α Matematika v šoli ∞ XIX. [2013] ∞ 41-53 Σ Povzetek Znano je, da uporaba novih tehnoloških orodij omogoča pre- obrazbo poučevalne prakse. Med učitelji je v zadnjem desetletju od novejših tehnoloških orodij postala zelo priljubljena interaktivna tabla (i-tabla). Avtorji številnih tujih in domačih strokovnih član- kov navajajo, da so te preplavile učilnice na vseh stopnjah izobra- ževanja, od vrtca do univerze. V Sloveniji beležimo porast števila i-tabel od leta 2007, zato je rastoče število na šolah leta 2008 bot- rovalo pripravi programa 24-urnega seminarja za učitelje z naslo- vom Interaktiven in dinamičen pouk z i-tablo. Osrednji cilji tega seminarja so izdelava interaktivnega gradiva (i-gradiva), uporaba pri pouku ter evalvacija procesa izdelave in poteka uporabe le-tega. Učitelji v refleksijah, ki temeljijo na lastnih izkušnjah pri delu z i-tablo, pogosto opisujejo i-tablo kot orodje, ki omogoča interakti- ven pouk (i-pouk), pri katerem se učeči učijo bolje in učinkoviteje. V našem prostoru še ni prepričljive raziskave, ki bi podprla izpo- stavljene ugotovitve učiteljev, zato je namen prispevka: – analizirati interaktivna gradiva (i-gradiva) za matematiko z vidika treh prispodob učenja, – ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način so vključene te prispodobe učenja na posameznih interaktivnih prosoj- nicah (i-prosojnicah). Prispevek zaključimo s priporočili za nadaljnje delo na področ- ju izobraževanja učiteljev matematike z namenom izboljšanja kakovosti i-gradiv in pouka matematike ter s smernicami za nadaljnje raziskovanje. Ključne besede: tri prispodobe učenja, interaktivnost, i-gradiva, i-prosojnica, i-tabla, matematika Interaktivnost matemati čnih i-gradiv za i-tablo v lu či treh prispodob u čenja Amela Samboli ć Beganovi ć Zavod RS za šolstvo Interactivity of mathematical i-materials for the i-board in light of three allegories for learning Interaktivnost matemati čnih i-gradiv za i-tablo v lu či treh prispodob u čenja 42 Σ Abstract It is well known that the use of new technological tools enables the transformation of teaching practice. In the last decade, one of the newer technological tools that has been popular among teachers has been the interactive whiteboard (i-board). The authors of various foreign and domestic scientific articles in- dicate that whiteboards overflowed classrooms on all educational levels, from nursery school to university. In Slovenia we can observe an increase of i-boards since 2007. Precisely the growing number of whiteboards in schools was responsible that in 2008, a program was prepared for a 24-hour long seminar for teachers entitled Interacti- ve and dynamic teaching with the i-board. The main objectives of this seminar were working with interactive materials (i-materials), explaining their usage in teaching and evaluating the process of manufacture and usage. In reflections based on their own working experiences with the i- -board, teachers often described the i-board as a tool that enables interactive teaching (i-teaching), where learners learn better and more efficiently. For the moment, we don't have conclusive research which would support the findings of the teachers, so the purpose of the article is to: – analyse interactive materials (i-materials) for mathematics in terms of three metaphors for learning – determine to what extent and in what way these metaphors are included in the individual learning interactive slides (i- -slides). The article concludes with recommendations for future work in the field of education of mathematics teachers in order to improve the quality of i-materials and the teaching of mathematics, including some guidelines for further research Key words: three metaphors for learning, interactivity, i-materials, i-slides, i-board, mathematics 43 α I-tabla, i-pouk, i-gradiva in i-prosojnice V prispevku uporabljamo besedne zveze i-tabla, i-pouk, i-gradiva in i-prosojnice. Z željo po usklajenem razumevanju in uporabi teh besednih zvez jih uvodoma definiramo in opisujemo. Pri oblikovanju zapisov smo izhajali iz obstoječih zapisov v strokovni li- teraturi oz. na novo definirali in opisali tiste, ki so nastale kot odziv na spremembe, do ka- terih je prišlo s prihodom interaktivne table v učilnice. Pod i-tablo razumemo vsako na dotik (s prstom ali pisalom) občutljivo površino, ki je povezana z računalnikom in projektorjem. Sem sodijo table, ki so že v osnovi interaktiv- ne in tudi navadne table, ki se z interaktivni- mi čitalci ali projektorji spremenijo v i-table. Običajno je i-tabla nameščena na steni, lahko pa je tudi na stojalu. Projektor projicira sliko s priključenega računalnika na interaktivno površino table. Računalnik uporabljamo pre- ko interaktivnega zaslona i-table s pripadajo- čimi pisali ali s prsti. Pouk, pri katerem domišljena in osmišlje- na uporaba i-table širi polje interakcije med učečim se, učiteljem in vsebino, imenujemo i- -pouk. Z izrazom i-gradiva želimo ločiti e- in i- -gradiva glede na njihovo uporabo in na- men. Pod e-gradivi razumemo učna gradiva, s katerimi si učitelji pomagajo predvsem pri predstavitvah (na primer »powepointove« prosojnice). Posamezne liste e-gradiva, tako imenovane e-prosojnice, učitelji in učeči se med poukom ne dopolnjujejo in nadgrajuje- jo, gre zgolj za učiteljevo posredovanje infor- macij učečim se. Dodana vrednost i-gradiva je v premišljeni rabi didaktičnega potenciala programske opreme in tehnoloških možnosti i-table, ki omogoča dopolnitev in nadgradnjo tabelne slike, interaktivnost učečih se, prehod od demonstracije učitelja k vključevanju v izgradnjo znanj. Če rečemo, da e-gradiva se- stavljajo posamezne e-prosojnice, velja, da i- -gradiva sestavljajo i-prosojnice. Za uporabo e-gradiv pri poučevanju zadoščata računalnik in projektor, i-gradiva pa uporabljamo pred- vsem na i-tablah. Izhajajoč iz vsebine številnih prispevkov slovenskih učiteljev o i-tabli, ugotavljamo, da prevladuje prepričanje, da je i-tabla pri- pomoček, ki zagotavlja i-pouk, pri katerem se učenci učijo bolje in hitreje (SirIKT 2007 - 2013, VIVID 2007 - 2012, InfoKomTeh 2008 - 2012). Učitelji izhajajo iz lastnih izkušenj pri delu z i-tablo. Pri poučevanju si pogosto pomagajo s preizkušenimi lastnimi/avtorski- mi i-gradivi, narejenimi za delo na i-tabli. [Slika 1] Hkratna uporabniška izkušnja dveh mlajših otrok na i-tabli 44 β Tri prispodobe u čenja V Sloveniji zaenkrat ni raziskave, ki bi prepričljivo podprla omenjene ugotovitve učiteljev praktikov, zato se v prispevku po- svečamo analizi i-gradiv za matematiko z vidika interaktivnosti v luči treh prispodob učenja (tabela 1). Kot teoretično ozadje pri postavljanju smernic za analizo i-gradiv smo izhajali s stališč, ki so jih v zadnjih stotih le- tih razvili psihologi in izobraževalci o tem, kako deluje učenje (Mayer, 2005, str. 168). V nadaljevanju podrobneje opišemo, kako razumemo omenjene tri prispodobe učenja. Pridobivanje informacij je zasnovano na ideji, da učenje pomeni (do)dajanje in- formacij v učenčev spomin. To prispodobo bomo razumeli kot odsotnost interaktivno- sti. V tem primeru je vloga dejavnosti, ki je vključena na i-prosojnici, zgolj zagotavljanje informacije. Pod prispodobo z naslovom krepitev od- ziva razumemo interaktivnost s povratno informacijo. Učitelj, ustvarjalec i-gradiv, z načrtovanjem in vključitvijo dejavnosti na i-prosojnici, ki omogočajo povratno infor- macijo, zagotavlja učencu krepitev odziva. Učenec je v interakciji z i-tablo oz. dejavnost- jo, ki je smiselno umeščena na i-prosojnico. I-tabla je tista, ki sprejme/registrira učenčev odgovor, in ne učitelj. Če je učenčev odgovor pravilen, i-tabla nagradi učenca za pravilen odgovor (zvočno – npr. aplavz, besedilno – npr. odlično, animacijsko – npr. kljukica, ki se pojavi od pravilnem odgovoru) in krepi asociacijo z učno situacijo. Kot najbolj zaželeno prispodobo učenja razumemo konstrukcijo znanja. Konstruk- cija znanja se zgodi, če načrtovane dejavnosti na i-prosojnici spodbujajo učence k obliko- vanju kognitivne reprezentacije o predstav- ljeni vsebini. Vloga i-table je, da usmerja in podpira učenčeva dejanja med interakcijo z njo, ki temeljijo na kognitivni vsebini – izva- jalna interaktivnost. ε Interaktivnost v lu či treh prispodob u čenja Avtorji (Sambolić Beganović, Šavli, Vičič- -Krabonja, 2010) interaktivnost opisujejo kot vlaganje na obeh straneh, tako učitelja kot učečih se, pravično menjavo, povezovan- je, sodelovanje, kjer obe strani nekaj resnič- Prispodoba Vloga učečega se Vloga učitelja Vloga i-table 1. Pridobivanje informacij Pasivni sprejemnik informacij Razdeljevalec informacij Zagotavlja dostop do informacij 2. Krepitev odziva – povratna informacija Pasivni sprejemnik nagrad in kazni Podeljevalec nagrad oz. kazni Pridobiti učenčev odziv in zagotoviti povratno informacijo 3. Konstrukcija znanja Aktivno oblikuje pomene in gradi znanje Usmerjevalec spoznavnih/ miselnih procesov Usmerja učenčevo kognitivno procesiranje med učenjem [Tabela 1] Tri prispodobe, kako deluje učenje (povzeto po tabeli iz knjige O naravi učenja, stran 168) Interaktivnost matemati čnih i-gradiv za i-tablo v lu či treh prispodob u čenja 45 no pridobita. Izhajajoč iz opisanih prispodob učenja (tabela 1) in omenjeno opredelitvijo interaktivnosti, lahko sklepamo, da le tretja vloga učečega se in učitelja nakazuje interak- tivnost. γ U čiteljska i-gradiva Upoštevajoč dejstva priporočil (BECTA, 2004) o i-tabli kot orodju, ki omogoča večjo podporo poučevanju in učenju, je Ministr- stvo za šolstvo in šport (MŠŠ) v letih od 2008 do 2011 z razpisi opremilo okrog 750 osnov- nih in srednjih šol. Hitro rastoče število i-tabel na šolah je narekovalo pripravo izobraževanj učiteljev za smiselno in učinkovito rabo i-table pri po- uku. Zato je v okviru predmetnega področ- ja za i-table, ki je delovalo v projektu E-šol- stvo 1 , nastal 24-urni seminar Interaktiven in dinamičen pouk. Vodilna kompetenca 2 tega seminarja je izdelava, ustvarjanje, posodab- ljanje in objava i-gradiv. Seminarska naloga za učitelje je med drugim obsegala izdelavo in preizkus i-gradiva, kar je bil tudi eden iz- med bistvenih ciljev seminarja. Po številnih izvedbah seminarjev v letih od 2008 do 2013 je bilo v spletni učilnici seminarja oddanih okrog 1080 i-gradiv, od tega 182 i-gradiv za 1 http://www.sio.si/sio/projekti/e_solstvo/ 2 V projektu E-šolstvo razvijamo šest e-kompetenc: http://www.sio.si/sio/projekti/e_solstvo/opis_e_kom- petenc/sest_temeljnih_e_kompetenc/ pouk matematike za 6., 7., 8. ali 9. razred. Največ izdelanih in oddanih matematičnih i-gradiv je za 9. razred za temo geometrija in merjenje (tabela 3). Zahteve za izdelavo i-gradiv Učitelji so na seminarju dobili nabor vse- binsko-didaktičnih zahtev za izdelavo i-gra- div (priloga 1, str. 51), ki temelji na filozofiji TPACK 3 modela (slika 2). Bistvo modela TPACK je razširitev obstoječih vsebinsko- -pedagoških znanj, veščin in spretnosti uči- telja s tehnološkimi znanji, spretnostmi in veščinami, ki so nujno potrebne pri po- učevanju s tehnologijo. Učitelji so v skladu z vsebinsko-didaktičnimi zahtevami za iz- delavo pri načrtovanju, izdelavi in preizkusu i-gradiv smiselno prepletali vsebinska znanja (cilje/vsebine/standarde iz učnega načrta) s pedagoškimi znanji (oblike in metode dela) in pri tem domišljeno in osmišljeno vključe- vali i-tablo 4 v poučevanje in učenje (razvijajo tehnološka znanja, v našem primeru smisel- na in učinkovita uporaba i-table kot orodja). 3 Dostopno na povezavi http://www.tpack.org/ 4 Na trgu (in posledično na naših šola) so prisotni raz- lični tipi i-tabel, ki se razlikujejo po videzu, velikosti, po tem, ali je površina i-table občutljiva na dotik (pi- sanje s prstom) oziroma ali lahko po njej pišemo le s svinčnikom (strojna oprema) in zelo pomembne raz- like so tudi v programski opremi, ki posledično lahko vpliva tudi na pestrost možnosti domišljene in osmiš- ljene vključitve v poučevanje in učenje. Teme učnega načrta 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred Skupaj Geometrija in merjenje 19 28 21 42 110 Aritmetika in algebra 29 17 15 8 69 Druge vsebine 1 1 0 1 3 49 46 36 51 182 [Tabela 3] Število i-gradiv za matematiko 46 Zgradba i-gradiva V nadaljevanju opišemo zgradbo tipične- ga seminarskega i-gradiva. I-gradivo se začne z naslovnico, katere namen je administrativen (avtorji v na- slovu učne teme oz. učne enote predstavijo, komu je i-gradivo namenjeno). Nato sledijo i-prosojnice, na katerih učitelji z različnimi orodji i-table izdelujejo kreativne, domisel- ne interaktivne i-prosojnice, ki predvidevajo ne le fizično ampak tudi kognitivno anga- žiranost učencev v povezavi z izbrano učno vsebino. Namen teh prosojnic je večkraten, od operacijsko-organizacijskih, dokumen- tacijskih, administrativnih do kognitivnih. Nabor didaktično-vsebinskih zahtev semi- narja spodbuja udeležence seminarja, da pri izdelavi i-prosojnic z interaktivno vsebino razmišljajo, kako in na kakšen način ures- ničiti cilje predmeta in aktivneje vključiti učence v izgrajevanje lastnega znanja, veščin in spretnosti. I-gradivo poleg interaktivnih vsebuje tudi i-prosojnice, na katerih učitelji navede- jo učne cilje, ki jih nameravajo uresničiti z izdelanim i-gradivom, predvidene dejavno- sti učitelja in učenca, posnetke/fotografije uporabe i-gradiva pri pouku kot tudi i-pro- sojnice, na katerih je vstavljena povezava do spletnih vsebin z izbrano vsebino ali delov- nih listov z dodatnimi nalogami, navodili … [Slika 2] Model TPACK Interaktivnost matemati čnih i-gradiv za i-tablo v lu či treh prispodob u čenja 47 Ozadje problema V spletni učilnici seminarja so bili učite- lji povabljeni, da izpolnijo vprašalnik. Med drugim smo jih spraševali tudi o prednostih i-table. Učitelji so kot pomembne prednosti dela z i-tablo pogosto izbrali možnost, da je z vključevanjem i-table oziroma z delom na i-tabli pouk postal bolj kakovosten, bolj di- namičen in interaktiven 5 . K preučevanju posameznih i-prosojnic nas je vodila/usmerjala želja po »eksaktnih/ konkretnih podatkih«, ki bi podprli izpo- stavljene prednosti uporabe i-table. Zato je namen prispevka ugotoviti, v kolikšni meri učitelji matematike vključujejo zgoraj opisa- ne prispodobe učenja v dejavnosti na i-pro- sojnicah in katera prispodoba prevladuje. Posredno bodo rezultati analize pokazali, v kolikšni meri je poučevanje s pripravljenimi 5 Kvalitetnejši, ker so načrtovali, izdelali in uporabili i-gradiva, dinamičen, ker delo z i-tablo olajša in po- speši delo pri pouku, interaktiven, ker delo z i-tablo zagotavlja povratne informacije učečim se. i-gradivi interaktivno ter kateremu pristo- pu k poučevanju so učitelji bolj naklonjeni: v tehnologijo usmerjenemu ali v učenca usmerjenemu (tabela 2) η Analiza in ugotovitve Za pouk matematike v 6., 7., 8. ali 9. razre- du je v spletni učilnici v času pisanja prispev- ka bilo objavljenih 182 i-gradiv, med njimi največ za 9. razred, za temo geometrija in merjenje. V nadaljevanju se zato posvečamo analizi učiteljskih i-gradiv za 9. razred, tema geometrija in merjenje z vidika vključevanja treh prispodob učenja. Predmet preučevanja so bile le i-prosojnice, na katerih so učitelji načrtovali ne le fizično ampak tudi kogni- tivno aktivnost in angažiranost učencev v zvezi z izbrano učno vsebino. V pregledo- vanje nismo vključili i-prosojnic, na katerih prevladuje administrativni namen (učni cilji, navodila za uporabo i-gradiva, dejavnosti učitelja in učencev, seznam literature, viri slik, fotografije kot dokazila uporabe v raz- Pristop Osrednje vprašanje Vloga tehnologije Cilj Usmerjen v tehnologijo Kaj lahko naredi tehnologija? Pomaga učitelju pri poučevanju Uporabiti tehnologijo za poučevanje Usmerjen v učenca Kako deluje človeški um? Pomaga učencu pri učenju Prilagoditi tehnologijo za učenje [Tabela 2] Pristopa k poučevanju (povzeto po tabeli iz knjige O naravi učenja, stran 166) [Slika 3] Izsek iz vprašalnika za udeležence seminarja 48 redu) in druge i-prosojnice, ki so odstopale od vsebinsko-didaktičnih zahtev za izdelavo interaktivne i-prosojnice/i-gradiva. Analizirali smo 25 od 42 (60 %) i-gradiv za 9. razred. Pod drobnogled treh prispodob učenja smo vzeli 141 i-prosojnic. Če je na kateri i-prosojnici bilo prisotno več vidikov prispodob učenja, smo upoštevali tisto pri- spodobo, pri kateri je bila prisotna višja ko- gnitivna angažiranost učencev 6 . Zaradi lažje predstavitve, kaj razumemo pod i-prosojnico, ki vsebuje dejavnost/-i, namenjene bodisi pridobivanju informacij, krepitvi odziva ali konstrukciji znanja, po- dajamo tri primere i-prosojnic, na katerih je omenjeno prikazano/razvidno. Primeri i-prosojnic Slika 4 prikazuje i-prosojnico z dejavno- stjo za pridobivanje informacij brez interak- tivnosti. Učitelj učencu s pomočjo sheme/ grafičnega organizatorja napove matematič- ne pojme v povezavi s kvadrom in kocko, ki se jim bodo posvečali v okviru učne enote. Odločitev učitelja, da pojme predstavi s po- močjo grafičnega organizatorja, je v skladu s pomembnimi spoznanji iz raziskav na pod- ročju kognitivne znanosti. Ljudje imamo dva ločena kanala za sprejemanje verbalnih in vizualnih gradiv (Paivio 1986, 2007). Bad- deley in Sweller (1999) ugotavljata, da lah- ko v vsakem od kanalov sočasno obdelamo le majhne količine informacij. Pripravljena dejavnost na prikazani i-prosojnici učencu omogoča sprejemanje informacij preko vi- zualnega kanala, učenec si sliko zapomni kot celoto, deli te celote pa vsebujejo informacije o kocki in kvadru. 6 Hierarhija prispodob učenja glede na kognitivno an- gažiranost učencev je razvidna iz tabele 2. I-prosojnica, ki je prikazana na sliki 5, predvideva interaktivno dejavnost, ki omo- goča pridobitev učenčevih odgovorov in ta- kojšnjo povratno informacijo. Učenčeva dejanja ob i-prosojnici vključu- jejo naslednje faze/korake: 1. Prebere besedilo/izjavo. 2. Poišče pravilen/ustrezen formulo in ga združi z besedilom/izjavo. 3. Preveri, ali je pravilno združil besedilo in formulo. Vloga tehnologije pri prikazani dejavno- sti na i-prosojnici je pridobiti učenčev odziv in zagotoviti povratno informacijo, učitelje- [Slika 4] Primer i-prosojnice brez interaktivnosti (pridobivanje informacij) [Slika 5] Primer i-prosojnice, ki vključuje takoj- šnjo povratno informacijo Interaktivnost matemati čnih i-gradiv za i-tablo v lu či treh prispodob u čenja 49 va vloga pa je, da s primerno »nagrado« ob pravilnih rešitvah krepi učenčevo asociacijo z učno situacijo. Dejavnost i-prosojnice, prikazane na sliki 6, omogoča učencu, da aktivno oblikuje poj- me in gradi lastno znanje. Učitelj je osmislil dejavnost, pri kateri učenčeva dejanja teme- ljijo na kognitivni vsebini. Vloga i-table je, da pridobi učenčev odziv in zagotovi ko- gnitivno procesiranje med učenjem, učitelj je tisti, ki zagotovi povratno informacijo in usmerja miselne procese. Ugotovitve Ugotovljeno je bilo, da med 141 pregleda- nimi i-prosojnicami prevladujejo i-prosojni- ce, namenjene pridobivanju informacij (69 i-prosojnic, 49 %), nato sledijo i-prosojnice z elementi, ki spodbujajo, omogočajo takoj- šnjo povratno informacijo in krepitev odziva (57 i-prosojnic, 40 %), najmanj je pa tistih i-prosojnic, ki zagotavljajo kognitivno pro- cesiranje med učenjem in usmerjajo miselne procese (15 i-prosojnic, 11 %) (priloga 2 na str. 52). γ Zaklju ček Z analizo matematičnih i-gradiv smo na manjšem vzorcu (25 od 182 i-gradiv, 14 %) prikazali/pokazali: – kako učitelji matematike razumejo in- teraktivnost in učinke interaktivnost na učenje matematike, – v kakšnem razmerju načrtujejo interak- tivne dejavnosti učencev in – katero izmed treh prispodob učenja vsebuje načrtovana interaktivnost (pri- dobivanje informacij, takojšnja povrat- na informacija s krepitvijo odziva ali konstrukcija znanja). Analiza je pokazala, da učitelji interaktiv- nost i-table razumejo zlasti kot fizično in- teraktivnost (učenec na i-tabli nekaj napiše, nariše, poveže, vstavi, skrije, odkrije ...) in so manj vešči prepletanja obstoječih vsebinsko- -pedagoških znanj s tehnološkimi možnost- mi, ki jim jih ponuja strojna in programska oprema i-table. Kljub ugotovitvam, ki so v prid i-prosojni- cam, s katerimi učitelji le posredujejo infor- macije učencem, ne smemo prezreti majhne- ga a spodbudnega premika od predstavitvenih e-prosojnic, ki poslušalcem zgolj ilustrirajo ali posredujejo informacije, k i-prosojnicam, ki omogočajo učečim se konstrukcijo znanja bodisi preko takojšnjih povratnih informacij ali interaktivnih dejavnosti za spodbujanje kognitivnih/miselnih procesov. Opaziti je bilo, da se učitelji pri načrto- vanju in izdelavi i-prosojnic zavedajo po- membnih spoznanj iz raziskav na področju kognitivne znanosti ter izkoriščajo oba loče- na kanala (kanala za sprejemanje verbalnih in vizualnih gradiv) z vključitvijo tako be- sedilnih kot tudi multimedijskih elementov [Slika 6] Primer i-prosojnica z dejavnostjo, ki spodbuja konstrukcijo znanja Sestavi mrežo kocke! 50 (slike, zvoki, posnetki, simulacije, apleti...). V nadaljevanju bi veljalo raziskati, kako in v kolikšni meri upoštevajo načela multimedije v izobraževanju pri izdelavi i-gradiv (načelo bližine in povezanosti, načelo modalnosti, načelo odvečnosti ... Mayer (2005)). Do i-gradiv, v katerih bi prevladovale de- javnosti na i-prosojnicah, ki vodijo k aktiv- nemu oblikovanju pojmov in gradnji znanja, je še dolga pot. Narejen je prvi in pomemben korak, premik od učiteljevega monologa in demostracijskosti k vlaganju na obeh stra- neh, soodvisnosti in dopolnjevanju. Bučarjeva (2011) ugotavlja, da smo v Slo- veniji prešli fazo seznanitve z novo tehno- logijo in že uvajamo njene koristi in temu soglašamo tudi z rezultati opravljene analize matematičnih i-gradiv. Večina učiteljev je v fazi izobraževanja integrirala i-tablo v svoje vsakdanje poučevanje. Tisti učitelji, ki pa se z njo ukvarjajo že dalj časa, so prešli iz zače- tne faze seznanitve z i-tablo v zadnji dve fazi preusmerjenosti in evolucije (Hooper, 1995). Dejstvo je, da vsaka novost sproža po- misleke, dvome ter da se dobro počutimo v okolju, ki nam je znano, zato si ne želimo sprememb. Hkrati pa podzavestno vedno znova zdrsnemo v uporabo tega, kar nam je kot novost povzročalo težave in pomisleke. Za kakovostno izvedbo pouka je zato nujno, da se nam ta zdrs ne zgodi podzavestno in nepremišljeno, pač pa da gre za premišljen in osmišljen proces (Sambolić Beganović in dr., 2011). Interaktivnost matemati čnih i-gradiv za i-tablo v lu či treh prispodob u čenja 51 [Priloga 1] Nabor vsebinsko-didaktičnih zahtev za izdelavo i-gradiv SEMINAR INTERAKTIVEN IN DINAMI ČEN POUK Z I-TABLO Vsebinsko-didakti čne zahteve za izdelavo i-gradiva za uporabo na i-tabli Splošno V svojem didaktičnem gradivu uporabite vsaj 4 i-prosojnice. Naslovnica Izdelajte naslovnico, ki vsebuje ime in priimek, področje/predmet in temo oz. učno enoto. Na naslovnico vstavite sliko, ki je ustrezno vsebinsko povezana s temo oz. učno enoto. Vstavljanje priponk/ povezav V svojem gradivu predvidite povezavo na vsaj en dokument (e-prosojnice in/ali urejevalnik besedil), ki didaktično smiselno dopolnjuje gradivo (npr. priprava na pouk, učni list, dodatne naloge ipd.). V svojem gradivu predvidite povezavo na vsaj eno spletno stran, ki didaktično dopolnjuje izbrano učno temo (npr. dodatne naloge v spletu, kviz, animacije, slikovno gradivo). Vstavljanje ciljev, dejavnosti učencev in učitelja V gradivo vstavite učne cilje, ki jih boste uresničili z izdelanim gradivom, ter predvidite dejavnost učitelja in učencev, tj. na vsaki i-prosojnici dopišite navodila/opombe za delo. (Pojasnite, kaj naj učitelj počne s to i-prosojnico.) Uporaba interaktivne i-prosojnice v razredu Eno izmed i-prosojnic dopolnite, s čimer boste prikazali njeno rešitev oz. tabelsko sliko iz razreda (npr. i-prosojnico podvojite in ji dodajte opombe, ki so (bi) nastale med učnim procesom). Dokazila o uporabi v razredu V gradivo vključite fotografije ali posnetek rabe ene izmed i-prosojnic na i-tabli v razredu, ki je: bodisi posnetek reševanja/dopolnjevanja tabelne slike, nastale med učnim procesom (npr. posnetek s kamero ali telefonom), ali posnetek učenčevega dela na i-tabli, narejen z video zapisovalnikom (orodjem, ki ste ga spoznali na drugem srečanju). Vstavljanje slik in navajanje virov Na i-prosojnicah uporabite slikovno gradivo iz galerije ali iz drugih virov, pri čemer navedite vir. Interaktivna i-prosojnica z osnovnimi orodji V gradivu uporabite lastno kreativno interaktivno vajo, narejeno z osnovnimi orodji i-table (npr. tabelo, miselni vzorec, igro spomin). Uporaba naprednejših orodij Izdelajte čarobno škatlo ali uporabite katero drugo naprednejše orodje, ki ste ga spoznali na drugem srečanju (posnetek z video zapisovalnikom, uvoz/izvoz ppt) in s katerim boste omogočili višje stopnje interaktivnosti, tj. dali takojšno povratno informacijo. Splošna didaktična vrednost gradiva Didaktično gradivo ob zaključku seminarja oblikujte tako, da bo izkazovalo učno ciljno usmerjeno celoto, primerno za obravnavo teme v razredu, in bo imelo oznako CC. Nastalo v okviru razvojnega dela področja za i-table, projekt e-Šolstvo, 2007-2013 52 δ Viri in literatura: 1. Dumont, H. Istance, D. Benavides, F. (2013): O na- ravi učenja. Uporaba raziskav za navdih prakse [on- line].Ljubljana: marec 2013. [Citirano 1. 7. 2013]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.zrss.si/ pdf/o-naravi-ucenja.pdf 2. Ball, B. (2003). Teaching and learning mathematics with an interactive whiteboard. Micromath,19(1) 3. Becta (2004), Getting the most from your interactive whiteboard, A guide for primary schools dostopno na http://www.dit.ie/lttc/media/ditlttc/documents/get- tingthemost.pdf 4. Paivio, A. (1986). Mental Representations: A Dual Co- ding Approach, Oxford University Press, OxfordErl- baum, Mahwah, NJ 5. Paivio, A. (2007). Mind and its Evolution, Erlbaum, Mahwah, NJ 6. Baddeley, A. (1999). Human memory, Allyn and Ba- con, Boston 7. Sweller, J. (1999). Instuctional Design in Tecnical Are- ay, ACER Press Camberwell, Australia 8. Mayer, R. E. (ur.) (2005). The Cambridge Handbo- ok od Multimedia Learning, Cambridge University Press, New Y ork. 9. Sambolić Beganović, A., Šavli, V., Vičič Krabonja, M.. Ali je za interaktiven pouk nujno potrebna teh- nologija? = Is technology necessary for making les- sons interactive?. V: Bačnik, A. (ur.), Trstenjak, B. (ur.), Blagus, K. (ur.), Kosta, M. (ur.). Mednarodna konferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT Teme učnega načrta 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred Skupaj Geometrija in merjenje 19 28 21 42 110 Aritmetika in algebra 29 17 15 8 69 Druge vsebine 1 1 0 1 3 Skupaj 49 46 36 51 182 [Priloga 2] Razpredelnica o številu posameznih i-prosojnic Interaktivnost matemati čnih i-gradiv za i-tablo v lu či treh prispodob u čenja 53 - SIRIKT 2011, Kranjska Gora, 13.-16. april 2011, 13th-16th April 2011. (Zbornik). Ljubljana: Miška, 2011, str. 112-118.http://prispevki.sirikt.si/datoteke/ sirikt2011_zbornik.pdf. [COBISS.SI-ID 68208897]  10. Bilten e-šolstvo, 2011, št. 6, Dostopno na spletnam naslovu http://www.sio.si/fileadmin/dokumenti/ bilteni/E-solstvo_BILTEN_06-2011_FIN_screen.pdf 11. Bučar, U. (2011): Uporaba interaktivne table pri pouku geometrije v prvem razredu osnovne šole, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. 12. Hooper, S., Rieber, L. P. (1995): Teaching with tech- nology, Teaching: Theory into practice, A.C. Ornstein (ed.), Needham Heights, MA: Allyn and Bacon, str. 154-170.