h W) Q a ■> (A O Kolikor večja pamet, toliko krajši jezik. Danski pregovor 15 Številka 21 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 24. maja 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST Na letošnjih mednarodnih gledaliških dnevih v Gmun-du bo Koroška mdr. zastopana z Mittererjevo predstavo „Zdra-he v hiši božji" v izvedbi gledališke skupine „Teater brez . . .“ Predstava bo v petek, 7. junija, ob 20. uri na gradu v Gmundu. Nastopajo tudi skupine iz drugih zveznih dežei, Nemčije, ZDA in Slovenije. vi-1 O-i Naslednji mednarodni kongres FUENS pri koroških Slovencih? Strani 2/3 Prvo obhajilo. V večini naših far so v majniku pripravili prvo hajilu preteklo nedeljo, kjer je dekan msgr. Kristo Snenc spreje obhajilo. Potrebnih je bilo veliko priprav, župniki in pomočniki so prvoobhajance, ki jih je nekaj tednov na ta dan pripravljala Lidija tedne dolgo pripravljali otroke na ta dan, ki ostane vsakemu otroku Kap. Mašo pa so zelo lepo pevsko oblikovali šolarji smihelske v trajnem spominu. V Šmihelu (slika) so otroci prišli k prvemu ob- ljudske šole pod vodstvom Elisabethe Rodler. Foto: opetmk POGOVOR Pogovor z rektorjem Jožetom Kopeinigom o pomenu in Posledicah papeževega obiska za koroške Slovence. Stran 5 MLADINA Tradicionalni mladinski dan so letos odpovedali. Uradna utemeljitev KM: preobremenjenost in obisk svetega oče-ta v Sloveniji. stran 9 REPORTAŽA Akademija Slovenske gimnazije in otroški dan v Kotmari vasi sta sicer tradicionalni, a nič manj privlačni prireditvi. Strani 16/17 - Politika Politika 3 Janko Kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA V zanki mirnega sožitja? Da ne bo nesporazuma, bi rad kar na začetku z vso jasnostjo poudaril: mirno narodnostno sožitje je in mora ostati srčna zadeva nas vseh, ne glede na to, h kateri narodni skupnosti se priznavamo, kakšnega smo svetovnonazorskega ali strankarskopolitičnega prepričanja. Kdor odklanja razumevanje med ljudmi in narodi, upravičeno ne zasluži razumevanja in podpore. Prav tako bi moralo biti znano, da za koroške Slovence mirno sožitje in dialog nista kak tuj svet, ki ga bi morali šele odkriti. O delovanju Tinj-skega doma, hiše dialoga, gotovo ni treba izgubljati veliko besed; dolgoletno delo, ki ga opravlja rektor Jože Kopei-nig s svojimi sodelavci, rodi bogate sadove širom po celi Koroški in preko njenih meja. Podobno velja za sinodo krške škofije leta 1972. O Enotnih listah vemo, da so v svojih programih in praktični politiki od vsega začetka pisali mirno sožitje z veliko začetnico. Navsezadnje pa je tudi Karel Smol-le glasoval leta 1988 za nove-lizacijo manjšinskošolskega zakona v pričakovanju na „novi dialog". Vendar: eno je želja po odkritem sožitju, nekaj čisto drugega pa so politične igre, v katerih se želja po sožitju, dialogu, dobrem razumevanju politično zlorablja. Medtem ko prvi upravičeno opozarjajo, da spada k resničnemu sožitju tudi smisel za uveljavljanje enakopravnosti, se drugi temu izogibajo. Še več: v svoji propagandi skušajo onemogočiti tiste, ki zahtevajo, da se naj odprta manjšinska vprašanja končno tudi rešijo, kot ..skrajneže" in ..provokatorje" (KHD). Kdor zasleduje v zadnjih mesecih in tednih manjšinsko- politično razpravo, bo moral vedno bolj prihajati do zaključka, da taktika večinskih strank, pa tudi nekaterih medijev, sicer ni nova, vendar toliko bolj per-fidna. Doslednim zagovornikom večje manjšinske zaščite ne nasprotujejo samo s tem, da se sklicujejo na - na žalost obstoječo - neenotnost znotraj naše narodne skupnosti; skušajo jih tudi izolirati in potisniti v ..nacionalistični" kot. Pravijo, da ..ogrožajo mir" v deželi v času, ko je končno uspelo skupno praznovati obletnico plebiscita. Očitno pričakujejo, da bodo Slovencem na „miren način" zavezali usta. Z opozarjanjem na „gro-zeče konflikte" se brez sramu poslužujejo dvojne morale: medtem ko večinski družbi priznavajo demokratično pravico, da zagovarja svoja stališča in zahteve čimbolj odkrito in jasno, smatrajo to v primeru manjšinskih pravic kot „škodlji-vo“. Ne moreš se znebiti občutka, da so si za svoje manjšin-skopolitično načelo prikrojili starorimski pregovor: „Quod li-cet lovi, non licet bovi“, ali po domače povedano: kar je (večinskemu) bogu dovoljeno, je (majnšinskemu) volu prepovedano. Da s tako propagando ni mogoče ustvarjati pogojev za čimbolj uspešno reševanje odprtih narodnostnih vprašanj, ni treba posebej poudarjati. Ob vsem tem je še posebej tragično, da tej propagandi naseda tudi precej pripadnikov slovenske narodne skupnosti in celo nekateri njeni funkcionarji. Zanke napačno pojmovanega sožitja, ki so jo nastavili nasprotniki pozitivnih premikov v manjšinski zaščiti, ni moč spregledati. Se bomo v njej tudi ujeli? Eno je želja po odkritem sožitju, nekaj čisto drugega pa so politične igre, v katerih se želja po sožitju politično zlorablja. Naslednji kongreUENS na Koroškem? Federalistična unija evorpskih narodnih s k' nosti (FUENS) je od 15. do 19. maja imela k greš. Predsednik dr. Christof Pan in dr. Regini Vospernik nista bila več potrjena v svoji funkciji. Kongres je bil v romunskem mestu Temišvar, novi predsednik FUENS je postal Retoroman Ro-medi Arguint, od slovanskih narodnih skupnosti pa je bil za podpredsednika izvoljen Bela Tonkovič, predstvanik hrvaške manjšine v Vojvodini. Odslej naprej pa bodo v FUENS zastopani tudi avstrijski Romi (zaenkrat na osnovi pridruženega članstva; gradiščanski Hrvati - HKD in Narodni svet koroških Slovencev sta že desetletja polnovredna člana FUENS). Za koroške Slovence je podal politično poročilo predsednik NSKS Nanti Olip. Poudaril je aktualne pobude NSKS na manjšinskovarstve-nem področju oz. predstavil osnutek temeljnega manjšinskega zakona. Prav tako je obširno poročal o prizadevanjih NSKS za skupno mokratično zastopstvo. Naš tednik: Kaj je bila osi nja tema kongresa FUENS? Nanti Olip: Pestrost jeziko'l kultur v Evropi. Ta pestrost seji kazala že v sami navzočnosti pl stavni kov narodnih skupnosti; pJ. so iz domala vseh evropskih dfj} in celo iz Kitajske ter Južne AP Poleg tega so bili navzoči uh > predstavniki romunske vlade, *-deželnozborski predsednik ? Koroška delegacija na kongresu FUENS: Nanti Olip, Karel Smolle, Andrej VVakounig in ške zvezne dežele Brandenburg ddr. Kari Andervvald. Herbert Knoblich, pozdravne be de pa je spregovoril tudi škof La-1 redsednik EL Andrej VVakou- V čem vidiš politični po- deralistična unija s po- Tokes, ki je bil pobudnik politični in predsednik CAN Karel men kongresa? nosom ugotovila, da se preobrata oz. padca komunistove, Slovence v Italiji FUENS se nahaja na Je v ni° doslej vključilo sto diktature v Romuniji. Koro;eželni tajnik SSk Martin Bre- odločilni prelomnici. Prav Slovence so poleg mene zaswe|j in Bojan Brezigar. na tem kongresu je Fe- Nadaljevanje na strani 9 Nujnostno vprašanje LiF glede manjšinskih medijev Včeraj (po redakcijskem zaključku) je Liberalni forum zastavil avstrijskemu zveznemu kanclerju nujnostno vprašanje v zadevi slovenskih oddaj ORF in finančnih podpor za manjšinske časopise. LiF opozarja, da dobijo veliki mediji (med njimi celo Kronenzeitung, ki deluje z velikimi dobički) večmilijonske podpore, za manjšinske medije pa v tem „piskru“ ni ničesar predvideno. Zato zahteva LiF v smislu charte za regionalizem in manjšinske jezike, posebne podpore za manjšinski tisk. Glede slovenskih oddaj ORF pa je LiF vprašal zveznega kanclerja, ali je pripravljen zavzeti se za to, da postanejo narodnostne manjšine del programskega naloga ORF. Nadalje je LiF vprašal, ali je Vranitzky pripravljen dodeliti manjšinam posebno frekvenco v okviru zakona o regionalnem oz. privatnem radiu oz. jim zakonsko zagotoviti ..programsko okence". To nujnostno vprašanje je prvi primer zakonskega sodelovanja med EL in LiF. Kot smo že poročali, je EL po Karlu Smolleju (namestnik mag. Marjan Pipp) zastopana v državnozborskem poslanstvu klubu LiF kot avtonomni partner in je pristojna za manjšinska vprašanja. Študijski olEBLUL pri koroških Slovencih Politično upravna akadef Pristop Avstrije k Evropski uniji je prinesel tudi številne spre-zaUmSjJraWj?n?lj3U(Euro?embe za avstrijske narodne skupnosti. Bureau for Lesser Used LanguaL - EBLUL), ki ima svoj sedež v Dj slovenščine kot vsako- linii na Ircirom nootiio ori to An . Vr,i nonnvnrni iP7ik V knn- linu na Irskem, gostila od 12. do ak,.vni Pogovorni jezik. V kon-maja 1996 13 udeležencev štuClh 2 učitelji, gospodarstve-kega potovanja, ki so želeli spozL ’ ^urniki itd. so se vedno organizacijske strukture koroyavila vprašanja kot: Kako Slovencev. Pester program je Pcl)dm°®0Varja?0 vaši učenci v val področja kot: medijsko ustt)[!!lonh? Kakšen jezik upo-janje, šolstvo, gospodarstvo, kuHU|aJ° člani učiteljskega zbo-in politika. L ,Kako se pogovarjajo na- Udeležencem, ki so pred plogovS VaŠJfirmi?-Katk° dom na Koroško imeli le rudimenV vaš0 J e 5 kapci’ ce 5 opiJ° no znanje o slovenski narodni sl« Gncto °Vm°' nosti, se je v številnih kontaktih %§!? )e pr®senetlla Pogrinjala slika o našem življenju. /ana ?n?ga kuhurnega de!°- _ .. , 11 lja- Interes je vzbudilo dej- Orgamzacijska dvotirnost je |wo, da poleg ohranjevanja povod za marsikatero vprašaf"aro(jne dediščine ki se iz-nasbvijeno na zastopnike kultura v dokumentiranju šeg in in političnih organizacij, kakšna' vad hodimo tudi že po čisto so njih vizije glede združitve °r|°^°bnih poteh, od filmskega mzacij. Podano pa je bilo tudi msJvarjanja, interkulturnosti na nje, da konkurenca poživlja deRožniškem, glasbenem, gle-nost in da več organizacij portLališkem in umetniškem pod-vec ustvarjalnosti. Kot drzno so fcju pa tja do prvih poskusov movali gostje zahtevo avstrijs^nščanja informacijskih mož-strank, da se naj narodna skupnosti v INTERNETU saaia ,5epini’ preclen lahko kaj1 V pogovoru s klubskimi njih pričakuje. redsedniki deželnozborskih Udeleženci študijskega potovrank je bilo zastavljeno vpra-nja, ki se sami trudijo za ohraniCTe, kakšne vizije ima poli-svojega jezika (gelščina, vališčiPPna Koroška za ohranitev baskovski jezik, sorbščina, finščr°yenske narodne skupnosti in frizijski jezik), so veliko spraše*n c® mislijo, da naj bi bila vedli, kakšni da so naši ukrepi za oh' 0 narodna skupnost tista, ki se naj približuje večinskemu narodu. Udeleženci študijskega potovanja bodo v naslednjih tednih oddali svoje zaključno poročilo v Bruslju na sedežu ES, to poročilo bo vsebovalo tud posebno videodokumenta-cijo, ki je nastala ob priliki obiska. Ob slovesu so nam povedali, da so bila njihova pričakovanja zdaleč prekoračena. Na koncu še to: Luise iz Frislandije, ki je obisk doživ- ljala predvsem čustveno in nas je presenečala z dokaj nenavadnimi mislimi, je na pripovedovanje predsednika ZSO dr. Sturma, daje kot mladenič rad poslušal glasbo skupin The Beatles in Rolling Stones, odgovorila, da so Beatlesi peli „AII you need is love", Rolling Stoni pa „1 can get no satisfac-tion". O globljem pomenu te izjave razmišljam že nekaj dni. Morda se mi priključite. Milka Hudobnik Marljive in delavne člane študijskega potovanja, ki so bivali za teden dni v Domu v Tinjah, je pozdravil tudi „šef“ hiše rektor Jože Kopeinig. Slovenija v patu Zadeva je precej čudna: Slovenski krščanski demokrati so s svojimi glasovi minuli teden pomagali zrušiti zunanjega ministra Zorana Thalerja, torej ministra koalicijskega partnerja - LDS. V normalnih parlamentarnih demokracijah nadaljnji potek dogodkov ne bi puščal nobenih dvomov. Bodisi bi to pomenilo razpad koalicije bodisi bi padla celotna vlada. Premier dr. Janez Drnovšek ima še vedno možnost, da odpove gostoljubnost SKD v vladi (tega za zdaj ne more storiti, ker je ta teden na turneji po Evropi), saj je že v začetku februarja letos, ko je opozicija vložila interpelacijo zoper zunanjega ministra, od SKD zahteval, naj Thalerja podprejo, drugače bo ..ustrezno ukrepal", toda po vsej verjetnosti se bo odločil - v to so prepričani tudi številni politični analitiki - za „manj-še maščevanje". Delno je LDS že vrnila krščanskim demokratom, ko ni potrdila novega štiriletnega mandata njihovega člana, dr. Primoža Rodeta, za direktorja ljubljanskega Kliničnega centra, vendar naj ne bi ostalo samo pri tem. Agresivnejši del v LDS, okoli katerega se zbirajo pripadniki tako imenovanega prozmsjevske struje (ZMS je bila v nekdanjem režimu v bistvu podmladek partije), zahteva najmanj glavo enega izmed krščanskodemokratskih ministrov. Toda če bi se to zgodilo, tako je zagrozil presednik SKD Lojze Peterle, bi preostalih pet njihovih ministrov nemudoma odstopilo. Spor v vladni koaliciji seveda najbolj koristi opoziciji. Slednji se sicer očita, da občutljive zunanjepolitične teme izkorišča za notranjepolitične obračune in da se nabira poceni predvolilne točke, toda katera opozicija te priložnosti ne bi izkoristila. Poleg tega ob zamenjavi nekdanjega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, katerega je premier zaradi oglejske izjave malodane obtožil izdajstva slovenskih nacionalnih interesov, ni nihče pomislil, da LDS izkorišča zunanjo politiko za obračun s SKD, kot se zdaj to očita tako opoziciji kot tudi krščanskim demokratom. Če se namreč vladajoča koalicija sama ne more zmeniti in če sama ne more zagotoviti dovolj glasov, da se ubrani zunanji minister, je milo rečeno naivno pričakovati od opozicije, da bo branila bodisi interese LDS bodisi interese SKD. Pri čemer je seveda zanimivo, da ministrskega predesenika ob interpretaciji zoper zunanjega ministra sploh ni bilo v parlamentu (to je Drnovšku očital tudi predsednik Milan Kučan), kar lahko pomeni, da je dr. Janez Drnovšek prvega moža slovenske diplomacije žrtvoval. Kaj se bo zgodilo v naslednjih dneh ali tednih, nihče pravzaprav ne ve. Obe stranki bosta pomoč iskali v opoziciji: LDS se bo nagibala k Združeni listi socialnih demokratov, SKD pa k SDS Janeza Janše in SLS Marjana Podobnika. Tako bo vzpostavljeno neko čudno in umetno ravnotežje, zato so možni prav vsi scenariji. Jože Biščak Papežev obisk Papežev obisk zapeli poleg znane slovenske „Kol-kor kapljic ..tudi „Sto lat" v njegovi poljski materinščini, je samo še žarel od domačega veselja. Postojna pa ni bila samo namenjena mladincem, temveč tudi italijanski in madžarski manjšini v Sloveniji, zamejskim Slovencem v Avstriji in Italiji ter sploh vernikom iz sosednjih držav Italija, Avstrija, Hrvaška in Madžarska. Poleg tega so še posebej prisrčno pozdravili ro- Pred papeževim obiskom ob 1250-letnici krščanstva na Slovenskem so se v Sloveniji mnogi bali slabe udeležbe. Računali so s tem, da bo v Ljubljano-Stožice, Postojno in Maribor skupno prišlo maksimalno 150.000 romarjev. K pesimističnim pričakovanjem so svoje prispevale nerazumljive razprave - tudi v nekaterih cerkvenih krogih - v tednih in mesecih pred zgodovinskim dogodkom. Kritika je segala od „potrate“ denarja pa do zlonamernih trditev, da ta papež s svojimi ..konzervativnimi" nazori družbi (in Cerkvi) prej ..škoduje" kakor koristi. Obisk sam je na srečo dokazal, da so bile vse te prognoze več ko neumestne: po uradnih podatkih se je udeležilo sv. maše v Ljubljani-Stožice 100.000 navdušenih vernikov, v Postojni 60.000, v Mariboru 100.000. Poleg tega je svetega očeta prisrčno pozdravila ob cesti skozi Gorenjsko in Ljubljano večti-soča množica Slovencev in dala jasno razumeti, da se zaveda pomena tega veličastnega dogodka. Vendar bilo bi prepoceni, če bi pomen papeževega obiska videli samo v visokem številu romarjev. Bil je to v prvi vrsti velik praznik za slovenske vernike in Cerkev. Prireditelji so si izbrali geslo: Potrdi nas v veri. Kot je dokazal potek obiska, so našli prave besede za pravi trenutek. Še posebej je bilo to opaziti v Postojni. S tem ni rečeno, da bi se romarji, navzoči v Ljubljani in Mariboru, vrnili na svoje domove manj duhovno osveženi, pa vendar: kdor je videl v Postojni nepregledno množico mladih ljudi, njihovo naravno navdušenje in duševno zadovoljstvo, kdor je videl, kako so se ti mladinci iz globokega prepričanja veselili ..srečanja z našim papežem" - ta je moral hote ali nehote priznati neizrazito moč, ki jo izžarevajo ljudje z globoko vero. Sveti oče sam je očitno užival postojnsko srečanje. Dobro se zaveda, da Cerkev potrebuje mladino, ker ima s tem prihodnost. Spontano, iz srca je udeležencem zaklical: „Papež ima vas rad!" In ko so mu za 76-letnico, ki jo je na ta dan praznoval v družbi svojih mladih prijateljev, S papežem se je srečaI tudi krški škof dr. Kape/lari. marje iz Bosne Hercegovine. S strani koroških Slovencev je spregovorila tajnica Katoliške mladine Nadja Baumgartner, pevsko pa se je predstavila mladinska skupina iz Št. Primoža ob glasbeni spremljavi Kristijana Filipiča (prečna flavta) in Janeza Gregoriča (kitara). Vendar to niso bili edini koroški Slovenci, ki so sooblikovali spored papeževega obiska. Pri sv. maši v Stožicah so v zboru z nad 1100 pevci sodelovali tudi cerkveni pevci Bolniki so svetemu očetu še posebej pri srcu. Kazaz in nekateri člani MePZ|^k p®'dSem^d^nkeifpoS lus . Za veliki pevski dogodek j|ega pomena slovenijo in ves pripravil prof. Jože Roprtz. Prvenski narod. Sveti oče ni pozabil vodja sm,belskega cerkverjol,tlkov da ■ ne pozirajo zbora Albert Krajger nam je^Pravičenih potreb zamejskih Slo-da|: Pel sem tud, na papeže encev, ni pozabil poudariti potrebne obisku na Dunaju in v Krki. Naj avlčne sprave v Sloveniji ni poza-v Ljub jan; pa je bil moje najvN ponovno izraziti svoje velike pod-dozivetje. ^ore samostojni slovenski državi. Mariborski škofiji je bil^i^rnlTatSnlzprilTsvS menjen zadnji, tretji dan papezejube2en do slovenskega naroda. S °l|rTI obiskom v Sloveniji je omo-Cl'enkratno promocijo naše mlade at|čne države. To so morali °Znati tudi tisti, ki so pred njego-„ obiskom godrnjali ali ga celo iUsali preprečiti, ker naj bi baje bil lra9 špas". Pa še to: Koroškim organizatorjem Uspelo, da bi se srečanja s pa--2em udeležilo večje število koro-gj1 Slovencev. Udeležba je bila Kje so vzroki temu? V podcenjeni1 verskega pomena papeževega 'ska? Ali pa tudi v preziranju nje-Sj.Ve narodnopolitične daljnosežno- Podjunski cerkveni pevci v Ljubljani. Janko Kulmesch a obiska. Sveti oče se je srečal tudi s|ovenskimi kulturnikimi in znanstvi. mdr. z dr. Jankom Zerzerjem, Uzejem Tolmaierjem, dr. Valenti-°m Inzkom in Dl Francem Kattni-om. Prek 100.000 ljudi je prišlo k aai> ki jo je daroval papež blizu i°cah na mariborskem letališču, ki zasanjeno leži pod Pohorskim j°9orjem. Papeževe besede so tu skovale že kanček slovesa. Na-Lasil je pomen Antona Martina 0rT*ška in da je mariborska škofija 1 . JSEriSSilr 'd Slomškove jasnovidnosti in ■ ’ Be® . ^g^|^u|HaVrandarnosti. PaPež tu ni zaman pohvalil ubra-A ePa Petja; vse, tudi detajli kot or- p.ka improvizacija, je bilo na naj-T^;^«ot'SierTlmoznern nivoju in inspirirano. I riCmtPPloh je bilo pri celem obisku čutiti Obisk SVetCISrčn°st in predanost organizator- nČPtn lanpza Pa'ia ":pravzaPrav celotne Slovenije -, UCtJld JdFIPZa ro a bi papežu podarili nepozabno II. v Sloveniji je bil zr*lvetje-devinski dogodek slovenski narod. Na Žalost1):6 prej sem slišal mnogo dobrih udeležba s strani koroških 5% vencev m bila ravno najbolj9°s|ovi to deželo,- Papežev t>ia»siov za slovenski mod AKTUALNI POGOVOR „Upam, da ne prenapenjam svojih upov“ Rektor Jože Kopeinig je doživel vsa srečanja s papežem v Sloveniji. Naš tednik: Kako si osebno občutil obisk svetega očeta v Sloveniji? Jože Kooeinia: Tega zgodovinskega dogodka sem se zelo veselil, ker sem prepričan, da je ta državniški in pastoralni obisk papeža Janeza Pavla II. za Slovenijo kot tudi za Cerkev na Slovenskem pa sploh za ves slovenski narod zgodovinskega pomena. Vatikan je prvi priznal samostojnost Slovenije; Vatikan pa je tudi potrdil samostojnost slovenske škofovske konference. Doživel pa sem vsa srečanja s papežem kot izraz in dokaz hvaležnosti za vse, kaj papež Janez Pavel II. stori za človekove pravice, za pomoč šibkejšim v današnji družbi itd. Kaj je po tvojem mnenju pomenil papažev obisk za Slovenijo? Za civilno družbo Slovenije je bil papežev obisk prav gotovo tudi pomemben, ker je pred vso svetovno javnostjo usmeril pozornost na to mlado državo, ki se po demokratizaciji utria pot v politično skupno Evropo, a ki je s svojo častitljivo krščansko in narodno zgodovino že zdavnaj v srcu Evrope. Papeževe besede so bile poklon tej prelepi deželi in državi, ki povezuje vzhod in zahod in zavzema vendar neko posebno vlogo v tej evropski integraciji. Za Cerkev pa je bil pastoralni obisk z geslom „Oče, potrdi nas v veri" več ko vljudnostna gesta, temveč le bolj priznanje za zvestobo krščanstvu v vseh 1250 letih narodne zgodovine kakor tudi v težkih preizkušnjah sredi tega stoletja. Hkrati pa naj bi pozornost Petrovega naslednika opogumila slovenski narod za priče-vanjsko evangelizacijo na pragu tretjega tisočletja. In kaj za koroške Slovence? Ko je papež v Mariboru ob sklepu veličastnega bogoslužja blagoslovil slovenski narod, sem se čutil tudi osebno nagovorjenega. Čutil sem v sebi ponos, da sem pripadnik tega naroda, ki sicer ni boljši od drugih, a tudi ne slabši, četudi manjši od mnogih drugih. A v družini narodov so mali narodi nič manj važni, ker prav tako vnašajo svojo kulturno bogastvo in posebnost v mozaik človeške kulture. Moram pa priznati, da me je bilo vendar nekoliko sram, da so se koroški Slovenci tako slabo vključevali v slovesnosti v Sloveniji. Mogoče je treba iskati vzroke tudi v organizacijskih ali propagandističnih okoliščinah, a sem prepričan, da je tudi solidarnost sama s slovenskim narodom v celoti in s Cerkvijo na Slovenskem pri nekaterih zelo slabo razvita. S tem sem svoje mnenje zelo milo izrazil. Osebno bi bil bolj srečen, če bi bila udeležba iz Koroške boljša in če bi se vsaj slovenski duhovniki bolj nadvuševalno in prepričljivo zavzeli za sodelovanje pri tem zgodovinskem dogodku za ves slovenski narod. Je versko oz. cerkveno življenje v naši narodni skupnosti v krizi? Samo zaradi tega ne bi že trdil, da je versko oz. cerkveno življenje v krizi. Seveda pomeni kriza hkrati nek nov premik ali možnost za globlje razmišljanje. Imam pa vendar vtis, da bi kazalo naše energije, ki jih včasih zapravljamo v neplodnih negativnih kritikah, raje usmerili v pozitivna dejanja. Tudi znotraj Cerkve je včasih vse preveč razbolele in boleče kritike, namesto da bi s skupnimi močmi sooblikovali pastoralne podvige. Včasih so bili slovenski duhovniki, zlasti še škof Slomšek, znani tudi zaradi tesne povezanosti s slovenskim ljudstvom. Danes se uradno uveljavlja načelo, da za koroško-slovenski del Cerkve narodnostna komponenta nima več take veljave kakor v prejšnjih desetletjih. Obstaja nevarnost, da bo docela izpodrinjena, s tem pa tudi življenje slovenske Cerkve na Koroškem. Na to zaskrbljeno vprašanje morem odgovoriti res samo zaskrbljujoče. Tudi jaz opažam, da zdrava narodnost z vso jezikovno in kulturno identiteto ali svojskostjo za nekatere sploh ni več nobena vrednota. Tudi jaz sem za dialog na vseh področjih, predvsem na polju izobraževanja in pri kulturi, a ne na račun lastne jezikovne kulturne in narodnostne identitete. Za vsestranski in iskreni dialog morem biti le, če spoštujem gle- danje, nazore drugih in cenim njihovo kultruno posebnost, a če hkrati in še prej gojim in izoblikujem svojo lastno osebnost z vsemi rodnimi kulturnimi in narodnostnimi posebnostmi. Pomladanski travnik je poln najrazličnejših rož, trav in cvetlic. Tudi naša kultura je ena izmed teh čudovitih pomladanskih rastlin jn rož. Žalosti in boli me, da se včasih ..duhovni ljudje" tega premalo zavedajo. Pričakuješ po papeževem obisku nove impulze tudi za koroški-slovenski del Cerkve? Kakšne? V življenju je pogosto tako, da ravno takrat, kadar si največ pričakuješ, ne doživiš zaželenih sadov ali uspehov. Mogoče niti ni dobro si kaj pričakovati, temveč je le bolj potrebno, da se koroški slovenski verniki bolj povežejo tudi z verniki v Sloveniji. Splesti moramo prijateljske odnose z duhovniki in njihovimi župnijami v Sloveniji. Toliko raznih Slovencev „roma“ vsako leto na Koroško, h Gospe Sveti, na Krko, v Osoje, v Št. Andraž, v Tinje in še na druge kraje. Tudi mi koroški Slovenci bi morali načrtneje in dosledneje obiskati in obiskovati ne samo romarskih krajev v Sloveniji, temveč se zanimati tudi za pestro kulturno bogastvo sončne dežele južno od Alp. Politiki, kulturniki, a nič manj verni Slovenci naj bi gostili mreže medsebojnega prijateljstva preko škofijskih, deželnih in državnih meja, preko geografskih, političnih in čustvenih Karavank. Dva predora sta premalo, podreti moramo tudi skale in pečine strahu ali brezbiržnosti, vzvišenosti ali ne vem česa. Kakšne podvige si pričakujemo za koroško-slovenski del Cerkve na Koroškem? Da bi živeli v večji samozavesti, brez strahu ali kompleksov globlje in sproščeno prijateljstvo med Cerkvijo na Slovenskem in Koroškem med Avstrijo in Slovenijo. Papežev obisk naj bi nas bodril in opogumljal k večji krščanski in narodnostnokulturni osveščenosti. To si iz srca želim in upam, da ne prenapenjam svojih upov. -Kuj- Na kratko Celovec. Na Koroški kmetijski zbornici se bo po dolgotrajnih pogajanjih le sestal odbor, ki se bo ukvarjal z dvojezičnostjo v zbornici. Odbor bo vodil dipl. inž. Štefan Domej, frakcijski vodja Skupnosti Južnokoroških kmetov. Zahomec. v občini Straja vas slejkoprej niso mogli rešiti vprašanja, kje bodo zidali večnamenski dom, ki bo stal 9 mio. šilingov. Če bi šlo po volji za-homškega prebivalstva in zahomških skakalcev, bi poslopje postavili v sredini vasi. V kulturno-športnem domu bi dobili prostora smučarski skakalci, kulturniki in domače gasilsko društvo. Na minuli občinski seji pa se je večina v občinskem svetu izrekla proti varianti Janka Zvvittra. Njegov predlog je bil z 9:2 glasovi odklonjen. Večinske frakcije so predlagale, naj zgradijo kulturno-športni dom v bližini skakalnice, ker naj bi to bil bolj primeren prostor. Za-homčani pa so drugega mnenja. Janko Zvvitter naprej zagovarja varianto v centru Zahomca, župan Johann Tschikof pa zdaj išče varianto v bližini skakalnice. Tschikof: „To je sklenil tudi občinski svet in tega se želimo držati." Na vsak način bo treba rešitev najti kajkmalu, kati sicer bodo zapadla tudi finančna sredstva, ki jih je Zvvitter organiziral na Dunaju pri sosvetu za slovensko narodno skupnost in pri koroški deželni vladi. Janko Zvvitter je organiziral denar za kulturni center v Zahomcu, zdaj pa se na občini ne morejo zediniti, kje ga bodo zidati. Koroška konjerejska zveza praznuje svojo 100-letnico Predsednik koroške ko nje rejske zveze, zbornični svetnik SJK Janko Zvvitter, vabi naslednjo soboto na slavnostno prireditev ob 100-letnici zveze. Predsednik Koroške konjerej-ske zveze, zbornični svetnik Janko Zvvitter iz Zahomca, vabi to soboto, 25. maja 1996, na slavnostno prireditev ob 100-letnici konje-rejske zveze. Prireditev bo 9.30 na strokovni šoli v Ditzelhofu na Zgornjem Koroškem, kjer bodo predstavili 151 najbolj plemenitih koroških konjev. Po zaključku razstave bodo priredili še „show-pro-gram“ s 50 konji. Na slavnosti bo tudi nagradna igra, na kateri bo možno kot glavno nagrado zmagati plemenitega konja. Zvvitter vabi vse ljubitelje konj, da pridejo in si ogledajo to edinstveno razstavo. Na Koroškem je trenutno 7000 konjev, v 26 društvih se ukvarjajo z gojitvijo konj. V zvezo je vključenih 2000 konjerejcev, ki jih zastopa Zvvitter v splošno zadovoljstvo, ker ga cenijo člani za strokovnjaka, ki se tudi osebno ukvarja z konjerejo. Silvo Kumer 151 plemenitih konjev bo na ogled na slavnostni prireditvi ob 100 letnici koroške ko nje rejske zveze. PISMO BRALCEV Odprto pismo občinskim odbornikom na Suhi. Kakor je Naš tednik že nekajkrat poročal, se na Suhi trudijo starši in mandatarja EL, da bi dobili dvojezično skupino v otroškem vrtcu, ki je zdaj deloma prazen in občinski svet išče možnosti, kako bi prostore lahko dajal drugim v najem in si s tem privarčeval denarja. Doslej pa so bili mandatarji pripravljeni govoriti o vseh drugih variantah, samo ne o dvojezičnem vrtcu. Na tem mestu objavljamo pismo matere, ki bi želela na Suhi dati svoja otroka v dvojezični vrtec, toda te možnosti ne dobi, ker večina v občinskem svetu ni za dvojezično skupino, za katero bi dobili celo posebno podporo. - UREDNIŠTVO Spoštovani občinski odborniki občine Suha! Zelo sem bila vesela, ker smo končno tudi na Suhi dobili nov, lep in prostoren otroški vrtec. Toda moje veselje je bilo kratkotrajno. Kljub temu, da sta v vrtcu dva prostora-igralnici, je bilo vse do sedaj možno vpisati otroka v vrtec samo v ENO-jezično skupino. Tako je ena igralnica zasedena, druga pa sameva. Kljub spraševanju in očitnemu interesu staršev, se stvari ne premaknejo z mrtve točke. Upala sem, da bo vstop Avstrije v Evropsko skupnost premaknil stvari z mrtve točke, a zaman. Vsi napredni ljudje stremijo k temu, da bi pridobili čimveč znanj na vseh področjih, s posebnim poudarkom na jezikih. Znano je, da več ko znaš, več veljaš! Tudi sama, kot mamo, ki je ni vseeno, kako bo z znanjem svojih otrok želim, da bi le-ti obvladali dva deželna jezika. Sama prihajam iz Slovenije, zato še posebej želim ohraniti materin - slovenski jezik. Vrtec pa poleg znanja jezika da še mnoga druga znanja in pomaga otroku, da se uspešno vključi v šolo. Znano je, daje majhen otrok kot pivnik. Več mu nudiš, bolj vedoželjen postaja. Vsa znanja osvaja na lahek način, brez poseb- nega truda, le v primerni obliki mu jih moramo ponuditi. V skupini se otroci naučijo samostojnosti, tovarištva, nesebičnosti, pomagati drug drugemu, razvijejo se prav prijateljstva in še bi lahko naštevala. Zato želim, da bi tudi moji deklici Maja in Ana lahko obiskovali vrtec. Sprašujem vas, občinski odborniki, kdaj bo tisti pravi čas, ko ju bom lahko vpisala v dvojezično skupino? Kaj je tisto, ki ovira ustanovitev še ene skupine? Prostor imamo, dvojezično vrtnarico bi plačevala država, starši bi poravnali svoj delež. Zakaj otroci iz dvojezičnih družin nimajo pravice obiskovati tega lepega novega vrtca? Ali je to bojazen pred slovenskim jezikom, so to kakšne druge igre mačke z mišjo? Dragi občinski odborniki, upam, da ste tudi vi na strani naših otrok in jim želite vse najboljše za njihov razvoj. Saj se verjetno zavedate, da bodo ti otroci krojili VAŠO usodo. Zato se skupaj potrudimo in jih vzgojimo v pokončne, samostojne in človeka vredne ljudi! Tatjana Vrhnjak, Gornja vas pri Suhi. eteK. Petek, 1996 Hjriajj 996 Na kratko ka, toda oba ta teden nista bila dosegljiva. Župan Sadjak pa je nam pred kratkim zagotovil, da bo iskal rešitev, ki bo skladu z obstoječimi zakoni in interesi občanov. Kakor smo v našem tedniku že poročali, sta 2/3 Globašanov podpisali proti gradnji velekanala. Silvo Kumer Tudi alternativni koncept ne bo brez kanalizacije Biti samo proti je premalo. Tega se zaveda tudi globaška iniciativa proti gradnji velekanala in je zdaj predložila svoj koncept. Kar pri konceptu inciative, ki jo k rDzastoP3ta občinska odborni-a Bernard Sadovnik in Simon ^arnch, preseneča, je, da deloma Predvideva centralno kanalizacija t° Pa predvsem za centralne raJe. Sadovnik je k temu dejal, I a se globaška iniciativa nikoli ni rekla popolnoma proti kanalu, oipak samo proti velekanalu in je e no iskala najboljšo in najcene-j 0 vananto za občino. Kanaliza-c|Ja pride le tam v vpoštev, kjer je smiselna. J^^Cept. Potemtakem bi na ^upno kanalizicijo priključili vasi obasnico, Malo vas, obrtno s°n°, Steben in Strpno vas. V t| |IZlnivStrpne vasi bi naj nastala I čistilna naprava, očiščeno o Pa bi po vodovodu napeljali 9'°t>aški potok. Ker to v zaščitam področju talne vode ni do-°jeno, bi 700 metrov vodovoda ^adili do območja, v katerem U otoaški potok ni več v zaščitnem območju. , ^osi Podjuna in Večna vas bi ko zgradili svoji lastni čistilni napravi. Očiščeno vodo bi po vo-?Vodu naPeljali v Globasnici v 9°baški potok. Obrobne vasi in naselbine kot Podroje, Podgora ali Čepiče pa bi dobile možnost za decentralne naprave. Glede čistilne tehnike so se Globašani očitno prav tako že opredelili za nemško znamko ..Biofiltromat", ki zagotavlja čiščenje odplak do pitne kvalitete, tako Bernard Sadovnik. Zadruga. Za oskrbo vseh čistilnih naprav in kanalizacijske mreže bi bilo potrebno ustanoviti zadrugo, ki bi potem skrbela tudi za financiranje. Za stalno oskrbo bi po predstavah Sadovnika naj bi pristojen eden obstoječih občinskih nastavljencev, za elektriko in inštalacije pa bi se naj sklenila pogodba z domačima podjetjema v občini. To bi bila najcenejša varianta, meni Sadovnik. Ta projekt so Globašani pretekli teden predložili tudi svetnici Sick-lovi, ki ga je z zanimanjem študirala in nandaljnje korake in ocene prepušča svojim uradnikom. Globaška iniciativa pa zdaj čaka, da bo župna sklical Ijdusko zborovanje na to temo in nato občinsko sejo, na kateri na bi obravnavali vprašanje čiščenja odplak. Želeli smo tudi stališče župana Alberta Sadjaka in referenta Paula Robni- Žitara vas. Slovensko prosvetno društvo Trta prireja v soboto, 29. junija 1996, prvi mednarodni folklorni festival. Ob lepem vremenu bo prireditev na dvorišču žitrajskega župnišča, ob slabem vremenu pa v avli ljudske šole v Žitari vasi. Poleg domačinov bodo nastopali gradiščanski Hrvati in Lužiški Srbi iz Nemčije. Št. Peter. Učenke in učenci Višje šote za gospodarske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu vabijo v petek, 31. maja 1996, na sklepno prireditev. Geslo letošnje prireditve je „Sem to res jaz?“ Odogovor bodo dale dijakinje s plesom, obleko, besedo in pesmijo. Prireditev se bo pričela ob 20. uri. Št. Jakob. Občina Št. Jakob v Rožu prireja v nedeljo, 2. junija 1996, koncert pod geslom ..Koroški zbori pojejo v Št. Jakobu". Sodelujejo „Quintett Thorl Mag-lern“, Oktet Suha, Gemisch-tes Ouartett Bast in „Famili-enmusik Andrejčič". Povezovala bosta Danica Urschitz in Adi VVeisch. Vstopnice za prireditev, ki bo ob 20. uri v kulturnem domu v Št. Jakobu, so v predprodaji na občinskem uradu v Št. Jakobu. (cena: 80,-, večerna blagajna 100,-). Koncert bo posnel ORF. Letošnji „DAN GOSPODARSTVA" bo v četrtek, dne 13. junija 1996, ob 20. uri v koncertni hiši v Celovcu. Gostuje. Zagrebška filharmonija (90 članov) Zabeležite si ta termin! Pridite vsi! VSTOP BREZPLAČEN! Vabijo: !C Posojilnica - Bank O Zveza Bank @ Zadruga - Market Slovenska gospodarska zveza Tinjah so 16. maja odprli razstavo Frica Močnika, domačina iz Šmihela, ki živi v Waidhofnu. Razstava ima naslov „sto izrazov, glave“ in bo odprta do 12. junija. Za glasbeni okvir vernisaže so poskrbeli pevci iz Šmi-e a, umetnik Fric Močnik (na sliki v sredini desno z rektorjem Jožetom Kopeinigom) ) pa se je vpisat tudi v "Za,° knjigo" tinjskega doma. Na kratko Celovec. Na Koroški kmetijski zbornici se bo po dolgotrajnih pogajanjih le sestal odbor, ki se bo ukvarjal z dvojezičnostjo v zbornici. Odbor bo vodil dipl. inž. Štefan Domej, frakcijski vodja Skupnosti Južnokoroških kmetov. Zahomec. v občini Straja vas slejkoprej niso mogli rešiti vprašanja, kje bodo zidali večnamenski dom, ki bo stal 9 mio. šilingov. Če bi šlo po volji za-homškega prebivalstva in zahomških skakalcev, bi poslopje postavili v sredini vasi. V kulturno-športnem domu bi dobili prostora smučarski skakalci, kulturniki in domače gasilsko društvo. Na minuli občinski seji pa se je večina v občinskem svetu izrekla proti varianti Janka Zvvittra. Njegov predlog je bil z 9:2 glasovi odklonjen. Večinske frakcije so predlagale, naj zgradijo kulturno-športni dom v bližini skakalnice, ker naj bi to bil bolj primeren prostor. Za-homčani pa so drugega mnenja. Janko Zvvitter naprej zagovarja varianto v centru Zahomca, župan Johann Tschikof pa zdaj išče varianto v bližini skakalnice. Tschikof: „To je sklenil tudi občinski svet in tega se želimo držati.“ Na vsak način bo treba rešitev najti kajkmalu, kati sicer bodo zapadla tudi finančna sredstva, ki jih je Zvvitter organiziral na Dunaju pri sosvetu za slovensko narodno skupnost in pri koroški deželni vladi. Janko Zvvitter je organiziral denar za kulturni center v Zahomcu, zdaj pa se na občini ne morejo zediniti, kje ga bodo zidali. Koroška konjerejska zveza praznuje svojo 100-letnico Predsednik koroške ko nje rejske zveze, zbornični svetnik SJK Janko Zvvitter. vabi naslednjo soboto na slavnostno prireditev ob 100-letnici zveze. Predsednik Koroške konjerej-ske zveze, zbornični svetnik Janko Zvvitter iz Zahomca, vabi to soboto, 25. maja 1996, na slavnostno prireditev ob 100-letnici konje-rejske zveze. Prireditev bo 9.30 na strokovni šoli v Ditzelhofu na Zgornjem Koroškem, kjer bodo predstavili 151 najbolj plemenitih koroških konjev. Po zaključku razstave bodo priredili še „show-pro-gram“ s 50 konji. Na slavnosti bo tudi nagradna igra, na kateri bo možno kot glavno nagrado zmagati plemenitega konja. Zvvitter vabi vse ljubitelje konj, da pridejo in si ogledajo to edinstveno razstavo. Na Koroškem je trenutno 7000 konjev, v 26 društvih se ukvarjajo z gojitvijo konj. V zvezo je vključenih 2000 konjerejcev, ki jih zastopa Zvvitter v splošno zadovoljstvo, ker ga cenijo člani za strokovnjaka, ki se tudi osebno ukvarja z konjerejo. Silvo Kumer tu i fjicn/c?/umi r\unjGv uu f ict uyiuu iid sidvnusifii fJ/ntfUUVi uu / uu /C7*"i ci koroške konjerejske zveze. PISMO BRALCEV Odprto pismo občinskim odbornikom na Suhi. Kakor je Naš tednik že nekajkrat poročal, se na Suhi trudijo starši in mandatarja EL, da bi dobili dvojezično skupino v otroškem vrtcu, ki je zdaj deloma prazen in občinski svet išče možnosti, kako bi prostore lahko dajal drugim v najem in si s tem privarčeval denarja. Doslej pa so bili mandatarji pripravljeni govoriti o vseh drugih variantah, samo ne o dvojezičnem vrtcu. Na tem mestu objavljamo pismo matere, ki bi želela na Suhi dati svoja otroka v dvojezični vrtec, toda te možnosti ne dobi, ker večina v občinskem svetu ni za dvojezično skupino, za katero bi dobili celo posebno podporo. - UREDNIŠTVO Spoštovani občinski odborniki občine Suha! Zelo sem bila vesela, ker smo končno tudi na Suhi dobili nov, lep in prostoren otroški vrtec. Toda moje veselje je bilo kratkotrajno. Kljub temu, da sta v vrtcu dva prostora-igralnici, je bilo vse do sedaj možno vpisati otroka v vrtec samo v ENO-jezično skupino. Tako je ena igralnica zasedena, druga pa sameva. Kljub spraševanju in očitnemu interesu staršev, se stvari ne premaknejo z mrtve točke. Upala sem, da bo vstop Avstrije v Evropsko skupnost premaknil stvari z mrtve točke, a zaman. Vsi napredni ljudje stremijo k temu, da bi pridobili čimveč znanj na vseh področjih, s posebnim poudarkom na jezikih. Znano je, da več ko znaš, več veljaš! Tudi sama, kot mamo, ki je ni vseeno, kako bo z znanjem svojih otrok želim, da bi le-ti obvladali dva deželna jezika. Sama prihajam iz Slovenije, zato še posebej želim ohraniti materin - slovenski jezik. Vrtec pa poleg znanja jezika da še mnoga druga znanja in pomaga otroku, da se uspešno vključi v šolo. Znano je, da je majhen otrok kot pivnik. Več mu nudiš, bolj vedoželjen postaja. Vsa znanja osvaja na lahek način, brez poseb- nega truda, le v primerni obliki mu jih moramo ponuditi. V skupini s® otroci naučijo samostojnosti, to; varištva, nesebičnosti, pomaga*' drug drugemu, razvijejo se prav prijateljstva in še bi lahko našte; vala. Zato želim, da bi tudi moj' deklici Maja in Ana lahko obisko-vali vrtec. Sprašujem vas, občinski odbor-niki, kdaj bo tisti pravi čas, ko ju bom lahko vpisala v dvojezično skupino? Kaj je tisto, ki ovira usta-novitev še ene skupine? Prosto! imamo, dvojezično vrtnarico b' plačevala država, starši bi poravnali svoj delež. Zakaj otroci *z dvojezičnih družin nimajo pravice obiskovati tega lepega novega vrtca? Ali je to bojazen pred slovenskim jezikom, so to kakšne druge igre mačke z mišjo? Dragi občinski odborniki, upam. da ste tudi vi na strani naših otrok in jim želite vse najboljše za njihov razvoj. Saj se verjetno za; veda te, da bodo ti otroci krojil* VAŠO usodo. Zato se skupaj potrudimo in jih vzgojimo v pokončne, samostojne in človeka vredne ljudi! Tatjana Vrhnjak, Gornja vas pri Suhi. Detek. Petek, [19?6 ‘lmarl996 Na kratko n la,afl 30 16. maja odprli razstavo Frica Močnika, domačina iz Šmihela, ki živi v VVaidhofnu. Razstava ima het °V ”St0 'zrazov’ glave“ in bo odprta do 12. junija. Za glasbeni okvir vernisaže so poskrbeli pevci iz Šmi-ia; umetnik Fric Močnik (na sliki v sredini desno z rektorjem Jožetom Kopeinigom)) pa se je vpisat tudi v 3 0 kni' t > r ti t vi r i g C/. o 1 o m o f i t ti r tT' vorrnlttlung — K r o d 1 t 7 t o e s t n o — * * * * Vortell durch gezlelte Au»wahl In Ostorreich bteten heote Obor vierzig Versicherun-gon mehr ais hundert vor-schtedene Kapital- und Vor-sorgotanfo an. Wir wAMen als Partner dte besten Uit-tomohmen am čsterreichi-schen und europAlschen Ve rsichorungsmarkt. Das Besto fur Ihro Kaffeepause Jodo Kaffeepause. ob 6 ^ p osnetek iz preteklosti. To je bit mladinski dan v Šmihelu leta 1994. Letos se mladina z vse Koroške ne bo vse1 uPno srečala, zato pa ponuja KM nekaj alternativnih regionalnih prireditev. :duj® Tradicionalni mladinski dan so letos odpovedali Kdor je letos čakal na razpis tradicionalnega mladinskega dneva, ja čakal za-man- Zaradi preobremenjenosti pisarne KM so mladinski dan odpovedali. lN.edelii obrazložuje vodstvo y. ol|ske mladine, zakaj letos pr-. ne bo mladinskega dneva, ki letn Pr' * da bi v redu pripra-je rnetoanj' mladinski dan." Krištof rtin ,nenia> da je bilo boljše mla-j2v kl, dan odpovedati, kakor ga ,0bi^t|aOšPkoPdaVljene9a,kerbi KJad*aVn0P°klicna tajnica KM la Baumgartner je odgovorila Duhovni asistent KM Janko Krištof je s težkim srcem privolil odpovedi mladinskega dneva. na vprašanje, zakaj letos prvič ni mladinskega dneva, da je pač vse enkrat prvič. Glavni razlog za svojo preobremenjenost vidi v tem, da je prevzela na Koroškem koordinacijo za mladinsko srečanje s papežem v Postojni, katerega se je udeležilo približno 500 mladink in mladincev. Beljenje pisarne in vabilo k razmišjanju o prihodnosti Cerkve sta tudi važna razloga, toda ne glavna, pravi tajnica, ki želi Katoliško mladino letos zapustiti in zaradi tega ni mogla dati odgovora na vprašanje, ali bo KM Tajnica KM Nadja Baumgartner je bila z delom preobremenjena, zato so se odločili za odpoved. v letu 1997 priredila mladinski dan ali ne. Svet se bo pri KM kljub letošnji odpovedi gotovo vrtel naprej, toda grenek priokus je nekje le ostal, saj je bil že lani na programu „le“ skupni koroški mladinski dan na Plešivcu. Kot alternativo KM letos ponuja nekaj regionalnih družabnih srečanj, ki pa gotovo ne bodo mogle nadomestiti tradicionalnega mladinskega dneva, za katerega bi bilo škoda, če se bi mu v prihodnje sploh odpovedali. Silvo Kumer Kongres FUENS... Nadaljevanje z 2. strani članov. Pri tem je treba upoštevati, da je naval manjšinskih organizacij vedno večji zlasti iz vzhodne Evrope. Manjšine v vzhodni Evropi vidijo v FUENS organizacijo, ki naj bi jih ščitila v mednarodni, zlasti evropski javnosti. Pri tem je bilo opaziti, da si mora FUENS nujno premisliti svojo notranjo organizacijsko strukturo v smislu večje profesionalnosti. Kot pogajalski partner za manjšine in za pristojne vlade posameznih manjšin je namreč pridobila na ogromni teži. Kaj pomeni to konkretno? Iz poročila dosedanjega predsednika prof. Christofa Panaje bilo razvidno, daje FUENS junija 1995 dobila pri Organizaciji združenih narodov (OZN) svetovalni status in da so jo letos vigredi povabili v Ženevo na sejo odbora OZN za zaščito človečanskih pravic. FUENS tudi redno sodeluje s Svetom Evrope in je vključena v pogajanja OVSE v Varšavi. Prav tako se zanimanje za delovanje FUENS zunaj Evrope, mdr. v VVashingtonu, Južni Afriki in Indiji. Kako je potekal kongres v vsebinskem oziru? Posamezne narodne skupnosti so poročale o svojem položaju. Sukus poročil je bil: odnos med manjšino in državnimi oblastmi je urejen samo v tistih državah, ki iščejo z manjšinami sodelovanje. Veliko se je razpravljalo tudi o položaju manjšin v rajni Jugoslaviji, Turčiji in drugih vzhodnih državah. Neverjetne stvari se dogajajo na Kosovem, v vzhodni Evropi pa se celotna dimenzija manjšinskega vprašanja začenja šele odpirati. Navedel bi samo en primer: nemška manjšina v Rusiji živi na teritorju, ki je večji kakor cela Avstrija. Ste razpravljali tudi o vprašanjih manjšinskega zastopstva? To vprašanje ni bila glavna tema kongresa. Poučno pa je bilo zvedeti: kjer imajo manjšine dobro organizacijo in demokratično izvoljeno zastopstvo, povsod tam tudi napredujejo. Se bo pa z vprašanjem manjšinskega zastopstva bavil naslednji kongres, ki bo po vsej verjetnosti na Koroškem. Janko Kulmesch Kultura Krepko muziciranje v Tinjah Kvartet Feguš iz Maribora (skupaj s starši). Pretekli petek zvečer je gostoval v Tinjskem domu še mladi godalni kvartet Feguš, ki ga sestavljajo štirje bratje (Simon Peter, Filip, Andrej in Jernej), stari od 13 do 18 let. Doma iz glasbene družine v Ptuju so že zelo zgodaj začeli igrati svoja glasbila, že v šestem letu starosti. V sestavi godalnega kvarteta nastopajo od leta 1992 naprej. Zanimivo je, da del njihovih glasbenih študij opravljajo tudi na celovškem deželnem konzerva-toriju, del pa na „Srednji Glasbeni in Baletni šoli" v Mariboru. Posebne vezi so bratje Feguš navezali s prof. Brianom Finlaysonom, ki poučuje na celovškem konzervatoriju in ki jim kot mentor od leta 1994 pomaga umetniško. To pa tudi pomeni, da se vozijo ponekod tudi trikrat na teden od Maribora (iz Ptuja v Celovec in obratno kar izpričuje požrtvovalnost in samo-razdajanje staršev Feguša (oče Feguš je tudi sam znan glasbenik). Do danes so kot godalni kvartet nastopili že več kot stokrat in to po Sloveniji, Nemčiji, Avstriji in Hrvaški; ob tem pa tudi nenehno širijo svoj repertoar. V Tinjah so se predstvaili s programom, ki je obsegel prvi Haydnov in prvi Mozartov godalni kvartete ter kvartet št. 8 Dimitrija Šoštakoviča, posvečenega žrtvam fašizma. Vse tri skladbe so zaigrali zagnano, predano in brez oklevanja, tako da je večkrat nastala kar precejšnja dinamika. Osebno sta me Mozart in Haydn precej bolj prepričala kot Šoštakovič. Ne da bi le-ta ne znal skladati, toda name deluje Šoštakovičeva glasba močno zagrenjeno in pesimistično, brez pravega veselja do življenja. Brez „bisa“ - dodatka - seveda ni šlo. F. A. 3 x Janko Ferk: „Mittelbare Botschaften' Kultura Dunaj: Janko smisel življenja - Mohorjeva; „Anleitungen zum Schreien“ Anthologie slow. Prosa, Edition Atelier; 0 eingewebte Spur“ Anthologie slow. Lyrik, Edition Atelier, Dunaj. 8. maja ob pol devetih -Prvo prizorišče: Bruselj, metropola kraljevine Belgije, sedež evropske integracije, štadion kralja Baudoina. V napetem vzdušju pričakuje večde-settisočglava publika pričetek cup-finala med Francijo (Pa-ris-St. Germain) in Avstrijo (SC Rapid). „Smisel življenja" ne samo za več kot deset tisoč avstrijskih pristašev s kanclerjem Vranitzkyjem na čelu .. . Drugo prizorišče: Isti čas, Dunaj, metropola republike Avstrije, 8. okraj, slovenski kulturni center Korotan: v sproščenem ambientu pozdravi dunajski predstavnik celovške Mohorjeve, Harald Klauhs, vse, ki so se odločili za ..alternativo" smisel življenja pod naslovom ..Koroške sledi". Klauhs zadene v črno: „V marsičem je opredelitev za kulturo in literaturo težavna in naporna" in prav zato je f kovo sporočilo tudi za večer odlična alternativa. „Kaj privede založnika tega, da se odloči za edic obrobne, eksotične literat re?“ je vprašal Rainer Le" (Edition Atelier), ki odgova za zbirko v nemškem pre< du. V prvi vrsti radovedno potem poželenje po nove po drugih jezikih. Tudi v P vodih se nudi lepa priloži za drugačnost v mišljeo čustvenost in življenju. Ja|J Ferk in ..koroška literatura' bilo geslo tega večera, ven* bi bilo pravilno ..slovenska I1 ratura iz Koroške, Italije Slovenije". V „Neposredt sporočilih" Janka Ferka je3 tor predstavil zbirko esejev zadnjih deset let. V zgoščj živi!" Slo venski pisatelj Janko Ferk Jerami vodja, kot človek, ki Vl v njej in od katerega ona in kljub temu natanki obliki § ri Ferk kot izkušeni piša nMca|0ver poznavalec slovenske' ciL Anleitungen ure na Koroškem. Ferk" en !e p . , voriJFerk kot izkušeni pisaf darila m^irvenlkembmF in rature Ob našem času so bile matere svojim hčeram trdo za petami, posebno mlajšim. K temu jih je gnala velika skrb. Bale so se velike nesreče, ki bi bila, če bi se hči spozabila in dobila nezakonskega otroka. Gorje njej in njenemu otroku! Tak nedolžni otročiček je vse življenje nosil na sebi neizbrisen madež, če se njegova mati ni poročila. Prvo njegovo ime je bilo pankart. Spominski zapis Flore Rauter - III. del Od zdaj naprej pripoveduje Knezava Nanca običajno. Ker je kazen tokrat doletela bolj ugledno kmetsko hčer, se je nabralo še več ljudstva, celo iz sosednjih vasi. Ko je tak otrok dorastel in bi bil sposoben dobiti ugledno službo, mu je bila ta zabranjena zaradi madeža njegovega rojstva. Študirati za duhovnika mu sploh ni bilo dovoljeno. Tudi ni imel pravice podedovati premoženja svojega očeta. Nezakonsko mater pa je čakala huda pokora. Kmalu po porodu je bilo v cerkvi oznanjeno, da bo v nedeljo na-vrh dekle N. N. moralo opraviti v cerkvi svojo javno pokoro. Že ves teden prej je občutila radovedne in škodoželjne poglede, slišala za hrbtom šepetanje, ki je hipoma umolknilo, ko se je obrnila. Na določeno nedeljo je bila cerkev polna kot le ob velikih praznikih. Po maši je dekle morala stati pred cerkvenimi vrati in Kako so v času, ko je doraščala Knezava Nanca, kaznovali nezakonskega otroka in njegovo mater in kako tragične so bile posledice. čakati na mežnarja. Ta je prinesel velikega slamnatega moža, katerega je morala vpričo vsega ljudstva nesti trikrat okoli cerkve. S sklonjeno glavo, vsa objokana in komaj zmožna hoje je morala prenesti to sramoto! Ne le ona, cela njena družina je občutila te neusmiljene udarce. Ni čuda, da je pred tako pokoro vladal strah kot pred ognjem! umor nerojenega otroka. Črv vesti je tako nesrečnico tako hudo grizel, da v nadaljnjem življenju ni več našla miru in prave sreče. Vedela je, da njena skrivna prepovedana ljubezen ni pritisniia le njej, ampak še nedolžnemu otroku pečat sramote na čelo. Ko je po božji službi stalo dekle pred cerkvenimi vrati in bi moralo od mežnarja sprejeti velikega slamnatega moža, se je iz trume gledalcev izločil visoko zraščen, ponosen fant. Približal se je dekletu in namesto nje sprejel slamnato pošast, jo za; nesel k skalnati pokopališki ograji in jo z močno roko zagnal v grapo za pokopališčem. Nato se je vrnil k dekletu, ki je obraz v roke skrilo in tiho jokalo. On jo je ljubeznivo objel krog pasu in se napotil z njo trikrat okoli cerkve' Vse tam pričujoče ljudstvo je stalo nemo in poparjeno. 0-.. zum Schrei-D le Ferk zbral slovensko Anf°. u9lednih avtorjev, od reia Hienga do Pavleta 'daria. Florijan Lipuš, kot ni »Korošec" je zastopan z ^avodna za kričanje" v pre-DrU • Petra Handkeja (kot JanL.a|aj.ec odgovarjajo tudi še Ppt Ferk’ Helena Ošlak ter er Kersche). Kakovost in narodn svet KOROŠKIH SLOVENCEV vabi na Mladina se je nato spustila krik in vrišč: „Bravo! Bravo- To kruto mišljenje o nezakonskem otroku je napravilo veliko nesrečnih družin, Strah pred sramoto in vsemi temi posledicami je dostikrat zakrivil tajni Toda tudi ta krutosrčnost se je sčasoma unesla. Pri nas se je sramotenje nezakonske matere končalo takole: Zopet enkrat je bilo sicer pridno in pošteno dekle tako daleč, da bi moralo opraviti to hudo cerkveno pokoro. Vse je bilo določeno kot Juhuj! Pri tem je navdušeno ploskala, kot bi se bila oprostila nekega težkega jarma. Po tem dogodku si nobenemu dekletu niso več upali dati slamnatega moža. V rokah kakega značajnega fanta bi najbrž podobno končal. krajevne sestanke 8 Predsednikom NaNT|JEM olipom žžLobmočje nhčine Žejgzna Kapla sreda, 29. maj 1996, ob 20. uri Pri Silerju nad kavarno »Lotte", Železna Kapla ž3-gfernočje občine Žrelec Cetrtek, 30. maj 1996, ob 20. uri K|ubski prostori Kulturna doma na Radišah Dobrodošli vsi, ki se zanimate za mdnopolitična vprašanja ali želite Opravljati o krajevnih zadevah. aktualnost omenjene zbirke pa brezdvomno dokazuje Vinko Ošlak s svojim prispevkom „Kamera ab . . .“ („Snemaj!“). Ošlak, ki je osebno predstavil svoje delo, uspešno posreduje svoj prepričljivi angažma proti orožju in vojni, in to v dvojnem pomenu: „Die Kamera ist eine der gefahrlich-sten Kanonen, die die Menschheit erfunden hat!" -Kraj dogajanja: Sarajevo! „Kot pot zbliževanja . . . preko politične meje, ki je tudi jezikovna ...“ želi Janko Ferk videti zbirko z 20 slovenskimi liriki, med njimi koroška zastopnika Gustav Januš in Andrej Kokot. Odlična predstavitev slovenske tiskane besede v nemškem prevodu bi gotovo zaslužila še več pozornosti. Tudi če gre za „smisel življenja" v obliki okrogle žoge, bi lahko prisluhnili našim priznanim pisateljem! „Noben pisatelj ne bi smel stati v kotu, prav tako ne sme dopuščati, da bi ga drugi postavljali v kot". Janko Ferk dobesedno v ..Pisatelj in nogometaš." Če vzamemo uspešnost, bi lahko sklepali „Ferk - novi trener SAK f Herbert Seher s OGLASA Gostilna Šoštar Globasnica išče NATAKARICO Pričetek z delom možen takoj. Tel.: 0 42 30/211 Trgovina Šoštar Globashica išče POMOČNIKA za potujočo trgovino. Tel.: 0 42 30/211 Mojca Jenko Kulturno pismo iz Slovenije Zakaj mož vpije? Na koga se jezi? Takšna in podobna vprašanja zastavljajo ljubljanski malčki svojim mamicam, očkom, dedkom, babicam, ko gredo mimo spomenika Borisu Kidriču, ki (še vedno) stoji med vladno oziroma predsedniško palačo in Cankarjevim domom. Boris Kidrič, sin znanega literarnega zgodovinarja Franceta Kidriča, se je rodil 1912 na Dunaju. Oče je bil 1920 izvoljen za profesorja na novoustanovljeni univerzi v Ljubljani in celotna družina se je zato preselila v slovensko glavno mesto. Komaj 15 let je imel Boris, ko ga je starejši sošolec pridobil za komunizem, kateremu je ostal zvest vse do smrti leta 1953. Odigral je eno ključnih vlog v KPJ in KPS pred in med 2. svetovno vojno ter po letu 1945: na njegovo pobudo in pod njegovim vodstvom je bila ustanovljena 27. aprila 1941 Osvobodilna fronta; bil je prvi politični komisar slovenske partizanske vojske; v začetku julija 1942 je bil z Ivanom Mačkom in Francem Leskovškom glavni organizator konference KPS v Kočevskem Rogu, na kateri se je z glavnim referatom predstavil kot neomahljiv pripadnik leninističnega komunizma; 6. novembra 1942 je odločno nastopil proti beli gardi; v začetku 1943 je bil z Edvardom Kardeljem glavni sooblikovalec Dolomitske izjave, po kapitulaciji Italije je sooblikoval sklep vrhovnega plenuma 0F o priključitvi Primorske in Koroške k matični domovini; 5. maja 1945 je postal v Ajdovščini predsednik slovenske narodne vlade; decembra 1945 je prevzel funkcijo političnega sekretarja CK KPS; julija 1947 je postal minister za industrijo v vladi FLRJ; bil je oblikovalec gospodarskega sistema, ki je začel uveljavljati ideje o delavskem samoupravljanju. Štiri leta po Kidričevi smrti je stekel interni natečaj za postavitev spomenika njemu v čast. Naročilo za to delo sta dobila kipar Zdenko Kalin in arhitekt Boris Kobe. Udejanila pa nista prvotnega osnutka v obliki visoke vijugaste trakaste spirale s Kidričevo glavo v sredini - takratnim oblastem se je zdel preveč moderen. Leta 1960 so odkrili spomenik, ki je ugajal takrat vladajočim in kateremu je slogovno botroval socialistični realizem: štirimetrska bronasta figura moža z rokama v boku stoji z nekoliko razkoračenima nogama ha rahlo dvignjeni mali ploščadi; Boris Kidrič je predstavljen kot govornik (z odprtimi usti) in strogim izrazom. Mar sodi tak spomenik na tako reprezentativno mesto? Vse politične, gospodarske in kulturne veličine, ki uradno (in neuradno) obiščejo Republiko Slovenijo, morajo mimo spomenika, ki oživlja spomin na odločnega zagovornika nedemokratičnega režima. Zgodovinski pomen upodobljenca je več kot sporen, spomenik sam nima umetnostnih vrednot (kot večina spomenikov totalitarnih režimov), mimoidočim pa ne nudi estetskega zadovoljstva -malčkom vzbuja celo strah. Mar ni predlog o premestitvi spomenika več kot umesten? Mestni svet občine Ljubljana ga je na svoji 15. seji že obravnaval. Izkazalo pa se je, da je ne tako oddaljena preteklost „živa rana sedanjosti" in da slovenski demokraciji manjka še nekaj miselnih korektur, če ne celo premetov, da bomo lahko nanjo ponosni in da jo bomo zapisali z veliko začetnico. P.S.: Mestna svetnika Mihael Jarc in Damijan Dolinar od SKD sta dala pobudo, naj po hitrem postopku spremenijo odlok (sprejet še v času SFRJ), ki v Ljubljani določa in varuje spomenike NOB in delavskega gibanja. Vzrok za to pobudo je predlog, da se spomenik Borisu Kidriču umakne spomeniku neznanemu junaku, spomenik Edvardu Kardelju pa naj bi zamenjal spomenik samostojni Sloveniji. (Zadnji stoji poleg spomenika revolucije na ploščadi pred parlamentom in je delo Draga Tršarja. Kipar se je moral tudi leta 1981 ukloniti želji oblastnikov: oblikoval je skupino neizrazitih mož -morda brez lastnih misli, ki jih vodi realistično upodobljen Kardelj.) pele*. J. 24, maj 90-letnica SRD „Dobrač“ na Brnci Slavnostni koncert -spričevalo solidarnosti Društvo, ki se ravno dviguje iz nekajletnih težav in se uspešno upira grozeči tihi asimilaciji, potrebuje za nadaljnji razvoj solidarnost sosedov in rojakov. Tako se je ob slavnostnem koncertu ob 90. rojstnem dnevu SPD „Dobrač“ na Brnci zbralo veliko prijateljev iz Zilje, Bilčov-sa, Št. Jakoba in Bekštanja, da bi praznovali s Slovenci med Ziljo in zgornjim Rožem. Gerneral-ni konzul RS dipl. inž. Jože Jeraj in tajnika osrednjih kulturnih organizacij Nužej Tolmaier in dr. Janko Malle so izrazili povezanost vsega slovenskega kulturnega prostora. Večer je oblikovalo pet odličnih skupin, zastopniki vseh koroških slojev. Kot sosedje so mladino navdušili pevci Mladinske skupine SPD Jepa-Baško jezero, ki se pod vodstvom Anice Lesjak-Ressman razvijajo tehnično in zvočno od enega nastopa do drugega. Pravo domačnost so spet razširili „Vaščani“ in združili ljudsko veselje s kakovostnim zborovskim petjem. Poseben užitek je zbrana igra tam-buraške skupine iz Št. Janža pod vodstvom Vere Kunčič. Pozdrave iz vzhodnega konca slovenskega ozemlja je prinašal oktet Suha, ki se je tokrat posebej potrudil navdušiti poslušalce z ubranim petjem in požel tudi ustrezen aplavz. Posebno razveseljiva pa je povezanost nemškega okolja s slovenskim društvom. Že zastopnik občine je poudaril, da so vsi »ponosni na najstarejšo kulturno ustanovo v občini". Poli-zeichor Villach (vodi ga Manfred Melcher) je bil s svojo udeležbo živi dokaz za to, da je slovenska kultura tudi priznana v sodelovanju obeh narodnostnih skupnosti na Koroškem. Bolj urejen okvir za koncert na visoki ravni bi še povečal kulturni užitek. Majhen programček bi na primer zmanjšal zmedo pri napovedovanju posameznih skupin, bolj posrečena sestava sporeda bi preprečila, da so peli zapovrstjo trije moški zbori, in marsikdo je pogrešal vidni prikaz dosežkov kulturnega dela preteklih 90 let. Vendar taki spodrsljaji niso zmanjšali veselja obiskovalcev. Prevladal je občutek žive materinščine in narodne povezanosti na območju, kjer se slovenščina bori za obstoj. Veselimo se nadaljnjih slavnostnih prireditev, predvsem na gledališkem področju, jeseni letos. Alojz Angerer V imenu sosednega društva ,A pa-Baško jezero" čestita Erika lich predsedniku Marjanu GallobU 90-letnici društva (stika zgoraj). Mladinska skupina SPD JeP? Baško jezero pod vodstvom Adc Lesjak-Ressman (spodaj). Slovenska pesem otrok v osrčju Celovca Sredi maja sta šolski zbor Mohorjeve ljudske šole in Orff-skupina sodelovala na majskem petju celovških šol na dvorišču deželnega dvorca. Ne le v enotni obleki (bele srajce, modre kavbojke) sta skupini, kateri vodi Tatjana Tolmajer, navdušili številne poslušalce, ampak predvsem z navdušlji-vim petjem slovenskih pesmi. Otroški zbor Mohorjeve ljudske šole, ki se majskega petja redno udeležuje, je bil tokrat zelo toplo sprejet, kar je potrdila ravnateljica Marica Hartmann. Majsko petje (pod okriljem okrajnega šolskega sveta) je v Celovcu tradicionalno in je zelo priljubljeno. Predvsem turisti, ki slučajno pridejo mimo, z zelo velikim zanimanjem sledijo nastopom šolskih pevskih skupin. Šolski zbor in Orff-skupina Mohorjeve ljudske šole. . V Čahorčah pri Kotmari vasi slavila 60. rojstni dan Trudi irnžar, po domače Obritinja. avljenki ob tem lepem oseb-nern jubileju prisrčno čestitamo 'n zelimo vse najboljše, zlasti ravia in zadovoljstva. Na mn°ga leta! Društvo upokojencev Št. Japi? če.stita za osebni praznik v i Piček iz Semislavč. Pri-srcnim čestitkam in najboljšim ejam upokojencev se pridru-zuJe uredništvo NT. AhPl"ttel. čestitamo in želimo vse ri °Jse’ slasti zdravja in za-ojstva. Čestitkam Našega anika se pridružujejo EL, VS i, , nca v R°žu ter kolegice in ko|egi iz Mohorjeve. - - - L,,a,,ue vasi pri eU| Iskreno čestitamo i, j&jR&sflA 'z Podgore pri Globasni r°Jn' Paznik prisrčno č sti zHZellm° vse najboljš< •^'jaivai Čestitk Jejo vsi domači. Društvo upokojencev Poi nasbHtlta Za osebne Prazr nasedam svojim članom: , Ha' Komar iz Kazaz. Gi tej i2 p, 'l Prible vasi' Ani \ bi G Ahega lesa- Milanu D ok2 Sl primoža in Jož KamneSC,hu iz Male vasi uDok' Vsi ostali člani druš upokojencev Podjuna slavij vse 't7'° Ces,l,a)0 in žf 0a ^ JbolJse' Predvsem trd volistv^ 'n osebnega za ieurednlŽ„eoNkTamSeP,idrU %ZSS2°££ ČESTITAMO zlasti zdravja in zadovoljstva! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači ter društvo upokojencev Pliberk, ki kliče na mnoga leta. V Selah so obhajali osebne praznike Nanti Lubas in Mici Hribernik s Šajde ter Nani Kelih. doma pri Cerkvi. Slavljencem veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! Občinski odbornik EL Pliberk Alojz Messner iz Doba je te dni obhajal rojstni dan. Slavljencu veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Na mnoga leta! Čestitkam Našega tednika se pridružuje EL. Jutri bosta stopila pred poročni oltar Veronika Rigelnik in Arnold Furjan. Obema ob tem lepem dogodku že vnaprej prisrčno čestitamo ter na skupni življenjski poti želimo vse najboljše, zlasti mnogo medsebojnega razumevanja! Na Pastirkovi domačiji v Beli je te dni slavil 30. pomlad Daniel Pasterk. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zadovoljstva in mnogo lovske sreče! Na Letini in v Podlibiču sta praznovala osebni praznik brata Jozej in Tonej Blažej. Obema iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Rojstni dan je te dni obhajal Ciril Sadovnik, za kar prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše. Na mnoga leta! 25. pomlad je pred nedavnim obhajal Franci Isopp. Kolegice in kolegi mu po tej poti iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, predvsem uspeha. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Frakcijski vodja EL Pliberk mestni svetnik Fric Kumer z Blata je v sredo obhajal rojstni dan. Prizadevnemu odbčinske-mu politiku in velikemu narodnjaku ob osebnem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in uspešna leta! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo EL, NSKS in SJK. V Holbičah je obhajala osebni praznik Angela Piček. Prisrčno čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava in veselja polna leta! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači. Društvo upokojencev Pliberk že vnaprej čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Mariji Nerz iz Bistrice nad Pliberkom, Tereziji Golt-nik iz Pliberka, Petru Grdini iz Male vasi, Gretki Čepin, Mariji Žagar in Mariji Butej iz Večne vasi pri Globasnici ter Janezu Apovniku iz Borovij pri Pliberku. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in kličejo na mnoga leta! Naslednje voščilo je namenjeno Antonu Pečniku, po domače Plazniku iz Bele pri Železni Kapli, ki je obhajal 73. rojstni dan. Slavljencu iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta! V sredo je obhajal 67. rojstni dan Emil David iz Rinkol. Za ta osebni praznik mu iskreno čestitajo in želijo vse najboljše vsi domači ter vaška skupnost Rin-kole. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencu na mnoga zdrava in sreče polna leta! Prihodnji torek bo slavila 70. rojstni dan Christina Jaklitsch iz Trebelj pri Šmarjeti. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh znancev in sosedov se pridružuje uredništvo NT. ČESTITKI TEDNA Lovec s srcem in dušo slavi 70. jubilej Jutri, 25. maja, bo slavil 70. rojstni dan Stanko Kraut iz Šmihela. Slavljenca posebej predstavljati ni potrebno, saj je dobro poznan po celi južni Koroški in celo prek meja. Posebnih konjičkov nima, pač pa veliko strast, ki se imenuje lov. Za lov se čuti poklicanega, zato je zanj lovstvo tudi več kakor le konjiček. Stanko Kraut ni lovec, ki le nestrpno čaka na plen, pač pa mnogo več. To vedno spet dokazuje, nenazadnje tudi v svoji zanimivi rubriki „lz jogrske torbe pod Peco" v NAŠEM TEDNIKU. Sodelavcu Stanku Krautu za 70. rojstni dan prisrčno čestitamo in mu želimo vse najboljše, predvsem pa neminljivega veselja in uspeha pri lovu. Čestitkam Našega tednika se pridružu- .Alojz Krištof 80-letnik Alojza Krištofa iz Vidre vasi (izvira iz Stogartove družine v Zvabeku) poznamo kot zelo prijaznega, dobrega in vedno nasmejanega moža, ki se še posebej dobro počuti v domači sproščeni družbi. Rad gre na izlete, še posebej z društvom upokojencev Pliberk, katerega je tudi član. Kar jubilanta še posebej odlikuje, pa je njegova trdna zvestoba veri in narodu. Prihodnjo sredo, 29. maja, bo torej slavil 80. rojstni dan, toda pravo slavje bo šele nekaj dni navrh (8. junija), ko se bodo pri njem na domu srečali vsi sorodniki (celo sestra iz Kanade se fe najavila) ter mu primerno čestitali za visoki jubilej. Slavljencu ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, zlasti zdravja in zadovoljstva. Na mnoga leta! RADIO/TV, PRIREDITVE T A PETEK, 24. maj Kulturna obzorja. SOBOTA, 25. maj 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi • od srca do srca. T E D E N NEDELJA, 26. maj 6.00- 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Karnten. Duhovna misel župnik Florian Zergoi. 18.00- 18.30 Praznična (P. Zunder) PONED., 27. maj 06.08-07.00 Dobro jutro Koroška - Guten Morgen Karnten 18.00-18.30 Glasbena oddaja TOREK, 28. maj Partnerski magacin. SREDA, 29. maj Domača glasbena mavrica. 21.04-22.00 Večerna oddaja ČETRTEK, 30. maj Rož - Podjuna - Žila. PETEK, 31. maj Kulturna obzorja. l5 NEDELJA 26. maj '96,13.30 PONEDELJEK, 27. maj 1996 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 Med drugim z naslednjimi prispevki: Kako otrokom približati smisel cerkvenih praznikov? -Razmišlja veroučiteljica Hei-di Lampichler z Radiš. „Tudi v sili, v šali ne laži -kakršen si, takega se kaži!“ je že 9 desetletij vodilo SPD „Dobrač“ na Brnci. Živinorejska zadruga Libuče: edina tovrstna slovenska zadružna ustanova začenja planšarsko sezono. Huni in Avari - gradiščanska deželna razstava s koroškimi aspekti. Arheološke najdbe na Hemi: Zrcalo razcvita pokrajine v zgodnjekrščanski dobi. Petek, 24. maj ŠT. JANŽ Theater „Moška stvar" (Franz Xaver Krotzl Igrata: M?:~ Vi. n; i '"•ut Veapllo r iija. jaša Jamnik C..„: ud 20.00 uri Kraj: K&K center v Št. Janžu Prireditelj: K&KinSPZ Sobota, 25. maj BILČOVS Vigredni koncert Kraj: v avli ljudske šole v Bilčovsu Čas: ob 20.00 uri Sodelujejo: MePZ in MoPZ ,.Bilka", Bilčovs, tamburaši iz Št. Janža Prireditelj: SPD ..Bilka" Nedelja, 26. maj GRABŠTANJ Odprtje kabine SAK ,.HIev-kabina-zvezna liga" Cas: ob 13.30 uri Kraj: na igrišču in v kulturni dvorani Program: 13.00 sprejem, 14.00 nagovori in kulturni program (Oktet Suha, kvartet bratov Smrtnik, SAK zbor 1970); moderacija: Marica Stern-Kušej 16.00 nogometne tekme („SAK - old-star tearn", trenerji SAK, delavci kabine, zdravniki) Kabine bo blagoslovil župnik Poldej Zunder Vidimo se na binkoštno nedeljo. Naj bo ta dan vstanjenja Šlovenskega atletskega kluba. Vabljeni so vsi prijatelji SAK, bivši igralci, VIP člani, igralci in odborniki. Ponedeljek, 27. maj ŽELEZNA KAPLA Sreda, 29. maj BILČOVS Absolventski večer učencev 6. razreda Glasbene šole (J. Koller in E. Zechner, citre ter Š. Starz, kitara; učiteljica: Cita Galič) Kraj: stara ljudska šola Čas: ob 19.30 KHRHflFTiTlMpTl Petek, 31. maj CELOVEC Svetlana Makarovič: „Show Literarni prispevki: Jernej Kuntner Prireditelj: Slovensko kulturno društvo Globasnica strahov" - strahosmešni kabaret za otroke in mladino Gostuje: Mestno gledališče ljubljansko Kraj: V mestnem gledališču v Celovcu Čas: ob 11.30 ŠT. JANŽ Koncert K&K String Guartet Čas: ob 20.00 uri Kraj: K&K center v Št. Janžu Prireditelj: K&K in SPZ Kraj: pri ljudski šoli Božji^ (Hume). Ob slabem vre"®1 bo prireditev v cerkvi pri Božjem grobu (Humcu) Prireditelj: MePZ Podju« Pliberk, Mladinski zbor ..Podjuna", Otroški pevski® „Mlada Podjuna" LOČILO ŽELEZNA KAPLA BOROVLJE Igra ,,Obiski“ — tri enodejanke (Felix Mitterer) „Odstavi-tev“, „Zločinka“, ..Pšenica na avtocesti" Kraj: Posojilnica Ločilo (1. nadstropje) Čas: ob 20. uri Gostujejo člani igralske skupine SPD „Radiše“ Prireditelj: SPD Dobrač ŠT. PETER PRI ŠT. JAKOBU 24. srečanje štirih pevskih zborov Čas: ob 20.00 uri Kraj: v farni dvorani Sodelujejo: MePZ .Svoboda" iz Stražišča (SLO), MePZ „KUD Brežice" (SLO), MPZ ..Vasilij Mirk" iz Prosek-Konto-vela (I), MePZ SPD ..Zarja" iz Železne Kaple Prireditelj: SPD Zarja Javni nastop učencev Glasbene šole iz oddelk” Borovlje Kraj: pri Cingelcu Čas: ob 19. uri GLOBASNICA ŠT. JAKOB Javni nastop učencev Glasbene šole iz oddel* Šmihel in Globasnica Kraj: v ljudski šoli v Globasnici Čas: ob 19. uri Učenke in učenci Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru vabijo na Sklepno prireditev - „Sem to res jaz?" - Odgovore iščemo z plesom, besedo, pesmijo, obleko ... Čas: ob 20.00 uri Prireditev bo v šolski dvorani. Po programu sledi družabnost. Dihanje, raztezanje in sproščenje s poudarkom na hrbtenico - dnevni seminar s praktičnimi vajami (v nemščini) Vodi: dr. Valentin VVulz Kraj: v Regionalnem centru v Št. Jakobu Prispevek za seminar: 200,- Sobota, 1. junij GLOBASNICA Slavnostni koncert ob 40-letnici MePZ „Peca“ Kraj: v avli ljudske šole Čas: ob 20.00 uri Nastopajo: Mešani pevski zbor „Ruda-Sever Gorišnica", Otroški zbor „Živ-žav“, Gemischter Chor Globasnitz, Mešani pevski zbor „Danica“, Moški pevski zbor ..Franc Leder-Lesičjak“ in Mešani pevski zbor „Peca“. KAZAZE Benefični koncert za nabavo novih orgel Čas: ob 20 uri Kraj: pri ILGU v Kazazah Nastopajo: MoPZ „Kralj Matjaž", Libuče, družina Štern, A capella Dobrla vas, cerkveni zbor Kazaze, instrumentalna otroška skupina Kazaze Prireditelj: Fara Kazaze ZG. BOROVLJE/ LEDINCE Koncert in predstavitev „brez meja - grenzenlo5 Mladinske skupine Led'11 Kraj: v Fridlnovem skednj" (mesarija VVarum) v Zgodi Borovljah pri Ledincah Čas: ob 20.30 Igrata tudi Christian Filip"; (prečna flavta) in Janez ^ gorič (kitara) Nedelja, 2. junij BOŽJI GROB-HUMC Koncert „Ta drumlca je zvomlana" Čas: ob 15.30 uri ŠMIHEL Koncert Kraj: v farni dvorani Čas: ob 20.00 Nastopajo: Vokalna skuP1,'!^ VOX, Janez Gregorič (ki|a in Giinter Lenart (saksofon terGorotan. Prireditelj: Pevsko društ Gorotan Romanje k Sv. Duhu (nad Solčavo) Zbirališče in odhod ob 8. uri pri Zadrugi v Železni Kapli Ob 11. uri sv. maša. Potreben je veljaven potni list! Prireditelja: Slovensko prosvetno društvo Zarja in Slovensko planinsko društvo Celovec. CELOVEC Vigredna veselica „5 let varstva ABCČ" Kraj: v varstvu (Mikschallee 4) Čas: ob 14. uri Prireditev bo ob vsakem vremenu! (kita'" ;Clf0"l - •uštvoj | j RAZSTAVE TRŽIČ Razstava: ..Rokopisi Valentina Omana" Kraj: paviljon NOB Tržič Čas: od 10. junija naprej vsak dan med 17. in 19. uro, v sobotah in nedeljah pa tudi med 9. in 12. uro. Prireditelj: Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič CELOVEC Razstava Paola Pascuttija (slike) in Damjana Balbija (fotografije) Kraj: Pri Joklnu Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu ŠT. JANŽ , Odprtje razstave Kristi^ v/u^ji ijc idtatavc 1X1 rt Sadnikarja „Pejsaž / ge". Slike iz narave, ki r niso realistične Čas: 1.6. ob 18. uri DUNAJ Razstava ..Tihožitje, Krajina, Portret" znanega slovenskega slikarja Sava Sosveta Kraj: v Slovenskem kulturnem centru Korotan, Albert-gasse 48 Razstava bo odprta do 29. maja 1996 TINJE Razstava Frica Močnika Kraj: v Kat. domu prosvete v Tinjah Razstava bo odprta do 12. junija. Kraj: K&K center Prireditelj: K&KinSPŽ ROŽEK M ŠT. JANŽ „Asservate - Ausschvvitz Buchenvvald, Yad Vashem Kraj: k & k center Št. Janž Razstava bo odprta do 13. julija CELOVEC Razstava Gustava Januša - nova dela Kraj: Galerie Judith VValker (Goldener Brunnen), Lid-manskygasse 8, Celovec Odprta od 8. maja do 8. junija: dopoldan četrtek, petek in sobota od 10. do 12.30; popoldan: torek, sreda, četrtek, petek od 15.30 do 18.30 in vsak čas po dogo- fiazstava Brigitte Kor or odprta do 16. junija 1996! srede do nedelje od 15-19. ure Kraj: v galeriji Šikoronja, Rožek ..Približevanja" -14. ji"11) 1996, ob 19. uri CELOVEC Odprtje razstave „Kreat'v no izražanje prizadetih otrok in mladostnikov" Kraj: Galerija pri Joklnu Čas: petek, 31. maja, ob 19.30 Razstava bo na ogled do 14. junija 1996 PRIREDITVE/OGLAS el e,ek, # maj 1996 JOKLNU Taberna Pri Joklnu s svojim stoimenskim kulturnim društ-n m vse bolj postaja ena izmed srednjih koroških galerij pred-a,nvven.ih krajev umetnikov P_sko jadranskega prostora, cas je v središču italijansko ka,s °. Trsb čigar prebivalstvo, dnv°r 6 znan°. sestavlja tudi tr-oziv slovenski živelj. Cikel pri- vnmV je pod tr°iezičnim naslo-i,n-j "Nebo v cvetju-Himmel Jd Blumen-Fiori nel cielo“, ob-hJ“f. pa vemisažo (13. maja), sirn 6J23' maia). koncert kla-2a, ,e harmonike (24. maja) in k'J.ucn' izlet v Trst (1. junija), p ,esto Predstavljata v slikah tprirlv Pascutto, doslej z neka-Vs ' razstavami znan pred-araf u3 tržaškem, in v foto-9 atijah Damjan Balbi, fotograf ku DVenskem tržaškem časni-mirnorski dnevnik. Slike ^ascutta Pejsažev in mestnih četrti bitvg „ 3 s? realistične upodo- Razno JPetn mladih umetnikov odMoodlnskem centru na Rebrci 022.do 27. julija 1996 °ktoberd4>t1t'JUniia na: kKZ, 10,- te'- 0463®512|2 "b9°20 Celovec' JEZIKOVNE počitnice Od ?dade od 10. do 1 v Nov'JUnija d0 20- iu p..0Vem mestu na7a' iu.-uktobei oelovec, tel. 0463 dneSvn0P,°audba; tri uri Ijo) _ [razen v soboto skrbno izdelan u ga snremi 0skrba in Poi dežePe®^ eva|ca - sp Možnost? zad'-na kra,ld srečanie 7 a, sport in Trsta s fiktivnimi projekcijami iz zornega kota umetnika, ki harmonično sovpadajo tako per-spektivično kakor barvno. V črnobelih fotografijah Balbi-ja se zrcali življenje Trsta skozi zgodovino. Fotografije naj ne le zajamejo trenutnosti, umetnik hoče z njimi prikazati dinamiko dogajanja in sprememb skozi čas. Črnobeli koler gledalcu sugerira umetnikov namen. Vemisažo je pretekli teden glasbeno otvoril tržaški diplomirani kitarist Marko Ferri, ki si je svoje znanje izpopolnil mdr. tudi v znanih „masterclasses“ pri vrhunskih kitaristih prof. Davidu Russlu in prof. Manuelu Barrue-cu. Predsednik kulturnega društva Anton Sturm je v pozdravnih besedah izrazil pomembnost tovrstnih stikov, saj veliko dopri- nesejo boljšemu razumevanju v mednarodni družbi. Včeraj sta se z literaturo predstavila prozaist in esejist Dušan Jelinčič ter lirik Jurij Paljk. Jelinčič je postal znan z lani izšlim romanom „Tema na pomolu" in zbirko zgodb ,.Prazne sobe11, piše tudi razprave za slovenske in italijanske medije. Paljk je časnikar pri goriškem časopisu „Novi glas" in je doslej objavil dve pesniški zbirki „Soba 150“ (1986) in „Nemir“ (1994). Kot zaključek ..tržaškega tedna" v Celovcu pa se bo danes zvečer ob 19.30. uri s klasiko na harmoniko predstavil Corra-do Rojac, ki je prvi italijanski di-plomand harmonike na konservatoriju. Poleg koncertne dejavnosti Rojac poučuje na konservatoriju v Fermu harmoniko. Marko Ferri pred slikama Pavla Pascutka. KSSs '96 PLANINA POD GOLICO 24. - 26. maj '96 Tri dni veselja in zabave, obložene stojnice z bogato ponudbo, obile dobre domače glasbe. Izbor najlepše manekenke, poskrbljeno bo za lačne in žejne. Vabita družba Design-Jesenice tel./fax + SLO 64 862-522 in Turistično društvo Jesenice. IMPRESUM NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik Nanti Olip in osrednji tajnik Franc VVedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Strafie 25/IV. Uredništvo: mag. Janko, Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak "(urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-StraRe 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10,-Oktober-StraRe 25/IV, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463/51 25 28- 22. Letna naročnina: Avstrija 440,-; Slovenija 3000,- SIT; ostalo inozemstvo 750,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,-šil.; Slovenija: 100,- SIT. W TOKItMCO v četrtek, 23. maja, od 9. do 13. ure Kvatrni sestanek Sodalitete s pastoralnim in izobraževalnim programom Predavatelj: dr. Tomaž Partl v četrtek, 30. maja, ob 18. uri Simpozij o umetnosti in religiji: ..Potrebujemo nove slike?11 Referent: univ. prof. p. dr. Fried-helm Mennekes SJ, Koln Nato: okrogla miza pod vodstvom dr. Heinerja Boberskija, glavnega urednika „Die Furche11 v petek, 31. maja, ob 20. uri Predavanje: Uvod v moderno slikarstvo Predavatelj: dipl. inž. Andrej Dolinar v petek, 31. maja, ob 19.30 in v soboto, 1. junija, od 15. do 18. ure Tečaj za biokozmetično nego naše kože Voditeljica: prof. Marija Dolinar v soboto, 1. junija, od 14. do 18. ure Tečaj za spretne roke: Krogla iz artičoke Voditeljica: Erika Malle od sobote, 1. junija, od 15. ure do nedelje, 2. junija, do 17. ure Seminar: Tehnika učenja Voditelj: Karl Philipp Maurer od sobote, 1. junija, od 14.30 do nedelje, 2. junija, do 16.30 Priprava na zakon Voditelj: Jože Kopeinig od sobote, 1. junija, od 9. ure do nedelje, 2. junija, do 17. ure Slikanje akvarelov za začetnike Voditelj: dipl. inž. Andrej Dolinar Izobraževalna potovanja 1996: v soboto, 1. junija 1996 Romanje v Marijino Celje za župnije v Podjuni Spremljevalec: Jože Kopeinig od petka, 7. junija 1996 do sobote, 8. junija 1996 Romarsko potovanje v Altotting, Salzburg in Oberndorf Spremlja: Jože Kopeinig v nedeljo, 16. junija 1996 Obisk pasijonskih iger v Šmar-jeti na Gradiščanskem od nedelje, 14. julija do nedelje, 21. julija 1996 Izobraževalno potovanje v London Voditeljici: Katharina Zablatnik in Marta A. Marschner od torka, 16. julija 1996 do torka, 23. julija 1996 Izobraževalno potovanje v Kapa-dokijo 16 Reportaža p' 24. maj. Mali akademiji, kakor je bil uspeli kreativno-umetniški performance dijakinj in dijakov Slovenske gimnazije marca v celovški taberni Pri Joklnu tudi poimenovan, je prejšnjo soboto sledila 38. „velika“ akademija, tokrat pod geslom „Človeški liki -šola v sliki". „Slovenske Afrikanke“ so bile v središču letošnje akademije. Slovenska gimnazija naj utrjuj Besedilo Adrian Kert Slike Marjan Fera slovensko identiteto V pozdravnem nagovoru je ravnatelj Reginald Vospernik sprva pozdravil goste iz Dobrle vasi, kajti gimnazija se je v tem šolskem letu pobratila z dobrolskim prosvetnim društvom „Srce“, nakar se je posvetil strukturnim spremembam na gimnaziji ter tu poročal o novostih in novih perspektivah na šoli in v izobraževanju. Eno izmed novih perspektiv nudi pre- in dograditev šolskega poslopja, ki ga je šolska ministrica Gehrer novembra adaptiranega predala novemu namenu. Vospernik je s ponosom omenil nov šolski model športnega razreda in podčrtal, kako uspehi na športnem področju dokazujejo, „da pišemo razne športne panoge z velikimi črkami". Ravnatelj pa je publiko seznanil še z drugim načrtom - glasbenim razredom - za prihodnje šolsko leto, saj se tudi glasbeno udejstvovanje šteje „h kreativnemu vzgojnemu konceptu naše šole", tako Vospernik. V tem sklopu je izrekel zahvalo vnetim pevovodjem Romanu Verdelu, Mirku Polzerju in Mirku Lauseg-gerju. Vospernik je spomnil tudi na pomembno obletnico, ki jo Slovenska gimnazija pričakuje naslednje leto - 40-letnico, priprave na katero že tečejo in ki bo dostojno praznovana z izidom posebnega zbornika ter na slavnostni akademiji 10. maja 1997 v celovškem domu glasbe. Za zaključek je ravnatelj predal Cankarjeva priznanja s tekmovanja v znanju materinščine v Vuzenici in Ljubljani ter z branja literarnih besedil na tednu otroške in mladinske literature v Št. Petru v Rožu. Prejemniki so bili Janja Sit-ter in Ana Žnidar (bronasto), Ana Kuntarič (srebrno in bronasto), Oliver VVšster (zlato in bronasto) in najboljši Jernej Jeraj (zlato, srebrno ni bronasto). Štefan Kramer je kot predsednik pobratenega društva Srce izrekel svoje veselje nad to ustanovo, ki „utrjuje slovenski jezik" in kamor Dobrolčani pošiljajo otroke, „da bi s ponosom razvijali slovensko identiteto". Kramerjeve besede so bile tudi reakcija na dolgoletno sugerirano blodno mišljenje na Koroškem, da več veljaš, če govoriš samo nemški jezik. Slovenska gimnazija, tako Kramer, ima nalogo to tezo izpodbiti. Na koncu je povabil gimnazijce, da v sklopu izletov obiščejo slovenski del Dobrle vasi. Res je, da se je akademija v toku let zmanjšala kot osrednji dogodek za zaključek šolskega leta, kar je nenazadnje opaziti v manjšem interesu s strani publike, ni pa izgubila življenjske moči. Skoraj nastaja vtis, da jo je čas kratkoročno prehitel in zdaj se iščejo nove oporne točke v drugih konceptih, ki se polagoma razkrivajo v izražanju aktualnih problematik, podobno človeku, ki je čez noč Nekaj prominence je vendarle našlo pot v gimnazijo, med nj' (z leve) gen. konzul Jože Jeraj, bivši šolski nadzornik Anton “ je njegov predhodnik Valentin Inzko s soprogo. Instrumentalni ansambel pri izvajanju evergreenov. z Reportaža 17 peFek, iajj>J!iai1996 ar eJJ Reginatd Vospernik °cal o marsikaterih dobskih na gimnaziji. 9'mnazije. ie odn^°Cen' vid 'n mu nove < 'io vPk® novo živlienjsko si- pe'ktive Dii^°ra naiti nove ireia 7j , ,akl in mentorj il-Weis kt^ Zorka Lois' ialloh o ’ S,tefan pinter, Mili- tnost t’ kl odPira okno \ 0Vrs nem„PremiŠljevanju ir eške in^ , upodabljanju :i tudi nr, Vl^ualnosti’ kar na ierniiPP -v,' del 9esla letošnje »Šali ?rtV9ški .*'■ T. sc Pnik KatUdl!recitali Nataše le Gnam16 Kerniak ^ Ber-iel0 c Us v zastopstvu ze 'rei najdena N°Va črpišČ£ de|0mStro sestavljer 4 t nf Spremlia'i r4ra ieP Mni Pozori. y F, kil d!ia skuPina Č( ; Vsa §§&. mr-1| v ,w_.^ < k Pesnica Lenčka Kupper je z otroki pesnila in komponirala pesmi, ki so jih potem skupno zapeli. Otroški dan je bil čisto po okusu najmlajših Letos so se otroci srečali v Kotmari vasi na tradicionalnem otroškem dnevu. V Kotmari vasi so zelo lepo sprejeti otroke. Najbolj spretni so si upati tudi na veliko žogo. Pod geslom „zapoj pesmico - sing mit“ so se srečali otroci iz Podjune, Roža in Zilje na letošnjem otroškem dnevu v Kotmari vasi. Pravočasno za začetek programa se je izboljšalo tudi vreme, tako da so lahko otroci na prostem doživeli zelo zanimiv, pester in kreativen popoldan. V farni dvorani so šmihelski lutkarji pripravili dve predstavi Letečega žabona, na prostem pa je potekal umetniški in športni program. Tako so otroci med drugim izdelovali glasbila, pisali pesmice, risali z umetnikom Sadnikarjem, peli z Vero Sadjak in Traudi Lipusch, plesali, barvali kape, se vadili v šminkanju in friziranju in še z marsičem drugim. V Kotmaro vasi pa je prišel tudi oktet Suha in dajal avtograme. Duhovni asistent Katoliške otroške mladine kaplan Slavko Thalerje bil z obiskom in potekom prireditve zelo zadovoljen, saj je otroški dan dokazal, daje otroška mladina slej ko prej magnet, ki tudi v teku desetletij ni izgubil privlačnosti. Silvo Kumer Na velikem pisanem prtu so se otroci zelo zabavati. PODLIGA VZHOD Bilčovs - Pokrče 0:1 (0:1) 1, polčas je bil bolj ali manj izenačen s priložnostmi na obeh straneh. Medtem ko so Bilčovščani v 20. minuti zadeli prečko (Hobel), so gostje kmalu navrh izkoristili hudo napako Kuessa za zadetek. Po odmoru se je povečal pritisk Bilčovščanov, toda jasne terenske premoči ekipa trenerja Hobla tokrat ni znala izkoristiti za zadetke. BILČOVS: Kattnig 3, Kuess 3, Partl 3, Lipusch 3, Fister 2, Andrejčič 4, Schaunig 3, Grzič 3, Marti 2 (70. Sla-manig 0), Hobel 3 (60. Stocklas 2), Ogris 4; Bilčovs: 200 gled.; sodnik: Kronlechner (katastrofalen); Dopolnilna tekma: Bilčovs - Klopinj 1:4 1. RAZRED D Šmihel - Št. Pavel 4:0 (1:0) Šmihelčani so prvič zadeli že v 13. minuti, toda navrh so se nudile tudi gostom priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Po odmoru so igrali le še domačini ter zadevali gol za golom. Zmaga Smihelčanov pa bi bila možna še višja. ŠMIHEL: Suschnig 4, Krevvalder 5, Janet 5, Goričan 2, Germadnik 3 (68. H. Motschilnik 0), Alexander Gros 5, Ch. Gros 5, Andreas Gros 4, Zoher 5, Dobnik 4, W. Motschilnik 4 ; Šmihel: 200 gled.; sodnik: Diothe (slab); strelci: Ch. Gros (13., 73.), W. Motschilnik (52,), A. Gros (68.) Železna Kapla - Vovbre 0:0 Gostje, ki se borijo proti izpadu, so presenetili z izredno borbenostjo, proti kateri domačini dolgo niso vedeli pravega recepta. Šele po odmoru so si Kapelčani priigrali terensko premoč ter zadeli tudi regularen gol, toda sodnik ga iz nerazumljivih razlogov ni priznal. ŽELEZNA KAPLA: Kohlvveil) 5, Baloh 4, E. Schor-li 5, J. Ošina 4, G. Grubelnig 3, T. Lipusch 3, Schurtl 3, H. Kaschnig 4, M. Kaschnig 4 (65. F. Lipusch 0), F. Ošina 3 (85. O. Schorli 0), Kržan 4: Železna Kapla: 100 gled.: sodnik: Meschnark (slab); St. Stefan - Globasnica 1:2 (0:2) Bila je ena najboljših tekem Globašanov v vigrednem delu prvenstva, predvsem v 1. polčasu, ko so si priigrali zasluženo vodstvo. Po odmoru in predvsem po prejetem golu pa je postalo še tesno za ekipo trenerja Knesa. GLOBASNICA: Smrečnik 4, Tominc 4, Tratar 3, Zanki 3 (72. P. Sadjak 0), G. Sadjak 3, Fera 3, Silan 3, Hren 5, Lipuš 3, Pasterk 5, Szabo 3; St. Stefan: 100 gled.; sodnik: Krappinger (slab); strelec: Pasterk (12., 27.) Sele - Št. Andraž 2:5 (0:2) Selani so v 2. polčasu zamudili veliko priložnost, kajti kmalu navrh, ko so rezultat skrčili na 1:2, so s strelom na prečko imeli precej nesreče. SELE: Magič 3, Božič 3, D. Oraže 3, A. Jug 3, Bavdek 3, M. Mak 3, D. Mak 3, M. Dovjak 3, M. Oraže 4, Travnik 3,1. Kelih 3; Sele: 100 gled.; sodnik: Jantschgy (dober); strelca: M. Oraže (58.), Bavdek (75.) Dopolnilne tekme: Železna Kapla - Eitvveg 3:1, Sele - St. Stefan 2:2, Globasnica - Eitvveg 4:1 2. RAZRED F Bikarja vas - Št. Peter 2:1 (1:0) Zaslužena zmaga domačinov, ki bi bila lahko tudi višja. Višek tekme: rdeči karton trenerju VVeitzerju. BIKARJA VAS: Kaiser 5, Lipnik 4, Strasser 4, Truschner 4, Črnalič 4, Bašič 4, Figoutz 4, Sienčnik 4, Pandel 4, Urh 4, Oraže 4 (70. Neubersch 0); Bikarja vas: 100 gled.: sodnik: VVeratschnig (slab); strelca: Strasser (23.), Sienčnik (50.) Tinje - Dobrla vas 4:0 (2:0) Dobrolčani so prejeli zadetke, kakršne po navadi niti šotorske ekipe ne prejemajo. DOBRLA VAS: Kastrun 1, Jorg 2, Zunder 2, Malh 2, Tschekalovv 2, Nachbar 2, Schippel 1 (15. Petz 2), Hudi 3, VVriessnig 3, Blajs 2, M. Lesjak 3 (50. Kulterer 2); Tinje: 100 gled.: sodnik: iz Štajerske (dober) Žvabek - VVaisenberg 1:2 (1:2) Smola za Žvabečane, ki so trikrat zadeli le prečko oz. vratnico. Klub bo zapustil trener Djurovič. ŽVABEK: Haspitz 4, Grobelnig 4, Schlatte 4, A. Berchtold 3, Sumper 3, E. Berchtold 3, V. Berchtold 3 (60, Ramusch 4), Brglez 3, Kapp 4, Homer 3 (46. Tram-pusch 3); Žvabek: 100 gled.; sodnik: Radi (slab); strelec: Kapp (20.) Dopolnilni tekmi: Št. Peter - Dobrla vas 3:1, Žvabek - Tinje 3:0 Šport NOGOMET/1. RAZRED D Globašani slavili dve zmagi -sedaj smejo zopet upati Konec preteklega tedna so Globašani na tujem premagali St. Stefan z 2:1, v sredo (dopolnilna tekma) pa doma Eitvveg s „Sedajje zo- 4;1. s temi šepet vse odpr- stimi točkami so to, “pravi kape- Globašani nete/? Globaša- nadoma zopet nov G. Sadjak. blizu predzadnjega mesta, ki sicer še ne pomeni obstoja, pač pa relegacijsko tekmo proti enemu od predzadnjih iz drugih treh prvih razredov. Kapetan Globašanov Gvido Sadjak: ..Vsekakor moramo zadnji dve tekmi dobiti. Kaj bo potem ostalo pod črto, pa bo- mo videli!" Medtem ko so si Globašani bistveno izboljšali položaj, se iz tekme v tekmo slabša položaj Selanov. Tudi nasprotnika v zadnjih dveh krogih (Šmarjeta na tujem, Št. Pavel doma) sta vse drugo kakor lahko premagljiva. Nasprotnika Globašanov (Labot doma, Vovbre na tujem) pa sta na tabeli bistveno slabše uvrščena in zaradi tega slabotnejša. Najtežji žreb pa ima prav gotovo Eitvveg, ki mora nastopiti še proti prvaku Št. Andražu (na tujem) in proti Šmarjeti (doma). Na papirju niti točke več ne bi smeli narediti. Toda v nogometu smo doživeli že velika presenečenja, predvsem proti koncu prvenstva. Zato se tudi nihče ne bi posebej čudil, če bi Eitvveg premagal Št. Andraž... Privlačna binkoštna turnirja vabita Konec tega tedna v nižjih razredih ni tekem, zato pa so na programu nekateri zanimivi binkoštni turnirji. Na primer v Bikarji vasi, kjer bo v soboto in nedeljo že tradicionalni binkoštni turnir z ekipami iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške, Nemčije in seveda Avstrije. Najavilo se je 19 ekip, ki se bodo - nekatere več, druge manj resno - potegovale za zmago turnirja. V soboto zve- čer je pripravljena tudi zabava v šotoru. Tradicionalen je tudi binkoštni občinski turnir v Bilčov-su (letos že 15.), kjer sodelujejo le igralci iz občine. Šest moštev se bo, prvič na novem igrišču, borilo za naziv občinskega prvaka. V ožji krog favoritov sodita ekipi Potok/Biln-jovs (Kuess, Ogris, Hobel,...) in Kajzaze (Partl, Schellandro-vi,...). Navijači, vabljeni! SAH______________________ Šahisti SŠZ Celovec v Portorožu Preteklo soboto in nedeljo se je šahovska ekipa Slovenske športne zveze iz Celovca (okrepljena s štirimi igralci šahovskega kluba AS-KO Bekštanj), mudila v Sloveniji. V soboto je bilo na sporedu srečanje s šahisti pobratenega kluba ŠD Piran, v nedeljo pa so se slovenski šahisti udeležili že 15. mednarodnega srečanja osemčlanskih moštev sosednjih držav v Portorožu. Tradicionalno srečanje pobratenih ekip je tudi letos potekalo v sproščenem in prijateljskem vzdušju. Gostitelji, na čelu s predsednikom Goranom Treuršičem, so Korošcem pripravili obširen program, viška pa sta bila dvoboj obeh ekip ter hitripotezni turnir. Prvi krog so Pirančani tesno dobili s 4,5:3,5, drugega pa prepričljivo s 6:2. NOGOMET V SLOVENIJI HIT Gorica se bliža naslovu prvaka Tri kroge pred koncem tekmovanja je bolj ali manj že vse odločeno. Vodeča ekipa iz Gorice se mirno lahko pripravlja že na slavje nogometnega prvaka Slovenije, v boju proti izpadu pa je že dolgo jasno, da bo prizadelo Izolo. Odprto pa je še vprašanje predzadnjega mesta, ki pomeni relegacijsko tekmo proti drugouvrščenemu iz druge slovenske lige. Trenutno pa to mesto zasedajo Prevaljčani. SNL 1 1. HIT Gorica 33 17 13 3 48:20 64 2. Olimpija 33 17 7 9 72:35 58 3. Mura 33 13 13 7 40:26 52 4. Maribor 33 12 11 10 41:30 47 5. Velenje 33 12 9 12 45:36 45 6. Primorje 33 12 9 12 47:42 45 7. Celje 33 11 11 11 58:46 44 8. Beltinci 33 11 10 12 36:40 43 9. Prevalje 33 11 8 14 44:44 41 10. Izola 33 1 5 27 13:125 8 ■ Rezultati 33. kroga: Velenje - Maribor 1:1, Mura • Izola 7:0, Olimpija • Mag Korotan 2:1, Primorje -Celje 4:1, Gorica-Beltinci 2:1 PODLIGA VZHOD 1. Velikovec 2. VVelzenegg 3. Vetrinj 4. Podkrnos 5. Metlova 6. Blatograd 7. Bilčovs 8. ASK 9. Mostič 10. Pokrče 11. Ruda 12. Liebenfels 13. Klopinj 14. Št. Lenart ■ Prihodnji krog: Št. Lenart - Velikovec, VetM negg, ASK - Bilčovs, Mostič - Liebenfels, Blato#* inj, Metlova - Ruda, Pokrče - Podkrnos. 1. RAZRED D 1. $t. Andraž 2. Šmihel 3. Franlschach 4. Šmarjeta 5. Št. Pavel 6. Železna Kapla 7. Grebinj 8. Zitara vas 9. Labot 10. St. Stefan/L 11. Vovbre 12. Sele 13. Eitvveg 14. Globasnica 18 4 14 5 13 3 10 11 10 7 8 10 8 6 10 8 5 11 7 7 10 5 9 10 4 119 5 7 12 6 4 14 5 5 14 3 L 46:2 Člc 195 ie’ 3 S5 bil & 29:42 ;3dn 33:6j >A|< lil >'aei 25«. - 25| >aše 2?:S 'i Žr ■ Prihodnji krog: Šmihel - Železna Kapla. j Sele, Franlschach - St. Stefan, Grebinj - Vovbre. >Voj, - Žitara vas, Št. Andraž - Eitvveg, Globasnica - ^ 2. 1. Maria Rojach 2. Bikarja vas 3. Galicija 4. Št. Peter/V. 5. Reichenfels 6. Žvabek 7. Djekše 8. VVaisenberg 9. Sinčavas 10. Tinje 11. Mauterndorf 12. Dobrla vas 13. Preitenegg 14. Grabštanj RAZRED F 22 18 16 14 13 11 11 8 24 24 24 24 23 24 23 24 24 24 24 24 24 24 5 11 4 12 4 13 4 13 5 15 4 19 4 20 Prihodnji krog: Rikarja vas - Galicija, 0 5, avn ant, 72| iOV, d !li"1 fjj :asl p K 26/' jre a* || jo 13:?8 N Wais^5 ^Bl( itak: Preitenegg. Mauterndorf - Djekše, Dobrla vas-^d Št. Peter/V. - Žvabek, Maria Rojach - Reicheni^ vas - Tinje. SAK mM Naraščaj w > Center Pliberk U 16 bi imela z zmago proti G<1 binju še možnost za 1. mesto, z/j.h - - - . 3 5", ]ko je podlegla z 2:6. Do odmora je -sicer vodil z 1:0, toda v 2. so si telesno močnejši gostje zw ' tovili zmago in s tem naslov prva SAK pa zaseda 2. mesto. SAK U 16 Jenschatz); Šmihel/L. U 14 - s'".' Vi (jak. sk.) 0:8 (Teševič 4, Zidej 2 A ja i - iz > mi/ ■■ jn i TrPlb^. cua iiicoiu. c II - Grebinj 2:6 (P® Šmihel/L. U 14 - S A vr i (Teševič 4.; lej, Kramar); SAK U 12 I - (jak. sk.) 3:0 (Olip, Riedl, Partl): kovecU10-SAKI2:0; . j U 8 (turnir v Vidri vasi): 1. Sm'n' 2. SAK 1,3. Globasnica, 4. Št. P«te Tekme prihodnjega kroga: ,» SAK U 12 - ASK (v soboto ob uri), SAK U 10 - VVaisenberg (vS boto ob 17. uri). Center Celovec . a ASK U 12 ■ SAK I11:17 (Ora« Romano 4, Pitschko 3, Verdej nuiiianu rivsuiirvj o, jurtii- Šmarjeta U10-SAKII 2:8 (VValdn " ser 3, Napetschnig 2, Grilc 2, Aichbj, er): SAK U 14II-ASVI113:1 (Ob/. Truppe 3, Lampichler 2, Waldhabsl?' Sticker, Gallob, Polanšek) Center Št. Primož j U 8 iz Št. Primoža je dobila tudi tf letošnji turnir in je s tem že zmagov3 v svoji skupini. 1. SAK lil, 2. Šmarje'3, 3. Žitara vas, 4. Galicija Globasnica U 10 - SAK (Strecker). P tf*. nai1l!I!aj1996 19 Šport Funkcionar ne more pomagati, če igralci ne zadenejo!" S Predsednikom SAK dr. Rolandom Grilcem se je pogovarjal Franc Sadjak. ^anek v NT z dne 17. 5. 76 je razburil duhove. Kaj ;;D eVaše mnenje? i‘ rt^pslind Grilc: Brez dvoma nesrPlSpehVek NT eden naj" s:3i J ','csrammh in neresničnih v času. Funkcionarji 8:23,1 ki se iz dneva v dan brez-1g.Cno borijo za razvoj tega skupnega projekta SAK, ylv. uiej° vso svojo energijo in Prosti čas za to delo, ki iz 3o s 9-a lastne9a žepa prispeva-sv°j so postavljeni pred 2i g °st kot skupina idiotov, dile-| (0 0v in nogometnih začetni-2> j|j ’naj bi bili vsega krivi. Miji ,as|^da si česa takega nismo S jrkclor zadevo pozna, vidi, da i5 2a obračun enega urednika :f ,0 2 odborniki SAK. Nerazumljivi l3|agSe mi pa zdi, da uredništvo -Mio-98 tednika tega ni spregle-^I^Jnje dalo dovolj prostora za ®AK je izpadel iz II. zvezne P6 in dejstvo je, da napak ,1 delalo le moštvo, ampak di vodstvo kluba. Kje vidi Sak? 6 za izpad Predsednik i^6ve ne smemo mešati. Tekne,80 odigrali igralci. Noben tre- .......... aii funkcionar jim ne more iti, če ne zabijejo golov lt0rj se osebno ne pripravijo ta- Ijjie ____________^ ^ ^ f F)°a^Sno, kot bi bilo potrebno. J°9e za izpad vidim pred-^ v naslednjem: fes: avs,rijska zvezna liga je pro-vPr - lna l'9a in skok iz P°" j SStS,amalerizma ie de" novincev v tej j. v6|:7'u velik. To kaže dejstvo, da ^0 nnv/inmov \/ toi jjgj takoj Predsednik SAK dr. Roland Grilc spet izpade, toda kmalu se spet vrne, na primer VVattens, Fav-AC, Flavia itd.; - to ligo so igralci podcenjevali in dolgo časa niso želeli uvideti, da moraš izven treningov in tekem živeti športno; - finančne možnosti SAK so bile tokrat še veliko premajhne; - to se je videlo pri legionarjih; za SAK so igrali relativno poceni legionarji, ki pa na drugi strani niso dokazali prave kvalitete. Leto v II. zvezni ligi je bila prav gotovo šola za celoten SAK. Česa se je klub naučil oz. kaj je pridobil? SAK se z naglico razvija v srednje podjetje. Treba se je bilo hitro prilagoditi na nove razmere in ravnati kot firma: Upoštevati predpise socialnih zavarovalnic, finančnega urada, ojačitev organizacijskega aparata, komunikacija s centralo na Dunaju in s klubi iz cele Avstrije. Mislim, da smo vzpostavili take temelje, da na tem področju pri takojšnjem ponovnem vstopu v zvezno ligo ne bi bilo nikakršnih težav. Ali bo zaradi neuspeha oz. izpada prišlo do personalnih sprememb znotraj vodstva? Diskutiramo nasvet Našega tednika, da naj kolektivno celotno stvar prepustimo edinemu slovenskemu športnemu strokovnjaku Silvu Kumru. Kujejo se že načrti za prihodnjo sezono v regionalni ligi. Ali bo cilj kluba takojšnji povzdig ali pa bo SAK sedaj stopal malo mirneje? Če bi dejansko izpadli (odprta so še vprašanja podelitve licence), je kajpada cilj takojšen ponoven vstop v zvezno ligo. Hvala za pogovor! Opomba uredništva Kritika v NT 20 noče zanikati prizadevanj in zaslug sedanjega vodstva SAK in tudi nima nič opravka z obračunom urednika z vodstvom SAK. Uredništvo pa mora imeti pravico, da ocenjuje delo kluba kritično, če to razmere zahtevajo. Kakor delo drugih prizadevnih funkcionarjev, zelo ceni in podpira uredništvo tudi delo, ki ga je naš urednik Silvo Kumer mnoga leta opravljal za SAK in ga še danes zelo uspešno opravlja na področju naraščaja. Sicer pa v našem poročilu nismo predlagali, da naj SAK po izpadu njemu ..kolektivno prepusti celotno stvar", ki je slej ko prej naša skupna. V nedeljo slavnostno odprtje treninškega centra v Grabštanju Treninški center SAK v Grabštanju, ki so ga v glavnem omogočili (s pomočjo denarnih, predmetnih in rokodelskih sredstev) prijatelji in pristaši SAK, bo slavnostno odprt na binkoštno nedeljo, 26. maja. Program: 13.30 bo sprejem 14.00 nagovori in kulturni program 16.00 nogometne tekme 19.00 zabava Zadnja dela Jožeta Fere na obnovljeni kabini v Grabštanju. SAK prisrčno vabi! „Pojasnilo: Pododbor za šport pri novem Narodnem svetu izjavlja, da se ne strinja z načinom in tendenco pisanja o Slovenskem atletskem klubu v prejšnji številki Našega tednika. Za vsebino tega članka odgovarja uredništvo, sestoječe iz mag. Janka Kulmescha, Silva Kumra in Franca Sadjaka." dr. Roland Grilc, predsednik FLAVIA SOLVA - SAK___________________ Zaslužena točka SAK, toda položaj se s tem ni izboljšal Le v primeru zmage bi SAk zopet lahko upal. Temu primerno je ekipa trenerja Kirisit-sa tokrat nastopila bolj napadalno, žal pa -predvsem v 1. polčasu - pred nasprotnim golom neučinkovita. Medtem ko sta si bili ekipi pred odmorom še enakovredni, si je SAK v 2. polčasu priigral jasno terensko premoč in tudi nekajkrat nevarno ogrozil nasprotna vrata, toda je ostal zaenkrat brez zadetka. Nasprotno domačini, ki so s hitrim protinapadom presenetili SAK ter nekoliko, srečno prevzeli vodstvo. Le nekaj minut na-vrh, ko je igral SAK le še z desetimi igralci (Blajs je bil izključen), pa je Eberhardu uspel nadvse srečen zadetek: njegova dolga podaja je s pomočjo vetra našla pot v nasprotna vrata. Flavia Solva - SAK 1:1 (0:0) SAK: Preschern 4, Hrstič 3, A. Sadjak 4, Zanki 4, Blajs 4, M. Sadjak 3 (62. VVuntschek 0), Kotri 5, Eberhard 4, Martini 3 (87. Šmid 0), Lippusch 3, Pihorner 3; Wagna: 300 g led.; sodnik: Kastner (odličen); strelca: Hribar (77.) oz. Eberhard (82.); rdeči kar- Kliuč ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. II. ZVEZNA LIGA 1. FC Linz 28 19 5 4 55:26 62 2. Gerasdorf 28 1311 4 48:24 50 3. Vienna 28 12 9 7 46:37 45 4. Modling 28 12 7 9 42:27 43 5. FavAC 28 914 5 35:29 41 6. DSV Leoben 28 10 810 36:30 38 7. Braunau 28 910 9 38:37 37 8. Luslenau 28 812 8 31:23 36 9. Flavia Solva 28 812 8 21:30 36 10. VVattens 28 714 7 32:30 35 11. Spittal 28 9 712 33:39 34 12. Kufstein 28 8 812 30:41 32 13. Sl. Polten 28 71011 30:48 31 14. Obervrart 28 7 912 32:43 30 15. SAK 28 6 814 26:49 26 16. Klingenbach 28 4 816 28:50 20 V soboto bo (zaenkrat) zadnji nastop SAK v II. zvezni ligi pred domačo publiko. Trener Kirisits: „Težko bo, toda od navijačev se želimo posloviti vsaj z dobrim nastopom!" Manjkala bosta Hrstič (4. rumeni karton) in Blajs (rdeči karton). SAK - Vienna v soboto, 25. maja '96, na celovškem stadionu GLAS IZ LJUDSTVA FRLOŽEV LUKA Prejšnji teden so v Lj* Ijani demonstrirali. Zakaj' n6j Protestirali so proti papežev6 mu obisku v Sloveniji. Ce 6I' majo drugega ... Moja ljuba prijateljica Je2c. nikova Liza pa meni, naj bi b' rajši demonstrirali proti la5*11 neumnosti in zabitosti pa za strpnost in spoštovanje do P° vabljenega gosta. Saj pravi' kjer ima Liza prav, ima. lib j Te dni so se srečali v niči ob Vrbskem jezeru vozi VVVGTI. Bilo je hrupno. Neka Štajerka je hotela napraviti s3 momor, ker ji je avto crkni Čudno, nedko hoče umreti se mu ustavi motor v avtom6 bilu, ko pa se ustavi motor telesu, mora umreti vsakdo- L PROGRAM: sv. maša, nastop kulturnih skupin, povorka - štiri letni časi v Brdih CENA: šil. 480 - (za otroke do 14. leta šil. 350.-) prevoz, kosilo, degustacija vina PRIJAVE: 0 46 3 / 51 25 28 / 23 (Nadja Pegrin) Ekipa DSG Sele (zadaj z leve): trener A. Mak, Tamara Jug, Carmen Rakuschek, Tanja Mak, Michaela Jug, Tanja Jug, Mirja Oraže in Katja Roblek; (spredaj z leve) Martina Roblek, Martina Jug, Verena Olip, Angelika Užnik, Marija Olip, Martina Jug, Milena Olip. Zenski nogomet navdušil Selane Preteklo nedeljo, 19. maja 1996, je bil v Selah turnir ženskih ekip. Prireditelj tega turnirja je bila ženska ekipa DSG Sele. Letos je prvič uspelo, da so se združile ženske ekipe iz cele Koroške. Sodelovalo je devet ekip. Selški turnir je bil že četrti. Selška ženska ekipa je turnir izredno dobro organizirala. Na stadionu pod Košuto se je zbralo lepo število navijačev in prijateljev selskega ženskega nogometa. Videli so kar nekaj zanimivih tekem, pri katerih seje dobro videlo, da tudi dekleta znajo podajalk streljati itd. Ženska ekipa DSG Sele je dobila nove drese. Drese je sponzoriral znani domači trgovec in zvest nogometni navijač VValter Rakuschek. Nedeljski nogometni turnirje bil pravi nogometni praznik, kajti vsi so se v Selah tako dobro počutili, da so po koncu turnirja še kar dolgo ostali. I. R. r/. , Praznih češeni kms