THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. AMERICA. ŠTEV. (No.) 101. Amerikanski Slovenec o* PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero In narod — za prayico in resnico — od boja jiio zmage! GLASILO SLOV KATOL, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. S. E DRUŽBE SV._ MOHORJA V CHICAG1 CHICAGO, ILL., TOREK, 25. MAJA — TUESDAY, MAY 25, 1926. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, letnik xxxv, ABD-EL KRIM JE PORAŽEN, NJEGOVE ČETE SE V NEREDU UMIKAJO V GOROVJE, KAMOR JIH PODIJO O GENERALNI STAVKI V ANGLIJI. »ta- ud"' a«3 $ A. i> poi» if ŠPANCI IN FRANCOZI. LU KONČANA. VOJNA V MAROKO KMA- Ž? lU ae" $4 aH* Iz francoske fronte v Maro- ko. Ako so vesti, ki prihajajo iz francoske fronte resnične, kdaj se lahko z gotovostjo tr-da ni več daleč čas, ko bo v°jne v Maroko konec. Takoj ko so se pogajanja za "•fr izjalovila, so poznavalci fazmer trdili, ako se bo s sočnostmi obnovilo, bo zače-konca sanjarije Abd-el Kri-Po imperiju. Da se bo kon-ta spor s porazom uporni-0v je bilo videti na prvi po-mogoče bi se tudi Krim 5e bil nikoli spustil v vojno, ako bi ne bilo nekaj zadaj, kar ga .ie navdajalo z upom, da se ^ le mogoče posreči namen, a bo osvobodil deželo tujega Hodstva in ji bil on vladar. Ono kar je bilo zadaj se je ^aknilo in le z bodrilnimi bedami pomagalo Krimu, druge pa ni moglo nuditi — >esede in hujskanje pa prav ni-'esai' ne pomagajo, to je — žal fePozno uvidel tudi Krim sam. Zadnje dni v minulem tednu francoske in španske čete ■^o. napredovale. V rokah l^'0 celo situacijo, uporniki l^iniikajo v gore in le malo se ai)iio. Francozi in Španci so os,-?a Petami in jim sledijo v divjega rifijanskega go-•la- Na temu mestu, kjer so flci še lani in ko se je NEMŠKI KOMUNISTI DELAJO PO NAROČILU SOV-JETOV. iii!ija dr;"la začela kljubovali napa > Franc V >b / f 5« sW odP1 d D* cozov, danes na ti-ttiestu ni več odpora, nJema zavzemajo Francozi ^■ianko za postojanko, med ^J0 delajo pota in ceste, po Dostl nedostopnih km jih po- 'it taj'° trdnjave j1*0 si osvajajo zemljo, ki je pred kratkem v rokah ^nikov. Hif.a-1večji poraz so j, Lianci. ob Kert reki raii( Hoj- doživeli . Ko so V pognali od tukaj u-niKe, so jim sledili v go- le. Po D, z*dnjih poročilih posne-jl da je Abd-el Krim z So jjj"10 v ujetništvu. Vest sicer jjj ),-, |?u^adno potrjena in prihaja,.' 'angierja. Poročilo se Rda p J« i «f 1 J> „.!> 4 9, «V V oV 9 pV so ga ujele domače Nemški rdečkarji so "napadli" mesto Berlin; prišlo je do spopadov, tudi komunisti iz Rusije so bili navzoči, prinesli so seboj rdečo zastavo, kot dar rdečim bratcem Nemčiji. Berlin, Nemčija. — Sovjetska vlada po svojih agentih zopet poskuša svojo srečo v Nemčiji, kjer so si že nekateri "de lavski prijatelji" razbili svoje glave. To pot so si izbrali dan pred Binkošti za svoje namene, da bi obrnili na sebe pozornost delavcev, ki še niso v njihovem taboru in ne verujemo v nebesa na zemlji, kakršna jim slikajo boljševiki. V soboto si je po naročilu ko-mandatov v sovjetski Rusiji, 8000 nemških komunistov nadelo sive uniforme, visoke škornje ,rdeče kokarde na klobukih, rdeče trakove na rokavih in z veliko rdečo zastavo na čelu korakalo po ulicah mesta. Veliki plakati so že preje naznanjali to parado, na katerih je bilo z velikimi črkami zapisano — "pripravite pot rdečim delavcem." Policija je pripravila vse potrebno, d,a bi se ne vresničilo kar so napovedali komunistični militaristi, namreč spremeniti Binkošti, kakor se morajo v resnici praznovati — v "rdeče Binkošti." Da bi se moč komunistov v Nemčiji bolje cenila, so na dan pozvali v glavno mesto vse rdeče bratce iz cele države. Da pa niso samevali, so prišli tudi tovariši iz Rusije in seboj prinesli rdečo zastavo, katero so darovali svojim vrednim bratcem. V soboto večer je že prišlo do malih spopadov, policija je stopila takoj v akcijo in preprečila nadaljnje nerodnosti. I Iz Jugoslavije •fW t?! KAJ PRAVI LJUBA JOVANOVIČ O PAŠIČU IN ZAKAJ NE MORE PRIZNATI SKLEPA GLAVNEGA ODBORA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Na sliki vidimo navadni truck, kakršnih so se posluževali prebivalci mesta Londona za časa generalne stavke. Na desni je slika Sir William Mitchell-Thomsona, generalnega poštnega mojstra, ki je bil imenovan ekonomičnim diktatorjem. PILSUDSKI PREDSEDNIK POLJSKE.? KRIŽEM SVETA. Narodna skupščina bo zborovala v Warsavi dne 31. maja.— Kandidat za predsednika je Pilsudski, ki ima upanje do zmage. Waršava, Poljska. — Maršal Pilsudski, ki je bil na čelu vstaje na Poljskem, katera se je končala s porazom Witosove vlade, kandidira za mesto predsednika, katero je ostalo prazno, ko je za časa vstaje predsednik Wojciechowski podal ostavko. Narodna skupščina se skliče na dan 31. maja. Glasom poročila, se bo obdržavala v War-šavi, glavnem mestu Poljske. Na skupščini se ima izvoliti nota vi predsednik, ki bo najbrže maršal Pilsudski. Socijalisti so dali besedo, da se bodo na dan volitev zadržali mirno, pa tudi Pilsudski je obljubil, da vojaštvo na ta dan ne bo delalo nobenega nasilja. W pr°d par dnevi je izdal svoje voditelje raznih t>ti?n ,lr°klamacijo, v kateri «ti vjlya; da se boj bliža h kon-S^ie jim na izbero — bo- . Se Premoči. Gotovo si ')ilo zadnje, gorja je *)tev 0 'tak dovolj; nedolžnih Vi, d;e,ik0. Poročilo pa pra-'^kli le dva voditelja se ^ ' Za predajo, vsi drugi do zadnjega! \h —°— za poostrenje postave. W^Kton, D. C. — Prod-Podpisal odlok, po v S« pravico vsak ob- testni uradnik delo-prohibicijski agent. Ti Sli.'?*1' a ve»dar še dalje H Ta ,1 svo.1 dosedanji po- bo v velik0 P°" ii,in<.lblciioniBtom, ki ho- k 6tl VR« "HUh0." V — amer. slovenca" bodo dodeljeni Prohibicijskemu Sta- JEKLENI MAGNAT PREROKUJE DOBRE ČASE. New York, N. Y. — Elbert H. Gary, predsednik United Steel korporacije, za katerega se je že reklo z z.agotovostjo, da bo "kvital," je še vedno aktiven in se z mladeniško živahnostjo zanima za kupčijo in vdeležuje sej korporacije. Nedavno je na neki seji rekel, da še nikoli ni zgledalo na obzorju kupčije tako ugodno, kakor danes. "Mi živimo v miru in prijateljstvu z vsemi narodi." Glede delavskega stališča je rekel. "Delavsko stališče je u-godno v splošnem in mirno." Pristavil pa je, da so plače previsoke, namreč pri delavcih nekaterih strok. Lahko je Mr. Gary-ju govoriti o dobrih časih, a kaj pa delavske družine, onih delavcev, ki so zaposleni v jeklarni pravijo, to pa tem gospodom ni znano, pa za take stvari se tudi no brigajo. Neko drugo poročilo se pa glasi, da je veliko število takih, ki Pilsudskija proklinjajo in ga nazivajo morilca in izdajalca. List v Poznanjskem, ki je to pisal, je bil konfisciran. GOV. SMALL ZASLIŠAN. Joliet, 111. — Guverner Small je bil pozvan pred veliko poroto Will okraja. Na poziv je odgovoril, da je pripravljen odgovoriti na vsa vprašanja, pomagati hoče kar bo v njegovi moči oblastim, ki preiskujejo parolni škandal jolietske ječe. Sm.aH je bil imenovan kot eden prizadetih v omenjenemu škan dalu, a porotniki hočejo iz njegovih ust slišati, koliko je res nice na temu. Ko so ga pozvali, je rekel, da se z veseljem od zove pozivu. Ne vemo pa, če so te besede resnične; lahko, daj se bo to veselje spremenilo v, žalost. Dognalo se je, da je le 18 odstotkov jetnikov presedelo kazen, ki jim je bila prisojena, vsi drugi so bili spuščeni na svobodo pred določenim finsom po parolni mašini. Širit« in agitir&jte vsepovsod za Amer. Slovenca! — Tampa, Fla. — Postava v Floridi ne zabranjuje mladoletnim dekletam stopiti v zakon, ako so stariši zadovoljni. To priliko je izrabil 621 etni bogataš A. O. Driggers, ki je poročil 11 letno Mary Lee Johnson. Oblasti se bavijo s tem slučajem. — Chicago, 111. — Aretirali so Max Goldman-a in dva njegova tovariša nadzornika Inland Steel kompanije, na podlagi obdolžitve, da so tvrdko osleparili za $50,000. — Newport, Ky.—Mrs. Marie C. Haller iz Fort Thomas je izjavila, da bo kandidirala za mesto v kongresu na republikanski listi . Ona je za modifikacijo proh. postave, njen soprog je veletrgovec. — Boston, Mass. — Slika predsednika Coolidgea, katero je slikal umetnik Edmund C. TarbelI, je bila na slovesen način odkrita v senatski zbornici v državnem poslopju. — Columbus, O. — D. C. Badger, bivši župan in kongres-nik se je v svoji pisarni ustrelil in bil na mestu mrtev. Vzrok, ker je bil poklican k sodniji na neko zasliševanje. — Trenton, N. J. — Neki neznani moški je v svoji pohot-nosti napadel 13let,no Rose Ta-rabash iz Perrineville, ko je bila na poti v šolo. Policija in prostovoljci s krvnimi psi zasleduje napadalca. — Chicago, 111. — Nesrečno smrt je storil pod vlakom A. E. O'Leary, star 19 let, iz Highland Park pred glavnim vhodom na Great Lakes postaji. — Peking. — Poročajo, da so banditi, ki so ugrabili ameriškega častnika kapitana Thos. Betts, istega izpustili na svobodo. Poročilo tudi pravi, da so zadnje čase banditi v Yunnanfu okraju zelo aktivni. — Managua. — Čete nica-raguanske vlade so po sedem ur trajajočem boju premagali upornike, katerih večje število je padlo v boju. — Washington, D. C. — Predsednik Goolidge je podpisal predlog, znan pod imenom Bingham civil aviation bill, ki se nanaša na regulacijo in za napredek zračne transportaci-je. ZIDARJI PODPISALI POGODBO. gu Organizacije zidarjev so podpisale z delodajalci staro po-j za obrambo, godbo, upanje vlada za sko-i-ajšni mir v gradbeni industriji. Chicago, 111. — Da se zopet vzpostavi mir v stavbeni indu striji, ki zadržuje gradbena de la po mestu, so zidarske unije podpisale s svojimi delodajal- je glavni odbor prekoračil svoj ci staro pogodbo, ki ostane v[ delokrog in pravice z odločitvi-veljavi eno leto. Po tej pogod- j0 o Pašič-Protičevem predlo-bi dobivajo na uro $1.50. Kontraktorji pravijo, da so zidarji vedno najbolje plačani kar je delavcev pri stavbeni industriji, zato je upanje, da bodo tudi drugi sledili njim in podpisali pogodbe, da se bo lahko dokončalo započeto delo, katerega je vse polno v mestu. Ometači so še vedno zunaj. Poročilo pravi, da je upanje, da se bo prišlo do kompromisa prav v kratkem'. Kakor se sliši, bodo delavci sprejeli novo ponudbo, po kateri bi dobili o-metači dnevno $13.00. LOWDENOV APEL ZA POMOČ FARMARJEM. Wichita, Kans. — Agrikultura mora biti najvažnejše in najbolj vpoštevano podjetje| vsakega naroda. Tako je rekel Frank O. Lowden, bivši £uver-| ner drž. Illinois, ob priliki zbo-j rovanja društva bankirjev iz države Kansas. Rekel je tudi,1 da farmarski problem' še ni rešen, rešitev tega problema leži v veliki meri v rokah bankirjev. Apeliral je na bankirje, naj stegnejo roko v pomoč farmarjem v Ameriki, da ne bo prišlo do tega, da bi bili pri-morani zahtevati za svoje produkte še višje cene od svojih odjemalcev. cerkev in za zidavo novega Društvenega doma. Pod. grudo ga je spravila prevelika žalost za svojo pred meseci umrlo ženo. Žalujočim otrokom in sorodnikom naše sožalje. Vojnik pri Celju. — Za voj-niško podružnico cerkve Marije Žalosti se je vršilo na bin-koštni pondeljek slovesno po-svečenje novih zvonov. Posvetil jih je lavantinski škof dr. Karlin. Zvonovi, katere je, vlila mariborska tvrdka "Zvono-glas," tehtajo 2200 kg. Župna cerkev ima tudi nove zvonove, ki tehtajo skupaj 5217 kg. — Glede teže novonabavljenih zvonov prednjači vojniška župnija v celi škofiji. Logatec. — V torek, dne 4. maja je obiskal naš klub "Esperanto" znani esperantist g. R. Korene iz Zagreba. V imenu kluba ga je pozdravil predsednik g. Štraus. Nato je gosp. Korene v nad poldrugo uro trajajočem govoru pojasnil pomen "Esperanta" kot mednarodnega občevalnega jezika. Navdušeni esperantisti so se mu prisrčno zahvalili zlasti, ker je tako temeljito pobil razna natolcevanja o tem jeziku. Grosuplje.— Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo praznovalo je v nedeljo, 2. maja, god svojega patrona sv. Flori-_ , v . , ijana. Da je bilo praznovanje Na koncu se pristavlja: čim slovesnejše, je bila darova-"Meni je glavni odbor RS pri- ^ ()b 10> ud gy maša> potem zadejal težko krivico. S pravi- i co pričakujem, da mi bo čolovom pn g. Spodnja Polskava. — Pri nas smo pokopali te dni Karla Hrastnika, cerkvenega klju- Protest Ljube Jovanoviča. Ljuba Jovanovič je poslal radikalnemu klubli pismo, v katerem razklada svoje stališče, zakaj ne more priznati sklepa glavnega odbora, s katerim se izključuje iz stranke. Med drugim pravi tudi sledeče: "Pašič, predvsem pa glavni odbor, sta mi storila celo vrsto j krivic, nasprotujočih elementarnim načelom NRS, kakor tudi jasnemu smislu ustavnih predpisov, in me je 26. aprila izključil iz RS. In sicer brez o-zira na to, da so se zbora udeležili in v njem glasovali delegati, ki niso bili pravilno izvoljeni, ali kakor sem naknadno zvedel, sploh niso bili izvoljeni. Razen tega niti sam glavni odbor ni bil sestavljen po pravilih RS." Jovanovič zaključuje pismo sledeče: "Ni se mi da lo časa, da bi si pripravil snov Ko sem se javil za besedo, so mi takoj rekli, da se mi sicer .4 o volj u j v govoriti, ampak da moj zagovor nič ne velja. S tem so potrdili, da so me že vnaprej obsodili, pa naj si bi navedel katerokoli dejstvo v zagovor. Obračam se s tem na klub s protestom, ker pa velika vrtna veselica s sre- ... . . . . . , . . (!al čolovom pri g. Hude. radikalni klub dostojno zado- ] ščenje. Dokler tega ne bo sto- ' ril, ne bom prišel na klubove seje in se ne bom udeleževal J . in celem slov> gtajer: klubovega dela."—SI. št. 102. 1 J 1 -o- Smrtna posledica nesreče. 1 Poročalo se je o nesreči, ka- I tero je povzročil podivjan bik na Aleksandrovi cesti. Posestnik M. Frank iz Peke, kateremu je žival zdrobila prsni koš, je na posledicah zadobljenih poškodb umrl v bolnišnici. -o- Duhovniška vest. Monsignor Ivan Rotner, dekan in župnik v Skalah, je zbolel. Ne more maševati. Zdrav nik je konštatiral akuten rev-matizem v levi roki. -o- 1. maj v Zagrebu. V smislu ministrske odredbe glede praznovanja 1. maja je zagrebška policija prepovedala vsa tri velika delavska zborovanja, ki so bila za ta dan napovedana. Vse prvomajske prireditve se smejo vršiti le v zaprtih prostorih delavskih sindikatov. Nič pa oblast ni o-virala, da je delo 1. maja počivalo. iskem poznanega veleposestnika. Blagopokojni je bil pri vseh volitvah zvest rodoljub, svoji župni cerkvi in faranom pa velik dobrotnik. Ostani mu ohranjen blag spomin.— Spod-njepolskavčani se moramo pohvaliti, ker smo napredovali pri Mohorjevi družbi za 156 odstotkov. -o- širite "amer. slovenca" SIN GRŠKEGA PREDSEDNIKA BO POROČIL SRBKINJO Dunaj, Avstrija. — Od tukaj poročajo, da se namerava sin bivšega grškega predsednika Pangaloaa poročiti s Srbkinjo Reto Gripčič. Ta zveza pa je v nasprotstvu z očetom, ker pravi, da je bila Gripčič bolj-ševiška agentinja in izgnana iz Grčije. DENARNA NAKAZILA ' ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din _________$ 9.45 1 1,000 " ..................$ 18.60 2,500 " ....... ^ ■$ 46.25 "J v 5,000 " ....................$ 92.00 * 10,000 " ------$183.00 ŠIROM SLOVENIJE. Sv. Ana v Slov. Goricah. - Na Florjanovo smo izročil materi zemlji ob obilni udeležbi ljudstva Antona Markuš, po^ sestnika na Ščavnici v starosti 69 let. Rajni je bil nad 20 le cerkveni ključar, več let občin ski svetovalec ter ubožni oče Bil je mnogokrat bližnjemu v pomoč. Veliko je žrtvoval za V 100 lir 200 " 500 " 1,000 u ...$ 4.40 _.$ 8.45 _.$20.25 ...$39.25 "V s* % m Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah ž« vraču* nana. Zaradi nestalnostl cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo, Nakazila 6e izvršujejo po po5t| al) pa brzoiayno. .■ life4 IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO » Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČESARK U55 W. 42nd ST., NEW YORK, N.Y, AMERIKANSKI SLOVENEC as..: amerikanskj Slovenec tfrrj in najtterajšl slovciuki lisi I Ameriki« ; U«t»noyljeM l«u 1ML Iihaja vuk dan raxua a*d«lj, pon-Sdjlnv Ig daavov wi »nflmlMB. Izdaj« In ti tka l EDINOST PUBLISHING CO N»s1ot nredništTft la »»rarej 1849 W. 22nd St., Chicago, UK Telefon: Canal 0091, Ca čelo leto Ca pol leta Naročnina i .45.00 2J50 Za Chicago, Kanada |m Errpptf Za celo leto ...... 6.00 Za pol leta , 1.00 The lir*« atari jthe eldest Me-▼eni an newspaper In AmsHcl, Established 189L Issaad dally, wrapt Boadaf, day. tad tka day Mt«r kslMudL Published by ! EDINOST PUBLISHING CQ Address of publication lattice] 1849 W. 22nd St., Chicago, Ilj. 'Phone: Canal 009«. SnbEcriptioa; For one year__ For half a year- .$5.00 2.50 Chicago, Canad« and Earcytj For one year -.. - 6.00 For half a yea?____ 3.00 DOPISI važnega pomena a hitro objavo morajo biti doposlani na MTadništvo vsaj dan In pol pred dnevom, ko Izida list.—Za zadnjo številk« v tednu je čas do četrtka dopoldne...,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.— Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—številka poleg Vašega naslova na lista snači, do kedaj imata Ulit plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagata lista. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office ftt Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. in med delom na gospodarsko-socijalnem polju. Prvi in drugi sta v službi države, ki si pridržuje pravico razpolagati z enim in skrbeti za drugega. Fašistovska država je velepomemben in nov originalen poizkus na vpeljavo novega družabnega reda, ki naj nosi pečat, tukaj je beseda na mestu, gospodarskega in socijalnega solidarizma. Solidarizem ni več čednost, on je pod fašizmom postal elementarna dolžnost državljana. Navedimo sedaj tretjo vrsto idejnih pokretov, ki se pretakajo širom sveta. Njegova domovina je (Ivonec jutri.) Kuhar, Pariz. Po svetovnem zemljevidu socialnih idej Gotovo so delavci že sami prišli na to, da dandanes, po vojni, prevladuje okrog njih velika zmeda na polju socijalnih programov. Ze v lastnem taboru nimamo še prav za prav enotne smernice, kaj še le če posežemo na socijalne ideje, ki se križajo izven katolicizma . Isto, a v mnogo širši meri, najdemo na ''svetovnem' zemljevidu socijalnih idej." Naša doba je silno bogata na programih. Ako gledamo na ta nered in na to ne-orijentiranost ,na te večne poizkuse, ki se ponavljajo in zopet umrejo in se nanovo v drugi obliki ožive, se nam zdi, kot da bi naš sodobni rod stal z zavihanimi rokavi na grobljah svoje stare hiše, ter nervozno premišljeval kako si naj postavi novo in boljšo . Zdi se, kot da se je v dimu svetovne vojske pogreznila vsa naša stara gospodarska in soeijalna ideologija, ter da v resnici stojimo na pragu nove dobe, koje obliko moremo samo od daleč, ako sploh, opazovati; in o kateri zaenkrat samo to vemo, da ne bo prav nič podobnega na stari, ki zahaja v zaton. Vsa ta povodenj socijalnih reform, pa najsi še tako nasprotujejo druga drugi, pa mora imeti neki skupni izvir in se mora pretakati v neko gotovo smei\ Ako pazljivo pogledamo na dno vsej tej gneči reformnih načrtov, bomo morda pa le odkrili kakšno skupno veliko vodilno idejo, ki nam odpira pogled na smer, ki jo bo zavzela nova zgodovina družabnega življenja. , V to svrho bomo sedaj zabeležili nekaj velikih socijalnih idejnih gibanj, ter podčrtali o njih ono, kar se nam zdi skupna smernica. Začeti moramo pri Rusiji. Naš namen ne more biti se izreči o boljševizmu, ne na ta ali oni način. Nas ne zanima politična stran boljševizma in tudi ne trenotni položaj, ki ga je ustvaril. Nas zanima le dejstvo, da je boljševizem napravil zelo velikopotezen poizkus, enega izmed največjih v zgodovini socijalnih reform, nadomestiti stari družabni red z novim . Našega starega smo se navadili tudi mi imenovati kapitalističnega, ne morda zato, ker je materijel-no bogastvo postavil na čelo vseh dobrin, ampak zato, ker je dovolil, da je posameznik lahko izrabljal njegovo moč proti svojemu sosedu. Naš stari red je bolehal na svobodi in na egoizmu. Boljševizem je to ideologijo razveljavil. Denarja tudi on ni spravil raz prestol, dal mu je samo drugega gospoda. Kapital je prešel v skupno last države, oziroma delavca, ki je osrednja celica vsega sovjetskega sistema. Tako je boljševizem na svoj lasten način napravil konec stoletnemu nasprot-stvu med kapitalom in med delom s tem, da je prvega iztrgal poedincu ter ga predal v varstvo ne več svobodnega delavstva ampak organizirane delavske družbe. Iz celega boljševiškega pokreta bomo obdržali samo eno dejstvo, in to je velevažno, namreč da je uničil liberalno oboževanje individualne svobode ter uvedel novo družbo, ki se naslanja na kar bi mi zelo splošno imenovali kolektivistično pojmovanje lastnine, pridobivanje in porazdelitev bogastva. Preidimo sedaj h drugemu ravnotako obsežnemu pokretu v Italiji. Na prvi pogled je fašizem boljševizmu navpično nasproten, a navsezadnje pa vendarle ostane golo dejstvo, da je fašizem po svoje rešil iste gospodarske in socijalne nedostatke, s kojimi se je bojeval komunizem v Rusiji. Fašizem je zrasel popolnoma spontano iz socijalnih neredov, in njegov neposredni namen je bil, rešiti Italijo pred socijalno revolucijo. Napoti mu je bil zopet liberalizem s svojim pretiranim oboževanjem individuelne svobode človeka, ki je socijalno bitje. Fašizem ni razlastil nikogar, vzel je vsakemu samo svobodo, ter vsakega vpognil, da se ukloni volji novega tipa državne oblasti z dikta-toričnimi pravicami. Tako je odzvonilo političnemu liberaliz-mu v parlamentu in tako se je končalo sovraštvo med kapitalom GLAS SLOVENSKIH FARMARJEV IZ KANADE. Leask, Sask., Can. Cenjeno uredništvo: — Že dolgo je, odkar sem se zadnjič [oglasil v našem listu A. S. Saj i pač veste, da se farmar težko pripravi k pisanju, ker ima vedno dosti dela; ni nikoli na štrajku, in tudi brezposelnosti ne pozna. Zlasti zdaj ob času setve smo od jutra do večera na polju, in le po večerji si vzamem nekoliko časa, da preči-tam list A. S. Ravno včeraj sem čital v A. Slov. članek izpod peresa Rev. A. Mlinarja iz Steelman, Sask. Skoraj nisem mogel verjeti svojim očem, kajti dozdaj nismo vedeli, da se nahaja kak slovenski duhovnik tu v Sask. Naša naselbina bi se gotovo srečno štela, ako bi mogla kakega dobiti. Mogoče bi dobili katerega iz stare domovine, a zopet je težko, ker mora biti zmožen angleščine. Tisti pa, ki so v Ameriki in znajo angleško, pa imajo itak že vsi svoje na tem mestu, da je za mene težko to napraviti, ker jaz sam ne potrebujem delavcev, pri drugih narodnostih je pa brez angleščine, posebno v začetku, velika težava. A gospa Štorklja se pa za vse te naseljeniške postave kaj malo meni; kar na svojo roko "šmugla" nove naseljence v našo deželo. V našo naselbino jih je pripeljala preteklo zimo kar za celi "truck." Z odlaganjem je pričela pri nekem "Skačmanu," potem je obiskala hišo Nika Kovačiča, odkoder se je zaletela k družini Steve Sedlarja. Tam se je nekoliko oddahnila, potem pa kar neumorno naprej do hiše Mr. Ferdinanda Stepaniča. Končno ji je ostala samo še ena deklica ; ker ni vedela kam ž njo, jo je odložila pri nekem priletnem vdovcu, ki ima slučajno k sreči služkinjo, neko Madžar-ko, ki pravi, da se bo za otroka zavzela in ga vzredila. — Kot se čuje, se je ta štorklja oglasila zadnje dni tudi pri družini^ fare. V celih 20 letih smo bili J Mr. Martinača. Zdaj, upajmo, samo enkrat tako srečni, da so j da bo dala za nekaj časa mir, nas obiskali Rev. Polak iz Great Falls, Mont., a samo za štiri dni. — Dne 16. julija imamo blizu Duck Lake veliko romanje, kjer ima vsak narod svojega duhovnika, da lahko o-pravi spoved v svojem jeziku, le mi Slovenci in Hrvatje smo kakor zgubljene ovce in se moramo pomešati med druge narode. Toda zdaj, ko vem, da saj je videla, da je pripuščenih zopet večje število Jugoslovanov v to deželo. Veseli me, da se je Rev. Mlinar zavzel za to, da bo Kanado podrobneje opisal. Saj je zelo malo ljudi, celo v sosednih U. S., da bi bili kaj natančneje poučeni o naši deželi. Priporočati bi bilo, da bi tudi drugi kanadski naseljenci pošiljali svo- nice, 1800 bushlev rži, 2200 b. ovsa in zelenjave več, nego je potrebuje za domačo porabo, naš fant Steve Szerletich, je izbor no igral. Obiskv je bil izvrsten, kljub temu, da je popol- tako da je prodal še 80 bushlev J dan lila ploha ter zapačila ve-krompirja, a ne mislite, da po (likansko G. A. R. parado. Se 2—4 cente, o ne, cena zanj je na večer vrementi ni bilo zau-zdaj po 60 centov. Ta farmar j pati. Toda kljub temu je bila je vse to omlatil sam s svojim 'dvorana polna naših fantov in strojem in s svojo družino, pri deklet. Pogled na mlade ple-čemer mu je samo en najeti jsalce, fina slovenska dekleta in delavec pomagal. Ima preko [brhke naše fante, nas je neho- 100 glav govedi in 18 konj. Zdaj pa moram nehati in iti te spominjal na bistro Savo v divni Sloveniji. Kakor se ta na- k počitku, ker zjutraj se bo ša slovenska reka vije, ne pre-treba zopet zgodaj vzdigniti, i naglo in ne prepočasi skozi bo-kajti kadar: gato dolino, med hribi in gora- Rožice začno cveteti, mi, njivami in skalovjem, bi- Ptičice pa žvrgoleti — stra, čista in zadovoljna, do- Kmet začenja se potiti jkler se ne spoji z mogočno slo- In pod zemljo s plugom riti. 'vensko sestro Dravo, tako so se S strojem brazde razrezuje Ter jih z brano poravnuje. Zadaj pa "mašina" teče In pšenico v zemljo meče. Solnce, le obsevaj zemljo, Blagi dež namakaj jo, Da pšenica bo kalila, Zlato klasje obrodila. pari naših dobrih slovenskih, slovaških in drugorodnih deklet in fantov kakor na lahnih perutih gibali na gladkem tlaku gor in dol, sem in tja ob čarobnih zvokih plesne godbe. Da ni manjkalo ekshibicij "Charlestona," je pač umevno. Kmet, dovolj za te bo kruha, |V dveh "sekcijah" so nastopili. In še bel'ga, primojruha. Kar pšenice bo ostalo,. Se jo bo takoj prodalo. Kar denarja b'mo skupili, Ga ne bodemo zapili, Kajti farmar ni pijanec, Dasi je pijače znanec. Pozdrav vsem rojakom! John Rejc. -o-- |Najprej sta držala gledalce "spell bound" brata Joe in John Szerletich. Tema je sledila Miss Helen Mizeur ter njen "partner" Joe Bell. Vsi štirje so želi obilo pohvale in ploskanja. "Poseben "thriller" pa je bil "balloon dance," Dekleta so imela "balloons" pripete na gležna. Razsvetljava ROJAKI V MOUNT OLIVE POZOR! Mount Olive, 111. Velikonočna spoved.—Vsem ih springfieldskih Slovencev obrnilo hrbet rdeči Jednoti. — Prenehali bodo s plačevanjem. Mesto tega bodo mesečno članarino in že do neba segajoče asesmente, ki jih rdeča Jedno-ta sedaj od članov zahteva, začela nalagati v Building and Loans, kjer bodo imeli več in zanesljivega dobička s procenti in dividendami in jih Ameri-kanci ne bodo obmetavali s človeškim blatom zato, ker so Slovenci in ker hodijo v slovensko cerkev. Tako gre naša ameriška slovenska mladina na dan, ker jo je sram boljševiškega "napredka" slovenskih "voditeljev" brez možganov. — Slovensko-ameriško mladino veseli 'clean (čedna in čista) zabava bodisi na prostem pri žogometu (base bali), ali pa v pošteni dvorani, kjer se ne govore svinjarije in kjer se nihče ne zaničuje in psova, ako je katoličan, član največje in najvplivnejše cerkve na svetu. Slovenski boljševiki v Spring-fieldu že od poroda boljševizma sem prorokujejo, da bode katoliška cerkev kmalo zaspa-la. Ubogi duševni reveži. Devet velikih katoliških župnij imamo v Springfieldu. Vse so v dobrem finančnem in moralnem položaju. Niti jedna ne .mis'1 Si: zapreti duri, pač pa se bo dvorane za ta ples je bila le jkmaloše ena nova ustanovila-višnjeva. Baloni so eden za ;In slovenska župnija, ki vam je drugim eksplodirali. Pri vsaki najhujši trn v peti, je od svo* eksploziji so se seveda dekleta jjega početka napredovala l11* Slovencem v Mount Olive, 111., (ustrašila. Bilo je pokanja, jtreje in lepše kot katera druga-in okolici se naznanja, da bode [vzklikov in krikov, da je bilo i Celi mestni block, razun štiri" v četrtek po binkoštni nedelji, ! veselje. Fantje so branili de- lotov, že lastujemo v lepem 1,1 dne 27. maja našo naselbino jkleta z "anti-aircrafts" in pre- gosto obljudenem delu mesta-obiskal č. g. Francis S. Mažir. mir je se je sklenilo šele, ko je Šest poslopij, cerkev, šola. slovenski župnik iz Spring- ,zadnji balon bil razstreljen in field, 111. Spovedoval bode v ko ni bilo več nevarnosti, da bi angleški cerkvi Kristusovega baloni dekleta odvedli. Miss Vnebohoda in sicer v prvi vr- ,01ga Kramžar je darovala sti Hrvate, za katere .je*bil po- krasno "doli," katero je sama ti ščs So, t; it, I 1» I t; imamo tu v bližini slovenskega je dopise v A. S., da bi se na duhovnika, namreč Rev. Mli- i ta način malo med seboj spo-narja, ga prosim, da bi jo pri-! znali, in da bi tudi drugi lju-mahal k nam na omenjeni dan; J dje spoznali, kaka je pravza-in ako bi bil voljan napraviti j prav dežela, v kateri se naha-nam to uslugo, bi ga prosil, naj 1 jamo, in da bi ne mislili o nji, nas prej obvesti o tem, kajti v j da je tu konec sveta, kjer se tem slučaju bi bila udeležba! sploh ne da živeti. Slovanov veliko večja. Res je, kakor piše Rev. Mlinar v svojem članku, da se čim- Kot sem že v svojih prejšnjih dopisih omenil, tukaj ni tova-ren, niti ne rudnikov, prebival- dalje več Jugoslovanov seli v stvo se ukvarja le s poljedel-Kanado; prihajali bi pa še v : stvom in živinorejo. Kmetije so večjem številu, ako bi jim na-seljeniška postava ne branila. Ta postava je namreč zelo stro- tu jako obsežne in precej drugače urejene, kakor v starem kraju, tako da si eden, ki sam ga in ne dovoli vselitve niko- ni bil tukaj in videl na lastne mur drugemu, kakor tistemu, j oči, ne more prav predstavlja-ki se misli posvetiti farmarske-! ti, kako velikanska razlika jo ibe priredil krasen ples v naši klican in povabljen. Mogoče, da še kateri izmed članov društva Sv. Barbare št. 97 KSKJ. ali kateri drugi Slovenec ali Slovenka niso imeli priložnosti opraviti svoje velikonočne dolžnosti. S tem se vsem Slovencem in Slovenkam v Mount Olive in okolici nudi lepa pri-j lika, da p-, j de jo k sv. spovedi k slovenskemu duhovniku, ki je tudi član naše KSKJ. ter predsednik duuštva sv. Jožefa št, 180 KSKJ. Sv. mašo bo č.g. Mažir služil v petek, dne 28. ^ Marsikaterega maja, bodisi ob petih ali pa ob veka sedaj slišiš, ko pravi poznejši uri, kar je odvisno, li bode premogokop v Mt. Olive isti dan "delal" ali ne. Slovenci v porabite to priliko, da se seznanimo s slovenskim duhovnikom, ki je edini v naši škofiji. Poročevalec. -O- MLADINA SE ZABAVA. Springfield, III. Balonski ples. — V torek, dne 18. t. m. zvečer je dramatični klub nase Marijine Uruž- mu poklicu. In ako želi dobiti, med tu in tam. Glavni pridelek kak farmar hlapca iz Jugosla- i ie tu pšenica, in tisti farmar, ki vije, se mora podpisati, da je, je ne pridela več, nego samo res njegov sorodnik, in se obvezati, da mu bo poleg stanovanja in hrane plačal vsak me- dva do tritisoč "bushlev" ("bushel" je nekoliko manjši kakor mernik), ali se imenuje dvorani Slovenija. zelo okusno opremila. Pri prihodnji klubovi seji se bo odločilo, kedo bo srečen lastnik tega okusnega okraska za parlor. Naši dobri slovenski stariši, ki so bili pričujoči, so se kar divili ob pogledu na svoje hčere in sinove. Vse je bilo v jzbornem redu. Našim izvrstnim fantom in dekletam gre čast za tako fino obnašanje. To je mladina, katero smo si z velikim trudom sami vzgojili v naši slovenski katoliški šoli. — odraslega člo-Za- kaj nismo te dvorane imeli že pred desetimi leti? Slovenci, vse še ni izgubljeno. Bodite sedaj zvesti Bogu in materi Slavi. Proč iz hiš ih družin z umazanimi časniki, ki blatijo vašo. najdražjo svetinjo, sveto vero, za katero so naši pradedje pre-lili toliko slovenske krvi v bojih proti Turkom in drugim so-vragom našega milega naroda slovenskega. Mnogim spring-ficldskim Slovencem se sedaj že odpirajo oči. Eden za drugim izstopajo iz rdeče Jednote, ker se jim brezsramna gonja proti cerkvi in veri studi. Za Si % h V h krasno župnišče, kakor ga nI' ma škofija, sesterski samostan, mežnarija in velika krasi1,1 dvorana Slovenija, je slove"; ska posest v Springfieldu. j ^ pa imate vi, slovenski boljšeVl' ki? Zadolžen Narodni dom, ""i bajta, katere se celo vaši last". !lei ker je * ■as ta^ otroci sramujejo, "napredni" odbor ni v s , . popraviti in pobarvati. Blat1 ^ pa "le naprej, dokler še ve tra kej . . ." Poročevalec' -o- Na tragičen način izgubil ljenje. Vsled brezposelnosti ^ starišev je v Senti umrl te šestletni deček Milivoj ™" j dov. Pri igri je z boso nogo * pil na trn. Noga mu je y otekati, ker se je trn zalo10' jj nogi. Končno so ga prepe • v bolnico, a bilo je prepoi! Deček je umrl vsled zastrup" Sr I nja. k i hi s V0 sec se najmanj $25.00. Ker me hen" farmar, ali pa je bila sla-večkrat kdo prosi, naj mu iz- ba letina. Neki tukajšnji Slove- Dekleta so dvorano okusno okrasile s "streamers" in "balloons" v mavričnih barvah. Margareth 'jčtivo hoče naš narod, posebno Slavana in Mary Ann Zaubi ste j v Ameriki rojena mladina, ime-maj- [imeli "arrangements" v rokah, ili poštenespise, ki so podučiji-Pokazali sta. da se razumeta |\i, ne pa smrdljive gnojnice in na "management," kajti vse je i živinske odpadke naših neote- poslujem potrebne papirje, da nec je namlatil zadnjo jesen na šlo v najlepšem redu. Fullerjev Jsanih slovenskih boljše viko,v. V bo mogel priti semkaj, povem i svoji zemlji 5400 bushlev pše- [orkester, katerega član je tudi kratkem bode zopet nekaj na- ZA BIRMO smo dobili veliko zalogo ^ novrstnih molitvenikov pimi belimi koščenimi, ka { tudi s črnimi, usnjatim« P ^ nicami in vsake vrste r°Z ^ vencev. Ker je navada, botri in botre marsikaj ^ kega kupijo birmancev^ spomin si te predmete 1® izberete v naši knjiga1"01' KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West 22nd Street Chicago, Ill- Rev. John Miklavčič: SPOMINI Skoro vedno je bila polna cerkev. Druga maša je bila ob 8. Pri tej maši so šolarice v nanje šole molile in pele. Ravno t,ako je bilo kot tu v Ameriki po katoliških cerkvah. Tudi jih je vsaki dan mnogo prejelo sv. obhajilo. Tako nam je. v delu hitro potekal čas. Vsake počitnice smo pa v mežniji napravili predstavo. Igrali smo bolj kratke igre. Ločani «0 zcali ceniti naše umetniške talente iu so posetili v obilnem številu vsako predstavo. Režišer je bil mežnar Jaka, ki je imel za to veliko spretnost. Nastopili nismo toliko čr.isa, da smo znali popolnoma besedilo. Med odmorom posameznih dejanj snit> ya dekiamirali .in peli. Ločanom je vsaki-krat zelo ugajalo posebno pa še zato, ker je bila, zelo majhna vstopnina. Lahko sedaj uvidite, da se mi ni o počitnicah slabo godilo. Privadil sem se vsakovrstnemu delu, zlasti pa delu v cerkvi. Še danes me zelo veseli, delati v cerkvi in skrbeti za okrašenje altarjev. Omenil sem vam, da sem se pri nunah v Loki navdušil za delo v cerkvi. Cerkev je hiša Gospodova. Gospod prebiva med nami v najsvetejšem Zakramentu, v tem Zakramentu prebiva On, ki je ustvaril vso lepoto. Torej mi, učenci Gospodovi moramo skrbeti, da je Gospod v svoji hiši vedno v največji lepoti . Žalost obide človeka, ako stopi v-cerkev, ki je zapuščena in ni nobenega lepotičja okrog tabernaklja. Ako bi mi imeli zares živo vero in ako bi dobro pomislili, kdo je v tubernaklju, bi vse drugače gleduli na to, da bi našemu Gospodu napravili prijetno bivališče. Ako prideš v kako cerkev, ne vidiš druzega na altarju kot par svečnikov in še ti so umazani. Nobene cvetice ni pri tabernaklju. V mnogih krajih tudi na večno luč ne pazijo. Gospod, večna Luč, ki razsvetljuje slehernega človeka ni toliko vreden, da bi noč in dan luč gorela njemu v čast. Naša dolžnost je, da okrasimo vsaj veliki altar, stanovališče našega velike Boga in da skrbimo, da Kralj lepote v lepoti prebiva med nami. Jaz, ki sem se navzel duha skrbeti za lepoto cerkve pri nunah — uršulinkah v Loki sem vedno skrbel, da ni bil nikdar Gospod v Najsv. Zakramentu brez cvetja. Ko so me postavili za zakristana zadnje leto v osmi šoli v Alojzijevišču, šel sem k domačemu vrtnarju in sem ga prosil, da naj vsaj nekaj cvetic postavi na altar. Zelo rad je to mojo željo izpolnil. Ko sem bil za mežnarja nekaj časa v semenišču, je naš dobri vodja prelat Kulavic mnogokrat sam kupil lepe cvetice in jih je postavil na altar. Meni je tudi dovolil, da sem med se-raenišniki nabral denarja in kupil zelenja in cvetic, katere so Gospodu v čast cvetele na altarju. Ko sera postal duhovnik, sem skrbel za to, da je bil veliki altar vedno lepo okrašen. Kot duhovnik sem nastopil službo v Mavčičah ob Savi. Po mojem prihodu tjekaj, sem v par dneh obšel vso vas in kjer sem videl lepe cvetico, sem prosil l judi, da naj jih prineso v cerkev, da Ijodo Gospodu v čast cvetele. Pozneje v Šraart-nera pri Kranju so se dekleta in žene navadile, da so vsako soboto, ko so prišle k maši, prinesle cvetice. Vsako nedeljo ni bil samo veliki altar okrašen ampak tudi vsi stranski altarji. Ko smo dobili mesca junija kip Jezusovega Srca smo, altar, kamor smo ta kip postavili tako odeli v cvetje in zelenje in vence, dd je en mož, ki je prišel slučajno v cerkev mene vprašal, ali bo jutri tu nova maša, ker je vse v rožah. Pozneje sena bil prestavljen kot kaplan k sv. I)ufeu na Dolenjsko. Ko sem zvedel, da imajo v Leskovcu v gradu cvetljičnak, sem koj prve dni šol tjakaj in nakupil razno- ■lav'1'V vrstnih lepih^cvetic, katere smo P^ cerkev. Ko so ljudje videli, da .1® vaa okrašena, so mi začeli prinašat1 <» _so strani lepe cvetice v posodah. 1 0 1 ^vi' mi jih prinesli, cla bi bil lahke ]) cvetljičnak. Farovška kuharica in ,cd' me* sta mi šla tako na roko, da smo im(''nnf):i , pU' Od ytT no lepo okrašeno cerkev, som šel v Rpvte za kaplana, li nobenih cvetic za cerkev, sem šc> 1 Ijano k Alojziju Korsika in sem j'J' t i'1 pil. Pri tem vrtnarju sem bil mož mi jako dobro postregel, lia<^ naročil kaj pri njem. V krajih- ^i'1' služboval, som se takoj seznanil ^ V1"'1^ in ti so mi vedno dobro postregh- ' 'V j. pri sv. Treh Kraljih, kjer sem bltrruJiSt': \ )(,sodah hO sem invel do 500 cvetic v p ki so ob nedeljah prihajali k 'i;l]1J jo l)',:l ''■iK" pnsl tudi v cerkev. Ker krašona, se jim je to dopadlo i'1 jc pustil dar za cerkev. lep" t lila le y i XMERIKANSK1 SLOVENEC P Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley fwwwwwvwwwwmvwvwvwvwwwwwwmwwwwwwwwmwwwwww+ tedenski koledar. po bink. — O ljubezni do jega. Mat. 28. S Nedelja — Presv. Troji-? Ferdinand. 31 Pondeljek — Angela. 1 Torek — Juvencij, muč. Sreda — Marcelin, muč. 3 Četrtek — Klotilda. 1 Petek — Frančišek, sp. 0 Sobota — Bonifacij, nad- -o- ^ZNIK PRESV. TROJICE ¥ bič c>te vse narode, in jih scujte v imenu Očeta in S'na in sv. Duha. Mat. 28, 19. Mite in učite vse narode ™ krščujte v imenu Očeta lna in sv. Duha.— To je bil dnJi ukaz, ki ga je dal apostolom. 1 mi, prijatelji, smo vsi J v imenu Presv. Trojice. zalibog na ta krst le pre- Uto [tako Pozabljamo; tako ma-redko se spominjamo 1 m časti, ki smo jih po-cije;efna smrt. "Bili smo \hj'" Pravi apostol Pa-2 ?! \ ' V kSelC SV- krStU nam Je, k ®n> marveč šele po-Vh;i:° ,1e storil že druge ani greh odpu-ni bil takoj po 'Hi]; JVJ °toni 2e dru^e V,S0 mu tufli vsi ti gre-ral 1 odJ)u«čeni! Bog Kf^al to po prero-vod0 !' "Vlil bom na vas 111 očiščeni bote vseh < 25-) Naši gre-)lh odpuščeni, in z ka zavedla. Pahnila je gostilni-čarko z vso silo v stran in je pobegnila preko mosta. Ker se je nabralo na mostu precej ljudi, se je prefrigana begunka pomešala spretno med nje in je prišla tako srečno do veže neke večje hiše, ki ima tri izhode in je pobegnila. Zagonetna zadeva se je pojasnila končno takole: Na velikonočni ponedeljek je bilo vlomljeno v prostore gostilničarke Katarine M. na Vidovdanski cesti. Neznani vlomilec je odnesel več raznega perila in tudi par njenih rokavic. In te rokavice je srečala okradena gostilničarka na frančiškanskem mostu na rokah dobro znane in prefrigane tatice Mimice Tiheljeve, ki se je za, enkrat srečno izmuznila. Ce hoče kmetic profesorja ogoljufati. Nedavno se je peljal univerzitetni profesor dr. Durst z avtomobilom iz Zagreba skozi vas Blato. Tam se je zaletelo pobesnelo prase v avtomobil. Ker je vozil avtomobil oprezno in počasi, je dobilo prase samo par prask. Kljub temu je profesor avtomobil u-stavil ter izročil lastniku pra-seta, seljaku Gjuru Korenjaku z njo domov. Tam pa so videli, da opraskano prase veselo skače po dvorišču in niti najmanj ne misli na smrt. Seljak se je peljal zopet z avtomobilom v Zagreb, kjer so sestavili ž njim zapisnik radi poizkušene goljufije. Če ni dosegel nič drugega, se je vsaj enkrat vozil z Jlepo živino po Aleksandrovi cesti na kolodvor, se največji vol ni za nobeno ceno premaknil z mesta. Morali so po težki voz, šo naložili vola s pomočjo o-rodja požarne brambe in potem sta ga peljala dva konja na kolodvor, kjer je stopil takoj z voza v vagon. -o- KOMUNISTI V SPOPADU S FAŠISTI; 20 RANJENIH. Dunaj, Avstrija. — V Uzho-rod, Rutenija, je prišlo do spopada med fašisti in komunisti, ko so slednji nameravali preprečiti sejo fašistov. Policija je napravila zopet red, ko je z golimi sablami razgnala iz-grednike. 20 oseb so prepeljali v bolnišnice. MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE. NOVI BUNGALOW 6 sob na 4912 S. Kedvale Ave. hrastov les tla, hot w. lit., porč v steklu, vse moderno. Lastnik 4713 S. Karlov Ave. 566-sdos NADSTR. po 5 sob parna topi. rent nese $265.00 mesečno. Cena $25,000, vknjižbe je $14,000, ostalo po možnosti. Phone Triangle 2693. ___570-sdos BUNGALOW 5 SOB, $4000, takoj $500.00. — 2129 N. Melvina. Phone Bittersweet 0590. 580-sdos ŠE JE ČAS da se priglasite za eno ali drugo naše skupno potovanje v stari kraj. Poleg obilne domače družbe, izkušenega spremstva do Ljubljane, se nudijo potnikom še druge ugodnosti. Na 12. JUNIJA se vrši prihodnje BUNGALOW 6 SOB, LES, CEMEN-TIRANA KLET, HOT W. HEAT, 3 LOTE, GARAŽA ZA 2 KARI — CENA $7500 — BLIZU ARCHER AVE. — 5304 SO. PARKSIDE AVE. 582-sdos LEP DOM v BUNKER HILL, Ind., kokošnjak, en ali več akrov. $12,000 vredno, prodam za $3500. Tudi farmo v Wisconsin. S. S. Berrv, 19 S. La Salle St. 589-sr do sr skupno potovanje in sicer preko Havre avtomobilom, samo da bo VOŽ- na parniku "PARIS," ki je pri Sloven- nja nekoliko draga. Pogreb psa. Nedavno je v Mariboru poginil, neki gospodi kužek, ki so ga vsi oboževali. Psa so položili na poseben o-der, katerega, so bogato okin-čali s cvetlicami in venci. Gospodar je dal napraviti dragoceno in na vse načine ozaljša-no krsto, v katero so položili mrtvega kužka. Nekateri člani familije so celo večkrat plakali ob odru. Zagrebli so pasjo mr-cino na vrtu. — Pogrebne svečanosti so bile jako slovesne. Marsikateri revež ali brezpo-selnež bi bil vesel, če bi dobil v dar vsoto, kolikor je stal pogreb tega kužeta. Nobel vol. — Mariborski mesar je kupil ščine več parov volov za izvoz v Avstrijo. Ko so gnali to res cih najbolj priljubljen parnik. Karta III. razreda od New Yorka do Ljubljane stane $111.77, retur (round trip) pa $206.00. Vsi potniki III. razreda so nastanjeni v čistih, zračnih kabinah z 2, 4, ali 6 posteljami ter z električno lučjo in tekočo vodo. Na 3. JULIJA se vrši poslednje naše potovanje to poletje in sicer tudi to pot s parnikom "PARIS." Kar ie povedano zgoraj o potovanju na 12. junija, to velja tudi za to pot. KDOR bi šel rad skozi Cherbourg, Hamburg ali Bremen, naj nam piše po vozni red parnikov. Na TRST odplujejo parniki sledeče: "MARTHA WASHINGTON" 22,1 juniia in 10. avgusta. "PRESIDENT WILSON" na 6. julija in 31. avgusta. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y. DVONADSTR. stara hiša, na 1229 Wade, $500 takoj, ostalo obroke. T. J. Wells, 22 W. Monroe St., Chicago, 111. 593-s,t,sr TRI HIŠE NOVE, enonadstropm' z lokalom za trgovino, 50x60, Areola water lit.; trgovine rentane, 1. vknjižba $15,000 za 5 let. 8409-8411 Stony Island Ave., naselbina v razvoju. — Neslo bo 12 odst. od investiranega; C. E. Ullrich, 8000 Stoney Island Ave. Ph. So. Shore 9238. 599-s do s BUNGALOW 6 sob ,garaža za 2 kari. 5328 Berenice Ave. 601-s do s zopet dobri otroci božji, v spovedi se vrnimo zopet k dobremu pastirju, Jezusu Kristusu, očistimi si z resničnim kesa-njem svatovsko oblačilo, da bomo zopet tempelj sv. Duha! Končajmo današnje premišljevanje z gorečo molitvijo: —-"Čast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu, kakor je bilo v začetku, j naj bo sedaj in vekov veke!" Amen. -o- Delavstvo za kolonije. Na delovni praznik v Trstu je govoril v Verdijevem gledališču tudi župan dr.Pitacco. — Naglašal je, da hoče fašizem doseči to, da bo italijanski delavec delal pod italijansko zastavo. Italijanskega delavca ne smejo več izkoriščati tujci. Da se ta načrt uresniči, so potrebne kolonije. V Libiji in po drugih kolonijah se more vse urediti tako, da se bo moglo tam naseliti kar največ delavstva. Povabljeni bodo najbrže tudi slovenski delavci za pijonirski trud v italijanskih kolonijah. Internationalna od ministr. 8e priporoča rojakom za naro-za trg. in obrt konces. Krojna čila premoga, katerega pripe-Akademija Ljubljana išče v Ijam na dom. Prevažam pohi-svrho ustanovitve filiale v A- Jtve ob času selitev in vse kar meriki družabnika ki je kroja- spada v to stroko, škega poklica lahko tudi po- Pokličite ,me po telefonu I močnik ali mojster in poseduje | 2018 W. 21 st Place mali kapital, ter zna sloven- | CHICAGO, ILL. sko in amerikansko. Krojna A- Phone: Roosevelt 8221. kademija nudi družabniku vse ugodnosti se izvežbati v tej stroki kot učitelj in bi omenjeni zastopal mesto ravnatelja v Ameriki. Ponudbe z navedbo kapitala na Direkcijo Ljubljana. I Istotako se obrnite na nas: od slivniške gra- ;KADAR pošiljate denar v stari kraj. bodisi v dinarjih, lirah ali v dolarjih,1 bodisi po pošti ali brzojavno. KADAR bi radi dobili denar iz starega kraja. KADAR ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, ali KADAR imate kako drugo zadevo s starim krajem. Vselej bodete najbolje nostreženi. LOUIS STRITAR NOTARSKA DELA. Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in vse druge legalne listine Izdeljuje rojakom za tu in stari kraj JOHN JERICH. Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago, M- Ke »V1 tiH" & iu«r , i'1 ict J iti1 az»i. katere smo za SLIJ2KINJO * hišna do Rov opravila. Pla-0r". Pišiti * visite na na- \ S*iUScha> 933 °VSan, Wis. s,t,sr . UMETNIŠKI F°TOGRAFIST 9 18th St. i.4: VoIiIC^o JE ILL. h 1 iV,BOLJSF ^ICVKS, 2e s 0 IZKUŠNJO! NAZNANILO IN ZAHVALA Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo žalostnim srcem tužno vest, da nam je nemila smrt ugrabila iz naše srede ljubljenega soproga, oziroma očeta, Melhijor Šolarja Po dolgi, mučni bolezni ga je, previdenega s sv. zakramenti, dne 7. maja t. 1. poklical usmiljeni Bog iz doline solz k sebi v svoje kraljestvo. — Pokojnik je bil rojen leta 1857 na Jamniku, Gorenjsko in je prišel v Ameriko pred 35 leti. Tem potom izrekamo najiskrcnejšo zahvalo vsem, ki so nam stali ob strani ob času pokojnikove bolezni; zlasti smo dolžni v tem oziru globoko hvaležnost Mrs. Matildi Dular za njeno res-skrajno požrtvovalno pomoč v tistih trudapolnih dneh. Dalje najtoplejša zahvala tistim, ki so ranjkemu s svojimi obiski lajšali trpljenje, zlasti Rev. Mi-klavčiču za tolažbo, ki mu jo je nudil ob času bolezni, kakor tudi ob njegovi zadnji uri. Nadalje zahvala vsem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti in ki so pripomogli do veličastnosti pogreba; hvala društvu Slavija št. 1. SNPJ., h kateremu je ranjki pripadal kot član, za njega korporativno udeležbo pri pogrebu in za darovani venec. Za vence se nadalje iskreno zahvaljujemo družini A. Kordeš in Gregorič, Math Zukale, Frank Pogačnik, družini Vovk in Braun, družinam Koschuh, Pintar, Ženko, Meyer in Brunskole, ter Mrs. Maric Miller. Ti pa. dragi nepozabni pokojnik, počivaj v miru, naj ti bo lahka ameriška gruda in naj ti sveti večna luč. Žalujoči ostali: FRANCES ŠOLAR, soproga; JENNIE DULAR, PAVLA SLAVIC, hčeri. Chicago, ]il„ dne 19. maja 1926. 1 Domača trgovina sa Domače potrebščine J. L. Telser FURNITURE AND HOUSE FURNISHINGS FONOGRAFE IN RADIO 2107-11 West 22nd Street, Chicago, 111. Phones: Canal 6138: Roosevelt 2107 Ustanovljeno 1912. ALASKA OMARE ZA LED ne morete dobiti boljše ,pa tudi ne cenejše. Od $15.00 naprej. Naše omare za led so znotraj prevlečene s korkovino, kar zadržuje toploto — to pomeni, da veliko prihranite na ledu in jedila ostanejo dalje časa sveža. POSEBNA CENA $69.50 za cmajlirano peč, nikjer ceneje. Druge vrste od $35.00 naprej. Za vsakovrstno pohištvo se obrnite na nas. Mi smo založeni z vsem. Naša postrežba je prvovrstna. Pridite in prepri- KAKO SE JE IZNE-BILA REVMMTZMA. Vedoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-tizem, je Mr$. Hurst. ki živi na 204 Davis Ave.. D. 290, Bloomiitgton, 111., tako hvaležna, da si prizadeva, kjer le more, še drugim trpečim povedati, kako se lahko izhebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem,domu. Mrs. Hurst nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta ogla's in ga pošljite 7. Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite. LEPI DOM za ZDRAVNIKA v Oak Park, lahko ima veliko družino, 7 sob, zid .vel. porč za spat, 3 leta staro, ht. w. ht, sun parlor, kopel, j>a- " raža za 3 kare, blizu "L" in cestne žel., proda vdova za $14,000, polovico takoj, ali zamenja. 1158 S. Taylor Ave. Ph. Village 5629-M. 602-s,t DVE HIŠI po 6 sob, zid., hot w. lit., garaža, drevesa, grmovje, alley tlakovana, poldrugi blok do Douglas Park "L". $14,500.-1918 S. Harvey Ave., Berwyn, 111. G03-s,t,sr LES. BUNGALOW, moderno, furn. ht. Cena $6500, nekoliko takoj. Lastnik zapusti mesto. 3918 W. 63rd Pl. __ 596-s,t,sr SEVERNO-VZHODNI vogal Mai>le-wood, $40,000. Martin, 7940 So..' Pau- __lina_St:_____591-s do s POSLOPJE 6 sob, $7200 — takoj $1000 — 3518 East Ave, Berwyn, 111. .........607-t,sr,č FARME NA PRODAJ hiša in VRT s 4 stanovanji na Dunajski cesti v Ljubljani je na prodaj za $4500. Vse podrobnosti se poiz-ve pri L. Markun, 310 East 83d Street, New York, N. Y. s,t POSEBNA PRODAJA 110 akrov na ravnem blizu New Buffalo in Grand Haven; kopališče, lote, sadje, vse opremljeno z orodjem in stroji, lepa prilika. Podrobnosti Geo. Bull, New Buffalo, Mich. R.R. No. 2. 595-s,t,sr 80 AKROV FARMA in poslopja, 4 in pol milje do mesta, dobra zemlja. Taylor County. Wis. $2600. A. M. Carlson, 2421 Wilcox St., Chicago, 111. 605-t,sr,č UGODNA PRILIKA. RESTAURANT — v zvezi s hotelom na južnem delu mesta, mora takoj prodati, en teden lastnik kupcu pokaže kako voditi. Kupčija izvrstna. $7500, takoj $4000. Vprašajte Hirsh Room 1540 — 160 N. La Salle St. 606-t,sr,č TRGOVINA 7. GOM, dohodki zapušča mesto. Ave. MEŠANIM BLA-$1400, proda takoj, 1037 N. Crawford 600-1 DR. N. SCHRAYER zanesljivi dentist 866 Milwaukee Ave, Chicago, 111. Vogal Racine Ave. Phone Ilaymarket 3304. Najbolje delo potom najnovejšega sistema po najnižji ceni. Delo garantirano 10 let. 127 POHIŠTVO NA PRODAJ. ODDA 2 po 7 sob stanovanja 2 kop. sobe, lepi dohodki, dobra transport. 5517 Michigan Ave. 577-sdos ROOMING HOUSE, 15 sob, 31etna pogodba, rent $150.00,—$2500 cena. Duffy, 929 Eastwood. J507-S do s VSAKOVRSTNO POHIŠTVO proda na 3758 Ellis Av, 3. nadstr. 592-s,t,sr Za dobro pohištvo Čajte se i SE obrnite vedno na •taro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim ia dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro pfcč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILI. -'J.'-, AMERIKANSfcl SLOVENEC s 1 £ p IZDAJ A VEC Zgodovinska povest iz turških časov. spisal F. V. slemenik Katoliška Nato se omedlevša zgrudi na tla. Milana torej Stanislav ni več videl. Res, da prijezdi v jutranjih urah oskrbnik Tomaž od deda na smrtno upehanem konju. Živa duša si ga ne upa ogovoriti. Kje je Milan? Zakaj je Tomaž prišel brez Milana v Dvor? Zakaj gleda tako žalostno? t Kakor hitro je prišel, poda se Tomaž v gornje sobe, povedat kako in kaj. Prvo je bilo, da pokliče pomoči gospej Mariji, ki je biLa omedlela. Glasen jok se razlega po gradu, ko zvedo, da Stanislava ni več. Tomaž dopove starejirri' ženam, kako je silno skrbeti za gospo, da je prevelika žalost ne umori, nje, ki še cele svoje nesreče ne ve! Takoj pošlje hlapca na Visoko naznanit žalostno dogod-bo, drugega odpravi v Zavrh po brata Vovka. Vihar mine proti jutru ,oblaki izginejo in vzdigne se gosta jesenska megla, ko je pričelo solnce ogrevati. Zopet sije na zemljo v prijazni kraj okoli Dvora in gleda razdrtije, ki jih je napravil grozni vihar. Skuša tudi gledati skozi okno v grajsko kapelico, pa ne more, zakaj črna zagrinjala odvračajo radovedno solnce. Namesto njegovih žarkov razsvetljuje kapelico mnogo, mnogo sveč, razpostavljenih okoli odra, na katerega so položili Stanislava. Svetlo je v kapelici, kakor pri dnevni luči; v blesk uvoščenih sveč se sveti zlati križec v rokah umrlega junaka. Sladek mir je na njegovem licu, in zadnja misel na tem svetu mu je morala biti radosti polna, zakaj smeh igra okoli bledih ustnic. Pred odrom je mizica, na nji pa sveto razpelo in blagoslovljena voda; ljudje dohajajo molit za mir in pokoj dobrega Stanislava, in z rožmarinovo vejico škrope blagoslovljeno vodo na njegovo truplo. Pride stric Gregor, pride Vit in Lavra, tudi Vovk ne izostane. Vse se je že podalo iz kapelice, samo Vovk je še v nji, pred svojim mrtvim bratom. Ali moli ? Kaj še! Vitez Vovk ne moli. H komu bi bil molil, ker Boga ne spozna .Mu li mrtvi brat oznanuje, da je Bog, plačnik dobrega in hudega ? Nekaj vitez vendar šepeta, kima z glavo, še celo roko položi na prsa. Torej ga obhajajo dobre misli ? Velika zmota! Vse druge misli mu roje po glavi kakor dobre. "Dobro je, da je umrl Stanislav! Dobro, da te ni več, Stanislav! Saj se nisva mogla trpeti, kar se poznava, in dobro je človeku, ako mu nasprotnik stopi iz vrste živečih. — Vedno, od mladih nog, se je obnašal proti meni kakor moj gospod ter mi branil vsako veselje, rekoč, da je greh, neporednost, gr-doba. In pozneje mi je očital, ker se nisem hotel podati v vojsko. Tako je: Enega zoperni-ka imam zdaj manj, za tem naj sledi drug za drugim in jaz, vitez Vovk, sem naposled sam in zadovoljen. Drug za drugim! In ti, Stanislav, si se mi umaknil prvi, in tako se naj umaknejo vsi! Vsi!" Stopi bližje pred sveto razpelo. Zona ga obide. Natančneje vidi zdaj bratov obraz, in zdi se mu, da ga je mrtvi Stanislav pogledal z milo prosečim očesom. Rad bi potrl v prsih mehkeje občutke, pa zdaj mu nepremagljivo silijo na dan, pred njegovo dušno življenje. "Ni mi bil zopernik, ne! Stanislav, ni res, da bi me ti kdaj bil sovražil! Moje napačno srce te je pač vedno mrzelo, ker si bil mnogo, mnogo boljši od mene. Dobrega brata nisem znal, nisem hotel ceniti. Dobro se še spominjam, kako me je rajni Stanislav nekdaj v mladostnih dneh vadil moliti pred podobo Križanega, ko mi je molitev še prihajala iz nepokvarjenega srca, ko sem še rad sklepal svoje otroške ročice proti Odrešeniku! In zdaj ?--Trditi sem si že upal, da ni Boga! Ubogi vitez Vovk!" Vitezovo srce je postalo rahlo, kakor navadno ni bilo. Rad bi iztrgal iz prs nevšečne mu misli, bežal bi iz svetišča, izpred mrtvega brata bi hitel na polje. Raje bi bil trdi, brezsrčni Vovk, pa neka skrivna moč mu množi blage, žlahtneje misli, ter ga sili, da obstoji pred bratom Stanislavom. "Kakor sem živel doslej, dalje ne smem tako. Sovražen čut proti tebi, moj Stanislav, hočem uničiti, hočem se ravnati po tvojem zgledu, in — morebiti se zopet povrne srčni mir v trudna prsa! Pustiti moram, hočem, pregrešni pot, po katerem hodim; popraviti sklenem tukaj, pred blagim, mrtvim Stanislavom, kar sem zakrivil; vrednega se moram storiti vitezovega imena, živeti hočem zana-prej, kakor se spodobi pravemu kristjanu, in črne namere, ki sem jih gojil v svojih prsih, hočem zatreti ,hočem pozabiti osnovo, katero izvršiti sem si postavil za cilj in konec svojega življenja. Tukaj pri odru rajnega brata stopim iz krive poti na pravično! Stanislav, odpusti, kar sem zakrivil zoper tebe! Tvoj blagoslov me naj spremlja v mojem boljše začetem življenju! .Naj ti sveti večna luč! Mir in pokoj ti, dobri Stanislav!" Že prijema ganjeni vitez Vovk za rožmarinovo vejico, da bi poškropil mrtvo truplo z blagoslovljeno vodo; že vzdiga roko, da bi napravil križ, ko mu zapazi oko, da je mizni-ca malo odprta. Potegne in odpre — in bil je zopet prejšnji hudobni vitez Vovk! V miz-nici je mnogo pisem, eno je veliko, zapečateno ; na njem se pa čita, da je Stanislavova o-poroka. Pri občni zmešnjavi ob gospodovi smrti so domači ljudje vrgli to važno pismo v kako miznico k drugim, in slučajno se je miza porabila pred odrom v kapelici. Vovk ima zdaj to važno pismo v rokah. Vsi prejšnji, žlahtneji občutki ga minejo kakor pomladanski sneg. Pozabljeni so dobri sklepi, kakor se zabijo lahkotne sanje. Ozre se, nihče ga ne vidi. Vtakne imenitno pismo v znotranji žep in urno zapre miznico ter poklekne na stran, ker ravno zopet pride množica ljudi molit k mrliču. Z žalostjo na obrazu, s smehom in groznim veseljem v srcu zapusti kapelico, sveti kraj, kjer je oropal mrtvega brata! Hudobije svoje si svest, zato se izogiba ljudi in gleda priti do Savinih bregov. "Kaj pa stoji v bratovi oporoki," vpraša se radoveden vitez Vovk, ko pride v gost les, kjer ga nihče ne vidi. Odpre pismo, ter ga pazno prečita. V njem stoji, da je Marija varihinja svojega sina. To je vitezu Vovku dovolj. Ako to pismo ugonobi, bode varih on, Tiskarna ' i BE PRIPOROČA V NAKLONJENOST ,a ; —tub slovenskim društvom in organizacija*«, —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, —za vsakovrstna tiskarska naročila, —Naročila Izdaljajemo lično, ločno In hitro, —aaio cona ao vadno med najniijlml, —poizkusita in prepričajte »f. —Naša ipecijaliteta ao zlasti društvena dela, —društvena pravila, in vae druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNOt Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. BARVE - MIZARSTVO - ŽELEZNIM Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.) k^CL John Kosmach SLOVENSKA TRGOVINA Z 2EJ-EZNINO 1804 West 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0490. Zakaj se mučite s pokldanjem linoleuma, ko vam mi to storimo, ne da bi vam bilo treba plačati! Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, §1.50 in $2.00. EICHHOLZER & CO. 527 main street, forest city, pa. # Pristopajte prvi, najstarejši in največji slov. kat. podporni organizaciji Kranjsko -- Slovenski Katoliški Jednoti Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku $2,715,645.00 ■ i f / ta jednota je solventna ali nad loo-procentna. Njeno premoženje znaša $1,534,408.00 Članstva v obeh oddelkih šteje 29,000. Ima 168 krajevnih društev širom držav. Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega druStva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite aa glavnega tajnika: Jo«. Zalarja, 1004 N. Chicago ft., Joliet, 111. Nagrada za ustanovitev znaša $20.00. . " . . r važno! tekom konvečne kampanje je prost pristop v jednotol katoliški slovenci, pristopajte k nasi k. s. k. jednoti! J ČITATELJI! DR. H. ROSENBLITH iz Przemysla, Avstrija; špecijalist že 25 let za SRCE IN PLJUČA nerednosti in bolečine, je odprl svoj urad n» 2101 W. ROOSEVELT ROAD Dr. Rosenblithova znanost za srčne in pljučne bolezni Vam zasl-Rura okrevanje. Dr. H. Rosenblith, Uradne ure: zdravnik in ranocelnilc 8—41 A. M. 2101 W. Roosevelt Rd. 2— 4 P. M. Phone: Canal 3291 7— 9 zvečer. r-PISANO PO LIE J --J. M. Trunk.-® Zopet jahamo eno izmed "neštetih." Jaz pa 'mam konjička dva, konjička .dva, dva šimelca . . . Tako nekako popeva g. Mo-lek po znani narodni. Prvi ši-melc, katerega je g. Molek že večkrat zajahal, da me vlovi pri — pobijanju samega sebe, se imenuje: Človek sega. telesno v živalski svet. Drugi šimelc pa nosi ime: Ti draga moja dušica. Tega je zopet "naca-mal," kakor pravimo pri nas, in ga zajahal v št. 86. Prosve-te. Smola je le ta, da preden šimelca mene pri protislovju ali kontradikciji vjameta, začneta strahovito rincati in brcati in delati "poka." Posledica je, da zleti jahač iz sedla in se zvrne po tleh na vse štiri. "Well — spet smo tam, pri dušici — in bomo še, dokler se g. Trunk ne naveliča," pravi jahač. Well — spet smo na ši-melcu, bi rekel jaz, in ostanemo v sedlu, dokler ne zletimo. "Dušo si moramo samo misliti." Well, obžalujem, ako ste "navadni zemljani" tako malo "na konju," da niti takega enostavnega izraza ne umete, oziroma ga umete tako, "da samo mislimo si, da je — pa je." — Šmentani jezuit in njegova vratolomnost, ko se nam, "navadnim Zemljanom," že pri taki malenkosti iz metafizike zavrti v glavi, da se zvrnemo. "Duša je duh, nima nič mate-rielnega, do pojma duha se pride le po duševnem delovanju ali potom metafizike," in ko jaz s tem napovem šele pot, vidi navadni zemljan že "dokaze" in se zvrne. Jaz nikomur nočem predpisavati, o čemur naj govori ali piše, a vsak "navaden zemljan" bo pripoznal, da če kdo piše o stvareh, ki segajo v metafiziko, mora pač o metafiziki tudi nekaj razumeti. Jaz dosedaj še nisem govoril o nobenem dokazu za obstoj duše, temveč samo namignil, kako se mora tvarina obdela-vati, oziroma, da pojm duha izključuje vsako materielno predstavljanje; g. Molek pa vidi v tem že "dokaze" in pravi: "Samo mislimo si, da je — pa je." Nekje je rekel, da sva oba buteljna, a tak butelj jaz nisem, da bi trdil: Samo mislimo si, da je, pa je. Ako on ne more slediti tako enostavni in priprosti stvari, potem ni vratolomni jezuit kriv, če se zvrne, temveč pač le on sam. Pa še zajaha šimelca, da bi ujel — protislovje. Na vrsto pride forma. Tokrat je saj pravilno citiral moje besede: "Duša JE forma človeškega telesa." Morda polagoma gre, ker prej je citiral: Duša ima formo ..." Citat je toraj pravilen, a pojmovanje je ostalo staro. Ko vidi besedo forma telesa, vidi polno ušes, nog, rok, nosov ... in ker sem jaz zapisal: "Duša je zgolj duh brez vsake snovi . . ." pravi, da se jaz samega sebe pobijam, ali da je to gorostasna kontradikcija. Zopet moram samole obžalovati, ako še ne razumete pojma "forma," in ga hočete umeti po svojem. Ne pravim jaz, da ta beseda pomeni nekaj drugega, ker ta pojm je odloČil in prav umel že Aristotel, pomagati pa duševni omejenosti in filozofič-ncmu pomanjkanju pa ne morem, če kdo vidi tam "kramp," kjer je govor o duhu, in količkaj navaden zemljan tudi vidi duha. "To so metafizični dokazi," pravi filozof brez vsake filozofije, a s tem ga je šimelc zopet — brcnil. ♦ * • Niti oslovske oblike ni. Vsakemu je svobodno, da se blamira magari petkrat na dan. Tudi žnrkometur ima pri tem vso prostost. Ker sam brz" kone nikoli ni študiral kake filozofije in je ljudska šola re«-la ga samo nemčizmov, mu Je forma ali oblika španska Ko se je pa že enkrat blamira' in noče veljati za blamiraneS2, se hoče z novim blamirani611 blamiranja oprati, pa mu Pr' tem gre, kakor je šlo Huxley"' ki se je hotel močvirja otresj1-pa je vedno bolj lezel v čnio lo. — Hoče biti duhovit in neslan« vprašuje, če ima "frančiškanski radbibil dnevnik tudi dušo." Da bi čitatelji Prosil preveč ne iznucali svojih n"> ganov, jim sam poda odf?0^ in pravi, da jo ima, a ta Je slovske oblike. ' Žarkometar bi strahovjj protestiral, ko bi mu jaz J>®j] prisoditi kako dušo, samo f terija je. Potemtakem se njemu tudi ne more govoflj kaki oslovski obliki duše. pa je tako govorjenje, da 1 duša obliko telesa, v tem čaju celo osla, popo'"0 oslovsko, oslovske oblike ni, se more pri žarkome^ govoriti pač le o kakem P ,. donkey ... o priprostem brez drugih oblik ali ceie ni j. Jih prime isti duševni krt' il n Večkrat sem že zaV^ ^ se ista reč ponavlja fra$| enem, tako v rdečem ^ cial'5 ed' rdečem taboru, pri soc ((, in komunistih. Ker se j, boj precej pisano' gledaJ0' .j, ra biti nekaj skupnega Z'1 ^ hrbti, ki jim šepeta na . Spiritus tenebrarum har^i Tokrat jih prijema k^j. volje božje. Delavska Sl° ja oziroma Ljubljanska J se ne more dosti skašlj^1 J ji št. 16 o volji božji, doF v Prosveti ji sekundii'^1'1'^ vse volja božja, ni, a ^ai sikaj pripusti, ker on .rri i ,| etve bo ta predrzna stvarca la. "Pustite do časa z ve bo 3 Potem poreče vrzite v ogenj 3i " n1 škripanje z zobmi . • V to volja božja, a volja 1 so se iz volje božje n°rt'.4? Tudi ko kdo zabavlja, ^ roga, se poslužuje le ste volje, katero mu P0^, nobeno ceno ne krati. il pri tem svobodnem °( tf(J nju dobil, to bo njeg0^ i* nikoli pa ne volja j'$ bo vsak tak tedaj Žele« se zgodila kaka drug«- s vsem zdaj zasmehovan Nekdo vas poteguje.,, lomijo taki peklenski K ,f "s v to h Prav rad- ^ f Rožni venec, clal'.nl ii>'( me poživlja, naj Poiulj.0 jp: nika A. S. Prav rad, ^ zafural? Socialist n M zem, in cerkvenjak »l ^ Srčno bi pa želel, da f ni venec et consortes ^ « Slovenija blagovoli" ^ pojasnilu ravnati, m ^tf naprtiti nekaj cerkvi-za kako cerkveno <>s jos. hla t zanesljivi i / Zdravniške recepte točno- ^ Zaloga fotografij P , Kodaki in Prinesite k nam deljavo- sff 1738 W. 21st Streej > Chicago, V ' 0 Izvrstni sladoled, ""' Phone: Canal VINKO AR®*^ Edini »lovensk« ® v Chic St. CJye ,'7 Vence za pogrebe, ',d»)j/ .te in vsa v to .troko izvršujem točno po n" Iv3m na dom. 1320 W. 18th Cene z«1' fifP0, "i. le Žii le Jc, St; in lo i h 'n "a i« 10 Sli