Premlačni smo. nDomovina" je prinesla v svoji 16. številki zanimiv uvodnik, kako delajo razue šolske oblasti tudi u r a d n o reklamo za neraške tvrdke. članek je naperjen proti c. kr. dež. šol. svetu v Gradcu, oziroma dež. šol. nadzorniku Konšniku, ki priporoča v izdaji šolskih postav pod črto razne neraške tvrdke v Gradcu za razne šolske tiskovine, kakor tudi proti založnikoma te izdaje, Lenschnerju in Lubenskemu, ki nista hotpla izvrševati slovenskih naročil. Iz tega člauka pa je razvidno, šo marsikaj drugega, kar je važno in obenem značiloo tudi za slovensko učiteljstvo, v prvi vrsti seveda na Štajerskera, pa tudi po drugih kronovinah. M?nda nirna nobeden stan tako malo narodnih izdajic kakor ravno učiteljski. Najbrže bi lahko prešteli vse take propaliee med slovenskim učiteljstvora na prstih obeh rok. Ia kako zna učiteljstvo sarao obračuniti s poturicami, to je pokazalo zadnji čas Vransko uči teljsko društvo, ki je javno pozvalo nekega svojega člatiH, da naj izstopi iz društva, ker je volil v celjski okrajui zastop z Nemci. Vkljub temu pa, da smo v resnici narodui, ue sarao na jeziku, ampak tudi v sreu, vkljub temu se vendar vefkrat prpgrešimo v stvareb, ki so videti same na sebi malenkostne ua prvi pogled, ki so pa vendar velikpga narodnega pomena zlasti pri tako majhueni in tako stiskanem narodu kakršen je naš, kjer bi moral biti vsak posameznik raočan steber ia nosilec narodnostne ideje. Temu pa nismo krivi v prvi vrsti rai satni, temveč to je zakrivil oni faktor, ki nas je pripravljal za naš sedanji poklic, to je učiteljišče, kjer smo se izobraževali skoro popolaoma nernško za slovcnske šole, Ali je potem čuda, da mnogi lažje debatirajo in razpravljajo, recimo o pedagoških vprašanjih v nemščini nego ˇ alovenščini?! če pa še govore slovensko o takih stvareh. pa morajo dostikrat rabiti nemške strokovne izraze, ker ne pozoajo slovenskih, 6e si jih niso pridobili satni v svoji nadaljui izobrazbi, zakaj, šola jim jih ni dala. četudi je bila dolžoa, da jim jih da. Zadnja leta se ravno na Štajerskem živahno gibljejo razne korporacije za pravice slovenskpga jezika. V tem oziru imajo zlasti občioe in krajni šolski sveti veliko tnoč. In kjerkoli se drže stanovitao načela za slovensko uradovanje, povsod proderejo vkljub raznim oviram. Seveda pa ne pomaga nič, če se sklene sarao slovensko uradovati ter reševati samo slovenske dopise, potem se rešujpjo pa tudi nemške vloge, kakor se godi marsikje. Tudi učiteljstvo lahko mnogo stori v tem oziru, za kar imamo ranogo dokazov. Saj je ravno u6itelj dostikrat tisti, ki ima največ opraviti s pisarijami pri občinah, pri krajnih šolskih svetih in tudi njpga zadene v mnogih slučajib dobra polovica krivde, če dotičua korporacija ne uraduje samo slovensko. Temu je kriva naša uaiodna mlačnost ia pa še največkrat neka popolnorna neuteraeljena bojazen, češ s tem bi se zameril svojim višjim objastim. Kdor stori svojo dolžnost vestno v šoli, temu s e ni potreba bati niPetra ni Pavla. Kaj pa ti more kakšna oblast, če si izpoloil docela svojo dolžnost ? Prav nič I In pa v takih slufajih nisi ti odgovoren, arapak korporacija, katere sklepe ti vršiš! če si ti indirektno provzročil dotični sklep, nič ne de. Vsaj Ijudje vedo, kaj delajo ia kaj podpisujejo. Učitelj voditelj gotovo ne more zabterati slovenskih dopiso?. Pač pa lahka tudi slovensko rešuje vse dopise ter satn dopisuje tudi višjim oblastim slorensko. Te pravice mu ne more vzeti nobena oblast! In če se te pravice poslužujemo v polni meri, nam se ni potreba bati nikakih sitnosti in šikaa od nikogar, ker bodo tudi dotične oblasti vedele, da iraajo opraviti 8 celim možem, ne pa s polovičarjem in mlačnežem. Ravno nasprotno: pridobili si bomo tudi navzgor veljavo ! Tudi za to je mnogo zgledor. Jaz vsaj ne umem, čemu bi se uradoralo okrajnemu ali pa deželnemu šolskemu svetu na ljubo nemško. Kaj pa oni store nam ua ljubo ? Marsikdo ima opraviti bodisi uradno ali pa zasebno z nemškimi tvrdkami. Iu koliko se jih poslužuje v takem slučaju sloveuakega jezika? Ali bi bilo mogoče, da bi ne izvrševala Lenschner in Lubensky v Gradeu slovenskih naročil z izgovorora, da ne razuraeta slovenščiue, če bi večina slovenskih krajuih šolskih s«tov uaročala v slovenščini? To da misliti marsikaj! če se na Dunaju razume in izvrši slovensko naročilo in še celo v nemškem rajhu, zakaj bi se ne v Gradcu? Čemu bi bili ravno mi Slovenci napram Nemeem tako taktni? Sploh pa tega ne zabteva nobea Bbuon ton", ampak je za nas poniževalno iu sramotno, ker si potem lahko Nemei mislijo, da smo mi manj vreden narod. Zato je zadnji čas, da vržemo ssebetahlapčevskiznak uslužnosti ter nastopamo povsod in vedn-o kot sinovi in hčerenaroda, kisezavedasvojih pravie, četudi je majhen in uboren, kipa hoče živeti in se širiti, če je komu ljubo a 1 i p a n e !