Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vte leto - . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
B Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
GLAS
listislovenskinjlelavcev v Ameriki
The largest Slovenian Da3y ffi H	the United States.
S Issced crery day except Sundays I	and legal Holidays.
1	75,000 Readers*
^PlTll I—B
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
Entered si Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLAND T 2876.
NO. 216. — ŠTEV. 216.
MUSS3LINIIB0 ODPOKLICAL VOJAŠTVO
Najbrže bo že koncem tega meseca odpoklicano vojaštvo s Krfa. — Če Grška ne bo zadostila zahtevam, ji bo Rim naložil nadaljno odškodnino. — Velik uspeh poslanskega sveta. — Musolini se je končno vklonil pritisku francoskega mnistrskega predsed. Poincareja.
Pariz, Francija, V.\. septembra. — S posredovanjem poslaiiiškega sveta se je kniirno določilo dan, ko bodo italijanske f*ete zapustile ^rški otok Krt".
Italijani bodo odšli s Krfa dne 27. septembra.
Francoski ministrski piedsednik Poineare je proizvedli na Mussolinija velik pritisk.
Mussolini s<* je <lol^o rasa proti vil, slednjič se je pa vseeno vdal.
Pristavil pa je .da bo naložil Grški nadaljno odškodnino, «'e ne bo točno ugodila vsem dosedanjim italijanskim zahtevam.
Poslaniški svet bo skrbel, da bo motiv umora peterih italijanskih komisarjev natančno dognali in da bo Grška plačala, kolikor Italijani zahtevajo.
<trška bo morala plačatvcazen 50,0<)0,000 lir tudi vse stroške italijanske oknpaeije.
Pariz, Fian< ija, 13. septembra. Nevarnost nove evro]>ske vojne se j<* zmanjšala, ko se je poslaniškenni svetu |nisrtM* ilo, pregovoriti Italijo, naj izprazni otok Krf ] re<l koneem iwso<*a septembra.
Italijani so zasedli Krf dne 'M. avansa, ker Grška ni takoj zadostila vsem italijanskim zahtevam.
Grška jo prosila za posredovanje Li^o narodov. Italii a i »a s tem posredovanjem nikakor ni bila zadovoljna.
Sušak, 1*2. septembra. — Jugoslovani v tem mestu so popolnoma mirili, kljub temin, da se vsak dan sproti boje italijanskega napada.
Oblasti pravijo, da Jugoslavija no bo ničesar ukrenila. četudi Mussolini anektira Tteko. Jugoslavija hoče ohraniti mir za vsako eeno. V akeijo bo stopila edinole \ slučaju, da bi italijanske čete prekoračile jugoslovansko c »zemlje.
NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 14, 1923. — PETEK, 14. SEPTEMBRA, 1923.
POŽAR UNIČIL MOST.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.


REVOLUCILA SE SIRI PO SPANSKEM
Armada zahteva, naj sedanji kabinet takoj resignira. — Vojaki so baje še vedno vdani kralju. — Dva ministra sta že odstopila. — Nihče ne ve, kje se nahaja kralj Alfonzo. — Proglasitev pbsednega stanja. — Nasprotujoča si poročila. — Vojaki so siti vojne z Maročani.
Pogled na podrtijo velikega North End mostu, ki jo veza! mesti Springfield in East Kpringfield, Mass: Pred par dnevi so se!esi*na tla mostu unela. nakar je bil v trenutku ves most v plamenih. Silna vročina je zvila jekleno ogrodje, ki je popadalo v vodo.
ANGLIJO VZNEMIRJA MILIJON MARK ZA BENITO MUSSOLINI, AMERIŠKI PENNY
ZAKAJ JE FRANCOZINJA
Splošno se demneva, da bo itali- Razne zanimivosti o nemškem de-
janski ministrski predsednik za-palil nov požar na Balkanu. Pogajanja z Jugoslavijo.
PREMOGAJUI V HAZLETONU SO PODPISALI POGODBO.
BIVŠA BOLJfiEVlfiKA SODNICA OPttOŠdA JETNIKE.
Hasleton, Pa.. 12. septembra. — Tukaj »»e vrše j&borovanja 1'nited j Mine WVrkers. Pri tej priliki bodo izbrali delegate, ki bodo odšli v ponedeljek na konvencijo v Serant< n. Pri tej priliki bo podpisana nova pogodba m«l delavci in delodajalci.	i
Kot znano. bodo dobili delavci d^s»»t procent no zviianje place in i** par drugih ugodnosti.
iVrttedaj »e ni še nobena lokalna unija izrazila proti pogodbi.
Moskva, Rusija. 13. septembra. Mlada ruska deklica Anna Glutz-man. ki je bila dve leti sovjetska sodnica ter spravila v ječo na tisoče oseb. je dobila novo šaržo. Vlada ji je naročila na i preišče razmere po raznih jet niš'*; "h. ki so prenafvtln.iene ter n^j i'.p:*sti vse jetnike, ki m> zaprti za^tran manj.šili pr^ereškov.
T«*k( m en 'j-i temina jih je oprosti lit pet sto.
London, Anglija. 22. septembra. Angleški zunanji urad ne ve. kaj bi storil, ker je dobil od Italije poročilo, da bo Mussolini takra'r odpoklical svoje čete iz otoka Krfa, ko se bo njemu izljubilo.
Mussolini je odločno povdaril, da se ne bo oziral niti na Ligo narodov niti na sklepe velesil.
narjn. —r Na nemškem je vsak človek milijonar v papirnatih markah — Sto milijonov mark stane kosilo.
Berlin, Nemčija. 13. septembra. Nemška marka je danes dnsepla rekord. Za en ameriški dolar je
bilo namreč mogoče dobiti sto sedemnajst milijonov nemških mark.
Povprečni človek sploh ne mo-! re pojmiti. kaj pomeni ta velikan-i ska številka.
PRINCEZINJA IZABELA SE BO POROČILA Z GROFOM H AR COURTOM.
ŽRTVE JAPONSKEGA PO-TRESA.
Versailles, Francija. 12. sept. Prineezinja Tzabela Orleanska se ho poročil« z grofom Hrurmm Har-eourtom. CVrimonija bo čisto pri-ppoita.
Osaka, Japonsko. 10. se-t. — O je verjeti zadnjim por« ril nn. je zahteval japon-ki potres 1 ini-ljon :i.">6.749 ij*tev. V to število je treba .šteti usmrčene. p<»*kodo-vane in pogrešane. Število porušenih hiš znaša 315.824.
Ministrski predsednik Baldw.n, y Nemžiji je ysak ?lovek raili_ ne bo prej miroval, dokler ne do- j jonar _ y papirnatih markah. bi tega^di onega načina, da spra- Pred vojnf> je bjlo deset vi Italijane s Krfa.	! nov mark vretlnih dva milijona
Rim, Italija. 12. septembra. — dolarjev. Srbska vlada še dosed a j ni obve- Sedaj dajejo po deset milijonov stila Italije, če bo sprejela ali za- mark v gostilnith za napitnino, vrnila načrt, ki sta pa sestavili ju- j Ponižno kosilo je mogoče dobl-goslovanska in italijanska delega-!ti 7.a sto milijonov mark. cija glede Reke.	j pred vojno je bilo sto milijonov
Kljub temu pa splošno previa-mark vrednih dvajset milijonov
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IH ZASEDENEM
OZEMLJU
— potom nai« banke Izvrtat«jo aar.—ljlvo. hitro Is po alddk
ynah t
Ttosl m hOs sala mm Mehi
Jn|«bTlJs:
Imp««!}« mm aadnj« poŠto la iapUtaJt "Kt. poStnl Moral mrmdT te "Jadrmoaka banka" v Ljobljanl. Zacrcta. Beocrado. Kraajo. OeUo, Mariboru, DubroTClko, Splica, Sarajeva aH drugod, kjer Je pat aa hitre
1000 Din. .. $11.70 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.20 .. K 8,000 5000 Din. .. $67.50 .. K 20,000
ikaslll«, M sna*«)« manj fcat a« ClaoS • In mrttmm Krtin.
Italija In w—dans Msmljs!
"Jadranska inks'* T
Opatiji
200 lir ........ $ 9.80
300 lir ........ $14.40
600 lir ........ $23.60
1000 lir .......# $46.00
i
I Is TrmOwmt flteert— la llrue aedaj nI
ps etnl enega dan, ko nam dospe pa denar t
IspisHl f isssrWrih deiarHk cteJU ps»» etfss t
mm It posuti najboOs ps DsmsOs Mss r (Ms aH I art Bank Draft.
oo	bAKBEE BTATB
V. T,
it
dolarjev.
jZa en bilijon (pred vojno dve sto milijonov dolarjev) je komaj mogoče kupiti ceneno obleko.
V Nemčiji mora stradati vsakdo. ki nima bilijona mark.
Francija seveda zahteva, da jim nora plačati Nemčija odškodnino v zlatu. Vsega skupaj zahteva petdeset tisoč milijonov zlatih mark.
Če bi se Francozi zadovoljili, da bi jim Nemčija plačala v papirnatimi markami, bi ta ogromna svo-ta reprezentirala petsto ameriških dolarjev.
duje mnenje, da bo dosežen med Tt al i jo in Jugoslavijo spora zum. ne da bi bilo treba tujim državam posredovati.
Brez dvoma bo Mussolini podaljšal rolr za odgovor, če ga bo jugoslovanski ministrski predsednik Pašič prosil za to.
Odlog bo pa jako kratek. Mussolini je zadnje dni namreč že več krat namignil, da je treba vprašanje glede Reke prejkomogoče rešiti. kajti položaj v tem pristanišču je nevzdržljiv.
Nadalje je povdaril, da je bila Italija zadnjih pet let napram Jugoslaviji izredno velikodušna in da je vsledtega ž*1 skrajni čas, da prideta obe državi do končnega sporazuma.
Dogodek z Grško je pod žgal ju-
goslovanskexnacijoinalLste. da so j	, , ^ ^. „ ,
..	- Devetdeset tisoč ljudi bo navzo-
priceli rozljati z orožjem. Razni -•» , ,	<.	, ..
. . , . . . .... cih, ko se bosta nocoj zveeer bila jugodovimk, krog, pr.t.skajo na na Po,o Gronj>ds v New Yorku
vlado, silno jo. naj	izkoristi pri- ^	.
.	,	? Dempsev in Firpo.
Jiko ter naj napove	Italiji vojno. 't»j
1	Radovedneži bodo plačali prt-
Italija je vsledtega prisiljena , bljžno $1<250,000 vstopnine, storiti vse potrebno za svojo var-. Iz ^^	dežele je flo.
nost ter se pripraviti na vsak slu-1 spelo v New York 30iC00 ra<ioved.
i nežev.
Vsledtega se koncentrirajo čete j v okolici Trsta in v pristanišču j
Taranto se zbira laško vojno bro- j FRANCOZI NISO ZADOVOLJNI
Madrid, Španska, 13. septembra. (Poročilo Associated Press). 2sa i^pankem je izbuilmila revolucija.
Najprej se je uprlo vojaštvo v Barceloni, zatem se je pa upor z bliskovito liaglieo razširil po vsej deželi. Vlada ne ve, kaj bi počela.
Revolucij onarneinu gibanju načel ju je generalni kapitan Barcelone, Primo Revera, ki ima povsod velik vpliv in ugledne zaveznike.
Žnjini so annadni častniki in vojaki, ki so se naveličali ropai*ske kampanje v Maroku.
Kje se nahaja španski kralj Alfonzo, zaenkrat še ni znano. Xekatei i pravijo, da je v San Sebastianu. Nekateri poročajo, da se vozi proti Madridu, kjer se bo posvetoval z ministrskim predsednikom Alhucemasom.
Takoj po izbruhu revolte se je vršila kabinetna seja. M inistri so naprosili Revero, naj upošteva dol>robit domovine ter naj preneha z uporom.
General Reveia ni odgovoril na prošnjo. Resigniral je zunanji minister Santiago Alba, ki je bil pri vojaštvu izvanredno nepriljubljen.
Odstopil je tudi delavski minister Felix Arminan. Vojni podtajnik. general Bermudes Castro, je pove-
USMRTILA EGIPČANA9 (lal danes časnikarskim poročevalcem, da se je vojni mi-
uamni ILH luii UHIIHi njster dolgo časa po telefonu pogovarjal z voditeljem vsta-
šev, Primom Revero.
Povedal lmi je, da je sedanji upor naperjen ])roti nekaterim kabinetnim članom. Vojni podtajnik je rekel časnikarskim poročevalcem, da se je odpeljal kralj Alfonzo z avtomobilom iz San Sebastiana. Dosti pozneje se je pa izvedelo, da je kralj še vedno v dotičnemu mestu ter
j i »vi t , da ga v glavno mesto ne bo pred jutrišnjim dnem. .London, Anglija. I. septembra.	. ,	. '' v 0
V Old Bailev. znanem londonskem , 'V "ekcl"	P0r0<'llu bll° receno^ da Poslala
kriminalnem sotliščn se je priče- vlada vo^lie lad^e v Bareelono.
la veeiaj (Uravnava proti Mrs." Mornariški minister je to vest odločno zanikal. Margareti Fahmv, ki je xistrel^a	El Sol poroča, da fte je gani iz i ja v Bilbao pridružila
svojega moža, mladega Egipčana (vtaškemu gibanju ter prekinila z vlado vse zveze. Ali Fahmyja. Egipčanski plemič	V glavnem mestu vla<la popolen mir. Na ulieali je
je bil znan po vseh evropskih ve- videti primeroma le malo vojakov. Policija straži jav--lemestih posebno v ženskih kro-' ug, pOslopja.
glh"	j Na borzi vladajo nonnalne razmere. Cena vladnih
Tekom včerajšnje obravnave je obveznic ni padla.
Barcelona, Španska, 13. septembra. — Primo Revera
je rekel dopisniku Ha vas agenture naslednje: —
.. . .. . , „ . , "Namen tega gibanja je, izčistiti špansko politiko
življenja, ki se je končala preti • _____- ___t ■ t	-it.
tremi meseci v hotelu Savov. V,tcl f	pošteno. / Ljudje se morajo bolj pokoriti
namreč ustrelila!Postav^ vlada mora prenehati s trošenjem, delavstvo
mora biti svobodno. Vlada naj pokliče takoj vse čete iz
Maroka. Maroška zadeva je spravila državo skoraj v
bankrot.
O polnoči je bilo v Barceloni proglašeno obsedno sta-
Lepa Francozinja je izpovedala, da je zato usmrtila svojega moža, ker se je morala slačiti in oblačiti vpričo njegovega zamorskega služabnika.
padla vdova dvakrat v nezavest.
Mlada Francozinja je pripovedovala zgodbo svojega zakonskega
90,000 LJUDI BO GLEDALO BOJ MED DEMPSEYEM IN FIBPOM.
dovje.
69-LE TKA ŽENSKA JE PREHODILA SKORAJ DVA TISOČ
Niagara Fill«, N. Y., 13. sept. Sem je dospela 69-letna Mrs.
S STRESEMANNOVO PONUDBO
Pariz, Francija, 13. septembra. Nove nemške ponudbe, vsebovane v zadnjem govoru nemškega kan-celarja Stresemanna. ne bodo za dovoljile Francije.
Poloficijelni "Temps" izjavlja: "Na podlagi Stresemannovega
Amanda Chapman. Hodila je pel; govora ni mogoče ©tvoriti nobe iz Miami, Fla. Vsega skupaj jejnih pogajanj med Francijo in prehodila 1890 milj.	>Nemčijo".
tem hotelu je svojega moža.
Rekla je, da je bila pred poroko več let njegova ljubica. Ko se je poročila ž njim. je pa zaeel postopati žnjo kot s sužnjo. Nepre- nje stano so jo stražili črni služabniki. V plemičevi hiši je bila ona edina bela ženska. Velik zamorec je bil pri nji noč in dan. Vspričo njega se je morala slačiti in oblačiti. Ko se je pri svojem možu pritožila, ji je rekel: Služabnik ne ve nič in ne čuti nič. On je kot žival.
Sama sta bila le tedaj, ko sta rlospela v hotel Savoy v London On se je bil yirecej napil in je rekel, da jo bo ustrelil. Res je baje potegnil revolver ter ga nameril proti nji. Ona je skočila proti njemu, začela sta se ruvati. revolver se je sprožil, in Ali Fahmv je padel mrtev na tla.
č'e bo sodišče verjelo njeni izpovedi, je seveda drugo vprašanje.
Katalonske vojaške oblast i so zele kontrolo. Ustaši izjavljajo, da so zvesti kralju. Njihov odpor je naperjen edinole proti vladi.
MUČILEC ŽIVALI KAZNOVAN.
ZDRAVSTVENO STANJE NEW-YOR&KEGA ŽUPANA.
Policijski uradnik je obsodil; včeraj v Brooklvnu na deset dolarjev kazni poslovol^o Edward a Brolowa, ki je mlado inačico s ta
Poročila iz Saratoge naznanja-i jo, da se je zdravstveno stanje
ko silo vrgel na cesto, da si je po- j newyorikega župana Hylairn prelomila nosre.	ceJ poslabšalo. Pljučnica se je lotila tudi levega dela pljuč.
INFLUENCA V EVROPI.
Potniki parnika "Homeric'*, ki je dospel včeraj v newyorsko pristanišče, izjaljajo, da divja po severo-evropskih deželah influen-ca. Bolezen je bila zanesena iz Rusije.
BANDITA STA UKRADLA ZA $50,000 DEMANTOV.
35 KOCKARJEV V ZAPORU.
Philadelphia, Pa., 13. septembra. Na koncu pomtla at. 36. North
Šestnajstletnemu uslužbencu Tra- River so včeraj zajele policijske nand zlatarnice so ukradla dva ne- rezerve 35 voznikov, ki so kocka-
zoana bandita škatljo, v kateri je ,-	v,	, . „
. * , . , h za velike svote denarja. Vse so oilo za petdeset tisoč dolarjev de- . ,.	„
; prepeljali na Charles Street policijsko stražnico.
Ko so jih tam preiskali, so našli skoraj pri vsakem kako orožje. Zadela jih bo zaslužena'kazen.
mantov.
GENERAL PERSHING STAR 63 LET.
NA BOLGARSKEM ARETIRAJO KOMUNISTE.
Sofija, Bolgarsko, 13. sept. — Tukaj so aretirali več voditeljev bolgarskih komunistov. Bolgarska vlada.je baje iz zanesljivega vira izvedela, da so dobili komunisti iz Moskve navodila za strmoglav-ljenje sedanje vlade.
Včeraj je praznoval ameriški general Pershing svoj 63-rojstni dan. Bil je ves dan v svoji pisarni.
1200 PRISTANIŠKIH DELAVCEV ČTRAJKA V NEW ORLEANS.
New Orleans, 13. septembra. — anes je zaštrajkalo v tukajšnjem .pristanišču 1200 pristaniških de-
Vsak pevec bi moral imeti novo izdajo
"PESMARICA GLAZBENE MATICE"
Za štiri moške glasove
Uredil Matej Hubad
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših
-MU
pesmi z notami.
Cena s poštnino $3.00.
lavcev. Dvajset ladij ne more od-j "GLAS NARODA" pluti.	82 Cortlandt St., New York, N. Y.
J
■ *r».
■ -i'.\ v-.»iT..:
s
GLAS NARODA 14. SEPT. 1923f
"GLAS NARODA"

ana Publ:«n«d by
■Crate Fmbllaking OompMl
£A bratrctloa)
L»M« IKNIBilt
Pefer Zgaga
,/f
\V.fv
I L A I NARODA" (V»4M •* UM FWH)
lNU«< Ivtrj Day Except Sunday* m< Hotl^ajra.
Za N«w York xa «•!• H
Za Itwumitva s«
Subscription Yearly M«0
Atfvartlaemant on Agreement.
"Ofat tar^i" irf»«Ja vsaki dan liwisn-.il	in nratullf.
Ia ««»booatl a« na prlobCrJeJo.
Pri iprtmtnlH kraja naroC&Uun. MJ	MnllK« oaanaal. da bltrej« na]d«a«
•'« L A • NARODA"
•orauft Manhattan, W« Tataphona: Cortlandt 071
m. v.
= *
PREISKUŠNJE PRISELJENCEV
BOXES of lOovlO
GLEJTE
NA
I M E
Tajnik Davis jo <lolji<> rasa študiral priseljeniško vprašanj«'. 1'rod par dnevi je s}><»ro«"il javnosti svoje za-j kijurko in vladne namene.	j
(tovori l j<' o naprtili p! is<'ljeniške ]"m»stavo, ki bodo' predloženi kongresu za<"etk<»ni im s<-<-:i def< innra
Ti na«"-rt i s«' j)ovs<-m strinjajo z <lolo<-l>ann. ki so /e lliul l«-i«> dni v veljavi. Davi- s<* jr mudil par todnov v Kv-i-opi. On sicer ] ravi, da jr -t udiral. lies pa jo, da Se je samo mu« lil.
(iIrdr lM»d«n'oua prsoljovanja jr stvar tilkil.
Ameriški kapitalisti poti-elmjejo rok in sile, z vsemi štirimi se pa hranijo naprednih priseljenec v.
Pri tem je pa veliko težava. Kako hi hilo mogore edloriti luliko od klenega zrna Kako hi hilo mojrore spraviti v deželo sani take jiriseljenee. ki hi bili kapitalistom po volji t
Svojerasno je ^os}»od (ioinpers predlagal, naj se priseljevanje za nekaj rasa po]>olnc>uia omeji.
Toda tak liaert ni pogodu washin^tniiski vladi.
Vlada hi rada pustila v deželo kolikormo^ore veliko prišeljeiieev, toda hiti hi morali pridni, potrpežljivi, voljni in "neokužen i" ljudje.	i
Naj ver ja naloga ameriških kapitalistov in delavskega Tajnika ji', prepovedati vstop v deželo vsem naprednim in zavednim delavcem.
Pravi, da so dobili potrebno sredstvo. Pri tem ho pa treba ptumri evropskih ] olivijskh oblasti.
Vsak priseljene«- bo moral predložiti izpričevalo o svojem življenju. Policijske oblasti vsakega okraja bodo morale. poiWati ameiiškini zastopnikom v Evropi, kako so živeli l judje, ki se nameravajo izseliti.
< V bo lno^oee ta poroeila dobiti, gospod Davis zaen-j krat še ne ve, toda uj»a, da se mu bo ]»osrečilo pregovoriti' evropske policijske oblasti, da bodo sodelovale z ameriški-J mi konzulati.
Vlada namerava s pomočjo svojih agent«»v ]»reiskati že v ameriških pristaniščih vse one, ki se mislijo izseliti.
Preiskovali jih pa ne bodo, ee imajo kugo ali kolere, j ampak njihovo moralo bodo postavljali na tehtnh-o.
Tudi na uši ne bi »d o dali toliko kot 11a politično pre-pričanje.
(V se bo zgodilo tako kot vlada namerava, ne bo prišel noben zaveden dela ver v Združene države.
HELMAR vsebujejo 100r; čisti turški tobak ter jim vsledtega že vač let dajejo poznavalci prednost.
EELMAE so danes iste kakovosti kot so bile prvo narejene. Išči 10G' l cisti turški tobak.
20 HELMAR stane nekaj več kot 20 navadnih cigaret in z vsako HELMAR imate nekaj krati več užitka.
HELMAR so v lepenkastih škatljah, kar jih ščiti pred lomljenjem in krušenjem. Navadne cigarete so v zavojih.
ZAPOMNITE SI ŠKATLJO IN IME.
!>;<]<-lovu!«-i pr^o-rt-1 na svetu.
t
D
opisi.
Cleveland, Ohio. lv> številu, so pridno na tlela. Pr-Pr*l par dnevi je dospela MUV v a poročila od teh «*ovore, da ho K' Puel z Puehlo C*oh»., <la ol»-'ta kolekcija presepala svoto vseh +■<•>' našo clevrla'i<Kk(» na*ralhino dosedanjih kolekcij, od strani raz ,u svoj«- prijatelje. Tukaj l>o «>stu- nih društev v ta namen, la Ae p:ir tednov, potem pa ohi«i*« m dmgn iiu—ta Ln New York. Se du j se nahaja pri svoji s»*ntrien
Mr- Ziiuiee na llal«' Ave.
PoroČevah
Millwankee, Wis.
f krajšajo in postajajo življenje na društvenih |M»-»taja. kuk<»r wbicajno . Kakor se sliši. bom'»
l>nrv
hladne, jndjih živahn« imeli h pr no
7. lepimi najnovejšimi ijrram Iprralci in iirralke se že vadijo. 1) *t*daj s.» na propramu v kolk«'r j narn mano. sledeee t^re: "Šv< jejrlavna Minka' . Stari pre h i
Predno 1»»» šla knjižica 7. naer— ti»iii in pravili v ti-k. znašali hollo prvi prostovoljni darovi preko en tisoč dolarjev . .. Kaj? Ka.i ? , L -p uspeh požrtvovalnega dela.Uy llvala lepd vsem darovalcem. Že-nio mnopo ]»oKn«ima1cev.
To {¥>meni vsestransko zanimanje za Slov. Dom. Povdarjati moramo. «la se pobira do sedaj le med Slovenci. Tudi nektera naša
kje mi vrata in kako daleč do njih ii> čakal kaj da ho. Kmalu pa pri-; de g"Sj:o lar nazaj, položi pred i nje^a bankov«* za de>et ca pajkov I s pripombo; "Za Slovenski Dom [pa vs»el' ,1 tu je za oy;las. z
Ozirajoč se na izjave in jjovor-. ji-uje \ s|>!.>šnem. tnlimo, da imamo Ju v IVLUvalik«e velikansko j nar< lno poi.ie. nekaj še puste ledin**. preeejsi*n ks»s ]>a že oMela-j nesra in i lovitnejra. Organizacija j Slovenski Dom "node zastavila vst-\ svojf m o <"* i. da ohdela š ep ust a 1» lina in spremeni v rodovitno, phidoiiosn mu
Iz Jugoslavije.
v dobrobit slo-auvlju v Miwaukee,
šnjo j«->..*n in zinn» dokaj drušava in klubi so se lepo odzva-lit«'\- in kar je najbolj vaz- la na ap«*l. z ojrlasi in tudi darili, la bodo spojene te prireilitve
V.ii zimsko prireditev, v korist Slovenskega Doma. na dan 9. decembra S" je že tn.ii precej ukreni! Važno je za vse Slovence, da v<-'lo. da .se je naročil k rasp" "hurantavtomobil, vreden de-
vet stu in petdr-"t dolarjev, kateri ho.h- j>ri omenjeni-prirelitvi
Kaj vse poročajo nabiralci, o i^ban .Vstopnice s srečkami se T«n» bomo enkrat prihodnjič po- ;e ,,r;,dajajo. Cena en d«ilar za ročali podro^)neje. Za danes kon- v«iako. Priporočamo našim roja-stat i ramo le. da kdor po svetu ho- k,,m <la velikodušno sežejo po di. vidi in sliši marsikaj. Sližali njih jn tako jxivspesijo veliko de--o tudi take reči. o katerih so bi- Obenem jKksku.ske svojo srečo. -Navaden človek". "Pri belem li v dvomu, jeli res ali ne. Xale- postanete lahko lastnik novega av-konjieku m prav potovo jdi ho- teli so na take. ki pravijo, da ne) totnohila, ak » vam je sreča mila. <io v,s'-	ni a jo ne brati in ne pisati, zato Ker se mora prodati pot.vo šte-
T . je dok.i j lepo spričevalo za niso vedeli, da. se snuje kakšen vilq teh vstopnic, se misli na pri-mihrauške Slovenec. T da še le;>- Slovenski Dem v Milwaukee. In hodnji seji ukreniti nekaj poseh-še in pojv-lnejš» 1k>. kadar bomo zopet na take. ki so mirno in 1 rez- nejra. da ho prodajanje bolj žt-videli vprizarjati i«rre na našem no poslušali nabiralca, kateri se vahno in usjH-šno. lastnem, domačem, mod.-rnem o- je s tresočim glasom trudil, da Toliko za d an es,prihodnjič kaj dru. Da bomo to dosejrh preje, ka- po svoji možnosti pove. po kaj „ kor mogoče eni mislijo, nam je je prišel in zakaj se gre. Ko je! ^ *
jasen porok "Organizacija Slov.' skončal. so pokimali in napravili Z narodnim pozdravom vsem
Doni ", ki se jako lepo in jx»volj- čudno gesto z opombo; " Ja, hm,, citaljem.
no rsuvija. Neustrašeni in požr- res je. weHT' Odaljili so se ne-;	Za Slovenski Dom:
t \ ovalni pobiralci oglasov, deset kam? nabiralec med tem pogledal,	Oglaševalni odbor.
Pri
ropar
Oropana pošta.
Ko« »Vski Mitroviei je ti* dni ka tolpa prc-blečena v ori ž-u:škr» UP-ifor -to napadla poštni v z. P« l!:ik '.n so roparji vzeli pri-m'žno 11-o i.im> d";o; r.*"v. Razen tega s-i odnesli " i v-* pošiljke, ki so se nahajale v |>«stnem vozu.
Tatvine na novosadskem vele-sejmu.
.Xovos.-uh'?a - j1- J1* polovila eel o tolpo, hi je ve.* dni na tam-ha jvijofm \ 'les'dnu kradla trgovcem in industrija i e«»m blaigo. Vodja tolpe j" bil trgovski pomočnik Mita Alhaharča iz !*.»--.irrada. Skoda, povzročena j>o tatovih, znaša nad 200,000 dinarjev.
Vlak je povozil
v hitz'ni južnojra koli»dvora v Za-grebu neznanega človeka.
Samomor slikarja.
V Zagrebu se je «-b«*siil sobni slikar Kn-šmiLr Sabaifli, rojen leta ISJiT. v Koprivnici.
Podpora jugoslovanski akademiji v Zagrebu.
Xaueni minister je odredil, da se izplača jujro-.-lovjuiski akademiji v Zagrebu 3<X>,000 dinarjev državne podpore.
Nekega lepega dne je pobral slavni profesor porodništva svoje j študente ter jih peljal v porod-' nišnieo.
Hotel se je prepričati, koliko ! so se naučili, hotel je vedeti, če
so njegovi nasveti j>adli na rodo- i j vitna tla.
Hodil je z njimi od ženske do ženske in razlagal.
Pridejo do mlade žene, ki se je vila v porodnih krčih. ! Pa vpraša profesor starega štu-; denta: — Povejte mi. kaj bi sto-| rili, če bi bili sami pri tem porodu
| Student je začel razlagati, da bi storil to in »la bi storil ono. Govoril je dolge jkiI ure. profesor je pa kimal z «rlavo. Vs<\ kar je študent povedal, je bilo narobe.
In ko je končal, je rekel pro fesor:
— Še nekaj ste pozabili povedati. Nazadnje bi morali vzeti še klešče ter z vso močjo udariti oče-{ta j>o glavi. Xa ta način bi bila vsa familija uničena: otrok, mat in oče.
* * €
Po potresu so izpustili iz japon skih jetnišnio vse radikalce. Do volili so, jim. da v tem izvanred nem slučaju pomagajo reševal eem.
Ko bo na -Taponskem zopet vsf v redu, ho red ljubeča vlada rn dikalee zopet zaprla.
Že izza pamtiveka iščejo ljudj kamen modrosti.
Nekateri zatrjujejo, da je n: svetu tak kamen. Učenjaki h | modrijani pravijo, da pra ni.
Toda je. Kamen modrosti je ti sli, na katerem se tiskajo ban
kovei.	f ^
* * *
To. kar bo povedal, se je v res niči zgodilo.
V neki slovenski vasi so prazne vali veliko politično zmag. . Ž upa1 je pozval vse volilee v gostiln ter jih v zahvalo dobro napoji1 Pili so in jedli, da je bilo joj.
Opolnoči pride v krčmo tur nočni čuvaj. Sede k peči in n;» roči čet rt ink o vina.
Edino nočni čuvaj se ni v pol' tiki strinjal z županom.
In vsledtega ga župan nahruli
—	No. kaj pa'ti tukaj? Poj.1 ven in glej, da ne bo kake tatvin ali kakega drugega zločina.
—	Xi potreba, •josp**! župan — pravi čuvaj — smo vsi tukaj jrostilni.
* . #
Sreča, stokratna sreča, da j Mussolini italijanski ministrsk predsednik.
Le pomislite, kaj bi bilo. če 1-bil Mussolini barber v Belgradu
iiugnsUitimtBka
Ustanovljena L1898
iKatuL
Inkorponranal. 190.

GLAVNI URAD v ELY. ivUNN.
Glavni odborniki: Presednlk: RODOl.F PERDAN. »33 E. 1SB St.. Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALA XT. Box 1<W Pearl Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSEFH PISHLER, Ely. Minn.
Začasni blagajnik LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412 — 11th At«. Eut. Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK. SOS American State Bank Bid*., 100 Grant SL at Sixth Ave., Pittaburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASKIK. Room 20« Bakewet] Bid*., eor. Diamond and Oran t
Streets. Pittsburgh, Ta. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 ^treet, Chicago. TIL FRANK SKRABEC. 4S22 Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABOPMK. Box 480. Ely. Minn.
GRKCOH J. roltENTA. 310 St. v< i:k• ■ n Hlilc.. l'uyallup. Wash. FRANK ZOU1CH. C217 St. Clair Ave., Cleveland, o.
Združevalni odbor: VALENTIN FIRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O.
PAVLINE KRM K NO. 3S3 Park ^ir., Milwauk*-«-. Wis. JOS1I* STERLE. 4t<4 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CElAI'vC, 03£ Market Street, Waukegan, III.
Jednotlno uradno glasilo: "Gla« Naroda".
Vse Btvnrl tikajoče p« uradnih raJev kakor tudi denarne p<§!ljatr« naj ee pr.SilJnjo na glavnega rajnika. Vse pritožbe naj se poSUJa na predsednika porotnega odbora. Proftnje za sprejt-m novih članov ln bolnlkka spričevala nal se poSllja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoliJka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati Clan te organizacije, naj se z^lasl tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnit* na gl. tsjnlka. Novo društvo se lahko 'vstanovl z 8 člani ali Članicami.
Novice iz Slovenije.
Kadarkoli pride iz Evrope kal daven ueenjak ali diplomat, g obsujejo časnikarski poroeevale -/. raznimi vprašanji. Zadnjic j< dospel neki angleški profesor, k je pripovedoval začudenim časni karskim poročevalcem, da pode flu jejo podgane nekatere lastno sti od svojih starisev.
Sieer pa ni v Evropi ničesar no
*
vega.
* * •
V	vasi se je vršilo predavanje Predavatelj je govoril o umet
nili gnojilih.
Pa ga vpraša farmer; — Go ->pod, ali je umetni gnoj res bolj ši kot pa naravni ?
Predavatelj odvrne: —: To je stvar okusa.
# * *
V	nadrobni spomenik marsikaterega zakonskega moža. bi mo rali vklesati besede:
Bil je dolgoletni služabnik svo je žene in svojih otrok.
Avtomobilska nesreča; 1 mrtev, ! 2 težko ranjena.
]ilcd Kadei"ami in Kraško ^la-
iuo si1 je /g-nlila težka avtwmol.il-ka nesr»*ea. katere i:itev ,i»* .j m ista-la žena paneovskrga truovca. («i-Zi'la Abraham, doeini ^-ta bila njen •!tu/ Saloiii<>n in njegmva s<-s1ra li' /alija ih rnstein težko ranjena, fovainar ^alouurn Abraham i/ Pančeva v Vojivwlini s svojo /eno .! izelo, svakom Kdo 111 Bernstei-uom in njegovo ženo Rozalijo i/ iiocr:uš!ce Slatino proti Radečam. ;jer ima tovarno kož. Avtomobil je drve! /. največjo naglico. Nekaj iiloinetrov od 1J- gaške Slatine je ■.ster ovinek, ki je poslal za ilruž-10 usOilepidn. š^ t'er j«* prekašat-' I»az:l nevarni st in ni mogel več unanjŠati bi/.ine. Avt<»mobil se je ia ' vinku zvrnil v jarek in poko-
ei na 1<'. aviiiKia je bila :7. salona, gostilničarja šiefana Laiuj>»-rja ukraden.t imva lraiuiouika. vr- dna r>ooo dinarjev.
Nesreča na kolodvoru.
Xa kolodvoru na'Teziitoi pri Miviiln 111 je <lue "JO. avgusta 11 ki drveči voz žabo:! 4 ;ietne«ia Uaaio MojkiH*a t<-r mu zlomil dosip» ramo in zadal tudi težki' n<-1 raoji- p 1-£lcodbe. Prepeljali so tra v 1» >Inieo.
Izvožček povozil slepca. <»
Dne 1:0. avgust:i j.- Marib iu ;ieki izveš*-t'k »vozil SUh-1 nega slepea Rudolfa Jelineka, ki je hotel ravno v < vis ita »si i >.voje /.»-u«' prekorsveit: državni mi -t. l"ji i pad-<oi si je zlomd	n< gi ier za<l 1-
bil težke nofrauj" ])i«š,'{odl-i». Mariboru je JeJiuek zelo priljub-
»al pod seboj ee.lo družbo. (Jizelo	Ijdi in vr v ' desetletij razvesr-
\ brali a in so potegnili izp d avto-	ljujc 3Iar;lM»r.'aMe z goden jem na
nobila mrtvo; njeno telo je bilo	-wj'- "'lajie'". Zii.t.i na stani h-ta
oopiduonia zmečkano. 1'radnik	je ubogega sle}x*a dololela še tak-
i-vdo liernstein 111 šofer sta hila sa-	;na u^ »da. ia! je v b Inico.
Napad na Narodno tiskarno.
Eno zadnjih noči je bilo ra/.bi-
•no lahko ranjena, tovarnar Salo-ii' 11 Abraham iii Rozalija lieni-;tein pa sta d bila težke piškinl->e. Na kraj nesreče je takoj pri- t;h vr"* uk,,;i na podepju Kan.dne litelo veliko število domačin- v in jtN-kanie v I.jubl iani. Policija je id ravni k dr. Treo Rogaške Sla- zlikovee izd.-<li!a in aretirala. Are-ine, ki je dal ponesrečencem prvo j 1 irani so Ki!i - upravnik ''Di-juile*' '.dravn ško pomoč, nakar so jih >liro .lankele. trgovski p .tnil Jo-d peljali v Rogaško Slatino. CS-I-' vo	ilors Lah in Zvonimir
:e!a Abraham je bila stara okoli 50 let. Šoferja so orožniki areti-ali in ga izrodili sodišču.
Bohte. Izročeni so bili državnemu pravdništvu. ki je pi*f>ti njint uvedlo preiskavo radi hudodelstva poškodbe tuje lastnine.
V pijanosti ga zabodel.
V Crižah pri Celja se je posest likov sin Franc Tepe« spri s svo-, jim krušnim očetom. Oba sta bila x
Vlcm v železniško delavnico.
A' delavniao državne železnioe Šiški so vlomili doslej neznani pijana. V prepiru in pretepu je bikove; ter pokradli, kar jim je :rušni oče z »oženi zabodel Fran- P, i;!o P0<1 rok°' drugim kolo, četa, ki je kmalu nato umrl.	vredno 10.000 kron, tehtnico s
j fikodelieami iz med i. žago za že-
Umrli so v Ljubljani:	]ozn in ]:ovhlasti m('t,M"- I>(^lej ni
Avgust Grile, sedar, .'JO let. —
sledu za storilci.
Ivan Juteršnik. natakar. :i!) lei. —, R(> JAKI, NAROČAJTE SE NA Matilda Korenčan, uradmkova že- »GLAS NARODA', NAJVEČJI
aa, 21 let. — Valentin Homan. zasebnik, G2 let. — Tomaž Burja. id»-'•iiiKki ubogi, 58 let. — Vinko Novak. slikar. 82 let. — Marija Rotor. zasebniea, 74 let. — Slavko Turšič. zobotehnik. 22 let. — Kri-diiui Panee, služkinja, 21 let. — Leopoldi 11a Balon, žena krojaškega mojstra, 39 let. — Marija filer. kuharica. ">7 let. — Antonija Krzič. prodajalka. 17 let. — Jurij Rebar. dninar, 17 let.
Tatvine v Sevnici na Štajerskem.
Dne 16. avgusta je bila v neki goslilni ukradena trgovcu Alojziju Treku iz Sel a pri Ljubljani rjava listnica s 750 dinarji ter z dvema obrtnima listoma, — V no-
SL0 VENSKI DNEVNIK ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda'1
Požar
je uničil posestniku Remcu v Vaza rjah gospodarsko posloipje ter veliko množino krme. ki jo je ime! nakupljeno. Kjer je poslopje zavarovano samo z malenkcsstno svoto, ima posestnik veliko škodo.
j W0VA ZANIMIVA PfJIOA'
NA KRVAVIH i POLJANAH
m
Spisal Iran MatSSc Cena s poitnino
Hp RPIiENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega ^ slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polko vem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 270 itrani in 25 ilik 11 rojnt. "GLAS NABODA" 02 Cortlandt Street, New York* H. T.




GLAS NARODA, 14. SEPT. 1933
Morski
Si>i*al kapitan Frederick Marryat.
Nada) je
an je.)
>. < Sv kom:
• i
|t	v svojo kali
iM»jfl»«iiii na kompaa>] za n
vi4iuu«ta puMevn* leia ladje, ki jih je ptriutortda, da so plezali lia krerv od strani do »Irani, vse to je koliko rasa oviralo in sleil-
Kruu pod
bil
^e
!. J /,4 )•. rut trloh if zabli
v a ld
izpivguvwi l
i z m«-nvarjeni pri enkrat ali dvakrat atere mornarje, ki vedli, natanko pre-o natlačil v \wtaj/..ij, ji potem zopet za-ticl*.-. Oblak, ki je j truuui tu j«* visel i, ki m*i i4emnjevali +*:i :l ravno nad srla-ui kil se >pu<^'al za »li «»l»z<irju. (Nval-
glftfallii MUtH) '/.>■ je '»]>uziio sJal>o .v,ka skozi najteiu-a in takoj zatem .še sVHi]t.ga. Naenkrat mu prenehal, v ku pa z>rt*rt za-a je bUa liuija. potis-io v valov j**, in Z'>p»'t iskalo in za bliskom je v dalji.
>šr Mi»o prebili, m deja!, Menu h*' pa c<li, da naj-prrde'', j«* mrmral Os-
ncjncsta.no
.a
|MJ|
l»po»tn n« trrnu
njič tudi popolnima preprečilo vsako še tako zelo potrebno delo. Hd;no d«»'>iM v tem lx>ju pri rodnih sil je bilo bliskanje — res, zelo ne--reven i<i nevarni mora lniri p«»loko se mora blisk imenovati '"dober**! Toda svetli in razeep-lj< n bliski, ki s/j ivijraJi lia vseli straneh f»bzorja nizdol. so dajali
Za zNižanje med Italijo ia Jugoslavija.
Zagrebški "Obzor'' oil dne '*T2. j mirljivosti, ki je na potu skupne-avgusta prinaša dopis prof. Au- mu delu dveh narodov za napre-relija Palmierija, urednika revije }dek civilizacije. ?"L* Eurvpa Ori*"ntale" v Rimu. Italija je bila vedno slavofilska. V dopisu >e prof. Palmieri bavi s Morda je celo kaj skupnih točk
".plesnimi odnosa ji med jug. državo in Italijo. Na potrebnost medsebojnega vzajeilinega spoznava-
lued italijansko in slovensko duši. kakor obstoji antiteza med slovanskim in nemškim duhom. 8 te-
nja oj>ozarja s sledečim člankom: j mi duševnimi vezmi računam v "Angleški listi soglašajo v sod- »a 'i- d* ho enkrat med dvema bi. da je Italija danes pozorišče | narodoma led prebit, s čemur bo-piditičnega poskusa. od katerega J do izginila vsa medsebojna neza-zavisi dober del usade Evr< pe. j upanja.", a eksperiment, ki se odigrava v :
n»^r»V-nežem prilik", da so mogli duši italijanskega naroda, zasluži pi »-gledati ves -v< j položaj,- Ill ka-1 jH»fbmt po-zornost zlasti »hI strani k««r tudi bil strašt-n. ko so ga
vkl»-li /. trmutek, vendar«** vodno ni bil tako strahovit kakor temu
:■! m-«otov<<st. Ljudje, ki so vaje-}šajev z Jugoslovani! So v
nepretrgo-dmienje, ki je ta-••flavjlo za vsakim bliskom, je
"Knko je s krmilom, male (to-van* i '.' je vprukai < KvaUl, ko je krenil proti z.tdnjeniu delu ladje. "Vse v redu!"
"Ta jadra tukaj se marajo vsekakor Mie|i*\ je nndaljevai krmar * bivaki. "Tja nazaj, 1'antje, in ona jadra dol! i>cbro držite vrvi, sicer vzame udarjanje vetra	pot-
niei vso dobro voljo. No, ako bi bil jaz kdaj gospodar ledje, nikdar ne bi jemal na krov ženske, dolarji ne bi me mogli zavesti do teg-u."
Sedaj se j«* bliskal rila in glasil« bjp
pričalo, da se je vihar z«lo približal. Ulila se je pnva povodenj — veter je preneha! — in zcq>et div-jal — zopet ponehal se obrnil za eno ali dve črti. in pr«iioeniH težka jadra so udarjala ob jadre-uike.
Sem s krmilom, mate!" je kri-eat Osvald, ko e nenaden blisk ljudem za treiiutek »koro vzel vid in jim je grom ojrlušil ušesa. Veter je zatulil in potegnil vnovič —potom prenehal in nastala je smrtna tišrina. Jadra so ohlapno visela ni-zd'J. deževalo j«' v navprčno padajočih curkih, v tem pa se je zibala ladja med valovi semintja in nastala je naenkrat velika tema.
" l*>ten i/mad vas tam dol po kapitana!" je ukazal Osvald. '' Zh Koga! Nekaj bomo doživeli! Glavne trase tja, fantje, in drogove jader navzkriž! Le urno! Ono Zgornje jadro bi se moralo zaviti", j«« mrmral krmar, "toda jaz nisem kapitan. Drogove jader na-vzknž. fantje!" je nadaljeval, "urno. le urni! — Sedaj ni čas, da bi s«' igrali kakor otroci!"
K»-r j»* hijo v temi in pl<ihi zelo težko najti vrvi in jih podajati drug dragemu, niso mogli mor na rji izvnšiti povelja tako hitro, kakor bi bilo treba ; in predno so izviViiJi svoj nalog in je mog^l ka-]>itan Ingram priti na kr«A-, je p->-tegnil v nesr»*čn.o ladjo veter ravno od nasprotne strani, odkoder je bil prisol vihar; vrgel je krmarja rez krmilo, druge pa, ki so 7, Osvaldom na čelu Lmeii (»praviti pri glavnih drogovih jader, z vrvmi in drugimi st varmi, ki niso bile privezane, je metal sembitja tako. da so se le z največjimi najK>ri osvobodili zamotanih vrvi in se rešili nevarnega položaja. Nenadni sunek je zbudil vse ljudi, ki so bili spodaj v ladji, in mwlili so. da se ladja potaplja. Planili on na krov v spodnjih oblekah, oistalo oblačilo pa so nosili v rokah, da se od ene jo — a ko jim dovoli usoda
Osvald Bareth je bil prvi. ki je prišel zopet <lo krmila in ga ura v nal s trdno roko. Kapitan Ingram in nekateri drugi mornarji m sčasoma tudi dospeli do krmila. Tukaj je v jKidobnih nesrečnih primerih zbirališče v»eh vrlih mor narjev. Toda tuljenje viharja — vid jemajoči dež in čez krov plju skajofa morska voda — va!o\-i, ki jim je nenadno ianpremenjeni ve-t^r zadrževal in orviral nadaljnje valovanje in ki to se v ogromnih množinah razlivali čez ladjo stravio grmenje in velika tema, k* je spremljala vs»e te groeote, in
: v-eh težav in u» varnost i življenji iia uiorju, ne morejo rajti be-
s«l. ki bi bolj vplivale Jia člove-:k« ga duha ali bolj pričale o Iep<jti it mogočnosti jir-ik-t^a ptrsuika, kakoj one v vzvišeni inolit\*i Ajantovi:
"Go-^' d neba in zemlje! Oj krat!j I ore! 1'sliš: niojo pn«njo! Bazžeid te < blak«* in ilaj mi «el>e-luči. da morem videti — to te pr«'*.i Ajanf ! (V m<«-:i <Jrška gi-ogledovai 'dti -- mi sc klaujamo tvoji volji.
»amo umreti nam dovoli v dneva luči!"
Osvald je izn čil krmilo a verna
Na koneu svojega članka oblju-buje prof. Palmieri. tla bo prihodnjič napisal sestavek o italijan-Juposlovanov. ki imajo z Italijo ^knn imj>erijalizmu. katerega bo kupno mejo.	z ozirom na njegove sestavine ob-
Uotaknimo se vprašanja od no - delal kot Italijan in slavofil.
Italiji |
e k strem isti. ki so prepričani, da ; ALI VliSTE, — vsa zunanja politika Jugoslavije '^ je Wlft v najlei>5em
slovenskem le-
obstopa v nagajanju Italiji ter v n.stvarjanju zvez proti nam. Po drogi .strani pa žive v Jugoslaviji • taki. ki so tu<li prepričani, da ima Italije enake namene s svoje stra-i ni. Nejirestano se govori o itali-janskem imperijalizmu. ki bi se hotel razširiti na račun Jugoslavije. vstrije. Švice. Francije. Anglije. Govori se o Italiji, ki vtika svoje prste v vse dogodke na lialkanu in v Orijentn. piše se o najbolj fantastičnih zvezah Itali-
tovišf-u isa Ithilu (Veldes i pr*'«! kratkim otvarjeoa ienluieu ih> vz^tedu Igra!ni<v v ilonte Carlo? Ali veste, tla labko vi»selite loo'č i-iste turškt "-Isarrtt-. ."-»■ ka<lite Holmar?
mornarjema hi je nato prt»rezal ! j*' ^ Bolgarijo. Madžarsko itd.
>-\ojim nožem vrvi sekir, ki soj Vsega te<ra tak o imenovane ga :m-bile ob jadrenikili pokrite z bar- j perijalizma v italijanskih masah van i m platnom. Eno je obdržal; ni. —
Bili sfi in še žive poedinci, ki pod pretvezo zgodovinskih tradicij revindieirajo ozemlje, katerega aneksija je za Italijo v pravnem, političnem in mnogokrat tu-
zase. druge pa je dal prvemu Lzi drugemu krmarju. Ob strašnem tuleiiju viharja je bilo nemogoč«*
Angleška statistika zakonov.
lo v zakonski pristan 10,452 moških in 47,861 žen, razen tega se je poročilo 60 moških in 12 žensk, ki so že osemdeset krat obhajali svoj rojsitni dan. Število ločenih mož. ki so nanovo stopili v zakon, znaša lo92, število ločenih žen. ki so hotele še enkrat poizkusiti srečo v zakonu, pa samo 12S6. dokaz, da imajo moški več korajže kot pa ženske. Število ločiltev je pa vedno večje. Naštelo se je i zakonskih ločitev, največja ste-: vilka je bila do sedaj skozi nui ! desetletnj 3000 in to leta 1920.
Hojstveni odstotek znaša na tisoč prebivalcev 22.4 odstotka. Tudi ta številka deia Angliji preglavice, kajti najnižja je od leta 1637, seveda ne smemo k temu prištevati vojnih let. Na tisoč novorojenčkov ženskega spola je prišlo na 1052 moškega :»pola_ in med tisoč otroei obojega spola je bilo rojenih 45 izven zakona. Število rojstev prekaša .smrtne slučaje za 390.185.
Doyle tolaži nas uboge grešnike. Ne, o kakem peklu n« vedo njegovi duhovi niče-ar. Ali pa se na zemljo vračajo samo duhovi s planeta blaženih, medtem ko so drugi — v peklu — pogubljeni na vekomaj.
Smrtna kosa.
V ti/aški bolnišnici je podlegel težki op»faeTji Franc Jenko, poslovodja tvrdke Teodor Kom, svak -fovipa O rosi ja. Kajni je že ve'- let bolehal. Zadnji čas se mu je bolezen poslal»šsila. Dal se je opt rinri. a operacije ni prestal.
25 koristnih predmetov povsem zastonj.
NE POŠLJITE NITI CENTA.
VELIKA PONUDBA SAMO ZA 60 DNI.
V
govoriti ali slišati; v kom pašni hi-šiei je št1 vedno gorela luč in v tej 'ji^l^bi svetlobi je mogel kapitan In-J(U ^^vinskem pogledu nemogo gram znamenja, ki jih je dajal krmar. Pn-d vsem je bilo treba obrniti ladjo proti vetru; toda krmilo., .	, -.... .. , . „ kor je narod italijanski ni imelo nobene nWK-i do nje. \ I
ča. Toda teorije zdravega, praktičnega in pozitivnega naroda, ka-
kratkem času so odsekali i*azne vrvi. i 11 eno jadro je padlo v morje. tako tla tega niso mogli opaziti Uudje na drugem deJu krova; in tega ne bi bili videli niti oni. ki .so bili prav blizu, da niso dobili nekoliko udarcev od padajočih vrvi.
Osvald je s tovariši zopet prišel do kouupa.me hišice in nekoliko časa opazoval kompas. 1-adja se ni več obračala in videti je bilo, kakor da se vedno bolj pogreza in potaplja v vodovje. Osvald je zopet dal svoja znamenja- ki jih je kapitan zopet odobril. Neustrašeni krmar je planil dalje naprej, ^jjezal na jadrenike in njegova tovariša sta šla za njim. Tam gori so bili vsi trije izpostavljeni vsej moči valov, udar j a joči h ob ladjo, in trde vrvi so se le počasi vdajal« pod udarci sekir. Njih delo je bilo sila težavno in ne/varno. Prvega krmarja so valovi vrgli
na krov in le nakopičene in zamotane vrvi s> ga rmile mokrega groba v morju. A neustrašen se je vrnil k tovarišema in jima pomagal vrlo in marljivo. P«»slednji je udaril s fsekiro Osvald — rn vrsoki jadrcnik je izginil v razpenjetiem valovju. II iti o so vsi trije zapustili svoja nevarna mesta in srečno dospeli nazaj h kapitanu, ki je ■/ ostalimi mornarji še vedno stal pri krmilu. Ladja se je sedaj po a.si pokorila in se dala voditi. V nekoliko minutah je zopet letela dalje svojo pot prod vetrom, se močaio zibala semintja in časih zadela ob ostanke jadrenikov, ki jih je vlekla za seboj.
I)a-i je vihar divjal še prav ta-i močno kakor ]v»prej. vendar ni bilo sedaj onega tuljenja, ker je bila ladja pred vetrom, ko so bili odpravili zadnje jadrenike. Naslednja naloga je biia, da oproste ladjo vseh ostankov jadrenikov, česar pa niso mogli doseča kljub z«lružeiiini naporom, dokler ni napočil dan. T<*la še takrat je bilo lelo zelo r.evarno, ker se je ladja '•a^ ih kar skrila v valovih. Ona, ki opravljali to nevarno delo, so bili privezani na vrvi, da ne bi jih <Klne«li valovi Komaj pa je bilo dokončano to delo, jo velik val zadel ob prednji del ladje in odnesel edirfco še preostali sprednji jadrcnik. Na tak način j«» izgubil "Cirkasijan" vse svoje jadrenike v razsajaj*/čem viharju.
Resnica je. da v Italiji velike i ljudske mase simpatizirajo z Ju-1 goslavijo in s temi je treba računati tudi na drugi strani pri vzpostavi jen ju povoljnih odnošajev in., srčnem sporazumu med obema na- ■ rodoma.
V resnici tudi ni vzrokov za j napetost med Italijo in Jugosla-j vijo. Poslednji razlog, okupacija ' Dalmacije chI strani Italijanov, je j odstranjena. Preostaja le še maj- j hen prostor na nekem niti italijanskem. niti jugoslovanskem o-1 zemlju. ki predstavlja majhen diplomatski nesporazum med dvema I narodoma, oda kadar se odstrani j tudi ta razlog, napetost lahko po- \ polnoma izgine. Čemu torej v »Tu- ■ goslaviji še vedno cvete nezaup-1 ljivost napram Italiji in čemu sel veruje, da Italija goji neprija-1 teljske namere proti jugoslovan | skemu narodu T Mi občudujemo ; Srbe zaradi njihovega trpljenja j polnega življenja med vojno, občudujemo njihovo junaštvo. S Hrvati nas spajajo mnoge kulturne vezi že skozi stoletja, vezi, katere so še pojačale skupna religija, latinska kultura in vplivi italijanske misli na hrvatsko književnost. Tommasoo je bil sin Italije in Hrvatske. S Slovenci nas vežejo iste vezi veroizpovedovanja in kulture; poleg tega pa so mnogi slovenski sinovi ostali tudi v politični sferi italijanstva.
Ne obstoje torej ni kakšni historični razlogi, ki bi mogli podžigati večno nir/.njo med plemeni, kakor je to n, pr. slučaj med Poljaki in Nemci. Razlogi, katere sem tu navedel so globoko ukareni- j njeni pri večini italijanskega ljudstva. Absurdno je zato govoriti o nekaki bržnji med Italijani i nJugoslovani. Morda prihaja do teh pojavov v obmeni coni. Povsod so sosedi več ali manj prepirljivi. Avstrija je prepirljivost celo podžigala. V veliki Italiji te mr- j žnje ni in jaz se bom vedno tru-| dil dokazati to resnico. Želeti je samo. da preneha to stanje nepo-
Te dni je izšla v Angliju statistika zakonov in ločitev za leto 1921. Iz nje razvidne, da postaja število porok vedno manjše, do-čirn število ločitev vedno bolj narašča. V letu 1921 je bilo sklenjenih 320.852 zakonov, ali 59.130 manj kot leta 1920. V odstotkih računano je torej stopilo v zakon leta 1921 na tisoč ljudi 16.9 odstotka. povprečno število, ki je že od leta 1874. vedno enako in ki je bilo prekoračeno samo v letih 1914 do 1918 in v letih 1919 in 1920. Med poročenci je bilo 28.627 vdovcev in 29.141 vdov. Starost zakoncev j«* zelo različna; moški so se poročili največ v 24. letu. ženske v 21. Pod 27. letom, pri nas pod polnoletnostjo, je priplu-
Kako je na onem svetu?
Sir A. C. Doyle, ki je z vso duhovitostjo in ostrino svoje fantazije ustvaril junaka Sherlock Hol-mesa, je zdaj vnet spiritist. V predavanju, ki ga je angleški pisatelj imel nedavno v Montrealu, je popisal in orisal pokrajino blaženih na onem svetu. "Na blaženem planetu" — je razlagal — 44se nahajajo palače, jezera. j>otoki. div-
l »a d« kairmo vt-Iikost n.TŠe ni*t»roflaj«». v:tm komu poslali i*>	ali |><» • ks-
!TSU za brezplačen preclea rut«, i.ovo 21-kamensko pozlačeno ura v krasnem
cnenviraiu m 'iboilu, earanllrano z;' <iv:ijsrt l<-t. «'en.> srm> ji xniž:ili z.i polovic* in p«'l«-K tepa bomo poslali 2r» dar. \ ozroma premij povsrm	t. ur.' so j,--
dobre ur znane jn> vst-m sv.>iu. tvoI« sji» je iz najtioljšoKu ir.aU-rijaLi t« r j • llelo iaučenih delavcev. I're SO zn.'.n«-, tla k.iž-ej«. pravilen 'ii-i t«"r ne i>tr-l"tevaj.. in ne zakasnrvajn kot vjoniivndi dru«- ur«-. ItefTUlirane s.> iti t>r. isknš»-n» v	h
ozirih v tovarni, prdno jih p M jemo našim odjemalcem, Ni»> niti prevelike, niti
premajhne, pač v>a prave moške ui-e. velikost 16.. Ml t.i te ure lahki, prodajali l ..
$25.ik). k^r jih pa imamo veliko zalogo in k*-r |)otrrbujenio denar z.\ limpi t*iap .
1 roda Jamo te ure skoraj	polovKtio ten«., pole« te»;a >>a dajemo z vsako uro
brezplačno 25 predmetov. Predmeti »» naslednji: p. *Ltt"«•!.,» versJ.ita, vartH-stn.i
Viritev s klinjo; to Je jako Upa in majhna iepna brit. v. vredna « ena il "0. Krasna
časa za milni« o s kovinskim robom, čopič s kovinskim driajem; ta »"t»pie s Ca>.< je
vreden	Imitaeijski 5-^trelni	kali»>e!->iki revolver, težko ponikljitn ."min
ročajem. I»aljn< jileil. čarovnija, iepno < Kle<laIo s sliko na zadnji strani, glavnik, nov žepni po.1»>, ni iiiftnnn« nt, na katerega lahk«. vsakdo ipra. lmitaeij«ka -testna ura. bojrato .ki-aš«iia, fountain pen. križ. ki pa lahko nosile kr-'t: vratu i i traku ali veriži- i, j i| a. okraSfna s pozlačenimi okraski, 4ej.ni	ženska iiiv^i
nit a. pozlačena ali iz slon«.ve k. sli. banka z uro-budilk >, krav.una i^la r. kamnom. ki se sveti kot diamant, mrdtrni manšetni gumbi, ..vratni puml>i ter krasen prstan, ki iztl, da vreden $,'»."".
I'ra in \?i ti predmeti so vredni najmanj $25.0«, in nikjer ne morete kupiti za manj. Naša pes, t t:a j.izka	za \ s, skutiaj je samo	f'5. .".• jv.šlj. t.'
kupon z nap čilem. t*e r.e pofcljete kupona, je t »na 51
Vam ni treba p. šil jat i denarja vna.pr.-j. niti »-tu*:i «-enta. samo p..šljite kn_ pon. $12!*» pa t lačate. ko vam lo vse prin.š.-no v hišo. Mi ga "Ant i ramo z.tdo-voljnost. ali pa vrnemo denar, lzrežite ta kup.m in na. i.ošljite z naroČilom na:
UNION MAIL ORDER COMPANY 629 Eight Avenue,	Dept. 170.	Milwaukee. Wis.
j Pošljite kuoon in prištedite S3.00. Cena brez ktipena je J15.95. S kuponom camo $12.95.
«!enar nazaj.
L'NIOX MAIL oRDER CO.. «iJ!« Eight .Ave , I>ept. 170, Milwaukee. Wis.
I'r.-sim tx-Aliite mi takoj to 21-ka mensko poilu.Vt .. nro in ]>. 1. g; t-trn 2 predmetov j*o\spm zastonj Ta kupon je vreden	in bom ob sprejemu plačal s
... . .	.	mo $12.:.' zn vse. V sluti-.iu, da ne bom »dovoljen, vam Votli vrnil blaKo s:i vi n
m vrtovi, raz veil rila. ki prekašajo bo^ te p. siaii vse. kar imamo mi v tej dolini J^f j^J* ;; solz. Mnogi duhovi, s katerimi sem stopil v zvezo, mi razodevajo, da so ob svoji preselitvi v več-izprva menili, da so zablo-<1.ill v skrito, neznano, prekrasno zemeljsko pokrajino. Resniea j*1. <la oko ni videlo, uho ni slišalo, kaj je pripravljeno onim. ki se poslovijo s sveta ..." Paradiž naj bi pi. Dovlejevem prepričanju bi! nekaka metafizična Sviea. Toda. kako pa izgleda v peklu? Conan
Vsak je svoje sreče kovač.
(Dalje prihodnjič.)
ftOJAKt HAROOAJT* OB WA *OLA8 NARODA', 17» TyxOJI SLOVENSKI DNEVNIK J ŠDBUtEMIB DMŽAVAM.
Had bi izvedel, kje se nahaja asdaj FRANK ŽAGAR, podonvače Zetov Pranee iz Pre zida «t. 88 na na Hrvatskem. Lansko leto sva skupaj odšla iz Pennsvlvanije v Kirbvville. Misfi. potem pa nisem nič vw slišal od njega, kje se nahaja. Prosim rojaici. če kdo ve za njega, naj mi naznani, ali boljše, če eita te vrat ice, da se mi sam javi. Zakaj ga iščem, že sam ve. — George Locnžk, R. F. D. No. 3, Jtane, Pa.
(14-15—9)
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni«
Kako sem se jaz UkaL Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1., 2. in 3.-del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1-60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	.70
Prihajač. Spisal Dr. Pr. Detela.
Splošuo priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vbo svojo * • resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstva resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	i. JO
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	_ .00
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-•es ta vi j en. Vsebuje 239 strani,	.60
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.	^ »
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolor. V to povest je vpleteno deiovanje in boj med krščanstvom in "poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	.48
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. f\
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovrnskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po iivo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebnje 231 strani,	JO
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. " "
Kriminalni roman. Po vsem svetu znana po- 4 v vest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherloek Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	JB0
fb
JernaČ Zrnagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti is ljudskega življenja in trpljenja. Vsebnje 123 strani,	Mi
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje/kako je nastal kmečki punt in kako so M nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičake in juna-
JJtcdje navadno v nesreči tarnajo nad svojo usodo, toda ako preiskujejo vzrok svoje nesreče, bodo pronašli, da sta usoda in sreča taki, kakor so si ju sami provzročili.
Nobena druga stvar ne doprinese k Vaši sreči toliko kakor zdravje, marljivo delo in razumno varčevanje.
Napravite si Vaš način hranjenja še danes in vložite Vaše prihranke v domači denarni zavod na
"Special interest account99
kjer bodo sigurno naloženi in Vam prinašali 4% obresti na leto.
DEXARXA NAKAZILA V STARO DOMOVINO IZVRŠUJEMO TOČNO, IN PO JAKO ZMERNIH CENAH.
ZASTOPAMO VSE PREKMORSKE PAROBRODNE ' DRUŽBE.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York, N.\Y.
' GLAVN'0 ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.
Izšla je nova izdaja ' v"
'PESMARICA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD x ^ \
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
jl notami:
I.	Na dan; 2. res oženil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka r^-sem; 5. Vasovalec; 6. Na trgu: 7. Pesem o beli hišici; 8. Prošnja ; 0. Dan . slovanski; 10. Tihi veter od morja ;
II.	Še ena : 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, solnfice; 14. T-ah-ko nor; 15. Deklica mila; 10. Slanra: 17. Vabilo; 18. Pastirček; 10. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dve; 'Si. Danici; ^'4. Savska: U5. Oblaček; 2C- Planinska ro'a. 127. Hercegovska: 2S. ljubezen in pomlad: 21». Rožica i slavulj; :U). Naša zvezda; .11. Lahko noč; 32. Pod noč: 33. Kaj bi te pru^il; 34. Bože pravde; Na grobih: 36. Nad zvezdami: .37. Vabilo: 38. UsllSl nas: 30. Na morju; 40. Pastir: 41. Slovenska zemlja: 42. Barčica; 43. Ob-laf-ek; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 40. Glas Grobova; 47. Katrb-a : 48- Deklica, ti si jokala: 40. Jaz bi rad ru-dbčih rež: 50. Zdrav i ca; 51. V mraku; 52. Lepa naša domovina; 53. V i gred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj »lekle, kaj s tak žalostna; 5G. Slanica: 57. Oj. te mlinar: 58. Pojdain v rute; 50. Slovenac. Srb, Hrvat; 60. Naša zvezda: 61. V slovo: 62. Izgubljeni cvet; 63. Sanak spava; 04. Glejte, kako umira pra- -vični: 65. Naprej: 66. Kj«» ilom je moj, 67. Hey Slovenl. 71. Domovini: 72. Sokolska: 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem: 75. Domovina: 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj: 78. Večer na Savi; 70. Zrinsko, Frankopanka; 80. Što ČutiS, Srbine talni?; 81. Pobratimija; 82. Pomlad in jesen; 84. V tihi noci. 85. Milica; 86. Njoj : 87. Njega ni; 88. Pod oknom: 80. Prva ljubezen; 00. Lahko noč; 91, Pri oknu sva molče slonela: 02. Strunam: 03. Siovo: 04; Strunam; 05. Pro-Snja : 06. V ljubem si ostala kraji: 07. Pod oknom : 08. Lju-I»ezen in pomlad: 00. Lahko noč; 100. Raztanek; 101. Svra-čanje; 102. Tam, gdje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $3.	j - i"
ttGLAS NARODA"
82 Cortlandt Street
New York
GLAS NAKQDX, 1?. SEPT. 1925
DEDŠClNA
Spisal Richard DaJlaa.
Za "Glas Naroda" poslovenil J. T.
19	(Nadaljevanje.)
___ Med pij turna «e je Littell kot siucajno obrnil k Milesu.
—	So, — g a je vprašal — ali s>te kaj dosegli? Detektiv je nekaj ča-*a ponu&ljal, potem je pa odvrnil:
—	Da.
—	Toda morilca niste iz^edili? — je nadaljeval Littell. Zopet je detektiv pomialjal in zopet odvrnil:
—	l*a »eiu jra.
1'rijel som za rob ob oknu ter se, tresoč se po vsem telesu, trd no natdond nazaj.
Ko je hotel Littell nekaj izpregovoriti, sem ga prijel za roko. On se je ozrl iji me je bkodraj soeutno motril. Zatem se je zopet obrnil k Milesu.
—	Kdo je?
—	Ne sedaj, ne sedaj, — sem stokal. — Jaz mu moram sporočiti. — Meni prepustite vso zadevo.
—	Dobro, •— je rekel Miles.
Ko je opazd Littell moj preplašeni obraz in MiAesovo resnost, je začel gledati skozi okno. Morda se je bal, morda ga je začela' peči ve*t.	1
V jetnUnici na» takoj spustili v bolniško sobo, kjer je ležal! \\ int»T«. Izvanrmlno žalostno je bilo v tlotični sobi. Nobene podobe j na st»ni. Sam« bela postelja in bela odeja na nji.
Winters je bil mrtvaško bled. Oči je imel zaprte, in ustraaul ' sem se, da smo prišli prepozno.	j
Stopil st-m k postelji. Littell za menoj. Oh oknu sta stala i zdravnik in zdravniška strežnica. Oba sta se mi tiho jtribližala.
—	IV mu imate še kaj povedati, je najboljše, da mu poveste j
sedaj — je rekel zdravnik. — Ne bo več dolgo.
ELECTRIC SIGN
Električno znamenje je kot prodajalec, ki stoji pred vratmi vaše trgov i viae ter vabi ljudi, naj stopijo notri. Električno znamenje opozori nase vee ljudi kot jih more navaden prodajalec, kajti videti ga je mogoče nad' en blok dalee podnevi in ponoči.
Z veseljem vam bomo pomagali izbrati znameaje, pripravno za vašo trgovino. Vprašajte za podrobnosti
The New York Edison Company
Your Service
Electric Sign Bureau
130 East 15th Street	Telephone: Stuvvesant 5600
ki sta se dotaknili. On je zardel, jaz pa prebledel in sem se tresel po vsem telesu.
Tedaj mi je pa ponudil roko in jaz sem jo stisnil.
—	Vse je dobro, Dick — mi je rekel.
Ni me pogledal in brez slovesa je odšel.
Jaz ga nisem nikdar več videl, naslednjega dne sem pa dobil od njega naslednje pismo:
—	Prav imate. Vaša vstrajnost je dosegla svoj cilj in povspe-šila moj konec. Bog ve, zakaj? White je mrtev, AVinters je mrtev, in tudi jaz bom mrtev po preteku par ur. Žaloigra se je sama oct sebe končala. Nočem reči, da se kesam. Tudi -vam ničesar ne očitam zastran uioge. ki ste jo igrali v tej stvari. Ke par let bi lahko živel, pa se mi zdi, da se ne izplača. Šestdeset let je trajalo moje življenje.' Svet mi je dolžan malo hvale, jaz pa svetu še manj.
—t Jaz vas ne prosim za nobeno stvar. Prosim vas samo nekaj. Vse, kar bom vzel seboj, je zavest, da sem imel na tem svetu par
,	...	, . ... ' , „	I prijateljev. Prosim vas Ddck, ne povejte moje zgodbe tem prijate-
.Juz ii».i .iiscm jmel nu-esar povedati. Njegovega duševnega raz- i 1 .	.	„ .	.. _
položenja pa tudi nisem hotel skaliti.
Kljub temu sem se pa sklonil čezenj in ga vprašal •
—	Ali me poznate?
—	Da, — je odvrnil s komaj slišnim glasom.
—	Ali lahko kaj storim za vas? — sem ga vprašal. Začel je premikati ustnice in zdelo se mi je, da je izpregovoril;
besedo ** Littell*'.	j
Pogledal sem Littella. Stal je ob stranici postelje visoko vzrav-f nan. V njegovem bledem obrazu je bil izraz neizmerne bolečine. Gledal je nepremično na posteljo.
V tej sobi je bil zanj samo Winters, sice* pa nikogar. Prijel sem ga za roko.
—	Z vami hoče govoriti. — sem mu rekel.	t Miv Mojih besed ni razumel. Moral sem mu jih ponoviti. Zatem
je stopil k Wintersu ter rekel počasi in razločno:
—	Jaz sem Littell. Ali hočete govoriti z menoj? AVint* ■rs mu je pogledal v obraz NasmeJihii se je in s težavo
izpregovorii:	• - * " '
—	Hvala vam. ker ste me tako izbornb branili. Tukaj na smrtni postelji vam ponovno zatrdim, da sem riedolžcn.	"
—	Vem, — je odvrnil Littell s hripavim glasom. — Vedno sem vedel, da ste nedolžni.
Njegov glas se je izpremenil v tiho nežno šepetanje:
—	Vam se je zgodila vežika krivica. Veliko ste trpeli in junaško prenašali svojo usodo. Sedaj je pa vse pri kraju.
K« je W inters slišal te besede, se mu je razjasnil obraz. Neko-!
ljem. Nočem, da bi bili razočarani. Za vas sem morilec. To je slab naslov za onega, človeka, ki ga mora nositi. Potom mene je umrl ! White, baa tako kot bom jaz umrl polom samega sebe. Če bi bil ' drugačnega značaja, bi bilo morda drugače. Ker sem pa tak kakor-i 5en 6em, se ni moglo drugače zgoditi. Nikdar se nisem kesal, da Uem usmrtil White-ja. In ni mi žal, ker bom usmrtil samega sebe. Na vse načine sem si pa prizadeval, da bi rešil Wintrrsa vislic. 2 intersovo smrtjo je hilo konec mojih obveznosti. Sam Bog ve .zakaj vam pišem vse to. Ali se izplača? Jaz sem sestavil omenjeno oporoko. Na prošnjo mladega White ja sem jo sestavil napačno v njegov prid.
jZa plačilo sem dobil pol White-ovega deleža. Potreboval sem Jenar. Težko je za človeka v moji starosti, ki potrebuje denar White bil dobra duša. Krivica. Jfi jo je storil svojemu bratrancu, ga je pekla. Vedel sem, da bo nekega lepega dne celo stvar izdaL
Tisto noc sem se odločil. Prišel sem k njemu ter ga našel spetega. Potegnil sem s stene bodalo ter mu ga zadri v hrbet. Zatem sc vzel njegovo kapo in njegov plašč, spravil bankovce ter odšel hišo Belle Stanton. Kapo sem pozabil pustiti pri Belle Stanton Ko sem prišel drugo jutro z ostalimi vred v White-ovo stanovanje, tem jo neopazen spustil na tla.
Na ta način sem zvodil oblasti na napačno sled. fte več bi vam lahko povedal o vzrokih, ki"so me pripravili do tega dejanja, pa nisem razpoložen.
Navsezadnje bi pa tudi smisla ne imelo. Utrujen sem.
Če vam je mogoče, moj dragi Dick, ohranite name prijazen
lovišča, je zaprosil okrajno glavarstvo v Logatcu za raz veljavo pogodbe. Pri seji gospodarnega odbora pa ae je Janez Krmavnar, posestnik iz Laz, izrazil, da je okr. glavar to storil, ker um je Zupan dal nekaj pod palec. Obsojen je
bil na 300 dinarjev globe.
S steklenico po glavi.
Jernej Tekavec, tovarniški delavec iz G raca št . 61, je dne 27. maja t. 1. v Zgornjem Logu udaril Miho Škarja večkrat s steklenico po glavi ter mu prizadejal več lahkih poškodb. Zagovarjati se je noral zato pred deželnim sodiščem v Ljubljani, kjer je bil obsojen na 3 mesece težke ječe.
Delomržna tatica.
653K7™
n
Kretanje parnikov - Shipping News

15. Mptimbra	i 9 oktobra:
Saxonia. Cherbourg. Hamburg: Rocham- Leviathan, Cherbourg;
boou. Havre; President Roseevelt. Cher- Cherbourg.
bourg. Bremen: Ohio, Cherbourg. Ham-
burs; Homeric, Cherbourg: New Amsterdam. Boulogne; Coot« Verdi. Genua.
18. ssptsmbra
M&ureunla. Cherbourg; Suffren Harre;
President Fillmore. Cherbourg. Bremen: Reliance, Cherbourg, Hamburg.
Mauritania,
Garfield, Cber-
1»- septembra
France. Havre: President Monroe. Cherbourg, Lupland, Cherbourg.
20.	septembra
H ansa. Hamburg; Mongolia, Cherbourg, Hamburg; Bremen, Bremen.
21 septembra America. Genoa.
22. septembra
President Harding. Cherbourg. Bremen Orbita, Cherbourg. Hamburg; Majestic, Cherbourg; Veen dam. Boulogne.
25.	septembra
Berengurla Cherbourg.
26.	septembra
Laconia, Cherbourg, Hamburg: Prea Van Buren, Cherbourg: St. Paul, Cher, bourg; Glullo Cesare. Genoa.
27.	septembra
Mlnnekahda. Cherbourg, Hamburg.
21.	septembra
Albania. Cherbourg; Laffayette. Havre
Ana Zore, rojena dne 9. avgusta 1884 v Vrlieli, pristojna v Tržišče pri Krškem, je silno delomržna ženska, ki se klati po svetu. Nekoč ]e, odbivši neko desko, vlomila v stanovanje Matije Mali in tam iz
omare. V kateri j«i bil ključ, vzela (Olympic. Cherbourg; Rotterdam. Boulogne aa 1	i m * - 1 , • • v	n®; Columbus. Bremen. 1200 kron. Obtozenka, ki je ze vajena zapora, je bila zopet obsojena na 8 meseeev težke ječe.
Nezvesta služkinja.
Na en mesec ječe je bila dbso-jena Amalija Muljavec, pristojna v Šmartno pri Lit.iji,: ker je kot služkinja vzela svojemu gospodarju Janezu Zajcu v Dolskem znes>ek 3000 dinarjev.
Pretep na cesti.
V noči 17. maje. so se sprli na cesti fantje iz Šmartnega in Pša-te. Pri tem je 24-1 etni Stefan Korošec iz Pšate z nožem na vratu moeno poškodoval Janeza Kimov-ea. Za to poškodbo je bil pri deželnem »odinčii obsojen na dva in pol meseca težke ječe.
Prerado se ga kaj prime.
Stanislav Kern je 17letni mladenič s smolnatimi prsti. Rojen je v Kamniku, kamor je tudi pristojen. Delo mu kar nič ne diši. Ponavadi slu^i za pastirja, a ker se £a silno rado kaj prime, grledajo povsod, da se pa čimpreje iznebe. Xajprvo je služil pri Mariji Peterko na Količevem pri Viru, in sicer 3 mesece. Ker pa je gospodinja opazila, da ji primanjkuje več živeža v shrambi, ga je kratko-malo odslovila. Kern je vstopil v 4užbo pri Petru Judežu, ki ga je istotako odslovil že v teku prvega tedna. Odtod je «el v Zalog in Sp lieruik ter vsepovsod kradel. Zagovarjati se je moral zato pred sodiščem.
tO. oktobra:
France, Havre; Prea.
bounc: Vorck, bremen.
11. oktobra:
Prta. Wilson, Trat; Mount Clay, Hamburg.
13. oktobra:
Majestic. Cherbourg; America, Cherbourg. Urernen: Saxonla. Oherbo'jrg: Chicago. Havre; Orduna Cherbourg, Hamburg; Ryndam. Boulogne.
16.	oktobra:
Berengaria, Cherbourg; Reliance Cherbourg, Hamburg; Canoplc, Cherbourg. Bremen.
17.	oktobra:
Muenchen. Hamburg; Pres. Adams,
Cherbourg; Tyrrhenia, Cherbourg. Hamburg.
18.	oktobra:
Albert Ballln. Hamburg; Ilochambeau, Havre.
20. oktobra:
La Savoie. Havre; Olympic. Cherbourg: Ohio. Cherbourg. Hamburg; New Amsterdam, Boulogne; Leviathan, Cher_ bourg.
23.	oktobra:
Aquitania, Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen.
24.	oktobra:
Paris. Havre;
Pres. Monroe, Cherbourg.
25. oktobra:
Thuringla, Hamburg; Cotombo, Genoa.

2.	oktobra: Pittsburgh, Cherbourg. Bremen: Pres.
Arthur. Cherbourg. Bren^en; Resolute Cherbourg. Hamburg; Aquitania, Cher-'
t*0«1"*.	27. oktobra:
3.	oktobra:	Homeric. Cherbourg: Orbita. Cherbourg, Paris, Ham; Belgenland. Cherbourg; Hamburg: Pres. Harding. Cherbourg,
Pres. Polk Cherbourg; Seydlltz, Bremen: Bremen: Vendam. Boulogne. Conte Rosso. Genoa.	M oktobra:
4.	oktobra:	Resolute Cherbourg. Hamburg. Westphalia. Hamburg. Mauritania. Cherbourg.
4. oktobra:	31. oktobra:
Homeric, Cherbourg; George Washing- France. Havre: Pittsburgh. Cherbourg ton. Cherbourg. Bremen: Orca. Cherbourg firemtn; Bremen. Bremen; America, Ge« Hamburg; Volendam. Boulogne.	j noa: Bevedere. Trst.
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA7
od NEW YORKA do TRSTA |
(preko Genove)
Najboljia ia najkrajša pot po Sredozemskem morju z našimi veličastnimi parniki, AMERICA ....... 21. sept.....31. okt.
•GIULIO CESARE .............. 26. «ept.!
*DUILIO (prvokratno odplutje) .. 20. nov.
COLOMBO ....... 25. okt....... 5. dec.
* Največji in najhitrejši italijanski parniki. Udobna kabine tretjega razreda s 2. 4 to • posteljami za drutine in tenske. t PH okusnih obedih je vino brezplačno.
Za podrobnosti vpraftajte nadega agenta
t vašem mestu ali pa naravnost pri
tmmi mmi mm
Italia-America ■ 8hlpplng Corporation 1 Stat« Street General. Agenti New York Nafti zastopniki t Jugoslaviji: Jadranska Banka. Belgrad In njene podružnica
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za "Glas Naroda", so: Joseph Černe, Anton SimciČ in Joseph Smalzel.
Upra\Tiištvo.
Nov- York. Plymouth. Havre. Paris FRANCE 19. aept.; 10. okt.; 31. okt. LAFAYETTE 29. sept.; 10. nov.
PARIS ____ 3. okt.: 24. okt.; 14. nov.
New York. Havre, Parts
SUFFREN..............18. septembra
ROUSSl LLON ____*....... 6- oktobra
CHICAGO ................. 13. oktobra
LA SAVOIE .............. 20. oktobra
New York. Vigo i Spain Bordeaux LA BOURDONNAIS 18. septembra. Piatt n u«a£b I4ihta ifaii all >■ rUTat ini: 19 STATE STREET.	NEW YORK
liko m» jv popravil v vzglavju ter stepnil v roki proti Litte>Uu.
Littell je prijel roki. padel na kolena ter se dotaknil z obrazom; umirajočega.
Vsi smo stali sklonjene glave ter čakali konca.
Tedaj je vstal Littell, razklenil roke, ki bo se ga oklepale, ter! mu jih položil nazaj na ležišče.
Z roko mu je pogladil eelo. V njegovih očeh je bila tiha pro-&njn, za odpuščanje.
Winters je bil mrter. Toda njegovem bledem obličju je bil izraz blaženosti in miru.	4
Z Littellom je bilo nebo usmUjeno. svečan trenutek.
Obrnil sem so vstran ter pustd Littella samega z mrtvecem.
Ko st-m dospel do Miloša, me je pridržal.
—	Kaj naj storim sedaj, gospod tajnik? — me je vprašal.
—	Ni«*, — sem odvrnd. — Prepustite ga meni.
Nekaj easa so jo obotavljal, potem je pa vprašal:
—	Ali mu mislite povedati t	*
—	Da. povedal mu bom.
—	Kdaj f	V * : ^ ~ ^
—	Takoj. T.xla vas ne potrebujem več. ^	* - ~
Vzel jo klobuk in odšel.
Ozrl sem se. Littell je še vedno stal ob postelji.
—	( e hočeta, v/emima voz in se peljiva v klub — sem mu rekel.
Dvignil jo glavo ter na moj za po ved oval ni glas moško odvrnil:
—	Na razpolago sem vam. — Brez besede je stopil za menoj
v kočijo.
V klubu sem poiskal prazno sobo ter ga pozval seboj. Stopil je k mkzi in pozvonil natakarju.
—	Nekaj bi rad pil — mi je rekel. — Ali bi tudi vit \
—	Ne, — sem odvrnil nakratJko.
—	Kot vam je drago, — je odvrnil ter naročil natakarju, naj mu prinese konjaka.
Ko je čakal na pijačo, je bobnal z prsti po mizi. Na vsak način se je hotel pomiriti, kar se mu je pa le deloma p°sre<i'l0-
Bil je trd, ponosen, neuklonjiv mož.
Ko je natakar odšel, s ije nalil Littell kozarček ter skrbno zaprl vrat. Zatem se je naslonil s hrbtom na vrata in me pozorno pogledal.	Š*
Popolnoma sva razumela drug drugega. \	^
—	Kaj mi imate povedati? — je vprašal. ^	"V Stopil sem tik njega in siknil': , ^ •
—	Da ste umorili Arthur« Whate-ja. y ' ^	**
—	Kaj ste zblazneli? —'je rekel. ^
—	Resnico sem govoril, in vi veste, da nikdar ne lažem.
—	Kje imate dokaze?
—	Tukaj so.	'	' >	* *"V . —— * ^^ ^ .i
teh besedah sem mu Lzročil MiLesov ..zapisnik.
—	Prečkajte, pa ttoBte i2prevideli, da ni nobene rešitve za vaš. Začel je premišeljevatL Zatem je segel pp poročilu. Najini ro-
. , . .	. ; spomin. Jaz sem vas zelo ljubd!
znak hvaležnosti obe 1	* ^ „ ^ ^.
(K O N £ C.)
Izpred sodišča.
Nepoklican gost.
Dne 21. julija t. 1. je šla Pestot-uikova družina ix Jsela št. 1 nekako 8 korakov od hiše na polje. V 'em času pa se je v hišo priplazila
Dalo mu je dočakati, ta j Pavlina Pester, ž^ia lastnika vrtiljaka, rojena 4. septembra 18<4 v 'Celovcu. Ko je opazila, da ni nikogar v hiši, je odprla shrambo in z nje odnesla 1 in pol kg suhega rvinjskega mev^a. Pestotiiikova je dišala iz hiše ropotanje s ključi n šla pogledat k hiši ter videla Postrovo zapuščati vežo. Pestotni-;<ova je domnevala, da je ta ženska neksj ukradla. Pogledala je v njen cekar in našla v njem u-j k radon« meso, katerega ji je odvzela in ga nesla nazaj v shrambo. Pestrova pa ji'je »Jedila. Ko je Pehotni kova bila v shrambi, je Pe-■itrova vrata zaklenila ter «^šla yd hiše. Pestrova je bila obaojena na 14 dni za?>ora.
Orožnika in podžupana dolžil tatvine.
Orožniska patrula je ob navzočnosti podžupana Ernesta Škofe napravila hišno preiskavo pri Haksu Rojeu, posestniku in me-•iarju v Kamniku, po neprijavljenem orožju. Dne 9. junija t. 1. pa ie Roje na cesti srečal podžupana in se izrazil, da mu je hilo ravno tedaj ukradenih 24 bankovcev po 100 dinarjev- Radi te žalitve se je Roje moral zagovarjati pred sodiščem, lijer je bil obsojen na deset dni zapora.
Tatvina v .železniškem skladišču v Postojni
Anton Petroveie, rojen 28. junija 1897 na Brodil, pristojen v Dol. Logatec, iz Čevic št. 25, je bil leta 1920. zaposlen kot deiavec pri
železnici v I-ogatcu in Postojni. Ko je bil 1. aprila 1921 iz službe odpuščen, je ob tej priliki iz železniškega skladišča v Postojni ukra-dfl 25 ok«Miskih zagrmjai. Ta za-grinjala je prenesel v Jugoslavijo in jih razprodal. Obsojen je bil na 3 mesece jeee, Jo^s-p Zupančič ]>a. ker je kupil ulcradeno blago, na 200 dinarjev globe.
Tatvina na žagi na Jezerskem.
Dne 2. junija je Marija Anko iz Jezerskega izročila Jakobu Močniku, ki je imel začeti žagati lilo de, kljue od žage rekoč, da se jer men nahaja v sobi nad žago. Jakob Možni k je šel s svojim bratom Juriiem na žago ter tam ukradel jermena, nato pa odšel domov. Cez dva dni je prišel k Ankovi ter ji 'dejal, da so bili jermeni še pre* njegovim prihodom na žago ukradeni. Na vratih sobe na žagi so se našle sledi nasilnega odpiranja. Jakob in Jurij Močnik sta namreč z namenom, da bi sum padel na kako drugo osebo, odpirala vrata s .silo. Tudi vrata hiše, skazi katero se pride v predmetno sobo, sta odprla s silo. Jakob Močnik taji, da bi bil on ukradel jermene. Obsojena sta bila: Jakab Močnik na 7 mesecev, Jurij Močnik pa na 3 mesecc težke ječe.
Logaškega okrajnega glavarja je rasialil.
Okrajni glanrar Vinko Borštnar v Logatcu je razveljavil zakupno pogodbo za lov Planinskega društva, katero je bil lansko leto zdražil nadre viden t juižne železni-
Mussolini poziva ljudstvo na marš proti "drugim ciljem".
Trst. 23. avgust3. — Mwssoliiii je obiskal te dni Abruee, domovino D'Annunzijevo, da pregleda rrste narodne milice, da si ogleda neko okrajno razstavo. Pripeljal se je z velikim spremstvom v posebnem vlaku. Spremljala ga je tudi njegova osebna straža. Prav po.kraljevo! Ljudstvo ga je povsod a navdušenjem sprejelo. Iz govora, ki ga je imel v Castellmare Adriat ico. omenimo samo dve frazi, ki sta znaoihu: "Enkrat sem že imenoval Abruce živo srce Italije. In danes ponovim to, vpričo Jadranskega morja, ki je še vedno, četudi ne najbolj grenko, precej grenko.. . Ali je Mussolini pri teh besedah mislil na Keko ali na Dalmacijo, kdo ve? Proti koncu govora je Mussolini pozval ljudstvo in je je vprašal: "Povejte mi, ali bi bili pripravljeni, ee bi hflo treba zopet začeti boj proti socijalistom in komunistom ?'' — "Da!" — "Povejte mi, ali bi bili pripravljeni zopet marši rati proti drugim eiljem?" — "Da!" — "Torej ločimo se zvesti tej prisegi. Če bo treba, bomo šli v nove boje po nove zmage!" — Kdo so neki ti drugi cilji, o katerih vedno govori Mussolini množicam ? Proti komu se bo treba bojevati in izvojevati zmage?! (Kdor paz-no prebira dnevne vesti, ki prihajajo iz Italije, se lahko prepriča, da so vse te italijanske prijrave naperjene proti Jugoslaviji. Italijanom je zraste! greben. Samo da ne bi se zmotili t svojih računih!)
ATiT VESTE,—
da 8rt>i in Slovenci zamenjujejo vse-učtlifike profesorje, tako da poučujejo ee Josip Zupan za 14,000 kron in'neka j &ua na tmlrerzi t Ljubljani. «cer z. dobo petih let. K*je Ml. ^	MS
Zupanu zakupnina previsoka m T1* kot drajaet navadnih, p« ao nekaj-ker mu niso bile znane prave meje krat boljše?
fZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V Jugoslaviji —
se mora Izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega Usta in ne več kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika.
V slučaju, da naslovljenec ca Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moreido priporočati pofiiljati čeke t Jugoslavijo.
Bplofino mnenje vlada, da m čeki, Id se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot ie zgoraj omenjeno. Je v Jugoslaviji od vlado pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriSke čeke v domovino. TI pa nikakor niso prlpiavni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene In izplačajo take čeke v dinarjih Sele potem, ko dobe lz Amerike potrdi' lo, da so jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo v Ameriko. Je najbolj« pošiljati denar navadnim potem T dinarjih, kateri se Jim Izplačajo na zadnji poŠti brez neprlllk.
Tudi za nabavo potnega Usta (posa) Je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. StroSke za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi a dinarji.
V Italiji in zasedenem
osemlju —
ao veljavne povsem drugačne odred* be ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje. Je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraSčnjoOh stroSkov smo se morali odločiti prevrediti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za Izplačila do $28. računa mo po 78 centov: od 128. naprej po 8%, to'Je po 8 cente od dolarja.
Na rthwM a«J h tos: Isplalatl v dolarjih.
Ta pristojbina Je veljavna m
dolarska lapiaHla ▼ Jugoslaviji ta Italiji.
FRANK SAKSER" STATE BANK
82 Cortlandt St., ^ New York City
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
važnosti na potnika K » da Je natanko poučen o potnib listih, prtljagi ln drugih stvareh, ki bo v zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne lak usnje nam je mogoč« o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo naj boIJSe parnlke, ki imajo kabina v m. razredu.
Ako ste w namenili potovati v stari kraj, nam plut« kar bo te v VaSo korist.
Tudi oni, ki Is niso amerlikl tfrfsv-IJsnl, tmaje potovati v stori krol na obisk In |lm Jo Sovollono vrniti so. Na £ol)o dajemo v m komu to. cadovna pojaanla.
I Kdor želi dobiti sorodnika ali manee lz starega kraja, naj nam pi 9e aa navodila, kajti Število p rise ljencev je omejena.
Za potne stroSk* izplačuje po na-Sem naročilu Jadranska banka tnd* v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New Tart
Qtovno saatopatvo J a Oran »k s banko.
aovERTiaa in holm naroda*.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi v "Glas Naroda".
BAVUOKAS JX IZftUL
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Na^novejia fluatrovana isdaja . Vsebuje 808 strani.
fcjy Ovna s poilnlna |1. ■ "^Bl
■LOV«10 PUBU8HXHG 08«
* r~
A0VKIme« IN "SI A« NARODA^