, »je Kardoš napiso menje knig kak Vincetič, depa so bole žmetne.« O svojoj mladosti je Štefan Kardoš tak gučo: »Mi smo bili doma v Križevci, gda sem pa prišo v srejdnjo šaulo v Mursko Soboto, so me vküpzmejšali. Pet dni v kedni sem biu v Soboti, konec kedna sem mogo nazaj v Križevce. Ranč te, gda so padaške v disko šli, sem ge doma pisatela Kafkana što. Dosta sem brodo, kak bi leko vujšo, tak sem prišo v gledališko skupino, štero je pelo Miki Roš. Če pa dosta šteš, dobiš volau za pisanje. Moje prve pesmi so ranč v srednjoj šauli vöprišle, te sem pa petnajset lejt nika nej piso. Pri romani Sekstant pa so me pitali, če bi napiso prvi tau pa tak se je znauvič začnilo.« Če rejsan piše Kardoš v knjižnom geziki, je samo za Porabce doj-obrno 3 kračiše tale iz svoji romanov na domanjo rejč. Vsi navzauči na literarnom večeri so čüli, ka je njegvi gorički guč sploj blüzi našomi porabskomi. Oprvin so leko poslüšalci spoznali, kakši pisauvge so bili v Križevci, kak so mlajši na njine repe piskre privezali pa kak so ništerni svoje pse po sausedovom imeni zvali. Zakoj pa ranč Goričko? »Najležej je pisati o tem, gde živeš. Tau je tak, kak prešteti knigo ali nej. Nej je vseeno, če kama déš ali nédeš pa pogledneš na interneti. Ovak ge v svoji knigaj djenau ne napišem, za štero vesnico dé. Vsi leko brodijo ka škejo, nücam pa ništerna ledinska imena ali kaj drügoga,« - je povödo Štefan Kardoš.
Kardošovo žmano domanjo rejč smo leko čüli prejk ednoga tala iz njegvoga nauvoga romana tö. Tü pripovejda, kak so bili vsi podje v vesi zalübleni v Frido pa kak so se v kučici ž njauv špilali veuke, »vözraščene špile«. Ranč do tistoga mau, ka je Frida gorprišla, ka je tau prauti Božomi zakoni pa si odebrala samo ednoga pojba. Drügiva dva pa sta s »čalarijov« dosegnila, ka so se irke v turbi »mladoženca« spreobrnaule v konjske fige. »Gnauk so me na radioni pitali, ka moja žena brodi o tej svinjarijaj, ka sem delo. Ge pa sem pravo, ka je tau samo fikcija, tau sem si vözbrodo. Rejsan si iščemo fundament v istini, drügo je fantazija,« - je cüjdau pisatel pa povödo, ka je za njega trnok važna samokritika: »Lepau bi bilau, če bi se vsi radi meli, depa ne moreš vö s kauže. Najbaukše je, če se človek s sebé smejé. Tau ne znamenüje, ka se daleč držimo, s tem samo nasé skrb mamo. Skrivamo se za humorom.«
Navzauči so zvün proze dosta lejpi pesmi tö leko čüli na večeri, na priliko Kardošovo o tem, kak so se njegov pradejdek s »hajauvom« pelali v lejpi nau-vi merkanerski zranek. Od Vincetiča smo čüli o fašenski Gambeli, dale pesem Pod auknom, štero je prej »Prešeren vkradno Goričancom« pa o püšpeki, šteri je pokopani v veukoj katedrali pa opéra dveri purgatorija.
Program »Domanja rejč!«, šteroga organizerata založba Franc-Franc pa Zveza Slovencov, je lejpa priložnost, ka Porabski Slovenci spoznajo, ka se leko v prekmurskom guči – šteri je skor djenau kak njini – napiše kvalitetna literatura, zmejs pa eške spoznajo veuke pisatele male krajine – z ov kraj (nekdenešnje) grajnce.
-dm-



Milan Vincetič

Štefan Kardoš


Obiskovalci srečanja so zdaj tö trno zadovolni bili

OD
SLOVENIJE…

Okusi Slovenije -
predstavila se je nova slovenska stran jedilnika

Ob obisku slovenskega kmetijskega ministra Dejana Židana (19. novembra) se je v restavraciji Lipa predstavila tudi nova slovenska stran jedilnika. Tudi večina postreženih jedi na delovnem kosilu je bila pripravljena in postrežena z nove slovenske strani jedilnika, ki ga je s pomočjo svoje profesorice na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru sestavila soproga generalnega konzula v Monoštru Lili Šiftar. 
V okviru skupnega projekta za sanacijo finančnega stanja hotela Lipa v Monoštru je generalni konzulat R Slovenije predložil, da se rekonstruira in posodobi slovenska stran jedilnika restavracije Lipa. Za strokovno pomoč je bila naprošena Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem iz Maribora. Direktorica šole, mag. Helena Cvikl, je strokovno pomoč odobrila. Plačilo strokovne pomoči je prispeval preko Zveze Slovencev na Madžarskem Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Za izvedbo pomoči sta bila zadolžena Mojca Polak, prof. (za področje kuhanja) in Gorazd Halič, prof. (za področje strežbe in vinske ponudbe).
Lili Šiftar je poskrbela za preureditev slovenskega prevoda celotnega jedilnika, tako da je zdaj jedilnik narejen po standardih, ki so v skladu z merili na dvojezičnih območjih. Tako so vsi prevodi jedi napisani po pravilnem vrstnem redu: najprej madžarski, potem slovenski in kot tretji, nemški (zanj je poskrbela Karolina Malek iz Lendave). 
V okviru posodobitve slovenske strani jedilnika - dosedanja ponudba slovenskih jedi je bila stara 10 let in je zastarela - je bilo organizirano tudi usposabljanje kuharjev (20. sept. 2010) restavracije Lipa, ki ga je strokovno vodila prof. Polakova, ki je odlična poznavalka in izvajalka slovenske in tuje kulinarike.
Slovensko stran jedilnika so poimenovali Okusi Slovenije in vsebuje nekaj tipičnih jedi »iz slovenskih logov«, vendar le toliko in takšnih, za katere je šef kuhinje bil pripravljen zagotoviti, da bodo redno v ponudbi in pripravljene v skladu z rezultati usposabljanja. Prof. Polakova je namreč predlagala jedi, ki so sicer stalnica slovenske kulinarike, vendar hkrati posodobljene in v skladu z zdravimi načini priprave.
 Za pogostitev na delovnem kosilu z ministrom Židanom so bile pripravljene jedi s slovenske strani jedilnika. Za pripadajočo vinsko ponudbo je poskrbel prof. Halič, ki se je hkrati uspel dogovoriti za sponzoriranje vina iz vinske kleti Marof iz Mačkovcev. Vina je strokovno predstavil, hkrati pa z ekipo strežbe restavracije Lipa poskrbel, da je bila hrana in pijača strokovno postrežena.
»Da je celotni projekt potekal brez večjih problemov, se je treba zahvaliti kooperativnosti direktorice hotela Lipa, Georgini Varga in zaposlenim v kuhinji ter strežbi,« je povedala Šiftarjeva, ki končuje izredni študij na omenjeni šoli. Za mentorstvo pri diplomi je zaprosila Mojco Polak. Izvedba protokolarnega kosila je bila praktični del njene diplome. 
M. Sukič

Predsednik Türk z močno gospodarsko delegacijo na uradnem obisku v Rusiji
Predsednik republike Danilo Türk se je na povabilo ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva mudil na uradnem obisku v Rusiji. Spremljala ga je peterica ministrov in močna gospodarska delegacija, sicer pa je bil to prvi uradni obisk predsednika Slovenije v Rusiji. Po prihodu v Moskvo in sprejemu na slovenskem veleposlaništvu se je predsednik Türk srečal z Medvedjevom, s katerim sta govorila o številnih bilateralnih vprašanjih in mednarodnih temah, odnose med državama pa sta označila kot dobre in dinamične na vseh pod-ročjih. Pri mednarodnih temah so bila v ospredju vprašanja, povezana s partnerstvom med Rusijo in Natom, glede odnosov z EU pa sta govorila predvsem o liberalizaciji viznega režima. Slovenski predsednik se je skupaj z ministri srečal tudi z ruskim premierom Vladimirjem Putinom in patriarhom ruske pravoslavne cerkve Kirilom. Ministri, ki so spremljali predsednika države,  so imeli v Moskvi več bilateralnih srečanj. Slovenska delegacija je obiskala tudi Sankt Peterburg in Samaro, kjer se je Türk srečal s predstavniki tamkajšnjih oblasti, gospodarstveniki pa so tako kot v Moskvi na konferenci predstavljali slovensko investicijsko okolje in iskali možnosti za poslovno sodelovanje. V okviru obiska sta Slovenija in Rusija podpisali kar 13 sporazumov, ki predstavljajo novo pravno podlago in platformo za nadaljnje sodelovanje.
Branko Masleša postal predsednik vrhovnega sodišča
Poslanke in poslanci državnega zbora so s 47 glasovi za in 32 proti potrdili predlog pravosodnega ministra Aleša Zalarja o imenovanju vrhovnega sodnika svetnika Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča. Poslanke in poslanci so o imenovanju Masleše razpravljali skoraj tri ure. Razprava je ve-činoma tekla o domnevno sporni vlogi Masleše v osemdesetih letih, ko je opravljal delo preiskovalnega sodnika, in o tem, da naj bi nasprotoval slovenski osamosvojitvi. 



Lili Šiftarjepristašsodobnein zdrave kuhinje

Lepo pripravljena miza na delovnem kosilu



Jedi, ki so jih pripravili v okviru usposabljanja v restavraciji Lipa 

Slovenska stran jedilnika


KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA
NA GORNJEM SENIKU
(cerkvenozgodovinska in  etnološka razstava)  
Odprta ob torkih, četrtkih in sobotah 
od 12. do 16. ure.
Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer 
Tel.:+36-30-6088-695
Vodstvo v slovenščini!
Vstop brezplačen! 
Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.

… DO
MADŽARSKE

Zadnjo letošnjo srečanje drüštva penzionistov

Porabski slovenski penzionisti smo meli 21. novembra zadnjo srečanje v tom leti, stero je obenem bilau tudi letni občni zbor (közgyűlés) drüštva. Srečanje se je začnilo v konferenčni dvorani hotela Lipa, gde je vse nas pa goste iz Slovenije (člene Društva penzionistov iz Murske Sobote in Puconec) pozdravila sekretarka Slovenske zveze Klara Fodor. Na kratki smo prejkpoglednili, kakšne programe smo meli v tom leti pa ka planiramo za drugo leto. 
Marciuša, na fašensko nedelo, mo pá meli bal pa se notra-opravimo v maškare. Zdaj, ka mamo več moškov v drüštvi, njé mo tö mogli nanjé vzeti, naj se namaskirajo, če do meli korajžo. Letni piknik mo držali na Dolenjom Seniki, zdaj smo se odlaučili za tau ves, ka tam so tö dobri pogoji (feltételek) za telko lidi. Meli mo pa takšne programe tö, stere smo do tejgamau nej meli, šli mo gobe brat pa meli mo kolesarsko turo tö, za tiste, steri so ešče mlajši pa se radi vozijo s bicik-linom.
Margita Korpič nam je tapravla, kak je drüštvo gazdüvalo v etom leti. Pomauč v pejnezaj smo dobili od Slovenske zveze, Urada za Slovence iz Ljubljane, Javnoga sklada v Budimpešti. Sami členi smo pa redno notraplačali članarino (tagdíj) pa sami tö vcujdavamo, če mamo programe. 
Potejm smo leko tapovedali naše predloge (javaslat). Dja sam prosila, naj v Porabji, v naši novinaj baude vsigdar notrinapisano s kejpom vred, če stoj od naši členov mrgé. V vsakšoj vesi pa v Varaši tö mamo svoje lidi, steri do na tau skrb meli. Vsakšo leto se pa na občnom zbori spomnimo na tiste lidi, steri so nas v tistom leti tü njali.
Program se je nadaljevau s koncertom Mešanoga pevskoga zbora Vladimir Močan Društva upokojencev iz Murske Sobote, steri je nam spejvo lejpe božične pesmi.
Nejsmo se spozabili iz tisti naši členov tö nej, steri so 75 ali več lejt stari, pozdravili smo je z raužo. Vüpam, ka tau šego zdržimo, za 13 lejt dja tö dobim raužo pa meni do tö lejpo spejvali.
Nedela, gda smo se srečali, je bila ranč tretja nedela v mejseci, zatok je bila v varaškoj cerkvi slovenska sveta meša, stero je organizirala slovenska samouprava Monošter-Slovenska ves. Mešo je darüvo vikar soboške škofije gospaud Franc Režonja. Vsi mi smo šli k slovenski meši, dobro je bilau videti, ka je cerkev redno puna gratala.
Po meši smo šli nazaj v Lipo na večerjo. Vse je vreda šlau, samo smo muzikanta Lajčina na žmetna čakali. Tak je bilau, ka ne pride igrat, ka za kratek čas je prej nej vrejdno. Mislila sem si, vej pa takšna sramota se ja ne zgodi z nami. Vej pa mi radi plešemo. Dapa Lajči je dun prišo, pa je vse v redi bilau. Plesali smo, veselili smo se, dočas je nej trbelo domau titi. 
Na konci leta se zahvalimo vsejm, steri so za nas delali, naj se mi dobro čütimo, gdakoli se srečamo.
Klari Mešič 

Vlada bo onemogočila delovanje zasebnih pokojninskih skladov
Bistvo pokojninske reforme je, da vlada delojemalcem ponudi možnost, da ukinejo svoje članstvo v zasebnih pokojninskih skladih in bodo plačevali prispevek za pokojnino samo v državni pokojninski sklad, kajti le tako jim lahko jamči, da bodo dobivali starostno pokojnino. V državni pokojninski sklad vplačujejo delodajalci 24 odstotkov prispevka za pokojnino, delojemalec vplačuje dodatnih 9,5 odstotka. Tisti, ki so včlanjeni v zasebne pokojninske sklade, vplačujelo v le-te 8 odstotkov, odstotek in pol pa v državni pokojninski sklad. Po prvotnih načrtih je vlada vplačevanje v zasebne pokojninske sklade zamrznila za 14 mesecev in prispevke preusmerila v državni pokojninski sklad. Toliko časa bi po teh načrtih imeli tudi delojemalci, da se odločijo, ali želijo ukiniti svoje članstvo v zasebnih pokojninskih skladih. Prejšnji teden je vlada predložila parlamentu osnutek reforme pokojninskega zakona, po katerem se bodo morali delavci do konca januarja 2011 odločiti, če bodo tudi dodatni prispevek vplačevali v državni pokojninski sklad, ali ostanejo pri sedanji konstrukciji. Le da v zadnjem primeru država ne bo garantirala, da bodo imeli ti delavci pokojnino.
Opozicijski stranki – Stranka socialistov in LMP – sta potezo vlade ocenili kot izsiljevanje, socialisti se bodo obrnili na ustavno sodišče oz. so dali pobudo za referendum.
Monoštrska cerkev obnovljena
Končala se je zunanja obnova monoštrske baročne cerkve, ki je tretja največja baročna cerkev na Madžarskem. Obnova je stala 80 milijonov forintov, denar za obnovo so zagotovili darovi vernikov in škofija. Cerkev je dobila novo fasado, zamenjali so strešno konstrukcijo in kritino, obnovili okrase in kipe na spred-nji fasadi.



Člani drüštva pa gostje iz Puconec

Predsednica Elvira Mešič s članico z Gorenjoga Senika



Pevski zbor Vladimir Močan DU Murska Sobota

Člani, steri so stari 75 lejt ali starejši


Člani drüštva se radi zavrtijo

»Baug mi je trikrat pomago«

V Sakalauvci živejo tetica Elza Šerfec, šteri so fejst, fejst vörni pa bogaboječi. Nega vejn ešče enga tašoga človeka v Porabji, šteri bi telko molo pa tak dostakrat üšo na prauško, k meši kak oni, zato ka njij vsigdar nika vleče, naj kak najbola paulek baudejo k Bogej pa k Mariji. Že od mladi lejt so vörni bili, dapa tak fejst samo od tistoga mau, ka njim je Baug pomago, gda je fejst potrejbno bilau. Od tauga do zdaj nam parpovejdali.
• Tetica Elza, tau vejm, ka ste vi zdaj fejst vörni, tau je tak bilau te tö, gda ste mladi bili?
»Tau je vsigdar tak bilau, že od maloga mau smo tak pa v tejm gorarasli. Stariške so tö fejst bogaboječi bili, pri zajtriki, gda smo k stoli sedli, smo se najprvin prikrižili, potistim smo pa molili. Mi smo tak sejdli pri stauli, ka smo se ranč nej djenili, nej kak zdaj ta mladina. Če se je stoj nej tak ponašo, oča so samo na nas poglednili, pa smo že vedli, kak se moramo držati. Zazranka z Bogaum smo začnili pa večer z njim smo končali den. Mi, sedem sester, smo v tejm gorarasli.« 
• Kak tau, ka tašoga reda, gda je kakšna nevola, te ešče tisti človek od Boga prosi pomauč, šteri je ranč nej tak fejst vören?
»Zato ka lüstvo vej, ka Baug vsakšoga rad ma pa vsakšoma pomaga, tau šké, aj vsakši v nebese pride, pa nej v vekivečno preklestvo. Stariške so nam vsigdar tau prajli, mlajši, molite, zato ka ovak v pekeu pridete. Zato pa moramo moliti za vsikšo düšo, za tiste, ka vörvajo pa za tiste tö, šteri ne vörvajo. Zato ka Baug nikoga neške zapisti, vsakšoga obraniti šké od vekivečnoga pekla. Ranč tak kak sonce, štero na vsakšoga sije, nej samo na dobre, zato ka Baug tau ške, naj se vsakši zveliča.« 
• Ka mislite, zdaj ta mladina zaka nej tak vörna?
»Mo’ dejte, ti tau tak vejš, zaka ne vörvajo. Tam je televizija, ka tam mlajši vidijo, če si dolasedejo pred njau, nika dobroga nej. Tau tak dosta kvara dela, ka tau ranč taprajti ne more, pa ranč tak internet tö. Baudji hvala, pri nas doma zato vsikši ma v sebi od boga bojaznost, dejo k meši pa molijo tö. Tau je tak kak edna drejva, gda začne rasti pa korenje pisti. Šteri mladi v tejm gorarastejo, tau v njij ostane v cejlom živlenji, tej se sledkar nikdar ne zagibijo pa nazaj k Bogej najdejo.«
• Kak je tau, ka Baug edne bola kaštiga kak druge?
»Zato, ka kak pravijo, Baug je tašoga reda najbola skrak, gda si betežen ali če kakšno drugo nevolo maš. Dja sem tö dosta trplenja skauz išla, dapa vsigdar sem samo tau prosila gospodnoga, naj mi mauč da, ka aj leko tau trplenje vöprstogim. Pa leko povejm, ka je bilau tak, ka sem že z edno nogauv v grobi bila, pa sem itak nazaj ozdravila pa sem tü dje.«
• Tetica Elza, kak vidite svojo živlenje, dosta trplenja ste meli?
»Kak naj povejm, mejla sem dosta dobroga, dapa ranč tak lagvoga tö. Gde so mlajši, tam je veseldje pa žalost tö. Kak sem že prajla, sedem sester nas je bilau, s tauga je edna mrla, gda je šest lejt stara bila, drugi smo vsi starost zadobili. Nika ne morem prajti, zato ka dosta vse lejpoga sem mejla v živlejnji. Sedemdvajsti lejt stara sem bila, gda sem delat üšla, tau je bilau leta petdesetsedmoga. Sin Pišti se je petdesetštrtoga, Laci petdesetšestoga, Erži se je pa šestdesetoga leta naraudila. Te so samo tri mejsece dali, ka si z mlajši leko doma bijo. Zato so pa njau mati vzeli pa so go skrb meli, dja sem pa nazaj išla delat. Druga hčerka, Marta, gda se je šestdesetosmoga leta naraudila, te je že baukše bilau, zato ka sem tri lejta doma leko ostala. Te mi je Baug pamet presvejto, ka bi zdaj brezi penzije bila. Nej je bilau leko, zato ka sem delat ojdla pa te ešče doma smo grünt tö delali. Dapa zaka, tau ne vejm, zato ka samo mantranje je tau bilau, divjačina je vse nanikoj djala. Zato je pa moj mauž, šestdesettretjoga leta tö v slüžbo stano, sedemdesetoga leta smo pa maro vse zodali. Tej sedem lejt je trno žmetno bilau, dočas ka smo doma delali pa v slüžbo ojdli. Sedemdesetdevetoga leta sva z možaum v Merko šla, zato ka Pišti, gda je odskočo z Vogrskoga, je taišo pa tam živo tri lejta. Potistim je nazaj prišo, dapa tam je telko pejnez njau, ka sva z možaum leko šla k sestri tavö. Dobili smo karto na fligar, pa sva se te tak pelala. Vse je lejpo bilau pa vrejdno bilau pogledniti, dapa tam smo vidli, ka mi od njij dvajsti ali ešče več lejt smo zaostanjeni. Osemdesetpetoga sva v penzijo šla pa ešče tisto leto sva tavö v Švajc šla na dva kedna z možaum, zato ka je Pišti potistim že tam živo, pa ešče gnesden tam žive, pa nas je on pauzvo. Doma na mlajše je mati skrb mejla, zato sva obadva leko šla. Tau sta strašniva lejpiva dva kedna bila, dosta vse lejpoga sva vidla pa sva si vöpočinaula.« 
• Prvin ste se v Meriko pa Švajc vozili, zdaj pa, kak dja vejm, sploj dosta na prauško odite.
»Tau vejn od Boga pride, ka moram titi, zato ka ma nika vlečé, mo’ dejte. Dosta lagvoga sem mejla, pa mi je Baug vsigdar pomago. Osemdesetoga leta sem edno velko operacijo mejla, osemdesetštrtoga leta pa so mi sčitnico (pajzsmirigy) vövzeli za volo raka, samo frtau so mi njali. Tau sem te dja ranč nej vejdla, samo domanji so znali, ka so barbejrge tau prajli, ka maksimum pet lejt mam nazaj, zato ka sem na terapijo, na sevanje (sugárkezelés) ojdla. Vidiš, pa sem ozdravila. Devetdesetpetoga leta so mi okau operirali, srce mi je slabo bilau pa med operacijo mi je srce dolastanilo. Od tec so me na intenzivni oddelek (osztály) pelali pa samo za štiri minute so mi leko srce znauva vred sprajli, pa je začnilo klepati. Gda sem k sebi prišla, te me je barbejrkinja pitala, če vejm, ka se je z menov zgaudilo. Telko vejm, ka sem nej dobila sapo pa sem oksigen prosila, sam ji pravla. Dobro te niše baje nede, ozdravite, je prajla pa me je začnila baužati. Če ešče eden minut bi mi stalo srce, te bi gotovo bilau, že bi nikdar nej k sebi prišla. Dja tak mislim, ka te mi je Marija pomagala, zato ka škapulare sem mejla nutrabodnjeno v spalnoj srajci (hálóing). Tau dja že od petdesetoga leta naprej mam pri sebi, pa molim vsakši den tri Zdrave bojdi Marije pa eno prošnjo za škapularsko Marijo. Ešče zdaj mraz leti po meni, če na tau mislim. Devetdesetšes-toga leta sem v Medžugorje išla na romanje, zato ka sem želenje mejla, ka se zahvalim Devici Mariji, ka mi je pomagala. Cejlo nauč smo se pelali pa sem trüdna bila, pa mi je pri meši lagvo gratalo, tak ka sem vküpspadnila. Vö so me nesli iz cerkvi pa pri dveri sem ležala, zato ka pulzuš sem samo dvajsti mejla. Vsigdar sem bogaboječa bila, dapa potejm, gda se je tau zgaudilo, te pa sploj, zato ka že drugo, tretjo paut je Baug pomago meni. Tam sem te oblübila, če gospodni Baug pa Blajžena Davica pomoreta pa domau pridem k familiji, te mo dja nazajodla na romanje. Od tistoga mau sem petnajsetkrat odla v Medžugorje.« 
• Vi ste fejst vörni, vidli ste kaj, ali skazalo se je vam že kaj v živlenji? 
»Gnauk v Medžugorji v leta dvejgezero. Vnoči pau dvej je bila vöra, gda smo vrkar pri križi mešo meli, pa tam smo čüli eden velki šumat više glave, tau je nika drugo nej moglo biti kak Sveti düh. Ešče gospaud so prajli, ka se je nam Sveti düh skazo. Potejm smo tak naletja dolaprišli kak ešče nikdar od tistoga reda. Gda smo pa odli v San Damiano, v Talanskom, tam se je pa nam Marija skazala, istino ka smo go nej vidli, dapa poznali smo, kak je dišalo pa eden taši mali spiš je pofudno prejk nad lidami. Viša stola smo roke držali, gde je toplo gorašlau proti taumi, ka je sto iz marmora bijo. Tau so prajli, ka tau je zato, ka je Marija tü bila, med nami je bila. Gnauk pa v Gradini, na Hrvaškom se je zgaudilo, ka sem vidla Marijo, kak po ednoj garici dola z nebes dé. Tam je dosta greja spadnilo pa tam se je prvo paut zato skazala. Prvin kak bi mi tašli, je Marija prejk ednoga látnoka prosila, naj demo ta pa aj nesemo male križe v rokej, zato ka te nas ona blagoslovi podne, gda se zvaun zglasi. Pa rejsan je tak bilau, gda je zvaun vdaro pa začnemo gledati na nebo, sprvoga sem nikanej vidla. Eden čas sem samo tak stala, gda sem tak pomalek med oblaki zaglednila Marijo. Vejš, kakšno veseldje je bilau tau zamé, tau dja teba ranč taprajti ne vejm. Od tistoga mau sem ešče bola vörna gratala kak sem bila pred tistim. Dja vsikši den z Bogaum začnem den pa ga z Bogaum skončam, če se v noči prebidim, te tö včasin moliti začnem, tau je mojo veseldje.« 
Karči Holec


OTROŠKI

KOTIČEK

PESJI ŽITEK PISA ALBERTA
 Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti.

PISANJE PA ŠTENJÉ

Pavel trno rad knige šté. Pa trbej prajti, ka trno rad piše tö. Najraj piše pisma svojoj Miši. Njegvi pes Albert ga že dugo časa gleda pri tom deli. Ge že dugo časa gleda, kak šté pa kak piše. Za eden čas je gor prišo, kak bi un tau tö rad delo. Pa je tau vöovado svojoj Alini.
»Vejš, gledam pa gledam toga mojga Pavla. Ga gledam, kak z veseljdom knige šté. Pa ga gledam, kak eške z vekšim veseldjom piše. Piše zalüblena pisma tvojoj mladoj gazdarci, tvojoj Miši,« njoj je tumačo. Vejš, ge bi tö rad vedo pisati pa šteti. Depa ne vejm, ne vejm, kak bi se tau leko navčo,« si je zdejno na glas.
Alina je brž vejdla, kak je gé s tem delom.
»Ja, za takšo včenje majo lidgé šaule. Tam v tej šaulaj se včijo šteti pa pisati.«
»Tau razmejm,« je maudro pravo Albert. »Depa takše peske šaule nega? Nega takše peske šoule, ka bi se mi ranč tak včili šteti pa pisati?«
»Ne vejm. Vejm samo tau, ka gestejo edne peske šaule. V nji pa ne včijo pisati pa šteti. V nji nas psauve včijo, kak moramo poslüšati komande od lidi,« se je strausila Alina. »Name so pošilali v edno takšo šaulo. Pa so mi kričali: Doj se leži! Gora stani! Naprej! Dola se stavi! Dola se sedi! Na mejri stoj! Daj taco! Zgrabi ga! Vse takšo so me včili pa mi komandejrali. Ge pa komande neškem pa ne morem poslüšati. Pa so me zatoga volo vö iz šaule vzeli,« se je enjala trau-siti Alina. »Na pa zdaj sam takša, kakšna sam gé. Nej, rejsan ne vem, kak bi se pes leko navčo pisati pa šteti.«
Depa Alberti se tau nej vidlo. Brodo si je vcejlak po svoje. Brodo si je, ka je pes gé najboukši človekov pajdaš. Tadale si je brodo, ka pajdaške morajo eden od drugoga vse vedeti. Pa tau tö, ka si vse morajo talati. Pa če vej njegvi Pavel šteti pa pisati, un ranč tak mora takšo vedeti. 
Sto vej, kak bi bilau, če bi nej eške tisti den dež spadno. Dosta deža je spadnolo. Tak dosta deža je spadnolo, ka se je blato naredlo. Blato pa kak blato. V njem ostanejo stopaji. Ostanejo človekovi stopaji pa peski stopaji tö. Velki dež se je stavo. Albert pa Alina sta tau počakala pod ednov strejov. Pa je šou Albert z njau domau. Brž sta vpemet vzela, kak je gé s tejmi stopajami. 
»Jaj, pogledni! Vej pa müva dun piševa, ka nej?« je skočo od sreče Albert.
»Ja! Ja, istino maš!« je eške bole skaučila Alina. »Vej pa človek piše z rokau, pes piše s taco. Albert, nika mi napiši,« ga je lepou prosila. Tak lepou, ka je Albert nej mogo prajti, ka nej.
S pravo prejdnjo taco je sedemkrat staupu not v blato. 
»Na, ka sam napiso?« ga je trno migalo. 
»Albert, kak bi nej vejdla,« je bila srečna Alina. »Napiso si, Alina, ge te mam rad.«
»Jaj, liblena moja, kak ti vejš vse taprešteti. Zdaj pa ti meni nika napiši. Nika mi napiši, ka ge tapreštém,« je biu vcejlak srečen Albert.
Alina je ranč tak naprajla kak Albert. Samo na konci je vcejlak naraji s tacov potegnola po blati. 
»Na, ka pa sam ge napisala?« se je postavila kak kakši profesor.
»Jaj, moja Alina. Piše, Albert ge te mam rada eške bole!« so Alberti prišle skuze v oči.
Ja, tak sta se Albert pa Alina navčila pisati pa šteti. Samo tau je gé baja, kak ta pisala pa štela, gda blate nede?
Miki Roš 

SNEMANJE ODDAJE MULČKI V MONOŠTRSKEM VRTCU

Oddaja Mulčki se že tretje leto predvaja kot najbolj priljubljena otroška oddaja na TV SLO. V vsebinskem delu predstavlja delo in življenje v vrtcih po vsej Sloveniji in v zamejstvu. 
K sodelovanju je bil povabljen tudi vrtec iz Monoš-tra in tako nas je v četrtek, 18. novembra, obiskala ekipa RTV Slovenija, ki je skupaj z nami preživela dan in posnela omenjeno oddajo. Obiskal nas je tudi kuža Izi, nad katerim so bili otroci še posebej navdušeni. Skupaj smo se igrali, se spoznavali ter izdelovali Miklavževe škornje in pekli slastne piškote, ob tem pa uporabljali slovensko besedo. Otroci so ves čas zaposlitve bili zelo aktivni in motivirani. Okrog 12. ure smo se odpravili na obisk na števanovsko osnovno šolo, kjer nas je pričakal lončarski mojster Štefan Zelko, ki nam je pokazal tradicionalne lončarske izdelke ter nas seznanil z osnovami lončarjenja. Otroci so se najprej spoznali z glino in njenimi zakonitostmi. Iz nje so izrezovali razne oblike, nato pa, kot pravi mojstri, svoje spretnosti preizkusili na pravem lončarskem vretenu. Kaj hitro smo ugotovili, da je že centriranje glinenih kep težko, kaj šele širjenje, oženje in tipanje oblik. Seveda pa je ves čas bil prisoten tudi kuža Izi ter nas pri delu bodril. Po končanem delu smo se posladkali s piškoti ter se odžejali in se vrnili proti vrtcu, kjer so nas že čakali starši in stari starši. Skupaj smo zaplesali ob rajalni igri Abraham ima sedem sinov ter se dodobra razgibali in pripravili na nadaljnje športne aktivnosti. Pridružila se nam je tudi mas-kota Argeta Junior. Sledile so različne tekmovalne igre s skoki v obroče. Pri igrah so se prisotni zelo razživeli in močno navijali za svoje. Zmagala je rdeča skupina, katere član je bil tudi Izi. Seveda pa dneva še ni bilo konec. Otroci so pričakovali še nekoga in ga s pesmico tudi priklicali. Obiskal nas je Miklavž. Le-ta je izvedel, da so otroci bili pridni in jih je za to obdaril z darili, ki so jih prispevali sponzorji oddaje Mulčki. Darila so bila zares čudovita in upam, da so otrokom (in staršem) dala še večji zagon pri učenju slovenskega jezika. Z nasmehi na obrazih smo še zadnjič pomahali v kamero ter zaključili snemanje. 
Oddaja bo na sporedu 5. decembra na programu TV SLO 1, ob 9.25  uri. Vljudno vabljeni k ogledu.
Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila mag. Valeriji Perger, višji svetovalki za šolstvo Slovencev na Madžarskem, in vzgojiteljicama Jutki ter Iluški za pomoč pri izvedbi. Zahvala gre tudi števanovski šoli in lončarju Štefanu Zelku, za čudovito predstavitev ene izmed najstarejših obrti, Attili Bartakoviču za prekrasno odigranega Miklavža ter staršem, starim staršem in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri snemanju oddaje. 
Sanja Sinic, dipl. vzg.



MLAŠEČI

KAUT


ARCUSFEST 2010

PETEK, 03.12.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.40 TELESNI SKENER, KRATKI FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC: ZIDAR, 12.10 PODOBA PODOBE, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00     POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA:, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, GOSPOD MAJAVKO!, RIS., 15.55 IZ POPOTNE TORBE: OTROŠKE ZGODBE, 16.20 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20     POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO: ANSAMBEL ANKARAN, 18.35 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EKOUTRINKI, 19.55 VEDRANA GRISOGONO: MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: MOŠKI IN KITARA, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.35 BABILON.SI, 0.50 NA ZDRAVJE!, 2.05 DNEVNIK, 2.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.00 INFOKANAL
PETEK, 03.12.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 9.25 TV PRODAJA, 9.55 STRASTI, TV NAD., 10.25 GLASNIK, 11.05 EVROPSKI MAGAZIN, 11.40 ČRNO BELI ČASI, 11.55 SINJE NEBO, NORV. NAN., 12.40 MULČKI, OTR. SER., 13.10 OB 100-LETNICI TRBOVELJSKEGA SLAVČKA: PESEM IZ REVIRJEV, 13.40 PREŠEREN V GLASBI, 14.00 TRIAŽA - DILEMA DR. ORBINSKEGA, DOK. ODD., 15.30 OSMI DAN, 16.00 CIRCOM REGIONAL, 16.25 MINUTE ZA ..., 16.55 TEDENSKI IZBOR, 16.55 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 NA LEPŠE, 17.55 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 18.25 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 18.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 21.50 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 22.35 NA BEGU PRED MAFIJO, AM. FILM, 0.30 DOBER FANT, NEMŠ. FILM, 2.00 BRANILKE ZAKONA, AM. NAD., 2.45 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 04.12.2010, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: OTROŠKE ZGODBE, 7.20 ZVERINICE IZ REZIJE, ZAJČEK BINE: KUHAR; BUKVOŽERČEK; RIBIČ PEPE: RENE ... RENE ... SANSA; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 9.00 ODDAJA ZA OTROKE, 9.50 POLETJE MED OSATOM, ŠVED. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB: MOŠKI IN KITARA, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.15 HONEY, AM. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 UVERTURA, 16.10 ZDRAVJE, 16.30 USODA, 16.35 NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 NA VRTU, 17.50 PODJETNIKI, MI SMO FACE!, 18.00 Z DAMIJANOM, 18.25 PODJETNIKI, MI SMO FACE!, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 DOBRODELNI MIKLAVŽEV KONCERT 2010, 21.25 HRI-BAR, 22.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.00 GREGOR BOŽIČ: MOJI MATERI, KRATKI FILM, 0.15 DNEVNIK, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL
SOBOTA, 04.12.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.25 TV PRODAJA, 8.55 SKOZI ČAS, 9.05 POGLEDI SLOVENIJE, 10.40 POSEBNA PONUDBA, 11.15 CIRCOM REGIONAL, 11.45 MINUTE ZA ..., 12.25 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 14.15 ROKOMETNI MAGAZIN LIGE PRVAKOV, 14.55 90 LET NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE, 15.25 ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKOV: RHEIN NECKAR LÖWEN - CELJE PIVOVARNA LAŠKO, 17.00 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 18.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 21.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.45 BELI OLEANDER, AM. FILM, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 05.12.2010, I. SPORED TVS
7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., PIKA NOGAVIČKA, RIS., 9.25 MULČKI, OTR. SER., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE PRESERJE, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00    POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 NLP, 14.35 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 14.40 GLASBIATOR, 15.00 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.10 PROFIL TEDNA, 15.40 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.45 ŠPORTNI GOST, 16.05 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.10 NAGLAS!, 16.25 GLASBIATOR, 16.30 KUHARSKA ODDAJA Z AARONOM CRAZOM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.05 PRVI IN DRUGI, 18.30 TONI IN BONI, RIS., 18.35 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.40 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.40 ŽREBANJE LOTA IN NOVOLETNI SUPERLOTO, 22.20 INTERVJU: PROF. DR. RADOVAN STANISLAV PEJOVNIK, 23.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.40 GEORGE GENTLY, ANG. SER., 1.15 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL
NEDELJA, 05.12.2010, II. SPORED TVS
6.35 TV PRODAJA, 7.05 SKOZI ČAS, 7.15 GLOBUS, 7.45 LYNX MAGAZIN, 8.30 HRI-BAR, 9.30 SLAVNOSTNI KONCERT OB 90 - LETNICI ŽKUD TINE ROŽANC, 10.10 KJE JE MIKLAVŽEV KONJ?, NIZOZ. FILM, 11.30 TURBULENCA, 12.25 RAD IGRAM NOGOMET, 12.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, EKIPNI SPRINT (M IN Ž), 13.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 15.45 PLANET ŠPORT, 16.10 90 LET NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE, REPORTAŽA IZ LJUBLJANE, 17.00 50 LET FAKULTETE ZA ŠPORT, 17.40 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 21.30 PRI MAUPASSANTU: SOBA 11, FR. NAN., 22.30 NAVDIH KLASIKE, FLAVTISTKA EVA - NINA KOZMUS, 22.35 EVROVIZIJSKI MLADI GLASBENIKI 2010, 0.20 MAŘENKA, TV BALET, 0.30 VROČI BRONX, AM. NAD., 1.15 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 06.12.2010, I. SPORED TVS
6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.35 MULČKI, OTR. SER., 11.05 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.30 IZGANJALCI VESOLJCEV, RIS. NAN., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PIKA NOGAVIČKA, RISANA NANIZANKA, 16.10 J.W. GRIMM: O FANTU, KI JE ŠEL PO SVETU STRAH ISKAT, OTR. ODD., 16.20 RIBIČ PEPE: RENE ... RENE ... SANSA, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 KLOVN KIRI, RIS., 18.40 SONČNI MLIN, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 REFERENDUMSKA ODDAJA, 20.55 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 GLASBENI VEČER, 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL
PONEDELJEK, 06.12.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 11.15 TV PRODAJA, 11.45 STRASTI, TV NAD., 12.15 SOBOTNO POPOLDNE, 14.40 UGRIZNIMO ZNANOST: SPANJE, 15.00 SLAVNOSTNI KONCERT OB 90 - LETNICI ŽKUD TINE ROŽANC, 15.40 SLOVENSKI UTRINKI, 16.10 POSEBNA PONUDBA, 16.45 PODOBA PODOBE, 17.10 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ELEKTROINŠTALATER, 18.00 BRATJE KARAMAZOVI, RUS. NAD., 18.55 ROŽNATI PANTER: RAČKA, 19.00 Z DAMIJANOM, 19.35 IMPRO TV: KATARINA ČAS IN GREGOR GRUDEN, 20.10 TRANZISTOR, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 PONOVNO SREČANJE, GRŠKI FILM, 23.45 TRANZISTOR, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 07.12.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 ZLATI PRAH: ROŽNATA ZVERINA, 10.15 MEDVEDKOV GODRNJAVČEK, LUTK. NAN., 10.35 RIS., 10.45 J.W. GRIMM: O FANTU, KI JE ŠEL PO SVETU STRAH ISKAT, OTR. ODD., 11.00 RIBIČ PEPE: SLIKOVITE BENETKE, OTR. NAD., 11.20 IMPRO TV: VIOLETA TOMIČ IN MARJAN ŠAREC, 11.50 INTERVJU: PROF. DR. RADOVAN STANISLAV PEJOVNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 OSMI DAN, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 IZGANJALCI VESOLJCEV: BALONČKARJI, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO: PŠENICA, 16.25 ŠOLA NA SONČAVI, ČEŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 KULTURNI VRHOVI: ŠMARNA GORA, DOK. SER., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST: ZVOK, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PARADA, 21.00 OSMICA, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 AMERIŠKI DŽIHADIST, DOK. ODD., 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.25 KULTURNI VRHOVI: ŠMARNA GORA, DOK. SER., 0.55 NA ZDRAVJE!, 2.10 DNEVNIK, 2.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.10 INFOKANAL 
TOREK, 07.12.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 8.35 TV PRODAJA, 9.05 STRASTI, TV NAD., 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 10.25 NA LEPŠE, 10.50 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 11.45 NLP, 14.45 BLEŠČICA, 15.15 IZVIR(N)I, 15.50 STUDIO CITY, 16.45 GLASNIK, 17.10 MOSTOVI – HIDAK, 17.40 PODJETNIKI, MI SMO FACE!, 18.05 EVROPSKO PRVENSTVO V ROKOMETU (Ž), SLOVENIJA - MADŽARSKA, 19.45 BABILON.SI: FETIŠI, 20.00 ČLOVEŠKA OPICA, DOK. SER., 20.50 PRAVA IDEJA!, 21.20 SVETA KAPELA V PARIZU, DOK. FILM, 22.35 NEPRIČAKOVAN OBRAT, FR.-AM. FILM, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 08.12.2010, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 10.35 ZLATKO ZAKLADKO: PŠENICA, 10.55 ŠOLA NA SONČAVI, ČEŠ. NAN., 11.20 KULTURNI VRHOVI: ŠMARNA GORA, DOK. SER., 11.55 OSMICA, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 REFERENDUMSKA ODDAJA, 14.20 IZVIR(N)I, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.55 MILAN, RIS., 16.00 KRAVICA KATKA, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.30 DEŽELICA PIMPAN, RIS., 18.35 MUSTI, RIS., 18.40 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.10 FILM TEDNA: PISMA IZ EGIPTA, SLOV. FILM, 21.30 ŽREBANJE LOTA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 SVETO IN SVET, 0.25 TURBULENCA, 1.15 NA ZDRAVJE!, 2.30 DNEVNIK, 3.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.35 INFOKANAL
SREDA, 08.12.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 11.20 TV PRODAJA, 11.50 STRASTI, TV NAD., 12.25 SPET DOMA, 14.10 HRI-BAR, 15.10 KNJIGA MENE BRIGA, 15.30 BABILON.SI: FETIŠI, 15.50 ČRNO BELI ČASI, 16.05 UMAZANI PLES, AM. NAD., 16.30 UMAZANI PLES, AM. NAD., 17.00 DOBRODELNI MIKLAVŽEV KONCERT 2010, 18.25 ODBOJKA, TEKMA LIGE PRVAKOV: OLYMPIAKOS - ACH VOLLEY BLED, 20.05 EVROPSKO PRVENSTVO V ROKOMETU (Ž), SLOVENIJA - NORVEŠKA, 21.50 POSREDOVALNICA RABLJENIH PREDMETOV: STARA ROBA - NOVA RABA, DOK. FELJTON, 22.15 IVAN CANKAR: ROMANTIČNE DUŠE, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 0.05 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN LUCIENNE LONČINA, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 09.12.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.10 SPREHODI V NARAVO: PTICE POZIMI, ODDAJA ZA OTROKE, 11.35 SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VEDRANA GRISOGONO: MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 13.50 PARADA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI: ZAPLETENO PLETENJE, RIS., 16.05 NOČNA MORA, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA: RUDNIŠKI JAŠEK, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SINJE NEBO, NORV. NAN., 18.15 ODPETI PESNIKI, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, 19.40 ŠPORT, 19.55 POGLEDI SLOVENIJE, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PISAVE, 23.35 GLOBUS, 0.10 NA ZDRAVJE!, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL
ČETRTEK, 09.12.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 12.30 TV PRODAJA, 13.00 STRASTI, TV NAD., 13.30 GLOBUS, 14.20 ČLOVEŠKA OPICA, DOK. SER., 15.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ELEKTROINŠTALATER, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 Z GLAVO NA ZABAVO: ANSAMBEL ANKARAN, 18.50 PETA HIŠA NA LEVI, DRUŽ. NAN., 19.25 RAD IGRAM NOGOMET, 20.00 SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 110-LETNICI ZAVODA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE LJUBLJANA, 21.00 DVA SVETOVA, DOK. FILM, 21.50 LJUBICE, ANG. NAD., 22.40 MARIA MONTESSORI: ŽIVLJENJE, POSVEČENO OTROKOM, IT. FILM, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL

1993. leta so prvič organizirali v Budimpešti srečanje manjšinski gedališki skupin. Prvo leto so samo štiri skupine prišle na tau srečanje. Deset lejt je preteklo, gda so tau idejo znauva obnovili. Te je finansiranje prejkvzeu Javni sklad za narodne in etnične manjšine.
Gledališka skupina Veseli pajdaši ZS Števanovci se je 2004. leta prvič pridružila festivalu. Tau leto je bila zraven druga slovenska gledališka skupina, Nindrik-indrik tö. Od toga leta so števanovski gledališčniki vsakšo leto notra pokazali svojo nauvo igro v Budimpešti v gledališči Thália. Skupina je dvakrat dobila priznanje od komisije. 
Letos maja je ešče tak vögledalo, ka z letošnjoga srečanja nika nede. Organizatorji so na srečo telko pejnez sprajli, ka se je dalo eno skromno srečanje pripraviti. Prejšnja leta je tau srečanje več kak eden keden držalo, letos pa samo tri dni. 
V Szarvasi, v varaši, gde živejo Slovacke tö, se je zbralo 13. novembra 16 gledališki skupin od 11 manjšin. Med njimi so bili že šestič Veseli pajdaši iz Števanovec. Vsakša skupina je dobila gnako temo od enoga francoskoga pisatelja, in tau je mogla na oder postaviti, zašpilati. Sploj zanimivo je bilou videti, če rejsan nejsmo razmeli druge manjšinske gezike, pa döjn smo vse razmeli, ka se je na odri godilo. Gnaka tema, pa se je nika nej ponavlalo. Kak publika tak pa dva organizatora sta visoko ocenila našo igro. 
Letos se je rejsan pokazalo, da bi se tau gledališko srečanje moralo nadaljevati tak tü, če je menje denarja. Za eno leto bi pa vsi radi nastopili v Szarvasi na tistom odri na prostom, ki se zida gor na reki Körös. 
Laci Kovač


En tau Veseli pajdašov z režiserom Brankom Pintaričem in organizatorom srečanja Andrásom Frigyesijem 


MUZEJ AVGUSTA PAVLA
V MONOŠTRU
je - zaradi obnavljanja - do jeseni 2011 zaprt!