Cenjene bralce obveščamo, da zaradi božičnih praznikov Primorski dnevnik ne bo izšel jutri, v torek, 25. in v sredo, 26. decembra. Ponovno bo časopis med bralci v četrtek, 27. decembra. Primorski NEDELJA, 23. DECEMBRA 2007 Št. 303 (19.086) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € št- CENA - V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) schengen - Včeraj ob prisotnosti številnih državnikov uradna prireditev na Škofijah Brez meje v Evropi Portugalski predsednik vlade Jose Socrates predal štafeto predsedovanja EU Janezu Janši Vernemu neverniku Dušan Jakomin, duhovnik Pošiljam ti božično voščilo. Božič! Kaj vse zaobjema ta beseda: toplino, dobroto, spomine, želje, a božični čas je tudi čas poln vabil in načrtov, saj mu sledi še novoletno praznovanje. Kam bom šel? S kom, kako? To so pogosta vprašanja, ki kažejo predvsem na hlastajoče iskanje nečesa »izven sebe«. A za božič poišči in najdi predvsem samega sebe. Kje in kako? Morda v domačem krogu, v lastni družini, posebno če so v njej otroci, vnuki, ali pa ob branju knjige, izbrane za te dni, morda v srečanju s prijateljem ali dobrim znancem, tudi v zbranem obisku cerkve, ko ni v njej nikogar, z ogledom jaslic. Išči in najdi predvsem sebe v okolju, ki je kdaj vse preveč kričeče in moteče. Kdor rešuje svoje probleme z jemanjem mamil, z utapljenjem v alkoholu ali v neurejeni spolnosti, mu bo morda zgornji nasvet odveč, čeprav ve, da za trenutnim užitkom zevata v začaranem vrtincu odvisnosti praznina in nezadovoljstvo. Božič pa nam prinaša drugačen nauk: nauk pristnosti, iskrenosti, preprostosti in ponižnosti, nauk sprejemanja drugega, različnega. To je nauk, ki ne prihaja iz palač, pač pa iz revnega hleva. Od svojega rojstva nas Kristus uči do križa, do vstajenja, do danes. Božič kot šola življenja z odgovori na nešteta vprašanja ob težkih preizkušnjah. Dragi verni nevernik, voščim ti pristno doživetje božične skrivnosti. Naj ne gre mimo tebe zaman! ÖW I \m/ ÖT I ODPRTO HI» ifirv """"I M! 10.00-13.00/16.00-19.00 £]_> Jutri, 24. ititOli 9.00 -13.00 /16.00 - i9.oo)CEraa Boljimec - na Trgu tel, E14C).22Sn92 JJJl Audi GOSPODARSKA VOZILA PACMlCa GUŠTIN Pooblaščena Mehanična Delavnica in Avtokaroserija OBRTNA CONA ZGONIK Ul. Proseška Postaja, 29/a ZGONIK (TS) Tel. 040.225343 • Fax 040.2529507 e-mail: assistenza@gustin.autogerma.it 2 Nedelja, 23. decembra 2007 BREZ MEJE schengen - Uradna prireditev na Škofijah Evropa nazdravila padcu meje med Italijo in Slovenijo Slovenska vlada je od Portugalske sprejela predsedovanje Evropske unije ŠKOFIJE - Pod velikim belim šotorom na bivši italijansko-slovenski meji se je včeraj popoldne zgodil dvojni praznik. Evropska unija je nazdravila odpravi državne meje, Portugalska pa je Sloveniji predala šestmesečno predsedovanje EU. Janezu Janši (pozdravil je tudi v italijanščini) je »štafetno palico« izročil portugalski kolega Jose Socrates, vseevropski pečat prireditvi je dal predsednik EU Jose Manuel Barroso. Italijanski notranji minister Giuliano Amato je prepričan, da bo padec meje še dodatno zbližal italijanski in slovenski narod, Riccardo Illy pa je izpostavil povezovalno vlogo Furlanije-Julijske krajine. Prireditev pod šotorom (zanjo je poskrbela Slovenija) je izzvenela zelo uradno, a hkrati tudi praznično. Nagrado za najbolj simpatičnega državnika bi si gotovo prislužil Socrates, Janša pa ni mogel skrivati zadovoljstva, ko mu je Portugalec podaril navtični kompas, ki ga bo še kako potreboval pri predsedovanju EU. Program sta napovedovala Lorella Flego v slovenščini in Andro Merku v italijanščini. Zdravljico je uvodoma zaigral orkester slovenske policije, Fra-telli d'ltalia italijanski policisti, skupaj pa evropsko himno. Glasbeno-pevski vložki so bili prijetni, kar je dalo približno poldrugo uro dolgi prireditvi neprotokolarni značaj. Po uvodnih pozdravih županov Kopra in Milj Borisa Popoviča in Ne-ria Nesladka je Janša dejal, da si pred 15 leti ni upal nihče niti sanjati tega, kar se danes dogaja. Ko je bila še Jugoslavija so streljali na mejne prebež-nike, lahko pa si končal v zaporu, če si v državo »pretihotapil« knjigo. Združevanje Evrope še ni končano. S padcem meje se bosta najbolj okoristili tukajšnji manjšini, ki bosta še bližji matičnima državama in narodoma. Slovenija vstopa v schengenski prostor, prostor večje svobode in varnosti, je dejal njen premier. EU se bo razširila na države zahodnega Balkana, ki potrebuje stabilizacijo, kar bo eden največjih, če že ne morda največji izziv slovenskega predsedovanja Uniji. Na to vprašanje je opozoril Barroso, ki je označil Slovenijo kot velik zgled za zahodni Balkan, Slovenijo in Italijo pa tudi kot pionirki širitve EU. Odprava državne meje predstavlja po njegovem okrepitev svobode in istočasno tudi varnosti, saj je Bruselj za var- Slovenski zunanji minister Rupel in italijanski notranji minister Amato, spodaj pa napovedovalca prireditve na Škofijah Andro Merku in Lorella Flego kroma nost »zunanjih« mej EU potrosil kar dve milijardi evrov. Da se ljudje z odpravo meje nimajo kaj bati na področju varnosti je prpričan tudi Amato, ki pa so ga na Škofijah zanimali predvsem odnosi med Italijo in Slovenijo. Razlike med državama in narodoma se manjšajo, ta naš večnarodni in večjezični prostor pa postaja ena sama velika celota. Evropska unija bo res Evropa ljudi, če bo znala svoje institucije še bolj približati hotenjem in pričakovanjem ljudi, je poudaril italijanski notranji minister. »Danes praznujemo najboljše, kar Evropa premore. Praznujemo vrednote, ki so vedno navdihovale evropsko združevanje,« je ponosno povedal Socrates. Sloveniji je zaželel, da bi izpolnila vse cilje. Nad Škofijami in miljskimi hribi je nato zaživel ognjemet, voščilo Sloveniji za vodilno vlogo v EU in tukajšnjemu prebivalstvu, da bi res uživalo ob odpravi meje. S.T. Vsem sodelavcem kakor tudi najširši javnosti želimo vesel Božič in mnogo sreče v letu 2008, ko bomo lahko v duhu nove Evrope še okrepili medsebojno sodelovanje in poglobili skupna snovanja. Svet slovenskih organizacij škofije - Po ljudskem slavju še protokolarna prireditev Par ur v osrčju Evrope Janez Potočnik:»Dogodek je pomemben za vse Evropejce«- V šotoru približno 800 gostov ŠKOFIJE - Po splošnem ljudskem slavju, ki so ga v četrtek ponoči soustvarjali Slovenci in Italijani od Trbiža do Milj oz. Evropejci od Estonije do Malte, je napočil čas za velike uradne slovesnosti. Visoki predstavniki evropskih institucij, slovenske in italijanske vlade ter krajevnih uprav so včeraj obeležili dogodek pri bivšem mejnem prehodu Škofije, Trst pa je bil za par ur osrednje prizorišče uradnega evropskega dogajanja. To se pred tem še ni zgodilo. Veliki šotor je stal na območju, ki se je do četrtka imenovalo »nikogaršnja zemlja«, sedaj pa je zemlja vseh. Napolnilo ga je 800gostov, 270 akreditiranih novinarjev, fotografov in snemalcev ter organizatorji in spremljevalci. Prvi so se pokazali manj znani obrazi, od 15. ure dalje so začeli prihajati visoki politični predstavniki, zlasti slovenski: ob predsedniku vlade Janezu Janši je bil prisoten v bistvu ves politični vrh. Italijansko vlado je zastopal notranji minister Giuliano Amato s podtajnikoma Milošem Budinom in Ettorejem Rosatom, »Evropo« pa predsednik komisije José Manuel Barroso, komisarja Franco Frattini in Janez Potočnik ter predsedujoči EU, portugalski premier José Socrates. V parkirišču je medtem čakala prava vojska uradnih avtomobilov z ozeblimi šoferji. Evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik je pred prireditvi- jo povedal, da so uspehi Slovenije plod dolgoletnega dela. »Trenutek je pomemben za vso Evropo, ker pada bivša železna zavesa in vsi se spomnimo dolgega čakanja ter strahu pred prečkanjem meje. Pred leti sem koordiniral medresorsko skupino za pripravo na vstop v schengensko območje. Sodelovalo je 12 ministrstev in naloga ni bila lahka, kolegi pa so jo tudi pozneje dobro izpeljali« je dejal Potočnik. Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je podčrtal napredke Slovenije v zadnjih letih: »v našem času smo doživeli osamosvojitev, mednarodno priznanje, vstop v EU in v evroatlantske ure- ditve, pa še prevzem evropske valute in brisanje mej; vse to je nekaj posebnega«. Med gosti iz Trsta je bil tudi »kriško-nemški« pisatelj Veit Heinichen, ki se je rodil na jugozahodu Nemčije in je pogosto potoval v Švico in Francijo: »cariniki so imeli povsod enake navade... V teh dneh pa opažamo, da so nacionalisti izgubili argumente in ostali brez besed: to je kar zabavno. Ob robu praznovanj upam, da bo v EU kmalu vstopila še Hrvaška«. Prireditvi, ki sta jo vodila Lorella Flego in Andro Merku, je sledila zakuska: »prigrizek« je vključeval jedi od svinjine do rib, svojo vlogo pa je odigral tudi kraški pršut. (af) ^enemini/konzidtU/c^lefiuMike/ SlownLj& w *%tslu/ namesto osebnih čestitk vošči vsem pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Italiji vesele božične praznike in veliko sreče in uspehov v letu 2008 Vesel božič in srečno 200V >r rnsi-îf iTÇÎT M I ■ if-í" JL ★BAR ★SLADOLEDI ★POSLOVALNICA TOTOCALCIO DIRKA TRIS SUPERENALOTTO Igrate lahko tudi ob NEDELJAH ZJUTRAJ PROSEK 140 -Tel. 040/225286 Gostila .va liil' Giorgio in Amalija Skabar voščita vsem klientom vesel Božič Erta S.Anna 63 - TRST Tel. 040.810368 H on: L KKSTA\ RACIJA ^tfi/ic o¿Jf<>Ut /&&f A KAVARNA GRUDEN m GRUDEN H Ji [Si-J KI lil TEL. ÍU0.Í27.Í.W casote/ tobaxarna ï. T. Hlí. H.H i-H. KIJU.J k IJJ želi vesel Božič Bukavec in srečno 2008 fitti i. .'fi.. paiWflU dsKn? fih/tki J/ PROSEK, J bit - tet, a^JdjUO _Kp fiii^mimfl ulraj ntlprta mhiii Bar Maketam MAKADAM sne di VallenariL. & C. PROSEK - PROSECCO 1 - Tel. 040 251043 voščila vsem zvestim strankam Tel. 040 200232 NABREIINA120 Fax 040 20n 88 e-mail: boris.zidaric@tin.it Drogerija - Drogheria za dom in nego - casa e persona Prosek/ Prosecco, 140 - ul./ vio S. Nozorio, 3 Tel. 040 2528105 DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU nova najemnika PETER in NATALIJA (G) PROSEK 280 (G) td. 040/225039 RIBJE SPECIAUTETE PRVOVRSTNE DOMAČE IEDI IN DOMAČA VINA V SREDIŠČU VASI zaprto ob sredah PEKARNA DAVORIN STAREC T Prosek 138 (postaja avtobusov št. 42, 44) tel: 040-225257 GOSTILNA "LUXA" domača kuhinja • ribje specialitete PROSEK 539 TEL. 040 225398 SARABANDA * trafika * časopisi * papirnica PROSEK - Ul. S. Nazario 44 - Tel. / Fax 040.225961 Tj DRUŠTVENA GOSTILNA KONTOVEL naji G.Papucci & C. DOMAČA KUHINJA IN DOMAČE VINO Kontovel 152 - Tel. 040225168 MESNICA DA FUFO s'.tí.iIHesoh s r¡ í"al; " ti; u Kak J ( i PROSEK - Ul. S. Nazario 46 - TRST - Tel. 040 2528145 • ZELEZNINA • BARVE • GOSPODINJSKE POTREBŠČINE • ORODJE SAFE Društvena gostilna v Gabrovcu Savina & Anna Gabrovec, 24 ^^J«/^^ Tel. 040 229168 Tipične kraške jedi Vrt - Velika dvorana - Parkirni prostor _Zaprto ob torkih in sredah_ Restavracija želi/ us&m/1 t&s&t uv smeno/ 2008 Kontovel št. 453 - Tel. 040 225393 PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM PREGLEDI S TV KAMERO IN ZIDARSKA DELA e V NOVI OBRTNI CONI ZGONIK \ PROSESKA POSTAJA 29/C TEL. 040 25280113 - FAX 0402528124 v e-mail: info@danev.it y Ovetličarpa Uošči vesel Bož in sreMo^2008! K2 Pro el. 04(3 13H 450 POTOVALNI URAD m Aurora viaggi TRST - ul. Milano, 20 - tel 040631300 fax 040365587 - www.auroraviaggi.com 4G 4 Nedelja, 23. decembra 2007 BREZ MEJE schengen - Razgovor s predsednikom Dežele Illyjem »Brez meje bo postransko, kje boš živel in kje delal« Predsednik Dežele Riccardo Illy (kroma) TRST - »To je najpomembnejši dogodek mojega življenja«. Riccardo Illy velja za zadržanega človeka, predsinočnjim na sedaj že bivšem mejnem prehodu Robič-Štupica v Benečiji pa ni skrival svojih čustev in svojega velikega zadovoljstva. Ljudje, ki ga poznajo in ki spremljajo njegovo delovanje, ga niso nikoli videli tako zadovoljnega, skoraj srečnega. Kaj se je torej zgodilo predsednik Illy? S slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom sva se spoznala, ko sem bil župan Trsta, on pa župan Ljubljane. V teh letih sva bila v stalnem stiku, danes lahko rečem, da sva prijatelja, ki sva kot taka sodelovala pri "žaganju" mejne zapornice. In ko si v družbi prijateljev, se vedno dobro počutiš. Kaj pa vzdušje? Enkratno. Ljudje so bili navdušeni. Kar me je najbolj presenetilo je bila pozitivna človeška energija, ki je prevevala ta dogodek. Prebivalci Nadiških dolin v Italiji in Posočja v Sloveniji sicer sodelujejo že dolgo let. Tokrat pa, kot da bi se jim odvalil kamen iz srca. Res nepozabni občutki. Ko ste bili župan Trsta ste si sploh predstavljali, da bodo meje med Italijo in Slovenijo kdaj padle? Če sem iskren, mi to ni prišlo niti na misel, kaj šele, da bi to predvideval. Takrat se je razmišljalo komaj o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji, kaj šele o njenem vstopu v Unijo. Prvega maja 1995 smo se veselili vstopa Avstrije v EU. Kdor je razmišljal o Sloveniji, so ga obravnavali skoraj kot utopista ali sanjača. Danes se je to uresničilo... To je dokaz, da se tudi sanje kdaj pa kdaj uresničijo. Vi ste bili župan, ko je tedanja Ber-lusconijeva vlada postavila veto nad pridruženim članstvom v EU. Se še spominjate tistih časov? Še kako. To so bili zame zelo bridki trenutki. Z ministrskim predsednikom Silviom Berlusconijem in z zunanjim ministrom An-toniom Martinom sem bil v dobrih odnosih. Žal so na kongresu Forza Italia sprejeli priporočilo tržaške poslanke Marucci Vascon za veto nad pridruženim članstvom Slovenije. In kaj se je potem zgodilo? Berlusconijeva vlada je to priporočilo zelo hitro udejanila s formalnim sklepom. Govoril sem z ministrom Martinom, ki je sicer priznal, da je veto napaka, vlada pa ga je vseeno takoj uveljavila. Problem je rešila šele Dinijeva vlada, ki je nasledila Berlusconijevi... Tako je. Berlusconi je padel in na njegovo mesto je prišel Lamberto Dini. Večkrat sem o tem govoril z zunanjo ministrico Su-sanno Agnelli, ki je s t.i. kompromisom Šolana sprostila ta vozel. Zaplet se sicer ni rešil takoj. Napetosti so trajale še nekaj časa, Di-nijeva vlada pa je ubrala pravo pot, ki je potem privedla do pridruženega članstva Slovenije v EU. Kakšne učinke bo imel padec meje za Furlanijo-Julijsko krajino? Pozitivne učinke za ljudi in za podjetja. Brez meje bo čisto postransko, kje bo človek delal in kje bo živel. Ljudje se bodo na splošno več premikali. Kot se temu pravi, bomo vsi več mobilni. In to v obe smeri. In kaj bodo izbrali? Živeli bodo tam, kjer so splošni pogoji boljši. Tam kjer so boljši servisi, kjer so boljše šole, bolj učinkovite zdravstvene storitve in tako naprej. Kaj pa učinki za podjetja in gospodarstvo na sploh? Isti kot za ljudi. Razvoj podjetij je odvisen od splošnih gospodarskih, davčnih in družbenih pogojev. Brez meje se bodo tudi podjetniki odločali za izbire, ki bodo za podjetja bolj privlačne. Mobilnost pa bo zadevala tudi kulturo, muzeje, prevoze itd. Skratka radikalne novosti za vse. Slovenska in italijanska manjšina sta prvi nazdravili na odpravo meje. Sta imeli za to razloge? Nedvomno. Pripadniki manjšin bodo imeli največ koristi od padca meje. Obvladajo oba jezika, so doma v večjezičnem in večkulturnem okolju, kar predstavlja prednost in enkratno razvojno možnost. Škoda le za italijansko skupnost na Hrvaškem. Upam, da meja v Istri ne bo ostala zaprta in da se bo olajšalo pretok obmejnega prebivalstva. Problem se bo rešil z vstopom Hrvaške v EU. Upam, da bomo to doživeli že v začetku leta 2010. S.T. bazovica-lipica - Včeraj zjutraj so padec meje proslavili tudi na edinem mejnem prehodu v Občini Trst Čas je, da spoznamo jezik, kulturo, zgodovino • 1 • 1 • V* • »H • svojih sosedov in skupaj zazmmo v novi Evropi Padec schengenske meje, ki je zaznamoval ta predbožični vikend, so proslavili tudi na mejnem prehodu Bazovica - Lipica, edinem, ki leži na območju Občine Trst. Kočije, v katere so bili vpreženi beli lipicanci, so pripeljale vrsto javnih upraviteljev, v sprevodu, ki je krenil iz Bazovice, pa so stopale predvsem narodne noše, otroci, domačini. Tudi ta proslava je bila v prvi vrsti ljudski praznik: k njegovemu uspehu so pripo-mo gli šte vil ni pro sto volj ci, od čla nov zdru že nih pevskih zborov in godb, otrok, skavtov, obmejne policije, gmotno pa so ga podprli Zadružna kraška banka, Občina Trst in Pršutarna Lokev. Učenci obmejnih osnovnih šol so seboj prinesli »evropske balončke« modre in rumene barve, skavti in taborniki so si izmenjali luč miru ter dvignili evropsko, italijansko in slovensko zastavo. Združeni pevski zbori so zapeli evropsko himno, tisto Odo radosti, ki jo je davnega leta 1875 spisal Friedrich Schiller, uglasbil pa Ludwig van Beethoven: udeleženci včerajšnjega slavja so jo poslušali v italijanskem in slovenskem prevodu. Sledili so pozdravni nagovori številnih javnih upraviteljev, začenši s predsednikom vzhodnokraškega rajonskega sveta Markom Mil-kovičem. Ta meja, ki so nam jo vsilili pred šest- desetimi leti, je ločila teritorij in ljudi, a zahtevala tudi marsikatero žrtev in netila sovraštvo. Slednjega je občutil tudi na lastni koži, ko mu je bilo petnajst let in so ga v Trebčah pretepli do krvi štirje mladeniči, ki so vzklikali "etnične" psovke. A je nanje kmalu pozabil, ker je »neozdravljiv optimist«, predvsem pa prepričan, da velja shraniti v sebi samo lepe trenutke. Sedaj je čas, da pozabimo na to mejo, na »tiste štiri črke na Kokoši«, na begunska naselja, vojašnice in mej ne pre ho de. Se daj je čas, da spo zna mo je zik, kulturo in zgodovino svojih sosedov. In zaživi-mo v skup ni Ev ro pi. Sledili so pozdravi predsednika Krajevne skupnosti Lokev Živoja Raceta, tržaškega župana Dipiazze, sežanskega Davorina Terčona, predstavnika slovenske vlade Zvonka Zinrajha, vladnih podtajnikov Budina in Rosata, deželnega odbornika Roberta Cosolinija, predsednice Pokrajine Trst Bassa Poropat in generalnega konzula Šušmelja. Ostal je samo še čas za izmenjavo daril (in plaket obmejni policiji) ter zdravico: reprezentančni avtomobili so oddrveli v smeri Peska, ljudsko slavje pa se je na nikogaršnji, sedaj skupni evropski zemlji nadaljevalo. (pd) Iz Bazovice je proti mejnemu prehodu krenil dolg sprevod kroma pesek - kozina - Radostna proslava ob epohalnem trenutku padca meja Pomemben korak za ljudi ob meji Dolinska županja Premolin in podžupan Občine Hrpelje-Kozina Boršič pozdravila vstop v skupno evropsko hišo - Glasba in petje oplemenitili skupno proslavo Evropski balončki so preplavili sinje nebo kroma Ko sta si dolinska županja Fulvia Premolin in podžupan občine Hrpelje Kozina Peter Boršič segla v roko pri mejnem kamnu na Pesku in je zadonela evropska himna, Beethovnova Oda radosti, se je v sinje, brezmejno nebo dvignilo morje evropsko-mod-rih balončkov. Srčni aplavz udeležencev radostne proslave ob vstopu Slovenije v schengensko območje na mejnem prehodu Pesek-Kozina je pospremil prihod uglednih gostov in številnih z obeh strani meje; občini Dolina in Hrpelje-Kozina sta namreč v duhu medsebojnega sodelovanja, ki ju že vrsto let tesno povezuje, na meji sožitja obeležila ta pomemben zgodovinski dan. Trenutek epohalnega pomena pri gradnji združenih držav Evrope je pozdravila dolinska županja Fulvia Premolin, ki je v svojem nagovoru opozorila na velike vzore, cilje in konkretne projekte, ki se sedaj postavljajo pri oblikovanju boljše prihodnosti za vse. »Evropske korenine je treba iskati v duši vsakega izmed nas, v naši tisočletni zgodovini, ki se ne omejuje na uradno zgodovinopisje, a se korak za korakom gradi na živem tkivu zgodovine preprostih ljudi,« je poudarila. Evropa naj bo torej »Evropa državljanov« in ne samo držav. Delajmo skupaj, je opozorila, »naše delo se ne bo zaključilo, saj se družbe razvijajo in potrebe spreminjajo, a spomnimo se, da smo z majhnimi koraki prehodili veliko poti, kot je tudi pot enotne, miroljubne in demokratične Evrope.« Podžupan Boršič je za njo izpostavil dejstvo, da se meje rušijo ravno v božičnem času, v času radosti in prav vsakdo si bo izboril košček veselja, ko se bo peljal mimo; »današnji dan predstavlja majhen korak za Evropo, za nas, ki živimo ob meji, pa je to velik uspeh.« Vstop v novo, skupno hišo, ki ji je ime Evropa, so pozdravili tudi poslanec Republike Slovenije Milan Potrč, podtajnika Miloš Budin in Ettore Rosato ter predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Praznično vzdušje so spletli tudi bogati glasbeni in pevski intermezzi, za katere so poskrbeli mlad trio harmonik, godbi na pihala Ricmanje in Breg ter združeni zbori Valentin Vodnik iz Doline, mešani in moški zbor Venturini od Domja, Slovenec-Slavec iz Boršta oziroma Ricmanj, nonet Primorsko iz Mačkolj, zbor upokojencev iz Doline, moški pevski zbor iz Hrpelj in pa tržaški partizanski pevski zbor Pinko To-mažič; v narodnih nošah so bili prisotni člani folklorne skupine Stu ledi, sodelovali pa so tudi osnovnošolci in srednješolci, izpred dolinskega županstva pa so prihiteli člani tržaškega Cai. Odpravljena je birokratska, neusmiljena meja, ki se je zarezala v duše ljudi in kot bodeča žica ločila matere od sinov; strah je končno prešel in upanje se je končno izpolnilo. (sas) Društva in • PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca 1 TI člmm, LIL vale/mm tu, 1temu IOUMUMM ddrn/em ti t msl Božtii i*, mauy 2008 - O _ ^V <• SKD TABOR vošči prijet ne praznike ter uspešen začetek in še lepše nadaljevanje leta 2008 Kriška sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič Stojan v v« VOSCl vsem članom in vsem vaščanom vesel Božič in srečno novo leto Slovensko dobrodelno društvo ^ želi I vesel Božič ter fv 1 zdravja in sreče i v novem letu svojim dobrotnikom, prijateljem in znancem 0 ČKD Cmvije-Mmdu^t 0 - M iftem md Božič tit kneim m/& Mir Naša pesem naj vas spremlja pri odkrivanju božične skrivnosti, v Novem letu pa razveseljuje ob praznovanju tridesetega rojstnega dne. SOMPjUtegfilfo pflplad TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR vzpi-nNPi vošči članom in somišljenikom VESELE PRAZNIKE, ZDRAVJE, SREČO IN MIR V LETU 2008 S K BRDINA vošči vsem članom in prijateljem vesel Božič in srečno novo leto 2008 VESELE PRAZNIKE in VELIKO RAZISKOVALNIH USPEHOV V NOVEM LETU ŽELI KA7 SLORI Slovenski raziskovalni inšt VESEL BOŽIČ in SREČNO 2008 želi KMEČKA ZVEZA Društvo slovenskih upokojencev za GoriškoP v v v* VOSCl t/-- 4, fm, Slovenska skupnost želi ob božičnih praznikih in ob vstopu v novo leto 2008 vsem svojim članom, somišljenikom, kandidatom in izvoljenim predstavnikom ter vsem Slovencem v deželi Furlaniji - Julijski krajini veliko uspešnega delovanja pod skupno evropsko streho brez meja. _ 'JLU - 9 Sklad Mitja Čuk in VZS Mitja Čuk Onlus VOŠČITA VSEM/ KI PODPIRAJO NJUNA PRIZADEVANJA/ VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2008! Članom in prijateljem društva želi vesele praznike in srečne dni v novem letu iriii^ °dbor SKD IGO GRUDEN GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI vošči članom in najemnikom vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2008 SKD Krasno polje Gročana, Pesek, Draga vošči vsem članom, vaščanom in prijateljem VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! vsem članom in prijateljem WFf j. vesel Bozic ter j i ' srečno novo leto v V želi vsem članom in prijateljem v^ vesele in blagoslovljene božične praznike JP — 2008 _ " Od vseh stvari, kijih pridobimo z modrostjo, da bi si zagotovili blaženo življenje, je v vsem življenju prav gotovo najpomembnejše pridobiti si prijatelje."- Epikur SKD V. Vodnik iz Doline vošči vsem članom in prijateljem vesele praznike in uspešno novo leto. SKD SLAVKO SKAMPERLE ^. jgF\ ? vošči vsem svojim članom in prijateljem j \ VESEL BOŽIČ IN - i * SREČNO NOVO LETO 2008 — SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST SKD Slavec Ricmanje-Log KD Rovte-Kolonkovec v v» VOSCl vsem članom in obiskovalcem društvenih večerov ter vsem tistim, ki neposredno ali posredno prispevajo na razne načine, da se društvo ohranja, vesele praznike in srečno celo leto 2008 vošči vsem članom in prijateljem, sorodnim planinskim društvom, sponzorjem, ustanovam in organizacijam VESELE PRAZNIKE IN SREČNO LETO 2006 vošči vsem članom, vaščanom in prijateljem VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2008 —7— In vendar mornar, ko najvišji je dan, izmeri daljo in nebeško stran. (OŽupančič) Vsem tovarišicam in tovarišem, vsem rojakom in delovnim ljudem voščim, da bi jim v novem letu bilo delo v zadoščenje, družina v veselje, omikano in prijateljsko sožitje pa vsakodnevno doživetje. , Dr. Bruna Zorzini, deželna svetovalka Stranke italijanskih in slovenskih komunistov 6 Nedelja, 23. decembra 2007 DNEVNE NOVICE / slovenija - Na sinočnji slavnostni seji državnega zbora v Ljubljani Danilo Türk zaprisegel kot tretji predsednik Slovenije Prizadeval si bo za povezovanje in spravo - Temeljne vrednote so zanj etika odgovornosti, ponos na dosežke in domoljubje Novi slovenski predsednik Danilo Türk bumbaca slovenija - Odhod Janeza Drnovška Dolgoletni premier in drugi predsednik LJUBLJANA - Iz predsedniške palače v Ljubljani odhaja Janez Drnovšek (na posnetku BOBO), ki je bil dolgoletni predsednik vlade v času, ko je Slovenija v obdobju tranzicije prešla iz planskega v tržno gospodarstvo, se pripravljala na vstop v EU in zvezo Nato, kot predsednik republike pa je opozarjal na socialna in okoljska vprašanja, pozival k pozitivnemu mišljenju in spreminjanju razmer na bolje. Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju. Študij ekonomije je zaključil na ljubljanski in mariborski univerzi, po karieri v bančnem sektorju pa je bil aprila 1989 izvoljen za slovenskega predstavnika v predsedstvu nekdanje SFRJ. Od maja 1989 do maja 1990 pa je bil tudi predsednik predsedstva nekdanje SFRJ. V obdobju osamosvajanja Slovenije je bil glavni pogajalec med slovenskim vodstvom ter vodstvom nekdanje Jugoslavije in vrhom Jugoslovanske ljudske armade. Marca 1992 je postal predsednik Liberalno demokratske stranke Slovenije, aprila istega leta pa ga je državni zbor izvolil za predsednika vlade. To je bil prvi od štirih mandatov in Drnovšek je - s kratkotrajnim obdobjem vlade Andreja Bajuka leta 2000 - vladal do leta 2002, ko j e bil izvoljen za drugega predsednika neodvisne Republike Slovenije. V obdobju svojega predsedovanja je spodbudil pogovore o prihodnosti Slovenije, v zadnjih dveh letih pa je javnost presenečal, politiko pa razburjal z nenavadnimi potezami v notranji in zunanji politiki, kot so bila npr. ustanovitev Gibanja za pravičnost in razvoj, ocena o neizbežnosti samostojnosti Kosova in pobuda za Darfur ter aktivnost na področju duhovnosti. Z vlado Janeza Janše je v letu 2006 čedalje pogosteje prihajal v nesoglasja. Simpatijo in sočutje pa je Drnovšek pridobil s svojim bojem z rakom. Nekaj časa je prisegal na alternativno zdravljenje, oktobra letos pa je poudaril edino pomembno veljavnost onkološkega zdravljenja. Decembra letos pa mu je v slavnostnem govoru na državni proslavi ob svetovnem dnevu človekovih pravic v Ljubljani zaradi njegovih prizadevanj za večjo vključitev Slovencev v akcije mednarodne razvojne pomoči ali svetovne solidarnosti priznanje izrekel tudi Janša. (STA) LJUBLJANA - Danilo Türk je sinoči v državnem zboru 41 dni po izvolitvi slovesno prisegel ljudstvu kot tretji predsednik Republike Slovenije. S prisego na zasedanju državnega zbora je za čel pet let ni man dat ter prev zem uradnih predsedniških dolžnosti. Danes bo potekala še primopredaja poslov, ko bo dosedanji predsednik države Janez Drnovšek, ki se za ponovni petletni mandat ni potegoval, novemu slovenskemu predsedniku protokolarno predal posle. Dosedanji predsednik Janez Drnovšek se slovesne zaprisege novega predsednika ni udeležil. Novi predsednik je, kot mu določa ustava, izrekel prisego: »Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.« »Prizadeval si bom za konstruktivno, skladno in uravnoteženo sodelovanje z vlado in z državnim zborom, za povezovanje in spravo, za notranje ravnotežje in za zbranost, ki ju potrebujemo, da bomo napredovali,« je dejal Türk v nagovoru zbranim na slavnostni seji državnega zbora, v katerem je ob zaustavitvi ob zgodovini slovenskega naroda na poti v osamosvojitev (pri čemer je omenil tudi TIGR) orisal tudi svoje prioritete delovanja na vseh področjih od gospodarstva, sociale, notranje in zunanje politike, znanosti, kulture in človekovih pravic, pri čemer je kot temeljne vrednote označil etiko odgovornosti, ponos za dosežke in domoljubje. Slavnostne seje državnega zbora so se udeležili najvišji predstavniki političnega in družbenega življenja države ter diplomatski zbor. Odprl jo je predsednik državnega zbora France Cukjati. Po prisegi je zbor Carmina Slo-venica zapel slovensko državno himno Zdravljico. Prisege sta se med drugimi državnimi in cerkvenimi dostojanstveniki udeležila tudi premier Janez Janša ter prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan. Prisego novega predsednika pa sta spremljala tudi njegova soproga Barbara in hči Helena. Med prvimi nalogami, ki bodo čakale novega predsednika države, je predlaganje kandidatov za štiri nove ustavne sodnike. Türk že napoveduje, da bo kan di da te po is kal z vse mi po treb ni -mi posvetovanji. Türk bo ekipo najožjih sodelavcev, ki bodo zaposleni v njegovem uradu, po napovedih predstavil na ponedeljkovi prvi novinarski konferenci v mandatu. (STA+CR) Življenjepis novega slovenskega predsednika LJUBLJANA - Danilo Türk je bil 11. novembra v drugem krogu predsedniških volitev, v katerem se je pomeril z Lojzetom Peterletom, izvoljen za predsednika republike. Bil je prvi slovenski veleposlanik pri Organizaciji združenih narodov (OZN) in pomočnik generalnega sekretarja OZN za politične zadeve. Pred izvolitvijo za predsednika države je bil na Pravni fakulteti v Ljubljani profesor mednarodnega prava. Danilo Türk se je rodil 19. februarja 1952 v Mariboru, kjer je kasneje končal tudi osnovno šolo in gimnazijo. Na Pravno fakulteto v Ljubljani se je vpisal v študijskem letu 1970/71, diplomiral pa februarja 1975 na temo Možne proceduralne osnove za uveljavljanje pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji pred organi OZN. Po diplomi se je posvetil preučevanju problematike manjšin in človekovih pravic in se zaposlil kot sekretar komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL) Slovenije. Na Pravni fakulteti v Beogradu je leta 1978 magistriral z magistrsko nalogo na temo mednarodnopravnega varstva manjšin in istega leta postal asistent za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Vojaški rok je odslužil v 1978/79, nato pa se vrnil k delu na področju manjšinskih vprašanj kot predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja SZDL do leta 1982. Tega leta je na ljubljanski Pravni fakulteti doktoriral na temo načela neintervencije v mednarodnih odnosih in v mednarodnem pravu. Decembra 1982 je bil izvoljen za docenta za mednarodno pravo in se zaposlil na Pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1987 je bil izvoljen za izrednega profesorja, leta 1995 pa za rednega profesorja za mednarodno pravo. V letih od 1983 do 1992 je bil tudi predstojnik Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose na fakulteti. Vsa ta leta se je posvečal raziskovalnemu in pedagoškemu delu ter prizadevanjem za varstvo človekovih pravic. Z Amnesty International je sodeloval od leta 1975 in večkrat svetoval v zvezi z različnimi primeri kršitev v tedanji Jugoslaviji. Izvoljen je bil v Podkomisijo OZN za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin (1984 - 1992). Za podkomisijo je napisal več študij o svobodi do izražanja in uresničevanja ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. Leta 1991 je bil tudi njen predsednik. Leta 1987 je dal pobudo za ustanovitev Sveta za človekove pravice v Sloveniji. Sodeloval je pri njegovi ustanovitvi, do katere je prišlo v okviru SZDL v začetku leta 1988, po letu 1989 pa je svet deloval kot samostojna ustanova. Bil je tudi podpredsednik sveta. Po razglasitvi neodvisnosti Slovenije se je dejavno vključil v njeno diplomatsko dejavnost. Julija in avgusta 1991 je neformalno, s pooblastilom zunanjega ministra, predstavljal takrat še nepriznano Slovenijo v Ženevi v stikih s predstavniki OZN, Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi in Sveta Evrope. Septembra 1991 je bil vključen v slovensko delegacijo na Konferenci o Jugoslaviji, v kateri je sodeloval do avgusta 1992. V tem času je napisal tudi več osnutkov memorandumov Republike Slovenije za Arbitražno komisijo Konference o Jugoslaviji, t. i. Badinterjevo komisijo, vključno s prvim iz novembra 1991, ki je pripomogel k ugotovitvi komisije o razpadu Jugoslavije in enakopravnosti njenih naslednic. Kot prvi slovenski veleposlanik pri OZN je leta 1992 odpotoval v New York. Dokaz o uspešnosti Slovenije v OZN je bila izvolitev leta 1997 in uspešno opravljeno delo v Varnostnem svetu (1998/99). Ob koncu dela v Varnostnem svetu ga je generalni sekretar OZN Kofi Annan povabil k sodelovanju na mestu svojega pomočnika za politične zadeve. Več kot pet let je med drugim analitično in svetovalno deloval v zvezi s tedanjimi kriznimi žarišči, kot npr. Balkan, zlasti Kosovo in Makedonija, Palestina, Afganistan in Irak. Po trinajstih letih dela v New Yorku se je poleti 2005 vrnil v Slovenijo in na Pravni fakulteti v Ljubljani nadaljeval z delom kot profesor mednarodnega prava in več drugih povezanih predmetov. Od maja 2006 je bil prodekan Pravne fakultete, 11. novembra letos pa je bil izvoljen za predsednika republike. Med predsedniško kampanjo sta Danilu Türku ob strani stali soproga Barbara in 27-letna hči Helena. (STA) italija - V Turinu pogreb šeste žrtve požara v obratu ThyssenKrupp Prodi obljubil: »Nikoli več« Pogrebno mašo je daroval kard. Poletto - Množica in delavci so zahtevali pravico - V četrtek srečanje med vodstvom podjetja in sindikati TURIN - Predsednik italijanske vlade Romano Prodi se je včeraj udeležil pogreba Rosaria Rodinoja, šeste žrtve požara, ki je v noči med 5. in 6. decembrom zahteval življenja petih drugih njegovih kolegov v turinski tovarni ThyssenKrupp, en delavec pa je bil ranjen. Premier je namreč izrazil prepričanje, da je bila to njegova dolžnost in daje treba biti blizu svojcem ne samo v dramatičnih trenutkih, ampak tudi pozneje. Ro-dinojevim svojcem je izrekel sožalje in obljubil, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo, a to ni pomirilo množice udeležencev pogreba in delavcev (na posnetku ANSA s Prodijem), ki so glasno zahtevali razčišče-nje primera in pravico. Da so take smrti na delovnem mestu nedopustne, je v svoji pridigi pri pogrebni maši poudaril tudi turinski nadškof kardinal Severino Poletto, ki je zahteval, naj se take nesreče ne ponovijo nikoli več in izrazil upanje v izboljšanje družbe. Ob tej priložnosti se je Prodi srečal tudi s predstavniki družbe ThyssenKrupp, katere je pozval, naj si prevzamejo odgovornost za to, kar se je zgodilo, sami pa so se obvezali, da bodo človeško in finančno pomagali družinam žrtev in tudi ranjenega delavca. Za četrtek, 27. decembra, je napovedano srečanje med vodstvom družbe ThyssenKrupp in sindikati, ki bodo dan kasneje v Turinu priredili baklado. od leta 1904 GOSTILNA VALERIA odprti vsak dan od 11.00 do 22.00 Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211204 Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it narodni dom - Projekt Interreg IIIA Italija-Slovenija Dvojezično o Tradicijah dveh Nosilec projekta, Ribiški muzej tržaškega Primorja, predstavil vsebino publikacije V petek popoldne je v Narodnem domu potekal zaključni posvet projekta programa pobude skupnosti Interreg IIIA Italija - Slovenija 2000-2006 Terra D'amar ali Ljubljena obrežja, na katerem je bila predstavljena znanstvena publikacija z naslovom Tradicije dveh skupnosti v Tržaškem zalivu. Dvojezično znanstveno delo je nastala po skoraj dveh letih raziskovanja ribogojstva, pomorstva, ribištva, solinarstva, gradnje ladij in ladjedelnic v preteklosti, skratka dejavnosti, ki so bile in so povezane z morjem. Nosilec projekta je kulturno društvo Ribiški muzej tržaškega Primorja, ki je pri realizaciji publikacije sodelovalo z enajstimi partnerji. Predsednik Ribiškega muzeja tržaškega Primorja Franco Cossutta je predstavil vsebino publikacije, ki vključuje več znanstvenih člankov različnih avtorjev (Bruna Volpija Lisjaka, Slobodana Simi-ča Simeja, Barbare Costamagna, Vinka Oblaka, Ondine Lusa, Franca Cossutte) in fotografij (najstarejša prikazuje lov na tune leta 1890 na kraju, kjer se nahaja današnje kopališče imenovano »Topolini«). Avtorji obravnavajo plovila v Tržaškem zalivu (npr. tretjinsko jadro in Čupo), ribolov (npr. ribolovno območje in topo-nimi v slovenskem Primorju), življenje in dejavnosti povezane z morjem (npr. Se-čovljske soline in gojenje ostrig). Novo izdana publikacija je sledila dvema predhodnima knjigama KD Ribiškega muzeja: znanstvenemu delu Čupa prvo slovensko plavilo in smešnim pripovedim slovenskih ribičev Vonj po morju. Cossutta je spregovoril tudi o skoraj zaključeni gradnji Ribiškega muzeja, namenjenega morski kulturni dediščini Primorja v Križu. Predsednik Upravnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul je v svojem posegu izpostavil pomembnost sodelovanja dveh etničnih skupnosti, ki si že več kot tisočletje delijo isto ozemlje. Direktor nastajajočega muzeja, raziskovalec, pisec in urednik nove publikacije Bruno Volpi Lisjak je mnenja, daje preučevanje preteklosti prek zgodovinsko-antropološ-ke metode primerno, saj nam ponuja pogled na življenje pri nas v preteklosti in nam razkriva takratne socialne dinamike, ki bi jih drugače lahko prezrli. Jasmina Strekelj t. t mriS Franco Cossutta je ilustriral vsebino publikacije kroma trieste trasporti - Praznični avtobusni urniki Spremembe avtobusnih povezav ob praznikih Prevozno podjetje Trieste Trasporti sporoča, da bodo ob bližajočih se praznikih mestni avtobusi nekoliko spremenili vozni red. Avtobusi na progah številka 2, 7, 19, 50 in 52 sploh ne bodo vozili ne na božični dan, 25. decembra in niti v torek, 1. januarja, medtem ko bodo nočni avtobusi A, B, C in D začeli voziti ob 20.30. Spremenjena bo proga avtobusa številka 3: s Ferlugov v Trst bo avtobus vozil po Ulici Commerciale, nazaj grede pa bo upošteval običajno progo. Linija 27, ki pelje mimo Milj in Starih Milj, bo občasno vozila po obvozu cesta za Lazaret - Lazaret -Sv. Florian. Pozorni bo treba biti tudi na nočno li- nijo A: z Goldonijevega trga mimo Ferdinandeja proti Katinari bo vozil po običajni progi, medtem ko bo povezava med Goldonijevem trgom in Ulico Cam-pi Elisi ukinjena. Nadomestile jo bodo vožnje linije D: avtobus bo na odseku Goldonijev trg - Ulica Cu-mano vozil po običajni progi, medtem ko bo na odseku Goldonijev trg - Campo Marzio prišlo do nekaterih sprememb; proti Campu Marziu bo avtobus sledil poti proge št. 9, nazaj pa po običajni poti. V ponedeljek, 24. in 31. decembra bo v večernih urah prišlo do manjših sprememb. Za katero koli informacijo pa je na voljo zelena številka 800016675. 7 Nedelja, 23. decembra 2007 APrimorski ~ dnevnik ŠPORT / sso - Seja izvršnega odbora Pozdrav schengnu Februarja Napolitano v Sloveniji S pozdravom vstopu Slovenije v schengensko območje in posledičnemu padcu meje z Italijo je izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij začel svoje zadnje zasedanje v letu 2007. Kot beremo v sporočilu za javnost, je predsednik dr. Drago Štoka izrazil posebno zadovoljstvo, da so krovne organizacije slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji med prvimi proslavile ta zgodovinski dogodek na mejnem prehodu Škofije, kjer je bila tudi osrednja proslava. V nadaljevanju zasedanja je predsednik Štoka poročal o nedavnem obisku v Rimu skupaj s predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem. Glavni namen potovanja je bilo programsko in kadrovsko vprašanje znotraj državne radiotelevizije RAI glede oddaj, ki so namenjene slovenski narodni skupnosti. Stanje je namreč že več let nespremenjeno, kar pa bistveno vpliva na kvaliteto slovenskih pro gramov. Da nes je to vr zel po treb no ne mu do ma odpraviti, saj je tako stanje tudi v navzkrižju z zakonodajo, ki ščiti pravice Slovencev v Italiji. Na srečanjih je oba predsednika spremljal vladni podtajnik Miloš Budin. Žal morata danes obe krovni organizaciji opravljati tudi neke vrste politično vlogo, glede na to, da je današnja zakonodajna doba prva, v kateri Slovenci nimamo svojega predstavnika v italijanskem parlamentu, ugotavlja SSO. Pomembno je bilo srečanje s slovenskim kardinalom dr. Francem Rodetom, ki je pokazal posebno pozornost do problematik slovenske Cerkve v zamejstvu in izrazil upanje, da se bo s padcem mej okrepilo sodelovanje, kar bo v še posebno oporo slovenskim župnijam, zlasti v Benečiji, kjer je pomanjkanje duhovnih poklicev najbolj pereče. Prijetna in zanimiva pa sta bila tudi obiska pri slovenskem ambasadorju pri Svetem sedežu Ivanu Reberniku in veleposlaniku v Italiji Andreju Capudru. Slednji je najavil, da bo italijanski predsednik Giorgio Napolitano v mesecu februarju obiskal Slovenijo. V tem obdobju sta SSO in SKGZ tudi opravila vrsto srečanj, na katerih je bilo obravnavano splošno organizacijsko stanje članic krovnih organizacij, ki je po pisanju SSO živo in se veliko dela. Pri tem pa so prišle v ospredje tudi nekatere problematike, vezane na uporabo sredstev, s katerimi članice razpolagajo. Poročilo o poteku evroprojekta »Cristianita« je podal Sergij Pahor. Cilj projekta je ovrednotiti ljudsko ma-rijansko pobožnost, ki se je v stoletnih obdobjih razvijala ob raznih Marijinih svetiščih vzdolž slovensko-ita-lijanske meje, od Strunjana pa do Svetih Višarij. Po kratki razpravi in poročilu po pokrajinah, kjer so spregovorili pokrajinski podpredsedniki ter obravnavi delovanja konzult za Slovence na goriški Občini in Po-krajni, je izvršni odbor SSO še določil datum zasedanja deželnega sveta, ki bo 30. januarja 2008 v Devinu. Predsednik Štoka je sejo zaključil in voščil vsem članom izvršnega odbora SSO ter njihovim družinam blagoslovljen Božič in srečno novo leto 2008. meningitis? Sumljiv primer V katinarski bolnišnici je včeraj umrl petinpetdesetletni bolničar, ki je služboval v koronej-skem zaporu. Simptomi, ki so povzročili njegovo smrt, so iz klinične ga zor ne ga ko ta po dob ni simp -tomom meningitisa. Sanitarni direktor tržaških bolnišnic Luca Lattuada pa je pojasnil: »Dokler ne bomo v ponedeljek dobili laboratorijskih analiz, ne moremo v nobenem primeru govoriti o meningitisu.« Trenutno ni razlogov za preplah in za širjenje govoric o epidemiji, prav tako pa tržaške žrtve za enkrat ni mogoče povezati z žrtvami meningitisa v Novi Gorici in Venetu. Bolniškemu osebju, ki je bilo v stiku s preminulim, so preventivno vseeno predpisali antibiotično terapijo. Kot zanimivost naj pripišemo, da niso v Trstu v teku let a 2007 zabeležili nobenega primera meningitisa. sk brdina - Trening Lep smučarski vikend na koroški Osojščici-Gerlitzen Med prvim decembrskim prazničnim vikendom (8. in 9. decembra), so se mladi Brdinovi smučarji podali na smučišče v Gerlitzen blizu Celovca, ki mu Korošci pravijo Osojščica. Gerlitzen se nahaja na 1.911m nadmorske višine, smučarske proge pa so primerne za smučarje vseh stopenj in okusov. Smučarski objekti so v najnovejšem stilu, več je tudi parkirišč in planinskih koč. Društvena učitelja sta vodila vsak svojo skupino. Ob zaključku dvodnevne smučarije sta bila oba zadovoljna z opravljenim delom, čeprav je vreme malo nagajalo. Prvi dan so nizki oblaki v jutranjih urah onemogočali vidljivost na progah, naslednjega dne pa je bilo v jutranjih urah tako mrzlo, da so morali smučarji pospešiti tempo smučanja, da bi se čim prej segreli. Ob povratku so se iz kombija prikazali utrujeni, a nasmejani obrazi Br-dinovih malčkov, ki so izrazili željo, da bi kmalu spet smučali na Osojščici-Gerlitznu. 8 Nedelja, 23. decembra 2007 ŠPORT / literarne nagrade - Priznanje Marko Sosič z Balerino, Balerino predstavlja slovensko književnost v okviru nagrade Strega europeo Marko Sosič kroma Še en izreden uspeh za tržaškega pisatelja in režiserja Marka Sosiča. Njegovo delo Balerina, Balerina, kije izšlo pri tržaški založbi Mladika, je bilo imenovano za najboljše slovensko delo zadnjih desetih let, ki bo zastopalo slovensko literaturo v sklopu mednarodne nagrade Premio Strega europeo. Najprestižnejša italijanska literarna nagrada, ki stajo leta 1947 ustanovila zakonca Maria in Goffredo Bellonci se je nekako v skladu s časom odprla tudi evropskemu prizorišču. Sosičev roman, že nagrajen s priznanjem Premio Citta di Salo in nomini-ran tako za Kresnika, kot tudi za Prešernovo nagrado, bo maja 2008, v družbi drugih 24 romanov skupno 25 evropskih držav, tekmoval še za evropsko varianto nagrade Strega. V žiriji bo sedelo dvajset italijanskih pisateljev, ki so v preteklih letih prejeli Strego. Balerina, kot je tudi povedal sam Sosič predstavlja dokaj izjemen pojav, ki kljub temu, daje izšla skoraj deset let od tega, še vedno žanje laskave ocene in uspehe. Ljubljanska univerza je uvrstila ro- man med obvezne tekste na fakulteti primerjalne književnosti, po prevodu v italijanščino, za katerega je poskrbela Darja Betocchi pa je prvi roman tržaškega avtorja mlajše generacije, naletel na izjemno zanimanje bralcev, predvsem ženske publike. Malo a nadvse univerzalno zgodbo v fellinijevskem slogu, ki jo je na odrskih deskah izjemno interpretirala Lučka Počkaj, so pred nedavnim uvrstili tudi v seznam stotih najboljših slovanskih romanov, ki so izšli po padcu berlinskega zidu. Delno ali v celoti je bil preveden v francoščino, angleščino, hrvaščino, poljščino in ukrajinščino. Slovenski literarni krogi so se za So-sičevo delo odločili predvsem zaradi univerzalnosti pripovedi, ki je seveda ambi-entirana v tržaško-slovenskem prostoru, a pripada istočasno brezmejnemu evropskemu teritoriju. Velik uspeh torej, ki je predvsem v času, ki ga doživljamo nekakšna dodana vrednost, saj je bilo izbrano ravno delo tržaškega, slovenskega pisatelja, da bo predstavljalo slovensko literaturo na evropski ravni. (Iga) milje - Božična prireditev na COŠ Albina Bubniča V znamenju prijateljstva Otroci so uprizorili igrico Gradimo prijateljstvo - Nastop šolskega zborčka z voščili staršem, bratcem in dedkom Na prireditvi je nastopil tudi šolski zborček kroma Božične prireditve se na naših šolah in v vrtcih v teh dneh kar vrstijo. Tako je tudi Celodnevna osnovna šola Albina Bubniča iz Milj 21. decembra v šolskih prostorih pripravila veselo predbožično praznovanje. Šolarji so se predstavili z igrico »Gradimo prijateljstvo«. Igrica pripoveduje o družini rjavih medvedkov, ki se zaradi kli mat skih spre memb pre bu di iz zimskega spanja. Tudi beli medvedki tavajo po svetu in iščejo hrano ter ohladitev. Obe družinici se srečata na jasi in spoznata, da le s kupnimi močmi lahko premostijo težave. Božično prireditev je popestril še šolski zborček, ki je pod vodstvom prof. Nede Sancin s pesmijo voščil staršem, babicam, ded kom in vsem na sve tu ve sel bo žič in srečno novo leto. kulinarika - Repenc Gabrijel Ferluga pripravlja in prodaja štruklje v Ul. Carducci Košček Krasa v mestnem središču V novem obratu Repen razmišljajo tudi o ponudbi drugih svežih pripravljenih jedi in prigrizkov - Do konca leta neprekinjeno odprtje Pred kratkim je mladi Repenc Gabrijel Ferluga odprl v središču Trsta obrtni obrat, kjer pripravlja in prodaja slovite repenske štruklje. To je v Ulici Carducci št.8/c čisto blizu trgovine z oblačili Godina in galerije Cartesius, zraven trafike na križišču z Ulico Coroneo (na fotografskem posnetku je utrinek z odprtja). V teh »poschen-genskih« dneh se je še en košček Krasa odvalil v mesto ob morju. Domiselni in pogumni mladenič se je po nekajletni izkušnji v čisto drugem poklicu (delal je za krajevno podjetje za izkope in prevoze), od-lo čil za de lo, ki ga ve se li. Naj prej se je iz učil, ka -ko se štruklji pripravljajo po starem repenskem receptu. Za zadnje praznovanje sv. Roka in Velikega šmarna na Tabru je npr. pomagal »vestal-kam« starega izročila Grozdani, Ljubici, Mariji, Albini, Vanki in drugim vaščankam, tako da so med prazniki skuhali in razprodali vsaj pettisoč porcij štrukljev. Danes, ko se zmeraj več uveljavljajo stari pristni okusi in domači proizvodi, je podjetniš- ka zamisel 23-letnega Repenca kar aktualna, osrednja in zelo prehodna lokacija pa bi morala tudi prispevati svoje. V obratu, ki se imenuje Re pen in je okra šen s tra di ci o nal no, a tu di ino -vativno kraško podobo, se ne mislijo ustaviti samo pri štrukljih in načrtujejo tudi druge sveže pripravljene jedi in prigrizke, a se o tem zaenkrat nočejo izraziti... Štruklje je mogoče okusiti kar v obratu ali pa se jih lahko tudi odnese proč; za nakup celega štruklja je predviden popust. Obrat posluje do konca leta od 7.30 do 20.30 neprekinjeno. Za Božič, 26.december, 31.december in l.januar pa dela po naročilu. Po novem letu pa bo zaprt ob nedeljah. Za informacije in naročila je na voljo številka mobilnega telefona 347-8692847, v kratkem bosta na voljo tudi spletna stran www.repen.it in naslov elektronske pošte info@repen.it. Slovensko deželno gospodarsko združenje res čestita iznajdljivosti in izvirnosti pobude ter članu Gabrijelu Ferlugi želi mnogo uspeha. Davorin Devetak Tradicionalni božični koncert v Štivanu Tudi letos bo na Štefanovo v novi župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu, ki jo krasijo Černigojeve izpraskanice, tradicionalni, a vedno novi koncert božičnih pesmi, ki ga prirejajo devinski pevski zbori. Ob otroškem zboru Ladjica, ki ga vodi Marja Feinig, bo letos prvič samostojno nastopil mladinski zbor Ladja pod vodstvom Olge Tavčar. Svoj program pa so pripravile tudi pevke Ženskega zbora Devin, ki jih vodi Herman Antonič, ta bo vodil tudi mešani cerkveni zbor iz Devina, ki bo letos ponovno sodeloval po nekajletnem premoru. Na koncertu, ki se bo začel ob 17. uri, bo seveda nastopil tudi MoPZ Fantje izpod Grmade s svojim zborovodjem Ivom Kraljem, ki so med prvimi zbori na Tržaškem, ki so izvajali božične pesmi, saj so že leta 1969 organizirali prvi samostojni božični koncert, takrat še v Šempolaju. Letošnji koncert na Štefanovo pa bodo sklenili vsi sodelujoči zbori in prisotni v cerkvi z najbolj priljubljeno med božičnimi pesmimi Gruberjevo Sveto nočjo. Sam program pa se obeta kot zanimiv splet tradicionalnih in manj znanih božičnih pesmi. Glasbena matineja v dvorani Tripcovich Tudi letos bo 26. decembra v dvorani Tripcovich ob 11.30 glasbena matineja, ki jo že tradicionalno prirejajo tržaška občina, Pokrajina Trst in Dežela FJK ob podpori COOP in Zadružne kraške banke. Koncert je namenjen predvsem otrokom in družinam, na sporedu sta dve različici Živalskega pusta: najprej priljubljena in popularna lepljenka Saint-Saensa, nato sodobna verzija Bruna Morettija. S komorno zasedbo Camerata strumentale italiana, ki jo vodi Fabrizio Ficiur, bodo sodelovali lutkarji skupine Teatro del Tram-busto in gledališki igralec Davide Calabrese. Vstop je prost. Obvestilo Občine Devin Nabrežina Občane obveščajo, da bodo anagrafski in matični urad, tajništvo in protokol v ponedeljek, 24. in ponedeljek, 31. decembra v popoldanskih urah zaprti. V omenjenih dneh bodo omenjeni uradi odprti od 9.do 12. ure. Dolina: ločeno pobiranje odpadkov Tehnični urad občine Dolina, Operativna enota za zunanje službe sporoča, da se bo v okviru službe za pobiranje ločenih odpadkov, v ponedeljek, 24. decembra izvedlo pobiranje stekla, plastike in pločevink v jutranjih urah v krajih: Boljunec in Gornji konec, popoldne pa v Dolini, medtem ko se bo papir in karton pobiralo zjutraj v krajih Franko-vec in Žavlje ter popoldne v Ric-manjih in Logu. V četrtek, 27. decembra se bo izvedlo pobiranje stekla, plastike in pločevink v jutranjih urah v Krogljah in na področju obrtne cone, popoldan pa pri Domju, Lakotišču in Pul-jah, medtem ko se bo papir in karton pobiralo zjutraj v krajih: Prebeneg, Mačkolje, Križpot in Mont, popoldne pa v krajih: Boršt, Zabrežec, Hrvati in Botač. / TRST Nedelja, 23. decembra 2007 9 skavti - Volčiči na obisku Krdelo črnih tačk obiskalo kmetijo Zidarič v Praprotu pokrajina trst - V sodelovanju z Občino Dolina in združenjem Mila Božički obdarovali slovenske in italijanske vrtce v dolinski občini V prejšnjih dneh so otroške vrtce s slovenskim in italijanskim jezikom, ki delujejo na ozemlju Občine Dolina, obiskali Božički. Dobri možje, ki v božičnem času imajo navado obdarovati otroke in odrasle, so za vsak vr tec po se bej pos kr be li za dar, otroci pa so jih sprejeli s pesmijo. Gre za že drugo izvedbo pobude Pokrajine Trst v sodelovanju z združenjem Mila, ki že nekaj let obiskuje otroke npr. v otroš ki bol niš ni ci Bu r lo Ga ro -folo ali v zavetišču Fundacije Luchet-ta-Ota-D'Angelo-Hrovatin. Kot že reče no, pa je to krat že dru gič, da po bu -da po te ka v vrt cih do lin ske ob či ne v sodelovanju s tamkajšnjo občinsko upravo. Božički so med drugim obiskali tako tudi vrtec Palčica v Ricma-njih, kjer sta se srečanja udeležila tudi pokrajinski svetnik Sandy Klun in dolinska odbornica za šolstvo Alenka Vazzi (na sliki). Prvo decembrsko soboto smo se volčiči in volku-ljice Krdela črnih tačk ter nekateri starši zbrali v Praprotu za poseben sestanek. Za popestritev mesečnega koledarja aktivnosti smo se odoločili za obisk kmetije Daria Zidariča v Praprotu. Prijazno nas je sprejela žena Sandra in nas popeljala na daljši ogled. Sprehodili smo se do hleva, v katerem so krave razdeljene glede na starost. Skupaj imajo približno 120 glav. Ogledali smo si notranjost hleva in se približali kravam, ki so z veseljem pojedle ponujeno seno. Od gospe smo izvedeli veliko novih in zanimivih stvari: da so krave frizijske pasme, da pijejo deževnico, ki jo zbirajo v velikih posodah, da z gnojem in gnojevko pognojijo travnike in da živino nakrmijo z mešanico, ki jo sami pripravijo, saj kupujejo samo osnovne su ro vi ne, kot so na pri mer rde ča pe sa in ko ru za. Vsi smo ostali presenečeni nad molžo, saj je slednja mehanizirana. Smešno se nam je zdelo dejstvo, da se krave kar same postavijo v vrsto, ko čutijo, da imajo veliko mleka in hočejo biti pomolzene. Pred leti so krave molzli dvakrat dnevno, in sicer ob 5. uri zjutraj in 17. uri popoldne, naposled pa so se odločili za strojno molžo, ker je ta enostavnejša in hitrejša. Zanimivo je videti, kako gre krava do stroja in ji ta najprej umije vimena, nato pa se začne molža. Po ceveh lahko opazujemo, kako se mleko izteka v posodo in prikazuje točne litre; stroj nas tudi opozarja koliko ur ni bila določena krava pomol-ze na. Napotili smo se nato še do prostora, kjer izdelujejo mleč ne iz del ke. Po tem ko smo si ogle da li si ra r ski pri -bor in velik hladilnik, v katerem so mehki in trdi siri, smo se posedli okoli mize in z užitkom pokusili sir, ki nam ga je postregla gospodinja. Na koncu smo se vsi postavili v krog, se zahvalili za obisk in se poslovili z mislijo, da se bomo zopet videli na skup nem se stan ku, ki bo v so bo to, 15. de cem bra, od 14. do 17. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah. Takrat bomo skupaj izdelali ročno delo in se ob bližajočih praznikih za trenutek zamislili ob pomenu le-teh. (met) repen - Obletnice Veselo praznovanje Zbrali so se 35-letniki s Tržaškega - Čez pet let novo srečanje! »Kolkor' kapljic tolko let...« je zadonelo (s podnapisom: »ratav'mo stare«) v restavraciji pri Križmanu v Repnu v soboto, 17. novembra.Petintridesetletniki s tržaške pokrajine smo namreč praznovali skupaj obletnico. Bilo nas je kar 53 (številke se čarobno ponavljajo...), med temi smo nekateri obiskovali šolo skupaj, drugi smo si med seboj podajali žoge v športnih društvih, nekateri se pa nismo poznali in zato je bila tudi ta lepa priložnost za nastanek novih prijateljstev. Zaigrala je tudi narodna in rock glasba tako, da so pogumnejši tudi zaplesali. Z nasmehom smo si obljubili, da bomo čez pet let organizirali spet skupno praznovanje okrogle obletnice! Bodoči 40 letniki ste torej vabljeni leta 2012! Katja, Barbara in Katja in memoriam - Bazovskemu kulturnemu delavcu Srečku Ražmu Občutem večer Srečku v spomin Bil je skladatelj, dolgoletni organist in dirigent Pevskega društva Lipa - Posvetili so mu tudi koncert in razstavo Lep večer zaslužnemu sovaščanu v spomin kroma Občuten večer, posvečen spominu na Srečka Ražma, kulturnega delavca, skladatelja, dolgoletnega organista in dirigenta Pevskega društva Lipa v Bazovici, je prvo nedeljo v decembru navdušil srca sorodnikov, pevcev in vaščanov, ki so napolnili veliko dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici. Srečko Ražem se je rodil leta 1888 v Bazovici in se je že iz mladih let vsestransko udej-stvoval in boril za ohranitev slovenske besede. Iz ljubezni do svojega naroda je bil med fašizmom tudi večkrat aretiran in zaprt, okusil pa je tudi konfinacijo. Vendar sta mu globoka ljubezen do lastnega naroda in vera v njegovo osvoboditev vlivali pogum in vedno novo upanje za boljši jutri. Srečko in vsi tedanji pevci Lipe so se zelo trudili, da bi slovenska pesem ne zamrla. Tudi v najhujših letih fašizma, ko je prefekt z odlokom prisilno razpustil zbor, so bili prepričani, da morajo kljubovati tej hudi represiji in vztrajati vse dokler ne bo slovenski narod spet svoboden. Podroben življenjepis zaslužnega Ba-zovca sta nazorno podala domačina Saška Metlika in Rudi Žagar, domača zbora MPZ Lipa (pod vodstvom Tamare Ražem) in MVS Lipa (pod taktirko Anastazije Purič) pa sta s nekaterimi skladbami še naknadno popestrila lep večer. Slavnostni govornik, Srečkov vnuk Iztok Pečar, je zelo občuteno obujanje družinskih spominov na pradeda primerjal z zamotanimi in težkimi odločitvami današnjega časa, kar je dalo prireditvi še poseben pečat. Zelo doživeta je bila tudi prvič izvedena skladba Drugačen večer, ki jo je na besedilo Aleksandra Furlana in melodijo skladatelja Adija Daneva zapel MPZ Lipa. Po zaključnih mislih novoizvoljene predsednice društva SKD LIPA Tatjane Križ-mančič in zaslužne prosvetne delavke Magde Rebula, je sledilo odprtje lepe razstave, ki je ponazarjala bogato kulturno dediščino očeta Srečka, pa tudi deda Hrabroslava; vse do danes jo je skrbno hranila 92-letna hči Marija, ki jo je ob tej priložnosti izročila domačemu kulturnemu društvu. Njegovi odborniki so lahko iz zajetnega arhivskega materiala izluščili pomembne dokumente, stare slike, še nepoznane skladbe in pesmi ter ostale dragocenosti, ki vse bolj prepričljivo razkrivajo veličino in markantnost moža in kulturnega ustvarjalca Srečka Ražma. Polnočnice na Tržaškem Na božično vigilijo se bodo slovenski verniki na Tržaškem zbrali pri tradicionalnih polnočnih mašah. Slednje bodo v okoliških župnijah na Krasu in v Bregu opolnoči, v mestnih oz. predmestnih župnijah pa v večernih urah. Tako bo v cerkvi Novega sv. Antona slovenska polnočnica že ob 20. uri, ob 22. uri pa bodo polnočnice v cerkvah v Škednju, Ro-janu ter pri sv. Vincenciju in sv. Barbari. Ob 22.15 bo polnočna maša pri Sv. Jakobu, edina pol-nočnica v Trstu, ki bo opolnoči, pa bo v stari cerkvici pri Sv. Ivanu. Kot vsako leto, bo tudi letos Radio Trst A predvajal polnočnico v neposrednem prenosu, tokrat iz cerkve na Repentabru. Morje na mizi v gostilni Spazzacamino Po večeru, ki je bil posvečen Vesni Guštin ter pesniku in kantav-torju Giuseppu Signorelliju, bo v ponedeljek, 24.decembra, ob 18.uri v tržaški gostilni AllAnti-co Spazzacamino v Ul. Settefon-tane 66 zadnje letošnje srečanje iz niza Trieste da gustare, ki ga prireja tržaško društvo Il pane e le rose, tokrat v sodelovanju z revijo Fuocolento. Edi Kanzian bo vodil razgovor na temo "Morje na mizi, včeraj in danes v Trstu", ki ga bodo uvedli izvedenec za ribištvo trgovinske zbornice Mario Bussani, biolog Federico Grimm, Niko Tenze in mama Marija Ma-jer iz kriške ribje restavracije La lampara ter predsednik društva Mare vivo Marino Vocci. Ob priložnosti bodo podelili nagrado All'Antico Spazzacamino Primu Rovisu za njegovo dobrodelno dejavnost. Za informacije: tel. 040 945160. Praznični urniki občinskih muzejev Odborništvo za kulturo sporoča, da bo večina občinskih muzejev v ponedeljek in torek zaprta. 24. decembra bosta odprta le Rižarna in razstava Privatni Strehler v Palači Gopcevich (v obeh primerih od 9. do 19. ure), ostali občinski muzeji pa bodo zaprti, tako kot tudi naslednjega dne (božič); vsi bodo ponovno odprti na Štefanovo (26. 12.). Zadnji dan v letu bo odprta samo Rižarna (9-19), prvega januarja pa bo tako kot vsi muzeji zaprti. In še zadnji januarski praznični datum - 6. januar: vsi občinski muzeji bodo odprti. 10 Nedelja, 23. decembra 2007 ŠPORT / Včeraj danes [I] Lekarne Danes, NEDELJA, 23. decembra 2007 VIKTORIJA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 15.26 in zatone ob 7.24. Jutri, PONEDELJEK, 24. decembra 2007 EVA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,9 stopinje C, zračni tlak 1030,9 mb raste, veter 8 km na uro za-hodnik, nebo jasno, vlaga 58-odstotna, morje mirno, temperatura morja 9,7 stopinje C. OKLICI: Eugeniu Sorochin in Mariana Voinicova, Franco Furlan in Jhaira Bo-canegra Vidal, Oscar Manuel Sandoval Lopez in Marianna Gasvodich, Mehmet Nuri Barman in Hicret Evsen, Michele Gadaleta in Irene Azzolin, Diego Simonini in Valentina Palomba, Alfonso Maria Massa in Adriana Angeli. O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL Drevored Campi Elisi 1/1 Q8 Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAl-viano 14 TOTAL Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Val-maura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija -Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 ESSO Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV Proseška postaja 35 SHELL Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V torek, 25. decembra, bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL Žavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sredo, 26. decembra, bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV Proseška postaja 35 AGIP Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL Ul. Locchi 3, Trg Duca degli Abruzzi 4 ESSO Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTALDevin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst rajinska cesta km 8+738 OMV Proseška postaja 3 V sodelovanju s FIGISC Trst Nedelja, 23. decembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 6 , Naselje Sv. Sergija -Ul. Curiel 7/B , Trg Venezia 2, Ul. Bel-poggio 4, Ul. dell'orologio 6 (Ul. Diaz 2), Bazovica. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 19.30 Ul. Belpoggio 4 (040 306283), Ul. del-l'orologio (040 300605). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (040 308248). V ponedeljek, 24., ter od četrtka, 27. do sobote, 29. decembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/4 (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (040 630213). Torek, 25. in sreda, 26. decembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Lonjerska cesta 172, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/4 (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarna odprte od 16.00 do 19.30 Lonjerska cesta 172 (040 55396). Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (040 630213). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino uprava OBČINE REPENTABOR DANES, 23. DECEMBRA, OB 17.00 PRED ŽUPANSTVOM To bo prijetna prilika, da se srečamo in si izmenjamo voščila. Nastopili bodo: Otroški vrtec Anton Fakin, Osnovna šola Alojz Gradnik, Otroški pevski zbor Zvonček, MePZ Repentabor in MoPZ Kraški dom Otroci iz vrtca in osnovne šole so okrasili božično drevesce pred županstvom, ob katerem bo od 16. ure dalje potekala njihova prodajna razstava božičnih izdelkov. Prisrčno vabljeni! V CENTRU OPČIN ODDAM dvosobno stanovanje primerno za urad. Tel. 040-215258 od 8.00 do 17.00. ALCIONE - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »L'età barbarica«. AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Natale in crociera«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Giorni e nuvole«. CINECITY - 11.00, 13.10, 15.00 »Winx club - Il segreto del regno perduto«; 10.50, 12.50, 14.45, 16.40, 18.35, 20.25, 22.20 »Una moglie bellissima«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.35, 19.50, 22.05 »La bussola d'oro«; 10.50, 12.50, 15.00, 17.05 »Come d'incanto«; 10.55, 13.00, 15.10, 17.30, 19.15, 20.00, 21.30, 22.10 »Natale in crociera«; 11.00, 12.50, 29. BOŽIČNI KONCERT ■ "mGodbeno društvo" Hrose 26.12.2007 tb 17.00 ■( Športni center Ervotti pKBrisakih + 1 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.05 »Bee movie«; 10.45, 14.55, 17.20, 19.45, 22.10 »II mistero delle pagine perdu-te«; 17.00, 19.30, 22.00 »L'amore ai tempi del colera«. EXCELSIOR - 16.00, 18.05, 21.00 »Irina Palm - Il talento di una donna in-glese«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.15, 20.15, 22.00 »Paranoid Park«. FELLINI - 11.00, 14.30, 15.30 »Winx -Il segreto del regno perduto«; 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »La promessa del-l'assassinio«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30, 17.40, 19.55, 22.10 »L'amore ai tempi del colera«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40, 17.10, 18.50, 20.30, 22.20 »Una moglie bellissima«. KOPER - KOLOSEJ - 12.30, 16.30 »Franček in zaklad Želvjega jezera«; 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«; 14.10, 18.10, 20.30 »Zlati kompas«; 19.00 »Začarana«; 12.40, 14.40, 16.40, 18.40, 20.40 »Čebelji film«; 23.40 »Zlata doba«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bussola d'oro«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Bee movie«; Dvorana 3: 11.00, 14.20, 17.30 »Come d'incanto«; 16.00, 19.10, 20.40, 22.20 »Leoni per agnelli«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Il mistero delle pagine perdute«. SUPER - 17.45, 22.00 »L'assassinio di Jesse James«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Natale in crociera«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.10, 22.20 »Una moglie bellissi-ma«; Dvorana 3: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »La bussola d'oro (The golden compass)«; Dvorana 4: 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Bee movie«; Dvorana 5: 15.00 »Come d'incanto - Una principessa a Manhattan« 17.00, 19.50, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«. S Poslovni oglasi M Izleti S Mali oglasi GOSTILNA KAPRIOL obvešča cenjene goste, da v zimskem času bo ob vikendih kuhinja odprta non-stop od 11. do 24. ure. Za rezervacije: 048178114. PRODAM enkrat rabljen stroj (inox) za mletje mesa in za pripravo klobas (5 lt), VABE KW 0,55 V 320 A4. Poleg tega pa oddam sod za vino iz inoxa, 500 lt, v izredno dobrem stanju. Tel. 349-0981408. V BORŠTU dajem v najem udobno, opremljeno stanovanje veliko pri- [H Osmice SKD Vesna Slomškovo društvo in Rajonski svet za zahodni Kras vabijo na BOŽIČNI KONCERT nastopajo: • glasbeni ustvarjalci • otroški pevski zbor Friderik Baraga • cerkveni pevski zbor • ženski pevski zbor Vesna • moški pevski zbor Ig (LJ) Danes, 23. decembra ob 17. uri v župnijski cerkvi v Križu bližno 80 kv. m. s samostojnim ogrevanjem in pečjo na drva, balkonom, lepim razgledom, parkiriščem, prostorom za psa, avtobusno postajo pred vhodom. Telefonirati na. št. 339-4484840 v jutranjih ali večernih urah. V KOBDILJU PRI ŠTANJELU prodajamo kraško dvo-nadstropno hišo, takoj vseljivo, s štalo, senikom in dvoriščem. Celotna površina meri 310 kv. m. Telefonirati na št. 335304758. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Ivanu sporoča, da bo 24. in 31. decembra 2007 tajništvo zaprto. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti v ponedeljek, 24. in 31. decembra 2007. OŠ FRANA MILČINSKEGA vljudno vabi na informativni sestanek ob vpisu v 1. razred za šolsko leto 2008/09. Srečanje bo v lonjerskem vrtcu v torek, 15. januarja 2008 ob 16. uri. Ob odprtju podjetja MARMI REPEN čestitamo podjetnima in zagnanima Micheleju in Gabrieleju in želimo vse naj, naj, naj pri novem delu vsi, ki vaju imamo radi Čestitke Te dni je slavila okroglo obletnico naša zvesta in požrtvovalna pevka IRMA. Še mnogo zdravih, srečnih in veselih let ji želi šempo-lajski cerkveni zbor. Te dni je praznoval MAURICJO svoj okrogli življenjski jubilej. Vse najboljše in vse kar si sam želi, mu voščijo žena Martina ter sinova Kristjan in Marko. Čestitkam se pridružujejo tudi vsi sorodniki iz Ricmanj in Alture. Slovensko kulturno društvo Grad od Banov želi vsem vesele Božičnepraz-nike ter srečno in zdravo novo leto! V Gropadi bo BOŽA jutri praznovala okroglo obletnico. Obilo zdravja in veselja ji želi vnuk Daniel z družino. Te dni je TEODORO ČOK prejel od Trgovinske Zbornice zlatopriz-nanje za zvestobo delu in gospodarski napredek. Iskreno mu čestitamo Oliva, Barbara in Martin. PRIJATELJI PRIMORSKEGA PSA obveščajo, da je še nekaj prostih mest za izlet v Krakov (Poljska), ki bo od 29. decembra 2007 do 2. januarja 2008. Za informacije pokličite na tel. št.: 328-2768222. SPDT organizira danes, 23. decembra 2007, spominski pohod na Ja-vornik. Udeleženci izleta se bodo zbrali ob 7.30 pred Hotelom Da-nev na Opčinah. Priporočamo zimsko opremo. Dodatne informacije Vam nudi Livio Semec tel. 040/220155. NOVOLETNI POHOD NA MEDVED-JAK: Planinci in prijatelji SPDT se bodo zbrali 1. januarja 2008 ob 14.00 uri na Poklon pri restavraciji Furlan na Repentabru. Skupaj se bodo podali na Medvedjak, kjer bodo nazdravili letu 2008. Loterija 22. decembra 2007 Bari 14 23 8 27 88 Cagliari 42 11 48 50 33 Firence 3 84 72 24 43 Genova 63 45 76 73 14 Milan 66 56 40 79 67 Neapelj 50 35 26 72 66 Palermo 87 29 37 19 73 Rim 30 31 23 50 34 Turin 7 57 60 67 78 Benetke 47 1 82 42 68 Nazionale 48 41 44 43 90 Super Enalotto Št. 153 3 14 30 50 66 87 jolly 47 Nagradni sklad 3.867.397,98 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 21.922.275,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 17 dobitnikov s 5 točkami 45.498,80 € 1.590 dobitnikov s 4 točkami 486,46 € 66.548 dobitnikov s 3 točkami 11,62 € OSMICO je v Borštu odprl Danjel Gla-vina. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci 5. Vabljeni! Tel. na št.: 040229270 (do 23. dec. vključno). OSMICO je odprl Damian Glavina v Lonjerju št. 255. Tel. št.: 040-910041. V MEDJI VASI imata osmico do 26. decembra Mavrica in Sidonia Radetič. Tel. na št.: 040-208987. Superstar 48 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitnikov s 4 točkami 48.646,00 € 191 dobitnikov s 3 točkami 1.162,00 € 3.245 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.284 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 44.281 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 23. decembra 2007 1 1 GODBENO DRUŠTVO »NABREŽINA i/abi m TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA DANES, 23. DECEMBRA OB 17. URI VMBREŽmKI OBtmm TELOVADNICI Gosta večera: Iztok Cergol in Martina Feri Sodelujejo učenci šol v občini DANES, 23.DECEMBRA 2007 OB 12.00 OB PADCU SCHENGENSKE MEJE ZDRAVICA V JAROVCAH Zbirališče ob 10.30 pred spomenikom v Zgoniku. OB 17.00 V CERKVI SV.MIHAELA NADANGELA V ZGONIKU KD RDEČA ZVEZDA v sodelovanju z ŽUPNIJO SV.MIHAELA iz Zgonika in pod pokroviteljstvom Občine Zgonik BOŽIČNI KONCERT, Nastopajo: oktet ODMEVI, MePZ J.GALLUS iz Trsta ter otroški zbor in mladinska skupina VESELA POMLAD z Opčin. Ü3 Obvestila KMEČKA ZVEZA obvešča, da so podružnice zaprte do 6. januarja 2008. KMEČKA ZVEZA obvešča, da so uradi sedeža zaprti 24. in 31. decembra 2007. OBČINA DEVIN - NABREŽINA sporoča občanom, da bo okence urada za stike z javnostjo zaprto zaradi božičnih praznikov od 24. decembra 2007 do 1. januarja 2008. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bodo anagrafski in matični urad, tajništvo in protokol v ponedeljek, 24. in ponedeljek, 31. decembra v popoldanskih urah zaprti. V omenjenih dneh bodo omenjeni uradi odprti od 9.00 do 12.00. OBČINA REPENTABOR obvešča, da bodo 24. in 31. decembra 2007 v popoldanskih urah uradi zaprti za javnost. OBČINA ZGONIK obvešča, da bodo 24. in 31. decembra 2007 anagrafski urad, protokol in občinska knjižnica zaprti v popoldanskih urah. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo zaprta za božične praznike od 24. do 31. decembra 2007. Redno bo delovala z običajnim urnikom od srede, 2. januarja 2008 dalje. OBČINSKA KNJIŽNICA v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za praznike od 24. decembra 2007 do 6. januarja 2008. ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NŠK bo zaprt od 24. do vključno 31. decembra letos. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT obvešča, da bodo uradi zaprti od 24. decembra 2007 do 4. januarja 2008. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bodo ob priliki božičnih in novoletnih praznikov občinski uradi zaprti v ponedeljek, 24. decembra 2007 popoldne in ponedeljek 31. decembra cel dan. ZDRUŽENJE AS.TR.A. - Dejavnosti Združenja za zdravljenje odvisnosti od alkohola AS.TR.A imajo že dalj časa namen opozarjati, informirati in preprečevati vsa tveganja, ki nastajajo kot posledica pre- 6ant'Anna Impresa Trasporti Funeèri Y Pogrebno podjetje ...v Trstu od [¿ta 1908 Devin Nabrežina Nabrežina, 166 Tel. 040/200342 Trst Ul. Torrebianca, 34 Tel. 040/630696 Ul. dell'Istria, 129 Tel. 040/830120 'ogrebne storitve od 1450,00€ Otroški pevski zbor Slomšek in župnija Marije Magdalene iz BAZOVICE prirejata danes, 23. decembra ob 17.00 uri v cerkvi dobrodelni koncert otroških in mladinskih zborov "PRIŽOI LUČKO UPANJA" Pod pokroviteljstvom Obane Dolina SKD „F. Prešeren" in Dekliška Boljunec dr v sredo, 26. decembra 2007 Ob 14.30 * „Lučanje" na Gorici Ob 18.00 t Tamburaški ansambel in Dramska skupina z veseloigro v narečju „Ideja stoletja" v občinskem gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu komernega uživanja alkohola. S tem v zvezi AS.TR.A obvešča, da nudi slovenska skupina PEGAZ vsem občanom pojasnila in to 15 minut pred pričetkom sestanka. Skupina PEGAZ se sestaja vsak ponedeljek od 18.30 do 20. ure na sedežu KD Rdeča Zvezda v Saležu, pod občinsko knjižnico. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta ob dnevu slovenske kulture: »likovni, fotografski in literarni natečaj za mlade (do 30. leta starosti) iz zamejstva«. Tema in tehnika sta prosti.Kdor želi, lahko ustvarja na temo: »Kje domovina si?«. Dela morajo biti podpisana le s psevdonimom; ime, datum rojstva in tel. številka avtorja pa naj bodo v priloženi zaprti kuverti z istim psevdonimom. Dela lahko oddate v uradih Slovenske prosvete (pon.-pet., 9.-17.) ali po pošti: ul. Donizetti 3, 34133 Trst, do 31. januarja 2008. Literarne prispevke lahko pošljete na: rast_mladika@hotmail.com. Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bosta v ned., 10. februarja, zvečer. KZPMKIU GALEB v sodelovanju z ZSKD, vabi osnovnošolske otroke na medpraz-nično zasneženo ustvarjalno delavnico, ki bo v petek, 28. decembra 2007 od 15. do 17. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ulica Sv.Frančiška 20, pod mentorstvom Jane Pečar in Alenke Hrovatin. Informacije in prijave (udeležba je brezplačna) na tel. št. 3336291907. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča cenjene člane, da bodo uradi od 21. decembra 2007 od 10.30 dalje do 4. januarja 2008 zaprti. Ponovno vam bomo na razpolago od ponedeljka, 7. januarja 2008 dalje. Želimo vam pii-jetne zimske praznike. UPRAVA OBČINE REPENTABOR vabi vse občane na Božičnico danes, 23. decembra 2007, ob 17. uri pred županstvom. To bo prijetna prilika, da se srečamo in si izmenjamo voščila. Nastopili bodo: otroški vrtec Anton Fakin, OŠ Alojz Gradniko-troški, pevski zbor Zvonček, MePZ Re-pentabor in MoPZ Kraški dom. Otroci iz vrtca in osnovne šole so okrasili božično drevesce pred županstvom, ob katerem bo od 16. ure dalje potekala njihova prodajna razstava božičnih izdelkov. SKD F. PREŠEREN, DEKLIŠKA IN FANTOVSKA BOLJUNEC obveščajo, da bodo obiskali starejše vaščane ob priliki tradicionalnega božičnega koledovanja, v ponedeljek, 24. decembra od 11. ure dalje. SKD F. PREŠEREN IN DEKLIŠKA BOLJUNEC prirejata »ŠTEFANOVANJE« v sredo, 26. decembra 2007: ob 14.30 - »lučanje« na Gorici; ob 18.00 - »Štefanovanje 2007« v občinskem gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu, nastopajo domači Tamburaši pod taktirko E. Žerjala in domača gledališka skupina z veseloigro »Ideja stoletja« v režiji M. Švara. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE toplo vabi vse rojake iz Trsta na skupno obhajanje božične skrivnosti, ki bo v cerkvi Novega sv. Antona v sredo, 26. decembra ob 16. uri. Slovesno bogoslužje bo vodil koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Pri mašni daritvi bo sodeloval Združeni zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta. Na ogrle bo igral prof. Tomaž Simčič. TEPEŽNICA Otroci bodo hodili po Gročani v petek, 28. decembra 2007, po ustaljeni navadi. S pesmijo bodo voščili domačinom ob božičnih praznikih in jim izročili voščilnice, ki so jih sami oblikovali v šoli. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v veliki dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik), v soboto, 29. decembra 2007 ob 15.30, tekmovanje v risanju, ter ob 16.30 predvajanje risanke (v ital. jeziku): Boog & Elliot (86 min) za vse otroke vrtcev in osnovnih šol, bivajoče v treh občinah. Vstop je prost... Vsi toplo vabljeni! O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degusta-cije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19.00 do 20.00. Za informacije kličite na tel. štev. 333-4219540 ali 3406294863; email: lucandek@tiscali.it. 0 Prireditve RAZSTAVA CLAUDIE RAZA bo na ogled v Bambičevi galeriji do 5. januarja 2008, od ponedeljka do petka, z naslednjimi urniki: 10.00 - 12.00 ter 17.00 - 19.00. ROCK FOLK BLUES COUNTRY SKUPINA »božični band« prireja originalne božične koncerte 24. decembra v pubu Liverpool na Opčinah, 25. decembra v pubu Kantina v Sežani, 27. decembra v domu Igo Gruden v Nabrežini in 28. decembra v baru Clinton v Sežani. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo od 25. decembra 2007 do 6. januarja 2008 na ogled tradicionalna razstava jaslic. Sodeluje gospa Vida Pecorini. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Možen je tudi ogled jaslic v cerkvi sv. Roka. PIHALNI ORKESTER KRAS IZ DOBERDOBA prireja danes, 23. decembra 2007, ob 18. uri, »Božično novoletni koncert« v župnijski dvorani v Doberdobu. Toplo vabljeni! ŽUPNIJA REPENTABOR bo ob 150. obletnici ustanovitve župnijedala na ogled zgodovinske listine in knjige vse od 16. stoletja naprej. Otvoritev razstave bo danes, 23. decembra 2007, ob 11.15, po nedeljski sveti maši. Restavratorski center Arhiva Slovenije je s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu restavriral najstarejše knjige in listine. Zato bo istočasno tudi predstavitev njihovega več kot 50-letne-ga dela na tem področju. Razstava bo odprta na vse praznične dni do vključno 6. januarja. Vabljeni! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »tradicionalni koncert ob zaključku leta« danes, 23. decembra 2007, ob 17. uri, v nabrežinski občinski telovadnici. Gosta večera: Iztok Cergol in Martina Feri. KD FRAN VENTURINI - Domjo vabi na Božičnico, ki bo danes, 23. decembra 2007 ob 17.30 v Kulturnem centru Anton Ukmar Miro pri Domju. Nastopili bodo otroški pevski zbor, mešani in moški zbor ter klavirske harmonike kulturnega društva Fran Venturini - Domjo. OBČINA ZGONIK IN KRAJEVNA DRUŠTVA ter Občina Sežana in Razvojno Društvo Pliska vabijo ob padcu Schen-genske meje danes, 23.decembra 2007, ob 12.00 na »Zdravico v Jarovcah«, kjer bo krajši kulturni program in družabnost ob toplem prigrizku. Zbirališče ob 10.30 pred spomenikom v Zgoniku. OPZ SLOMŠEK IN ŽUPNIJA MARIJA MAGDALENE iz Bazovice prirejata danes, 23. decembra, ob 17. uri v cerkvi dobrodelni koncert otroških in mladinskih zborov »Prižgi lučko upanja«. Nastopili bodo OPZ Slomšek iz Bazovice, OPZ OŠ iz Ilirske Bistrice, mladinska skupina Kraški Slavček iz Nabrežine in mladinski zbor Glasbene Matice iz Trsta. Toplo vabljeni. SKD VESNA, Slomškovo društvo in Rajonski svet za zahodni Kras prirejajo Božični koncert. Nastopajo glasbeni ustvarjalci, otroški pevski zbor Friderik Baraga, cerkveni pevski zbor, ženski pevski zbor Vesna in moški pevski zbor Ig (Ljubljana). Koncert bo danes, 23. decembra ob 17. uri v župnijski cerkvi v Križu. Toplo vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MAČKOLJ in Slovensko prosvetno društvo Mačkolje vabita na tradicionalni koncert božičnih pesmi MePZ Mačkolje, ki bo v ponedeljek 24. decembra, ob 23.15, pred pol-nočnico, v župnijski cerkvi v Mačkoljah. ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. IN MEPZ SV. JERNEJ vabita na BOŽIČNI KONCERT, ki bo v torek, 25. decembra, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Opčinah. Sodelujejo: OPZ in MlDPS Vesela pomlad pod vodstvom Mire Fabjan, MoPZ Tabor pod vodstvom Mikele Šimac, MoPS in MePZ Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana. Božično misel bo podal Ivan Peterlin. Spored bo povezovala Urška Sinigoj. Prisrčno vabljeni! GODBENO DRUŠTVO PROSEK v sodelovanju z zahodnokraškim rajonskim svetom vabi na tradicionalni koncert na Štefanovo v sredo, 26. decembra, ob 17. uri v športnem centru Ervatti pri Briščikih. MOŠKA VOKALNA SKUPINA LIPA prireja tradicionalno Božičnico, ki bo v cerkvi Sv. Marije Magdalene v Bazovici v četrtek, 27. decembra 2007, ob 20. uri. Nastopali bodo oktet Odmevi iz Saleža, MePZ Adriatic iz Hrvatinov in moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice. Toplo vabljeni! V CERKVI SV. JERNEJA na Opčinah bo v četrtek, 27. decembra, ob 20.30 KONCERT BOŽIČNIH PESMI EVROPSKIH NARODOV. Spored oblikujejo: ŽePS Stolničnega zbora iz Trsta (Cappella Civica di Trieste), ki jo vodi Marco Sofianopulo, in instru-mentalisti Giorgio Marcossi - flavta, Vittoria Turello - harfa, Anna Marcossi - čelo. Toplo vabljeni! SILVESTROVANJE ALL INCLUSIVE s skupino Mambo Kings in Magazzino commerciale, pod velikim ogrevanim šotorom v Briščikih, vstopnina 30.00 evrov all inclusive, vsa pijača in buffet gratis. Rezervacije in informacije: tel.3465231127. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nati-vitas: 3. januarja 2008, ob 20.00, »Novoletni koncert«, nastopajo MePZ Primorec (dir. Martina Feri), VS Grgar (dir. Andrej Filipič), MePZ Skala-Slovan (dir. Herman Antonič); Bocen, Cerkev Cristo Re, 5. januarja 2008, ob 20.45, »Božični koncert«, nastopajo MePZ Lipa (dir. Tamara Raseni), Zbor Castel Flavon di Bolzano (dir. Loris Bortolato); Milje, Stolnica, 6. januarja 2008, ob 15.00, »S pesmijo vam želimo...«, nastopata MoVS Lipa (dir. Anastazija Purič), Girotondo dArpe (dir. Tatiana Donis). t Zapustila nas je naša draga Silva Daneu v vd. Cerne Žalostno vest sporočajo sin Sergij, snaha Nadia, vnuka Tanja in Dean ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v petek, 28. decembra ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v proseško cerkev. Prosek, 23. decembra 2007 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine Ob smrti drage none izrekajo iskreno sožalje Tanji in svojcem vsi pri Skladu Mitja Čuk t Po kratki bolezni nas je zapustil naš dragi v Boris Sirca Žalujoči Alenka, mama Pavla, brat Stanko, sestra Milena, svakinja Irena z družinami ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v četrtek, 27. decembra ob 11. uri v vaški cerkvi v Mavhinjah. Namesto cvetja darujte v korist dobrodelnih organizacij. Mavhinje, Nabrežina, Ilirska Bistrica, Križ, 23. decembra 2007 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine ZAHVALA Stefania Raccar por. Petaros Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so nam na katerikoli način bili ob strani in počastili njen spomin. Svojci Boršt, 23. decembra 2007 24.12.2002 24.12.2007 Boška Milič por. Kante Spomin... edini cvet, ki ne ovene, edina luč, ki ne ugasne, edini, ki ostane nad vsem. Svojci Repnič, 23. december 2007 25.12.2002 25.12.2007 Slavko Kalc Spomin nate je vedno živ. Sin Mitja z družino in sorodniki Kontovel, 23. decembra 2007 1 2 Nedelja, 23. decembra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it schengenska širitev - Praznovanje na Lokvici in pri Komarjih, kjer se je zbrala tisočglava množica Vasi z goriškega Krasa so brez mejnih pregrad bližje Vstopu Slovenije v območje schengna so včeraj nazdravili na goriškem Krasu, kjer so se mejne pregrade ostro in globoko zarezale med sosednje vaške skupnosti in kjer so bile meje zaradi nočnega zaprtja maloobmejnih prehodov do zadnjega velika ovira. Že ob 19. uri so se krajevni upravitelji skupaj s številnimi domačini iz vseh okoliških vasi zbrali pri mejnem prehodu na Lokvici. Tam je zapel zbor iz Opatjega sela, zaigrala je doberdobska godba Kras, med prisotnimi pa so bili župani Doberdoba, Sovo-denj in Mirna Paolo Vizintin, Igor Petejan in Zlatko Martin Marušič ter doberdobski podžupan Nordio Gergolet, goriško pokrajinsko upravo pa so zastopali odbornika Marko Marinčič in Marino Visintin ter pokrajinski svetnik Marko Jarc. Iz povedanega je izstopala misel, da je bila meja na tem območju posebno boleča, saj je zarezala tudi v družine in ločila ozemlje, ki je bilo dotlej enotno. Z Lokvice so se odpravili proti Ja-mljam, od koder je izpred spomenika padlim v NOB startala baklada proti Komarjem. Največ pohodnikov je bilo iz raznih vasi do-berdobske občine, veliko pa jih je prišlo tudi iz Štivana, Medje vasi, z Vrha in drugih krajev. Istočasno so se z baklami v rokah odpravili na pot tudi iz Brestovice, dolgi koloni pohodnikov pa sta se srečali na mejnem prehodu med Klariči in Komarji. Kulturni program, ki so ga oblikovali domači glasbeniki, pevci, mladi in otroci, je potekal ob zgradbi, ki so jo uporabljali »varuhi« meje. Pred tisočglavo množico so nastopili moški zbor Jezero iz Doberdoba, ženski pevski zbor Brestovica in Sela na Krasu, plesna skupina Kremenjak iz Jamelj, kvintet Sotočje in solistka Milena Košuta, ki je zapela slovensko himno, medtem ko so italijansko himno zaigrali doberdobski godbeniki. Navdušujoč je bil nastop združenega otroškega pevskega zbora, ki so ga sestavljali otroci iz Jamelj, Brestovice in s Sel. Mladi pevci in pevke so se na nastop pripravili z dvema skupnima vajama, med katerima so se spoznali, odprava mejnih pregrad pa bo nedvomno omogočila, da bodo v prihodnosti še z večjo lahkoto gojili prijateljske stike. Med udeleženci so izstopali tudi predstavniki ka-rabinjerjev, italijanske finančne straže in slovenske policije, ob njih pa še člani tržiške sekcije upokojenih finančnih stražnikov s svojim praporom. V njihovem imenu je z odra spregovoril Giorgio Miccoli in obudil nekaj spominov na delo, ki so ga tam opravljali. Prisotne so nagovorili župani iz Doberdoba Paolo Vizintin, iz Mirna-Kostanjevi-ce Zlatko Marušič in iz Komna Uroš Slamič, ki so si bili enotni, da bodo Kraševci z odpravo mejnih pregrad lahko zadihali s polnimi pljuči. Meja je namreč dolga leta ovirala stike med ljudmi, onesposabljala pa je tudi gospodarske dejavnosti. Po nagovorih in kulturnem programu se je večer nadaljeval v znamenju veselega druženja in dobre volje. Bil je pravi ljudski praznik, množičen in podoben tistim, ki so jih v Brestovici prirejali pred razmejitvijo in na katere so zahajali prebivalci iz vseh okoliških krajev. Sinoči so tik ob mejniku na slovenski strani odkrili tudi tablo iz kraškega kamna z napisom: Odprti v Evropi, zazrti v razvoj. (dr) Krajevni upravitelji in množica ljudi pri Komarjih (zgoraj), baklada in zborček otrok iz treh vasi (spodaj) Skupno praznovanje ob padcu schen-genske meje bo danes v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu in v Temnici na Krasu. Ob 10. uri bo na Gradini zadruga Rogos odprla tržnico obrtniških izdelkov, ob 11. uri pa bodo pozdravni nagovori, ki jih bosta popestrila nastop zbora Starši ensemble pod vodstvom Silvie Pierotti in branje odlomkov iz knjige Priopo-vedovati o meji. Ob 11.45 bodo predstavili čezmejni evropski projekt Zgodovinske poti med Krasom in Sočo, hkrati pa bodo tudi predvajali posnetke o zadnjih trenutkih meje. Ob 13. uri bo sledil odhod v Temnico, kjer bo ob 13.30 voden ogled vasi, ob 14. uri pa odprtje turistično-informacij-skega centra in kulturni program. Dogodek prirejajo občine Miren-Ko-stanjevica, Komen, Sovodnje in Doberdob ter goriška pokrajina. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 23. decembra 2007 13 gorica - Notranji minister Amato s podtajnikom Budinom na občini in pri Rdeči hiši »Padec meje zacelil rano, ljudje so jo prvi presegli« Z Brulcem šaljivo o novogoriških igralnicah - Mešane policijske patrulje ne več na meji, temveč na teritoriju Na Goriškem so ljudje že pred časom presegli mejo. Njen fizični umik je nastopil ob zaključku tega procesa. Tukajšnji ljudje so jo torej prvi odstranili, nazadnje je to storila še Evropa. To je včeraj na goriškem županstvu izrekel italijanski notranji minister Gi-uliano Amato in sam utemeljil svoj kratki obisk: »Nastanek meje na Goriškem je eno izmed najbolj bolečih poglavij italijanske preteklosti. Meja je razklala mesto in tukajšnjo skupnost ljudi. Zato je Gorica najbolj naraven kraj, kjer lahko praznično obeležimo njen padec.« Minister si je prišel na lastne oči ogledat goriško mejo in ga je včeraj pri Rdeči hiši, na italijanski strani, pričakal novogoriški župan Mirko Brulc, ki je pred vladnim gostom poudaril odlično sodelovanje med mestoma. Iz njunega pogovora zasluži omembo Amatova šaljiva pripomba, daje vstopu Slovenije oporekal le beneški župan Cacciari; nanašal se je na beneško igralnico, ki novogo-riško igralništvo doživlja kot grožnjo. »Nova Gorica pa nima le igralnice, a še veliko drugega,« je odvrnil Brulc. Amato je vstopil v goriško občinsko stavbo okrog 13.20. Pri vhodu ga je sprejel župan Ettore Romoli in ga pospremil v reprezentančno dvorano v prvem nadstropju. Ministra so spremljali vladni podtajnik Miloš Budin, svetovalec za evropske zadeve pri vladnem predsedstvu Sandro Gozzi, predsednik deželne vlade Riccardo Illy, njegov odbornik Roberto Antonaz in goriški prefekt Roberto De Lorenzo. Ob županu pa so občinsko upravo zastopali člani njegovega od- bora in načelniki svetniških skupin večine in opozicije; prišel je tudi predsednik slovenske konzulte pri goriški občini Ivo Cotič. Tu je Romoli opozoril Amata na vprašanje varnosti po padcu meje in poudaril svojo zahtevo, naj policisti, ki so bili pristojni za varovanje italijansko-slovenske meje, ostanejo na Goriškem, saj so si tu uredili dom in ustvarili družino. Romoli je dodal, da je notranje ministrstvo že osvojilo zahtevo in da 79 agentov mejne policije ne bo premeščenih. Župan pa je včeraj dodatno vprašal, naj bodo policisti dodeljeni nadzoru teritorija in naj jih ne preusmerijo v center za priseljence CPT, od koder naj bi nameravali premestiti agente iz Padove. Minister je svoje besede namenil zgodovinskemu dogodku padca schen-genske meje. »V tukajšnjo skupnost je zarezala boleča meja. Bila je posledica dogajanja, ki je presegalo voljo tukajšnjih ljudi. Danes je tega konec in se bo ta rana zacelila. Lepo bo vrniti se čez čas v Gorico in kakor v Berlinu iskati sledove meje, ki ne bodo več vidni,« je zaključil minister in v občinsko knjigo častnih gostov zapisal: »V spomin na izredni dan, ko je meja padla. Z ljubeznijo za Gorico.« Župan mu je izročil v dar medaljo, ki je bila izdana ob tisočletnici mesta in steklenico vina posesti Jermann »Vecchia con-tea - Stara grofija«; ministru je pojasnil, da je vino nastalo iz slovenskega in italijanskega grozdja, pri čemer je Amato pripomnil: »Schengensko vino, torej.« Z občine so vladno delegacijo pospremili na Rdečo hišo. Tu sta ministra pozdravila Brulc in načelnica Minister Amato z županoma Brulcem in Romolijem pri Rdeči hiši bumbaca upravne enote Bojana Kompare. Amato je pred Brulcem ponovil misel, da sta tukajšnji skupnosti že pred časom presegli mejo in da je politika prišla zadnja na vrsto. »S Slovenijo imamo odlične odnose, problem, ki naj bi ga Nova Gorica predstavljala, pa vidi samo župan Cacciari. Dobro ste me razumeli,« je šaljivo namignil minister in dodal, da pa lahko vsakdo svobodno odloča, kje bo igral, ker to sodi v logiko konkurence med mestoma na istem ozemlju. »Kar se mene tiče, vesel sem, ker bodo hribi spet povezani z morjem,« je dejal minister. »Poleg casinoja imamo še mnogo drugih lepot,« ga je popravil Brulc, Amato pa dodal: »Saj vem, samo Cacciari vidi v Novi Gorici izključno igralnico.« Ob Amatu je k Rdeči hiši prišel tudi generalni poveljnik italijanske policije Antonio Manganelli. Na mejni črti se je srečal z Ev-genom Govekarjem, vodjo novogoriškega sektorja uniformirane policije, in Milovanom Ipavcem, vodjo kriminalistov. Izmenjali so si vljudnostne besede, ob robu srečanja pa je Manganelli povedal, da po umiku policistov z meje bodo okrepili nadzor nad teritorijem. Ipavec pa je poudaril, da podlaga za nadgradnjo dosedanjega dobrega sodelovanja policij je dogovor, ki sta ga podpisala notranja ministra Italije in Slovenije. Postati bo moral čimprej operativen, predvideva pa tudi možnost mešanih patrulj na teritoriju, je pojasnil. To pomeni, da bomo lahko opazili slovenske policiste z italijanskimi kolegi na goriških ulicah ter seveda, nasprotno, ene in druge po slovenskih cestah. (ide) 14 Nedelja, 23. decembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / peč-miren - Preko petsto udeležencev na pohodu v organizaciji goriške pokrajine in občin Prižgali kres in »sežgali« mejo, cesta ob Vipavi spet prehodna Na Mirenskem gradu so ljudi nagovorili predsednik Gherghetta ter župani Marušič, Petejan in Vizintin Lepo je bilo. V tej kratki trditvi, ki je povzeta po ponarodeli slovenski pesmi, bi lahko strnili uspelo družabno-rekreacijsko prireditev, ki so jo priredili na območju med občinama Sovodnje in Miren-Kostanjevica. Šlo je za nočni pohod z baklami, ki se ga je nad vsemi pričakovanji udeležilo res veliko ljudi. Odzvalo se je kakih petsto ljubiteljev tovrstnih prireditev, pa tudi ljudi, ki so s svojo prisotnostjo želeli izpričati trdno željo, da je meja končno postala le zgodovinski podatek. Nosilec množičnega praznika je bila goriška pokrajinska uprava, ki je k sodelovanju povabila še občine Sovodnje, Miren-Kostanjevica in Doberdob. Za vse, kar je pri tako množični prireditvi potrebno, pa so poskrbela društva in ljudje s Peči, iz Rupe, Gabrij, Sovodenj in Mirna. Koordinacija pripravljalnega in organizacijskega dela je bila zaupana Aldu Ruplu. Kot rečeno je pobuda naletela na izjemen odziv pri ljudeh dobre volje z obeh strani meje, politično pomembnost trenutka pa je potrjevala prisotnost številnih osebnosti z obeh strani meje. Pohoda so se udeležili predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta ter odborniki Roberta Demartin, Marko Marinčič, Maurizio Di Matteo, Sara Vito in Marino Visintin. Prisotni so bili župani iz Mirna-Kostanjevice Zlatko Martin Marušič, iz Doberdoba Paolo Vizintin in iz Sovodenj Igor Petejan. Zbirališče udeležencev je bilo na kotalkališ-ču kotalkarskega društva Vipava na Peči, kjer so udeleženci prejeli baklo, nato pa je točno ob 20. uri bil dan znak za odhod. Dolga kača lučk se j e razpotegnila v skoraj kilometer dolgo vrsto, ki se je ob res dobrih varnostnih ukrepih karabinjerjev in policistov vila od Peči, skozi Rupo in preko mosta prek Vipave do stare pokrajinske ceste, ki je še do sredine tridesetih let prejšnjega stoletja predstavljala glavno prometno žilo iz Gorice v Trst. Do pred par dnevi je pot služila le za potrebe kmečkega značaja in prevoza lesa iz gozdnatih pobočij griča Nad logem in jo je meja prekinila pred prvimi hišami Pr' Grabcu v Mirnu. Pokrajinska uprava je poskrbela, da so v prejšnjih dneh cesto očistili, razširili in tlakovali. Točno na meji so Rupenci in Mirenci pripravili velik kres, ki so ga prisotni upravitelji prižgali ob prihodu pohoda. S tem so želeli simbolično zažgati mejo in vse tisto, kar je predstavljala. Pohodniki so nato nadaljevali pot skozi južni del Mirna in se povzpeli na Mirenski grad, kjer jih je čakalo krepčilo in kratek kulturni program z združenima pevskima zboroma iz Mirna in z Opat-jega sela. O pomenu zgodovinskega dne, kije končno odstranil zakoličene pregrade, so spregovorili župani Marušič, Petejan in Vizintin ter predsednik pokrajine Gherghetta. Del pohodnikov se je vrnil v dolino, ljubitelji petja pa so v cerkvi na Mirenskem gradu lahko sledili res odličnemu nastopu pevske skupine Musicum iz Gorice. Pevci so za to priložnost pripravili program polifonskih in renesančnih pesmi, ki so se dobro vklopile v praznik padca meje; odražale pa so tudi božični čas. Po povratku z Mirenskega grada je bil udeležencem na voljo stokilski prašič, ki so ga Rupenci in Mirenci spekli na ražnju. Na voljo so bile tudi druge dobrote, tako da je bilo kljub sedmim stopinjam pod ničlo vzdušje prijetno in veselo. Drugače tudi ni moglo biti, saj se od četrtka sosedje lahko svo-bodneje gibajo in se obiskujejo ob kateri koli uri. Po asfaltu, po stezah, po Vipavi s čolnom ali kar čez polja, če jim bo to zljubilo. (vip) Občinski in pokrajinski upravitelji, Roberta Demartin, Igor Petejan, Enrico Gherghetta, Paolo Vizintin, Sara Vito in Zlatko Martin Marušič, prižigajo kres, ki je zagorel ob meji sredi prazničnega navdušenja bumbaca brda - Pohod ob odprti meji Po nekdanjih poteh graničarjev V okviru schengenskih praznovanj je Vinoteka Brda v sodelovanju s tamkajšnjim planinskim društvom in pod pokroviteljstvom občine Brda včeraj organizirala pohod ob odprti meji od nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda Neblo do mejnega prehoda za dvolast-nike Valerišče. Udeležilo se ga je slabih petdeset pohodnikov. Prevladovali so Bri-ci s slovenske strani meje, organizatorje pa je prijetno presenetilo število udeležencev iz Ljubljane, od koder je prišlo več pohodnikov kot iz Italije. Na zbornem mestu je bilo ob devetih zjutraj, ko je bil predviden začetek pohoda, še precej mrzlo in vsi, ki so prišli, so komaj čakali, da se podajo na pot. Slednja jih je najprej popeljala do reke Reke, potem se je vzpela proti Fojani in se nato spustila v dolino Fedriha. Potekala je v glavnem ob potokih, skozi gozd, po poteh, ki so jih nekdaj uporabljali grani-čarji. Po uri in pol hoje so se pohodniki ustavili na medenem zajtrku pri čebela- Start pohodnikov z nekdanjega mejnega prehoda Neblo foto n.n. rju Oskarju Kristančiču s Plešivega. Od tam naprej se je pot dvigala in spuščala do Ceglega in naprej mimo Grediča do Prevala. Naslednji postanek je sledil na koncu Vipolž, na domačiji tik ob meji, kjer so pohodnikom pripravili degustacijo vina. Pokušini je sledilo vzpenjanje proti Jazbinam in še zadnji odsek do Valerišča. Med po ho dom je ves čas te kla beseda o meji, vodniki in udeleženci pa so povedali tudi marsikatero zanimivo zgodbo na to temo. Šli so tudi mimo hiše, ki jo je meja razpolovila, tako da je ostal en del na slovenski, drugi pa na italijanski strani meje. Organizatorji so udeležence pozvali tudi k fotografiranju utrinkov s pohoda, saj bodo najboljši posnetki nagrajeni. Pohod ob odprti meji se je zaključil na domačiji pri Blaževih, kjer so pohodnikom postregli s toplo, času primerno hrano, od tam pa so udeležence z avtobusom odpeljali nazaj na izhodišče. Nace Novak podsabotin - Schengensko srečanje na nikogaršnji zemlji Bil V V I v • • g • I ■• • Nič vec ločeni v isti dolini Štmavrci in Podsabotinci oživljajo vezi, ki jih je pred šestdesetimi leti pretrgala meja Padec meje so v četrtek s prisrčno in spontano prireditvijo proslavili tudi na kmečkem mejnem prehodu pri Podsabo-tinu v dolini Pevmice. Zbralo se je veliko ljudi, ki so z udeležbo izpričali, da nočejo več vsiljenih pregrad, ki so celih šestdeset let ločevale ljudi. Mejna ovira je v tem delu Goriške bila še posebno kruta do krajevnega prebivalstva, saj je s svojo nepre-pustnostjo čez noč razdvojila prijatelje, sosede in družinske člane. Uvedba prepustnic je to nelagodje nekoliko omilila, vendar še zdaleč ne toliko, da bi ločeni območji iste doline rasli in se razvijali po skupnih razvojnih merilih in v sozvočju s sosedi. V tem oziru je posebno nastradal Podsabotin, kije bil do odprtja sabotinske ceste leta 1985 odrezan od prometnih povezav in brez sleherne možnosti za izhod iz slepe ulice. Vsi ti pogledi z očitnimi znaki olajšanja so prišli do izraza med zelo občutenim ljudskim srečanjem na nekdanji »nikogaršnji« zemlji med zapornicama, ki sta končno odromali v ropotarnico zgodovine. Da je vse potekalo v najboljšem redu, so poskrbeli člani kulturnega društva Sabotin iz Štmavra, ki so s pomočjo agregata razsvetlili prizorišče, vsem prisotnim so nudili čaj in kuhano vino, mize pa so bile bogato obložene. Veliko dobrot so prinesli tudi Podsabotinci, ki so se srečanja množično udeležili. Pokroviteljstvo nad dogodkom sta prevzela krajevni svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje ter vaška skupnost Podsabotin, Hum in Snežatno. Po pevskem uvodu štmavrskega moškega zbora so priložnostne misli in želje po utrditvi prijateljskih vezi izrekli predsednik krajevnega sveta Lovrenc Persoglia, predstavnik Podsabo-tincev Ivan Jericijo ter predsednik društva Sabotin Jordan Figheli. Posebno zanimivo je bilo pričevanje Nastje Valentinčič, ki ima hišo prav na mej i In j e na lastni koži doživljala vse dogajanje na sicer zakotnem, toda kar dobro uporabljenem mejnem prehodu. Srečanja se je udeležil tudi duhovnik Alessio Stasi, ki je izrazil željo, da bi nasilje nikoli več ne ločevalo ljudi. Svoj poseg je zaključil z voščili vsem ljudem dobre volje. Petje, zvoki harmonike in zdravice so poskrbele, daje bilo kljub surovemu mrazu vzdušje nadvse veselo. (vip) Med prepevanjem na prazničnem prizorišču foto vip štandrež - Kmalu po odkritju »Schengenski« mozaik pomazan Na predvečer schengenske noči, v četrtek, je na zunanjem zidu svoje hiše odkril mo zaik, ki ga je sam iz de lal in ga posvetil osvoboditvi izpod jarma vsakršnega suženjstva. Vendar ga je neznana roka že pomazala. Pod krinko noči seveda, kakor se spodobi za potuhnjence. Mozaik je delo goriškega likovnega ustvarjalca Giannija Marege. Izdelal ga je na zidu svoje hiše, ki gleda na ulico, v neposredni bližini glavnega trga v Štandrežu. »Je sicer zasebna stvar, a želim z njim nagovarjati vsakogar,« nam je včeraj povedal Marega in pojasnil, da je na njem upodobil Kras, surovost in hkrati lepoto kraškega okolja. Ob mo- zaik je pripisal misel, namenjeno svobodnemu človeku, ki ni ujet v spone ideologij in religij, ignorance in človeške bedarije. S takšno potezo je obeležil padec schengenske meje, z umetniško gesto pa je hotel pometati še z vsemi ostalimi mejami in omejitvami, ki ločujejo ljudi in so vir vsakega nasilja. Ni minil dan, pa se je nad njegovim delom že znesel nekdo, ki uteleša ravno to, kar je hotel likovnik ožigosati. Mozaik je neznanec po-mazal s črnim sprejem. Iz prizadetosti se je Marega po včerajšnjem odkritju obrnil na predsednika štandreškega rajonskega sveta Mariana Brescio. Sam bo poskušal očistiti mozaik madeža. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 23. decembra 2007 15 števerjan - Odprtje muzeja Brincelj pospremili z likovnim natečajem S kmečko kulturo prednikov • • - • I «v seznanjajo tudi najmlajše Odziv nad pričakovanji - Steverjancem so se pridružili otroci iz Pevme in s Plešivega Med nagrajevanjem V prostorih kulturnega društva Briški grič so v petek podelili nagrade v okviru likovnega natečaja z naslovom Kako je bilo živeti nekoč. Le-ta je potekal ob odprtju muzeja kmečke kulture Brincelj. Odprli so ga pred dvema tednoma v zgornjih prostorih društvenega sedeža, kjer ponujajo na ogled predmete in fotografije iz polpretekle zgodovine Goriških Brd. Da bi kmečko kulturo prednikov približali tudi najmlajšim, so si člani Briškega griča zamislili likovni natečaj in k sodelovanju povabili otroke iz osnovnih šol v Šte-verjanu, Pevmi in na Plešivem. Nanj se je odzvalo skupno 61 otrok, in sicer vseh pet razredov osnovne šole Alojz Gradnik iz Šte-verjana, tretji, četrti in peti razred osnovne šole Josip Abram iz Pevme ter ravno tako tretji, četrti in peti razred osnovne šole Ludvik Zorzut s Plešivega. Iz otroških izdelkov je izstopala velika domišljija, v mnogih primerih tudi kakovostna risarska tehnika in dobršna mera iznajdljivosti. Ker je šlo za nagradni natečaj, so risbe ocenili in sestavili lestvico najboljših. Žirijo so sestavljali domači likovni umetnik Vladimir bumbaca Klanjšček, pedagoginja in bivša šolska ravnateljica Nataša Paulin ter vsestranski kulturni delavec Aldo Rupel. Pri pregledovanju otroških del so ocenjevalci upoštevali zlasti vsebino in tehniko. Naloga je bila zahtevna, saj so se vsi otroci izkazali. Ker pa je že morala opraviti izbiro, je žirija ocenila, da so prve tri najboljše izdelke prispevali števerjanski osnovnošolec Matej Hlede, ki je zasedel tretje mesto, Sonja Vogrič iz pevmske osnovne šole, ki je pristala na drugem mestu, in Roberta Saunig, ki obiskuje šolo na Plešivem in je osvojila prvo mesto. Vsi izdelki so bili vredni pohvale, zato so se pri društvu odločili, da nagradijo vse otroke. Podelili so jim priznanje za sodelovanje na natečaju. Za uspelo pobudo izrekajo člani Briškega griča posebno zahvalo učiteljem in mentorjem, ki so otrokom sledili in jih pripravili na natečaj. Organizatorji so bili namreč posebej presenečeni nad tolikšnim odzivom otrok, ki ga niso pričakovali. Števerjanski večerje zaokrožil nastop otroškega zbora Sabotin iz Štmav-ra pod vodstvom Nadje Kovic, zaključili pa so ga s prazničnimi voščili. etnografija - Šege in navade Vogričeve Drobtinice v Doberdobu Vogrič vpisuje posvetila v svojo knjigo med doberdobskim bumbaca Na sedežu kulturnega društva Jezero je v ponedeljek potekala predstavitev knjige Zdenka Vogriča Drobtinice iz goriških šeg in navad. Po Gorici, Pevmi, Števerjanu in Sovodnjah je prišel na vrsto Doberdob, kar kaže po eni strani na organizacijski napor - knjig ni dovolj napisati in izdati, potrebno jih tudi tržiti -, na drugi pa zanimanje za etnografske vsebine, ki jih knjiga obravnava. Tokrat je avtorja spremljal in predstavil Aldo Rupel v vlogi zastopnika ZSKD, ki je sodelovala pri izdaji knjige. Po kratkem Ruplovem uvodu o pogledih in dogajanjih na področju et-nografije pri nas, se je Zdenko Vogrič posvetil prvenstveno navadam sedanjega letnega časa in z njim povezanimi običajem; nadaljeval je z izvorom poimenovanj posameznih mesecev v letu in se nato posvetil pustnim šegam na splošno in doberdobskim posebej. Udeležencev predstavitve ni bilo mnogo, a malokrat se pripeti, da bi se po uvodnem poročanju razvila ne le za- nimiva, temveč tudi tako poglobljena razprava, kot seje tokrat. Pravzaprav je bil to nekakšen debatni krožek, ki je v skoraj treh urah razgovora načel in iskal razlage za stare in manj stare ter nove pojave s področja etnografije in antropologije, vključno s pojavi kiča in sa-movšečnega obnavljanja nekaterih navad v Sloveniji, ki močno dišijo po nekakšnem ideologiziranju domačijstva, kaže pa se na primer v naslavljanju TV oddaj vrste Polka majolka. Eno je ohranjanje in razvijanje občutene ljudske navade, drugo je muzejski sprevod obrti, ki so izumrle že pred pol stoletja. Eno je soudeležba v dogajanju vseh, vključno z gledalci, drugo spektakel skupin, ki jih publika dojema kot zadolžene, da jim nudijo, kdo ve kaj, medtem ko sama ne zaploska niti enkrat z rokama, kaj šele, da bi se vključila. Skratka, modro bi bilo ločiti ljudsko navado od »spomina na ljudsko navado« s sprenevedanjem, da je to drugo na primer znak trdoživosti neke skupnosti. (ar) Družba IRIS obvešča Družba IRIS obvešča, da bo jutri in v ponedeljek, 31. decembra, med 8.30 in 12. uro odprto samo okence v ulici San-tAmbrogio v Tržiču; isti urnik bo veljal tudi za blagajno za plačilo parkirnin v ulici IX agosto v Gorici. Družba IRIS ne bo odvažala odpadkov v torek in sredo, 25. in 26. decembra, in v torek, 1. januarja. Ekološki otok v Moraru bo jutri in 31. decembra odprt med 8. in 12. uro. Ekološki otoki v Gorici bodo odprti 24. in 31. decembra med 10. in 16. uro, v četrtek, 27. decembra, in v sredo, 2. januarja, pa med 8. in 20. uro. Kremenjakova božičnica Jameljsko društvo Kremenjak prireja danes ob 18. uri božičnico, ki bo potekala v večnamenskem kulturnem centru v Jam-ljah. Pri prazničnem programu bodo sodelovali gojenci oddelka za zabavno glasbo in jazz pri Glasbeni matici, dalje ja-meljski otroci, plesni skupini Kremenjak, otroški pevski zbor Kremenjak in moška vokalna skupina Sraka. Posnetki goriške meje Na sedežu dvojezične revije Isonzo Soča v ulici Sv. Ivana v Gorici si bo mogoče ogledati razstavo z naslovom »Oltre il con-fine« - Čez mejo le še od 27. do 29. decembra, in sicer med 10.45 in 12.15 ter med 16. in 18. uro. Gre za zelo zanimiv fotografski prikaz dogajanja na goriški meji; kronološko so dokumentirani ključni dogodki od povojnega obdobja do danes. Štefanovanje v Doberdobu V agriturizmu Kovač v Doberdobu bo v sredo, 26. decembra, 6. Mega štefano-vanje. Ob 20. uri bo večerja, od 22. ure dalje pa bo zabava ob glasbi, za katero bosta skrbela harmonikar Štefan Nanut in DJ Pezulich; za večerjo je priporočljiva rezervacija na telefonski številki 048178125. Pri organizaciji večera sodeluje Mladinski odsek kulturnega društva Je- Okrnjen urnik univerze Goriški sedež Videmske univerze bo v četrtek in petek, 27. in 28. decembra, ter od torka, 2. januarja, do četrtka, 4. januarja, odprt med 8. in 14. uro. Solidarnostna večerja V organizaciji nadškofijske Karitas bo jutri ob 20.30 solidarnostna večerja, na kateri bodo dobrodošli vsi, ki bi drugače sami preživeli predbožični večer. Praznično druženje bo potekalo v župnišču v Podturnu v Gorici; rezervacije in informacije na tel. 0481-531847. Bdenje v centru Arcobaleno V centru Arcobaleno v ulici San Michele v Gorici bo jutri ob 21. uri predbožično bdenje z naslovom »Cercare la verita, amare la giustizia«. romans - Utopljenec v Temzi V teku postopek za vrnitev trupla Goriška kvestura in prefektura spremljata postopek vračanja trupla 22-letnega Ezia Miotta iz Anglije v rodni Romans. Mladenič je pred dnevi utonil v Temzi; okoliščine njegove smrti še niso pojasnjene. Zdi se, da nihče ne ve povedati, ali je padel v vodo ali je vanjo namerno skočil ali pa je bil žrtev nasilja. Miotto se je v London odpravil pred par meseci, sicer pa kaže, da je pred tem obiskal Barcelono in druga evropska mesta. V angleški prestolnici je živel z dekletom, preživljal pa se je z občasnimi deli. Februarja pred dvema letoma so ga v Zagraju aretirali med manifestacijo proti centru CPT v Gradišču, zaradi česar je pet dni presedel v goriškem zaporu. Po izpustitvi je sodnik izdal odlok, na podlagi katerega mladenič ni smel zapustiti občine Romans, v kateri je imel bivališče in kjer je bil zaposlen. V Tržiču prometna nesreča z gmotno škodo Na križišču med ulicama San Polo in Cave di Selz v Tržiču se je včeraj ob 15. uri pripetila prometna nesreča, pri kateri je k sreči nastala zgolj velika gmotna škoda. Trčili sta avtomobil znamke Panda, ki ga je upravljal moški iz Fol-jana-Redipulje, in avtomobil toyota yaris, za volanom katerega je sedel moški iz Ronk. Moška se nista poškodovala, sopotnica voznika avtomobila panda pa je zadobila lažji udarec v prsni koš; prvo pomoč ji je nudilo osebje tržiške bolnišnice. Na kraju so posredovali karabinjerji iz Tržiča in mestni redarji iz Ronk. vrh sv. mihaela - Gregorčičevo proslavo posvetili Ljubki Šorli O pesnici nekoliko drugače Na večeru prosvetnega društva so zapeli domači otroci in mladina, v goste pa so prišle pevke s Postojnskega Na proslavi so prepevali vrhovski otroci bumbaca Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela je minulo nedeljo v vr-hovskem centru Danica priredilo Gregorčičevo proslavo. Ob 70-letnici smrti Lojzeta Bratuža je bila prireditev posvečena Ljubki Šorli, Bratuževi življenjski sopotnici in pesnici tolminskega rodu. V večer je uvedel otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela pod vodstvom Tatjane Devetak z dvema pesmima. Osrednji del proslave pa je bil namenjen osvetlitvi lika Ljubke Šorli na nekoliko drugačen način. Režiserka Tatjana Devetak je namreč pripravila dramatizacijo intervjuja z goriško pesnico, ki gaje v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja posnela Marija Češčut za Radio TrstA. Na vrhovskem večeru sta Karen Ulian v vlogi Šorlijeve in Harijet An-tonič v vlogi Češčutove podali izseke iz radijskega pogovora, Alek-sija Antonič, Marta Brumat in Tjaša Devetak pa so prebirale pes-ničine poezije; program je povezoval Luka Brumat. V drugem delu večera je v ospredje spet stopilo petje. Najprej se je predstavila mladinska vokalna skupina Bodeča neža - Vrh sv. Mihaela pod vodstvom Mateje Černic s Pesmijo primorske mladine (besedilo je napisala Ljubka Šorli) in z božično Sveta noč. Prireditev je sklenil dekliški pevski zbor Elum iz Postojne; pod vodstvom Karoline Simčič so postojnska dekleta izvedla splet slovenskih ljudskih pesmi in črnskih duhovnih ter zapela še nekaj na-pevov iz izraelske in slovaške glasbene zakladnice. Dekliški zbor Elum združuje višješolska dekleta iz Postojne in okolice; sestav je mlad in šteje enajst pevk, za sabo pa ima že celo vrsto odpetih maš, tri letne koncerte, več nastopov ter sodelovanje na reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Naša pomlad v Pivki. (ač) 16 Nedelja, 23. decembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. Gledališče GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: 5. januarja 2008 koncert Ruske armade; informacije v blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. SNG NOVA GORICA: 3. januarja 2008 Letoviščarji (Maksim Gorki); 6. marca 2008 Stekli psi (Quentin Taranti-no); 27. marca 2008 Skrivni strahovi na javnih krajih (Alan Ayckbourn); 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Presnjakov); 19. junija 2008 Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije na tel. 003865-3352247. m Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 - 20.10 - 22.15 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 15.15 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«. Dvorana 3: 15.45 - 17.45 - 20.15 - 22.10 »Una moglie bellissima«. CORSO Rdeča dvorana: 16.00 - 17.50 - 20.00 - 22.15 »Bee Movie«. Modra dvorana: 15.30 - 17.30 - 20.00 - 22.15 »Leoni per agnelli«. Rumena dvorana: 15.00 »Bee Movie«; 17.30 - 21.15; »L'assassinio di Jesse James«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.40 - 20.00 - 22.15 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.10 - 22.20 »Una moglie bellissima«. Dvorana 3: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »La bussola d'oro (The Golden Com-pass)«. Dvorana 4: 15.00 - 16.45 - 18.30 - 20.15 - 22.00 »Bee Movie«. Dvorana 5: 15.00 »Come d'incanto -Una principessa a Manhattan«; 17.00 - 19.50 - 22.10 »Il mistero delle pagine perdute«. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: 16.00 - 18.00 »Come d'incanto«. NOVA GORICA: 19.00 »Gospod Brooks«; 21.00 »Kraljestvo«. ~M Koncerti BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT 2007 v izvedbi orkestra in združenih zborov (Goriški pihalni orkester Nova Gorica, mešani pevski zbor MI Nova Gorica in mešani pevski zbor Ciril Silič Vrtojba) bo danes, 23. decembra, ob 18. uri Kulturnem domu v Braniku in v torek, 25. decembra, ob 17. uri v baziliki na Sveti Gori. KD SABOTIN v sodelovanju z župnijo sv. Mavra in Silvestra, ZCPZ Gorica, krajevno skupnostjo Pevma, Štmaver in Oslavje ter ZSKP Gorica vabi vse ljubitelje glasbe na glasbeni projekt z naslovom »Vsi verujemo v enega Boga« v ponedeljek, 24. decembra, ob 21. uri v cerkvi v Štmavru pred božično mašo. Nastopili bodo Tilen Draksler na or-glah in MPZ Štmaver. OBČINA KANAL OB SOČI vabi na koncert ob dnevu samostojnosti in enotnosti v sredo, 26. decembra, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma Deskle. Nastopila bo glasbena skupina Katri-nas; vstop prost. PD ŠTANDREŽ v sodelovanju z župnijo sv. Andreja prireja zborovsko-in-strumentalni koncert v pričakovanju božične zore z naslovom »Svitej se, svitej, beli dan« danes, 23. decembra, ob 17. uri v cerkvi sv. Andreja v Štan-drežu. Nastopila bosta MePZ Gor-jansko in MePZ Štandrež. PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba prireja danes, 23. decembra, ob 18. uri božično novoletni koncert v župnjiski dvorani v Doberdobu. Razstave ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK vabi v soboto, 29. decembra, ob 20. uri v cerkev sv. Lovrenca v Ronkah na orgelski koncert Mateja Lazarja in Mirka Butkoviča. H Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca d'Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ OVM - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 DRUŠTVO ARS obvešča, da bo ves december po urniku knjigarne na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene Umetniki za Karitas v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO bo v sredo, 26. decembra, v prostorih društva v ul. Monte Sei Busi v Romjanu v dopoldanskih urah razstavljal izdelke ob vaškem prazniku. MULTIMEDIALNA RAZSTAVA EU-RART bo v hiši Morassi v grajskem naselju v Gorici na ogled do 2. januarja 2008 med 16.30 in 18.30 razen ob nedeljah in praznikih. NA GORIŠKEM GRADU bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. PRODAJNA RAZSTAVA »CORMONS LIBRI« bo do še danes odprta v dvorani Italia na drev. Friuli 28 v Krmi-nu od 10. do 13. in od 16. do 20. ure. V FRANČISKOVI DVORANI na Sveti Gori bo do 6. januarja 2008 med 10. in 18. uro na ogled razstava jaslic. V GOSTILNI KORŠIČ v Števerjanu bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja. NA GRADU DOBROVO bo do konca januarja 2008 na ogled razstava 40 akvarelov Andreja Kosiča; od torka do petka med 8. in 16., ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. in 16. uro. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5) bo do 14. januarja 2008 na ogled multimedialna razstava z naslovom IOS - Podobe duše Martina Avsenika; od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto; 24. in 31. decembra bo galerija odprta samo v dopoldanskem času. Prosvetno društvo Štandrež SVITEJ SE, SVITEJ, BELI DAN Zborovsko-instru mental n i koncert v pričakovanju božične zore Danes, 23. decembra ob 17. uri, Cerkev sv. Andreja v Štandrežu MePZ Gorjansko zborovodja Goran Ruzzier MePZ Štandrež zborovodja David Bandelj V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7/a v Novi Gorici je do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI (Prešernova 3) bo do 18. januarja 2008 na ogled razstava fotografij, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07; od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V OBČINSKIH STAVBAH Gorice in Nove Gorice so na ogled jaslice slovenskih otrok iz Gorice, Štandreža in Nove Gorice pod naslovom Jaslice združujejo. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo danes ob 16. uri in ob 17.30 brezplačen vodeni ogled razstave Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906). Razstava bo na ogled tudi na božični dan v torek, 25. decembra, med 16. in 19.30 z vodenim ogledom ob 17. uri. Na ogled bo do 6. januarja 2008 z urnikom med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro ob nedeljah in praznikih; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro. V SPOMIN ALEKSANDRINKAM je naslov razstave, ki bo na ogled do 6. januarja 2008 v Kulturnem domu na Gradišču nad Prvačino. Odprta bo vsako nedeljo in v sredo, 26. decembra, med 14. in 16. uro, možni pa so tudi skupinski obiski s predhodno najavo na tel. 003865-3304600. V VEČNAMENSKEM CENTRU v ulici Baiamonti v Gorici je še danes, 23. decembra, med 9.30 in 12.30 ter med 14.30 in 18.30 na ogled razstava z naslovom »Hobby e tempo libero«. H Šolske vesti GORIŠKI ŠOLSKI URADI bodo 24. in 31. decembra zaprti. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporoča, da bo vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Brolo v Gorici od 7. do 30. januarja 2008. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN KMEČKA ZVEZA GORICA sporočata, da je v teku vpisovanje na tečaj »Upravljanje kmetijskega podjetja« (40 ur); informacije na tajništvu zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in na tel. 0481-81826 ali go@sdzpi-irsip.it. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bosta v kratkem začela tečaja nemščine - osnovna stopnja A1 (48 ur) in osnovna stopnja A2 (72 ur) ter hrvaščine - osnovna stopnja A1 (80 ur). Na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije na sedežu SDZPI v Gorici, korzo Verdi 51 (KB center) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro (tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it.). NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVANA TRIN-KA v Gorici obvešča, da bo rok vpisovanja otrok v prvi razred srednje šole in prvi razred višje šole zapadel 30. januarja 2008. Starši otrok pe-tošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu Didaktičnega ravnateljstva v M Izleti □ Obvestila ATER GORIŠKE POKRAJINE sporoča, da bodo uradi na korzu Italia 116 v Gorici zaprti 24. in 31. decembra. Urad v ulici Verdi 44 bo spet odprt 7. januarja 2008. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 28. decembra, na silvestrovanje, ki bo v Šolskem domu v Novi Gorici, odpeljal prvi avtobus ob 16. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah in v Sovodnjah. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 16.15 izpred gostilne Primožič, nato s postankom pri »vagi« (pevmski most), v Podgori (pri spomeniku in športni palači) ter v Štandrežu. FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici bo do 6. januarja 2008 zaprta. GORIŠKA KVESTURA obvešča, da bo urad za priseljence izjemoma odprt v petek, 28. decembra, in v sredo, 2. januarja 2008, med 8.30 in 12.30. MLADINSKI CENTER NOVA GORICA vabi na zimske ustvarjalne delavnice v družbi mentorjev Mladinskega centra Nova Gorica 24., 27. in 28. decembra od 13. do 15. ure, 29. in 30. decembra od 10. do 12. ure ter 31. decembra od 13. do 15. ure; informacije na tel. št. 003865-3334020. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bosta v ponedeljkih, 24. in 31. decembra, anagrafski in davčni urad zaprta v popoldanskih urah. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo občinski uradi v ponedeljek, 24. decembra, in v ponedeljek, 31. decembra, v popoldanskih urah zaprti. DRŽAVNA KNJIŽNICA V UL. MAME-LI v Gorici sporoča, da bo med 24. decembrom in 5. januarjem 2008 odprta samo zjutraj do 13.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta do 2. januarja 2008. SLOVENSKA SKUPNOST prireja za somišljenike in prijatelje zdravico ob iztekajočem se letu 2007 v petek, 28. decembra, v restavraciji Koršič v Šte-verjanu ob 15. uri. Udeležencem bo na voljo koledar SSk za leto 2008. URADI TRGOVINSKE ZBORNICE v Gorici bodo zaprti v popoldnevih 24. in 31. decembra. ZSKD Gorica obvešča, da bo urad zaprt od 24. decembra do 6. januarja 2008. Sporočila se lahko pošljejo po elektronski pošti na naslov Zveze ali pustijo v poštnem nabiralniku. ŠTEFANOVANJE v Doberdobu bo v organizaciji mladinskega odseka KD Jezero v sredo, 26. decembra, od 20. ure dalje. Večer bosta glasbeno popestrila Štefan Nanut in DJ Pezulič; rezervacije na tel. 0481-78125. PIHALNI ORKESTER »KRAS« iz Doberdoba prireja BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT dirigent Patrick Quaggiato župnijska dvorana v Doberdobu danes, 23. decembra ob 18.00 Toplo vabljeni!!! ul. Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje šole pa bodo starši dobili na srednji šoli Ivana Trinka od 7. januarja 2008 dalje. SPDG vabi na 29. nočni spominski pohod Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše v noči iz 12. na 13. januar 2008.Potrebna primerna telesna pripravljenost in zimska oprema; informacije na www.spdg.eu, prijave do 31.12. na tel. 320-1423712 (Andrej) ali an-drejro@gmail.com. Preden David Brezigar v tople kraje odleti, ker Primorskega dnevnika ni, mu za 70. rojstni dan vse najboljše voščimo bivše sodelavke tri Ana, Loredana, Valentina H Čestitke V četrtek je slavila 12. rojstni dan MATEJA JARC iz Doberdoba. Da bi bila še vedno tako pridna v šoli, pri kotalkanju in v glasbi ji iz srca želijo mama, tata, Denis in sestra Maja H Prireditve NA ZIMSKI PLAŽI V NOVI GORICI se bo v sredo, 26. decembra, od 15. ure dalje dedek Mraz s spremstvom srečal z otroki in se do 18. ure z njimi zabaval z otroškim animatorjem Spidijem in ansamblom Viliji Resnik. 0 Mali oglasi IZKUŠENA MLADA GOSPA nudi pomoč za varstvo otrok ali starejših oseb. Tel. 0481-21467 ob uri kosila. PRODAM na novo opremljeno stanovanje z dvigalom in pokritim parkirnim prostorom na Trbižu; informacije na tel. 334-5370094. Prispevki Štiridesetletniki iz Štandreža darujejo 25 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.30, Maria Anna Ca-ravaglio vd. Branchizio v kapeli splošne bolnišnice in na glavnem pokopališču. JUTRI V RONKAH: 11.30, Carlo Cec-chinato v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Veglia Lant por. Nicolin iz bolnišnice na pokopališče; 11.00, Lidia Braida vd. Zanolla na pokopališču; 12.50, Regina Rossit por. Bott iz bolnišnice v stolnico sv. Ambroža in v Spineo za upepelitev. ZAHVALA Anna Maria Devetak Za zadnji ganjeni pozdrav Anni ste se zbrali v velikem številu in to nama je omililo bolečino njene nenadne izgube. Vsem iskrena hvala Daniela in Italo Donaggio Gorica, 23. decembra 2007 Snimtme MJunitcat-a /s-.A ^^^^^^^^ 23, ¡n 24, decembra 2007 - Hipermarket Emîsfero ^^^ MONFALCONE/TRŽIČ (ÚO) ^^^ Kroj Son Polo, ulico Pbcor - Tel. 0481/41¿740 od ponedel¡ko da sobote NÉPftBÍNIEN URNK 9.00 - 20.30 ■ NEDEU!, 23. ¡n 30. DECEMBRA 9.00 ■ 20,30 Norveški losos KW NORDIC mb f ^8,78'™* Sir Grano Podano AURORA wÇbd Rosira n porodi inik SANTA ROSA Peiivo Poridoro Oran SoFfice MQTTA Ekvtra deviško oljčno olje TRASJMENO kH i nt* Ecu^tsM it y Vi Tfuttirfc il Mobilni telefon MOTOROLA F3 • ptfatakatfcdiEOj* • éít [rdhürtft íUwíji • zmlftn I odium nHirnJvljc •(/bttiflí (Wïodli • 5 € vntpti ffalH|0 f* «wto Spider-man velika figura DELUX HÉ Wi ^ DO BOZICA VEDNO VesdBoëk >rvj GLASS GLOBAL SYSTEM Q&esefe hûêîàne praznike / ^ i Gostilna Pri Francetu «FRANC» Domača kuhinja Zaprto ob nedeljah in ponedeljkih JllSs^ SOVODNJE OB SOCI (GO) Prvomajska 86, telefon 0481.882038 URARNA ZLATARNA SULIGOJ Gorico, ulico Cafducci 49. Tel. 0431.535657,. www.suligoi.-CQm GRADBENO PODJETJE 7mm GIOVANNI Ul. Marconi 3, tel. G4B1/7BD12 kraj Monte 22 Krmin (GO) Telefon: 0481.60531 www.lasubida.it NARDING. zastopstvo gorica r3r5t Ulica Svetega Mihaela 324 Tet. 0401.21055, Faks 0481.522410 GOSTILNA bvli" Marušič Daniel zaprto ob ponedeljkih Ul. Monte Sabotino 20 Tel. 0481 20763 ŠTANDREŽ / GORICA i GRADBENO ERRE TRE Sedež: 34070 Sovodnje ob Soči, Kosovelova 26 Maurizio Romanut Tel. 336 526199 - Faks 0481 392245 PODJETJE E-mail: erretre23@libero.it - info@impresaedilerretre.com Pil» DO&iriflb - RJU J vint hnir i r rfuil: inlu : **★ Hotel nanut GORICA Tržaška ulica118, Tel. 0481.21168 info@nanut.it • www.nanut.it Uanjtru Jiikl t~:i i| J.. lorbJce, dežniki, p^tav^lhc. C ORI CA Ul GfcerdanlS, \4r 04^1^534996 Rotel i3.ial.04fll.33?90 h.mi KLEPARSTVO montaža žlebov ulica S. Michelc 95 álandrež Gorica tel. 0*01 52 05 &£ faks G481 52 SA 21 tel. 040 21 24 04 www.graficagori ziana.com gioielleria virgilio russian draguljarna srebrni dodatki in pribori ugled in tradicija korzo italia 47 - gorica tel. 0481 530290 0 [ËIIËIMËIJËIIËIMËIJË^ 0 Passion lor Performance. HP2 McgamotQ. Koncesionar BMW Braidotti Moto MOS (GO): Ul. Olivers 45, T*L 0481,80003 Goricam Ul. Crispi 5. Bh TcE. 0481,533560 Tral; Ul. Fabio Severe 138, Tel. G4Q.350735 ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI Tabaj F.lli s.n.c. Miloš in Rajmund ŠTANDREŽ - GORICA Ulica A. Gregorčič 24 • Tel. 0481/21514 • Fax 0481/21987 Gosti/na Dvor PINTAR DANICA Grajska 5, Števerjan Tel. 0481.884035 ZAPRTO OB PONEDELJKIH IN ČETRTKIH VESEL BOŽIČ Z NAŠIM | "|S JAJ" ŠPORTNIKI REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV PRODAJA BARVNIH JNNEBARVNIH KOVIN UL Gradom- TRŽIČ (GDj motitiveraa T* Wi^iM®. 43+33 ■ Fta m#»\!MiHYt * H-inapi. rt&iicahor.i: Al i; vi: 4Venti U] Gnlvííii Ib - TRZtflGO Nl1N|»RI(Í Ih^llLk'í t fottUWJ EM// Terčon Ž€l€ZNINfl VRTNñRSTVO SESLJAN, Tel. 040 299220 » gËANARHi ^ želi vsem < vesel Božič in srečno novo leto i OPČINE DUNAJSKA cesta 50/A Tel. 040 212147 I * O/UM S.r 1. Domjo 47 Tel. 040.820229 www.albergosonia.itinfo@albergosonia.it peč na drva pizzeria - bar - gostilna »VETO» DEBENJAK NADAsne TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA OPČINE Proseška ulica 35 Tel. 040.211629 ob torkih zaprto D A. FRIZERSKI SALON UNISEX PRIČESKE NEVESTE: ureditev pričeske na domu ob sobotah 8.00 - 16.30 OPČINE (TS) - Tel. 040211359 - Proseška ul./Via di Prosecco 20 *** * KUHO * \ Spin îc PREHRAMBENI DISKONT MIMA .■''. ¡v ri \ Sne VOŠČI VESELE BOŽIČNE PRA2MKE FER NETI Čl 24 REPENTABOR TEL. 040*2176832 Gostih«) H POD TAB ROM Vesel Božič -in čnu novo U BAR - BUFFET - PIZZERIA » RINO « ob nedeljah zaprto KOSILA - VEČERJE PIZZE OPOLDNE IN ZVEČER OPČINE Dunajska c. 11/A Tel. 040 213821 irtta@cematioiel.il wwrt.eentffhoteLK UL Igo Gruden, 43* 34012 Baiovica Tei mmm I i i gmdtkfnri i h ■ i. >.- r i: 11 j-TJy** CELESTINO DAN I ELI sne 1 j-f PicfiL^ra^ric C. ¡>Sirw - lhinjjtotfua m. TiL>Fis; IZOLACIJSKI i^ATERIAI - SRFD$TVA PHOT1 VLAGI VODNI IZOLATORJI ■ SAMOTNI MATERIA! ■ OPTOČte CEVI Agraria Agrososic s,,. I/Effit BOŽIČ! na Bazoviški CMti st. 2 - OPČINE Tel./fax 040.213760 BARVE FURLAN & MILIC &B€ ■ ÎÏBÔ® WEE. TLRl PXí -giÙÎ. ZÂE&É ■ KÜWW« Opgnj - Dunjjhkn creía 5<>.\ - Tel. krrlaV^i tlmgttijtirnci irniiA ZA VSAKO % PRILOŽNOST. YQKSMSRU SMO íífíflm monts \WEtJâMS FQKEDElJKii Tist, Il Rrilúti, 2 cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodaja TRST Ul. Cicerone 8, Tel. 040 662111 Fax. 040 634301 www.immobiliarepuntocasa.it GOSTILNA VALERIA od leta 1904 odprti vsak dan hotel - restavracija jfurlan ono. 'im o ^? Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 Ounqjskú cesto &44 34016 Opčine TRST tel. MO ZW11 fm 04CÎ159294 httpi//miiM.M>rc.itet.«m C-mail: |H)jtg^pepnff.¡eet.¿¿in o REPENTABOR tel. 040.327125 AVTOMEHANJCNA DELAVNICA EXZQ Redni vzdrževalni pregledi na avtomobilih pooblaščena in avtodomih vseh znamk priprava vozit za tehnični pregled Opčine * Bazoviška ul. / Via di Basovizza 60 tel. 040.214618 PRODAJALNA ČASOPISOV Zaccaria Tania vošči vsem vesele praznike Križ, 34 Trgovino jestvin \fdfa meh pnazuih! Salež 60-Tel. 040229154 Pekarna, slaščičarna in slaaoledarna LEGISA Sesljan 41 Tel. 040.299147 2r*f HHtiVtf ecnoutensili Opdtifs ft«dfib al 7 POROČNI SEZNAMI BOMBONIERE Nabrežina 149, (TS) - Tel. in Fax 040.200082 2008 (¿tel te ¡* ^ RAZVIJANJE FOTOGRAFIJ FOTOGRAFIJE ZA OSEBNE IZKAZNICE DARILA ZA VSAKO PRILOŽNOST T-A.C S.A.S. GRUDEN MATEJ & C. SESLJAN 24/1 - TEL. 040.299259 MARKET KUKANJA NABREŽINA 106/B Tel. 040.200172 DESPA R ® t/ E sne. nt* n GOSTILNA GÜSTIN u ZGONIK 3/A Tel. 040.229123 domača kuhinja - pizza iz krušne peči GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 Faks 040.2529521 Mob. 348.5211656 www.edilcarso.it e-mail: edilcarso@libero.it K *t> <3 , /¿rsf/p % ri J J l# TRGOVINA • Kosmm i j^i^j tu. hi-Fi, gospodinjski stroji tudi aa ugradnjo NABREŽINA CENTER - TEL. 049200123 bciKovc] li BAZOVICA 040,226171 ■ O-iÛ.JJÎH+4 ' - ■ «kas "■ f * GOSTIT NA REPNIČ 3 - Tel. 040229178 PLINSKE JEKLENKE TUDI NA DOM Plinsko olje za ogrevanje Peleti - Drva - Polena - Gradbeni material Križ 9/A - Devin Nabrežina (TS) - Tel. 040-220856 CrndbnriD podjr-ljn In Izkopi. Bizjak pa Nabrežina Kamnolomi G3^A Tell. D4D.ZDD1D3 ■ Flu. D-1D.20Z4t45 MDH. 335.0039952 Restavracija ruden Scinputaj 4!) Tel. 040.2(H) 151 oh ponedelj t fli in tc»rtili U&j&tlA BO I t/L\ run wii K Hotel Restavracija KRIŽMAN Vesel Božič, srečno 2008! H S fflt l^i iiliS iT i ■ ■ "■ AJ* t * i JI P b K A ■V Ct*!*? mm.. REPEN 76 - Tel 040.327115/327468 - Fax 040.327370 zaprto ob torkih CONAD SISTIANA / SESLJAN Bossi Alessandro Sesljan 24/H Tel. 040 291496 CONAD OPICINA/ OPČINE NOVA srl Dunajska 61 - Opčine Tel. 040 215433 ¡/¿m tfmihm mdb b&žLcm M m/oMm pnazuikb KULTURNI Im. NATIVITAS-PESMI IN BOŽIČNE TRADICIJE V ALPE-JADRANU skupno koordinacijo na pokrajinski in deželni ravni. Zaradi števila srečanj, se je revija tudi letos pričela že v zadnjih novembrskih dneh in se bo nadaljevala do nedelje, 6.januarja. Prijavnice so zbirali na raznih Revija Nativitas je skupaj z revijo zborovskih projektov Co-rovivo postala gotovo najbolj uspešna in priljubljena med rednimi pobudami Združenja italijanskih pevskih zborov US-CI. Skoraj vsi zbori imajo v repertoarju ali pripravljajo v tem ča su pro gram bo žič nih pes mi, ki jih izvajajo v prazničnih dneh v domačem okolju; ta revija jim daje možnost, da predstavijo sad svo je ga tru da tu di šir še. Nastopi prikazujejo namreč raznolikost božičnih tradicij in doživljanja božičnih praznikov v glasbi na območju Alpe Jadrana. Vsako leto se veča seznam krajev, kjer se koncerti odvijajo. Letošnjo revijo sestavlja 63 koncertov; nekatere samostojno oblikuje en sam zbor, druge pa več skupin, do pravih revij kot je bila na začetku meseca tržaška revija šolskih zborov »Pesmi ob drevescu«. Božične melodije v ljudskem slogu ali v umetniških preoblekah se oglasijo v raznih cerkvah in dvoranah pokrajin Trst, Gorica, Por denone in Videm, v Trenti-nu, Venetu, Avstriji (Dunaj, Skt.Paul) in Nemčiji (Mur-nau). Cilji revije so odkrivanje in ohranjanje krajevnih glasbenih tradicij, spo- Nativitas pripoveduje o Božiču, katerega ne pogojujejo potrošništvo, mode in želja po goli zabavi. Je Božič, ki se povezuje z ljudskimi tradicijami in s kulturo mnogih skupnosti naše dežele: furlanska, slovenska, beneška, katoliške ali pravoslavne vere. S to raznolikostjo izrazov, ki jih združuje ljubezen do petja, USCIFJK in vsi njegovi zbori želijo izraziti svoje voščilo za Božič v znamenju glasbe, pristnih vrednot in iskrenih doživetij. Sante Fornasier Predsednik USCI FJK agenda-agenda-agenda-agenda-agenda-agenda »Z nasmehom po notah srca« Predstavitev knjige Denisa Novata bo v petek, 28. decembra 2007 ob 19. uri v razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke (Ul. Ricreatorio, 2 - Opčine). Mladi pevci pozor! FENIARCO razpisuje avdicijo za mlade pevce za: Italijanski mešani pevski zbor Svetovni mešani pevski zbor-World KONCERTI V OKVIRU REVIJE NATIVITAS ČETRTEK, 3. JANUARJA 2008 OB 20. URI TREBČE (TS), CERKEV SV. ANDREJA "NOVOLETNI KONCERT" MePZ "Primorec" / Trebče (TS) dir. Martina Feri Vokalna skupina "Grgar" / Nova Gorica (SLO) dir. Andrej Filipič MePZ "Skala Slovan" / Gropada in Padriče (TS) dir. Herman Antonič SOBOTA, 5. JANUARJA 2008 OB 20.45 BOCEN, CERKEV "CHIESA CRISTO RE" "BOŽIČNI KONCERT« MePZ »Lipa« / Bazovica dir. Tamara Raseni Zbor »Castel Flavon di Bolzano« dir. Loris Bortolato NEDELJA, 6. JANUARJA 2008 OB 15.00 MILJE, STOLNICA »S PESMIJO VAM ŽELIMO...« MoVS »Lipa« / Bazovica dir. Anastazija Purič »Girotondo d'Arpe di Trieste« / Trst dir. Tatiana Donis Youth Choir Avdicije bodo potekale konec januarja 2008. Rok prijave zapade 12. januarja 2008. Prijavnico in ostale informacije nudi ZSKD. REVIJA IZBRANIH MALIH PEVSKIH SKUPIN SLOVENIJE 2008 bo potekala v Ptuju v soboto, 16. februarja 2008. Rok prijave zapade 23. januarja 2008. ZSKD nudi ostale informacije. DAN EMIGRANTA pesmi, glasba, življenje Slovencev Videmske pokrajine Nedelja, 6.1.2008 ob 15. uri v Gledališču Risorti v Čedadu. 14. revija kraških pihalnih godb PIVKA - Avla osnovne šole sobota, 26. januarja 2008 ob 20. uri Brkinska godba 2000 Pihalni orkester Komen Postojnska godba 1808 SEŽANA - Kosovelov dom nedelja, 27. januarja 2008 ob 17. uri Pihalni orkester Kras Doberdob Pihalni orkester Breg Kraška pihalna godba Sežana SOVODNJE - Kulturni dom sobota, 16. februarja 2008 ob 20. uri Godbeno društvo Prosek Pihalni orkester Ilirska Bistrica Godbeno društvo »Viktor Parma« MILJE - Gledališče Verdi nedelja, 24. februarja 2008 ob 17. uri Pihalni orkester Ricmanje Pihalni orkester Divača Godbeno društvo Nabrežina URADI ZSKD BODO ZAPRTI DO PETKA, 4. JANUARJA 2008. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org pokrajinskih sedežih Združenja in na Zve zi slo ven skih kul tur -nih društev, ki je skupaj z ostali mi so u de le že na pri or ga ni za -ciji posameznih koncertov, na ka te rih bo pe lo le po šte vi lo slo ven skih zbo rov iz na še de že -le. Do da nes so bi li že iz ve de ni tri je kon cer ti v or ga ni za ci ji Zveze slovenskih kulturnih druš tev: v žup nij ski dvo ra ni v Tr ži ču (nas to pi li so otroš ki zbor Romjan z Malimi romjanski mi mu zi kan ti, otroš ki zbor Fran Venturini od Domja in God be no druš tvo Vik tor Par -ma), v cerkvi v Lazah (pel i so otroški zbor Mali lujerji, solo-pev ci špe tr ske Glas be ne ma ti -ce in me ša ni zbor Fran Ven tu -ri ni) in v cer kvi v Bo ljun cu, kjer so v nedeljo predstavili ponovitev tržiškega srečanja z naslovom »Božična kantata«. iz o C i v o C i Ime in priimek: Damijan Coretti Kraj in datum rojstva: Trst, 12.8.1985 Zodiakalno znamenje: lev Kraj bivanja: Lonjer E-mail: damijanlonjer@libero.it, www.bandalterego.com Stan: ne poročen Poklic: delavec (CNC operater) Najboljša in najslabša lastnost: najboljša vztrajnost, najslabša trma Nikoli ne bom pozabil: letošnje postavitve »MAJA« v vasi Hobiji: glasba (kitara, violina, klavir, petje v skupini AlterEgo, petje v zboru Lonjer-Katinara) Knjiga na nočni omarici: Fatherland (Robert Harris) Najljubša risanka: Ken il guer-riero, Simpson Najljubši filmski igralec/ igralka: Johnny Depp-Kirsten Dunst Najljubši glasbenik: Tobias Sam-met's Kulturnik/ osebnost stoletja: Janez Pavel II Ko bom velik, bom... Rock zvezda... Moje društvo: SKD-M.Z. Lonjer-Katinara Moja vloga v njem: v M.Z. Lon-jer-Katinara sem predsednik Svojemu društvu želim: čim več uspeha in skupne družabnosti Moj življenjski moto: vztrajnost do konca Moje sporočilo svetu: bodite bolj skromni in radodarni, v prihodnosti vam bo vse povrnjeno. ma^nlcai __ j lí K/v7LCf ípÍj dpsü rf ¿. Ö4Ö2267&6 iti. V * SAŽOVtČA í.Tn-a.'rero. ■ Mam 5 ;n maliini dornownp arSoí^jn 7^1. TRGOVINA Z MESOM IN ŽIVINO MESNICA ALBIN BAK Padriče 116 tel. 040 226184 VITAL Servisi 7a podjetja in privatnike ia tržaško in goriško pokrajin o PESEK 42 140U '-jt-i!: iri j □olm.i Tel. 040 2 2 £35 S - Fis. 040 226T21 t-miil: vililfcoopIgtin.H: £U£HMEL REGISTRSKE BLAGAJNE - TEHTNICE Ul. S. Francesco 11 - TRST Tel. 040.370802 PRODAJA IN SERVIS Pooblaščeni od Agencije za prihodke iz Rima za izvajanje PERIODIČNIH TEHNIČNIH PREGLEDOV (BOLLINO VERDE) na blagajnah vseh vrst in tipov JÉ Beton Est en,1: Gfttfifii - F^ek- - Ojrarnflz- - MaltA- G Hidden I I maj!M'.aJ' - Orodja i^ilie i Ts-1 ■ hdmmftSBb cona Neuere ■ S^rudni tfpJJia Saline. 4C Tel. 040 9235023 - 9235026 iaf« 040 9234007 B*? gradnja in prenova GRADBENO PODJETJE Mob. 338.8313006 ■ Tel. Fax 040.220573 ■ Križ, 175 ■ "Ust | www.crismanidavid.it GOSTILNA najemnica Diana Redivo se priporoča za obisk Dvorana za svečanosti. VfiSCl BoŽlČ Meso in ribe [n SrečllO I10V0 leto! Ob četrtkih zaprto. BAZOVICA - Ul. Gruden 53 - 040 226129 Želimo Vam vesel Božič U in ob vstopu v leto 2008 veliko veselja, zdravja, uspehov in nadaljnjega uresničevanja vaših želja! iscn T Svefovffieev za De to ■V» rt in ; www.consulenzelavoro.it Ulica de 1I ritim 8/E, TRST Hotel in restavracija r j f for ft z VHini udobntffmi in ■v ruínrcq/i vtäü tkvrant za ifuiw -nfrut priložnosti ■ fadt M Trt fjjrj zjiaw-l-frw njojfrtm lUPCm-EXPOttr-MPPRESafTANZE TRST- VIDEM s ¿JÍ. © IMPORT EXPORT 34135 Trsi - Scala al Belvedere. 1 Tet 040.43713 - 040.4 i 1826 Fax 040.43073 La Combustibile s.r i.i.i. IRST - DONIJO 30 TEL 040.020331 - 010252 w0ém \J}rfl'fJ BAR Slodoledor T L t C E rKL040/2Z6S\7 J BAZOVICA - r*sr C V E grudw43 cVt'Äüle-< é (litem in nawitüiiui jwaznÚbQ/ Pi/JiTÍtl - JüÚ'Plil'í! "fLíin'í " Fiw fe traííM-jWj' {fíKliim ¿¡¡form nq¡bútit¡h jDÄP QfiStít-ltf rMihuijii ju ir.rrN j (trtlSu uíi Íí'jhí i \rt 'jt' rj ni j r /t' lV rj n F i purk\i Pivck, 61 GORICA Ki>™ Venli ftti TeL 04« I 5-i i j* PROIZVODNJA IN instalacija M U C C I KLEPARSTVA MARIO MUCCI & C. s.n.c. Ulica A. Gregorčič 20/2 • 34170 GORICA Tel. 0481/21828 • Fax 0481/524657 info@muccilattonerie.com • www.muccilattonerie.com KAVARNA Robert in Nadja Cotic Voščita svojim cenjenim odjemalcem vesel Božič in srečno Novo leto GORICA - Travnik, vogal ul. Roma in ul. Oberdan GOSTILNA mane Btl H IZ i PRODAJA IN POPRAVILAKOLES E. ČUK CEFARIN R. & SAKSIDA A. GORICA Trg Cavour 9, Tel. 0481 535019 »Oro Mir božične noči, naj se naseti v jutra novih dni. Novo teto pa naj bo: zdravo kakor med, sveže kakor jutro, vedro kakor cvet, VESEL BOŽIČ! MARK S.r.l. Ul. S. Michele, 334, 34170 - GORICA Tel.: +39 0481 21711 - Fax.: +39 0481 20719 E-mail: info@mark-medical.com - www.mark-medical.com A^vseza port IxCSPORT RA TEL 19, tel. 0481/531884 gc &H/DS OTRO KA OBUTEV IN OBLAČILA Ul. Oberdan 8, tel. 0481.30248 Q k2 port outlet v Ra tel 12, tel. 0481.532458 k2 port technical footwear Ra tel 8, tel. 0481.33465 y # obutve kosič Ra tel 7, tel. 0481.535162 geox shop Ul. Oberdan 7, tel. 0481.535520 GORICA KO S SC GORICA Štandrež Gorica Trg S. Andrea 11 Tel. 0481.21856 zaprto ob nedeljah VAgraria N. & M. Zavadlav semena, sadike in vsi pripomočki za vrtnarstvo krma in oprema za domače Živali Gorica Ul. Trieste 18, Tel. 0481.520898 i PEKARNA v SLASCICARNA IOŽBOT4 ¡M Trg sv. Roka 7 Ilm ^tTel. (0481) 531466 J? «s gorica ;ür Draguljama - zlatarna i" Ii":!. ^^^^ FASHION J? f*f*fff/ [fflBl B'CEQC bl¡5s\Lk( comete ¡ MORE E J ATO \u k i ko i i # i + L : \ pi ji rlli mlwl Gorica. ul. Morütli 20 * Tel. 0481 OGLAS VEL|A ZA 10 DO 25%-ni POPUST UL. TRIVIGIANO15 STANDREZ m 0481 / 21366 GOSTILNA v v KORSIC Zaprto ob torkih in sredah STEVERJAN Sovenca 7 Telefon 0481.884248 m 1927-2007 let zvestobe godina vjernosti anni di fedeltä year fidelity Vošči srečen Božič in uspeh ov p (ihto 2003.r Obenem obtxi£a ceq/enc «Vj-CiTM Itr, da atno fKtlcfj bogalc ponudbe ti sjm-Dpa-jfCnrijii JrpoDlrrJ □ udici Hi. Ar tnala t 79 u Gorici in dolgoletnemu za^iopstim svetovno j^uniJi rnamJc iFMiAiuj frem) Eff^g ff^SIP taJ W pncMiif ¿C JflSi^psi^ «fJifilJh irfl^iprjrp ife^MAJ». t^m W*KA.WJtMl ItMMt*. 1 ^ -TO. Mi 1 SilftlUl401 -WCH 1 UVm.fl1 ■ urfp. l[ftnH if NIMIVOSTI 23 Nedelja, 30. decembra 2007 ALPE-JADRAN / Proti nam prehodno pritekajo iznad zahodnega Sredozemlja bolj vlažni tokovi. V noči na torek bo pritekal iznad severne Evrope bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 Dolžina dneva 8.41. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.26 in zatone ob 7,24 A Nad večjim delom Evrope je obširno območje visokega zračnega pritiska, nad zahodnim Sredozemljem pa je ci-klonsko območje. Od jugozahoda priteka k nam v višinah bolj vlažen in razmeroma topel zrak. BIOPROGNOZA Danes se bodo pri najbolj občutljivih občasno pojavljale manjše vremensko pogojene težave, ki bodo pogostejše na zahodu države. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 9,8 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.45 najnižje -15 cm, ob 8.40 najvišje 58 cm, ob 15.42 najnižje -73 cm, ob 22.33 najvišje 32 cm. Jutri: ob 3.36 najnižje -9 cm, ob 9.20 najvišje 54 cm, ob 16.20 najnižje -73 cm, ob 23.18 najvišje 35 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............-4 2000 m............0 1000 m ........... 3 2500 m ...........-3 1500 m............2 2864 m...........-4 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. TOLMEČ O TRBIŽ O _ an 2/3 ^^^ 3/2 KRANJSKA G, - — ČEDAD O VIDEM O 2/8 1/9 sy. .¿5 TRZIC (—„J -6/-1 O KRANJ PTUJ O O LJUBLJANA O PORDENON GORICA «-> O N. GORICA -4/0 N. MESTO -5/-1 4/9 0 2/8 POSTOJNA O ' ZAGREB -5/-1 O 2/8 O-3/0 T KOČEVJE O - ČRNOMELJ REKA 7/9 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Dopoldne bo oblačno do pretežno oblačno, predvsem v južnejših nižinskih predelih tudi zamegljeno. Čez dan se bo od severa vreme nekoliko izboljšalo in bo zmerno oblačno do spremenljivo. Zvečer bo v vzhodnih predelih predvidoma zapihala šibka burjica. V noči na ponedeljek in v ponedeljek bo pretežno oblačno. Predvsem v južnih krajih bo občasno lahko rahlo deževalo ali rosilo. Po ne prevetrenih nižinah bo možna poledica. V torek bo pretežno oblačno, v vzhodni Sloveniji bo občasno rahlo snežilo. Na Primorskem se bo zjasnilo, zapihala bo zmerna burja. DOPIS IZ PARIZA - Dve razstavi Človek in žival: kontroverzno razmerje, kot lepotica in zver? Živali. Kaj nam pomenijo? Glede na čas in kraj se odnos razlikuje: lahko so nekaj višjega ali nekaj manjvrednega oziroma, lahko jih imamo za uporabno stvar ali celo za bogove. Temi sta posvečeni dve razstavi, in sicer v muzeju Dapper, glede živali v verovanju pri afriških ljudstvih, in v Cite de la Villette, glede našega odnosa danes. V afriških verstvih so živali večkrat božanstva in zato čaščena: lahko so višje sile, katerih naklonjenost si je treba pridobiti ali pa inkarnacija zlobnih, ki povzročajo bolezni in jih je treba s posebnimi obredi pregnati. Vloga in pomen živali se spreminjata glede na družbo: med najbolj prisotnimi je gotovo kača, ki lahko pomeni rodovitnost ali nesmrtnost, dalje kamaleon, ki je simbol modrosti ali prinašalec slabih novic, krokodil, ribe, leopard, lev, slon, oven... Da bi si pridobili moč določene živali, ljudje so in uporabljajo dele njihovega telesa kot amulete -kremplje, dlako, kožo, zobe. Nekateri klani ali ljudstva se imajo za potomce določene živali, vrači ali člani posebnih združb, naj bi se spreminjali v kultno žival; glede slednjih so najbolj poznani možje-leopardi s Slonokoščene obale, dalje so možje-krokodili, možje-opice, možje-levi... Meje med človeškim in živalskim svetom so zabrisane in se prepletajo. Če sta na eni strani ta svetova ločena, se po drugi prepletata. Tako v Afriki, kako pa pri nas. Pri nas? Saj pri nas ni totemov. Morda ni totemov, živali pa niso samo »stvar« z določeno funkcijo: pes čuva, mačka lovi miši, krava daje mleko. Ko smo že v božičnem času: zakaj postavljamo bika in osla v jaslice? Enostavno ker sodita v štalo? Nekateri menijo, da simbolizira bik moč, osel pa modrost. Razlag je sicer več, kakorkoli pa se raziskovalci strinjajo, da imata globji pomen. Tudi v naši družbi imajo živali različne vloge; in tudi v Afriki, kjer častijo določeno božanstvo, lovijo druge vrste. Mnoge živali so človeku potrebne in zato imamo intenzivne farme za mleko, jajca, meso... Konzumistična družba zahteva svoje, toda mnogi se s tem ravnanjem ne strinjajo. Pred kratkim smo smo se tudi zavedali, da smo iztrebili določene vrste; če smo po vse do predkratkim neomejeno lovili leve in kite, nekateri to počenjajo z drugimi vrstami še danes. In ko smo pri odno- su z živalmi ne moremo mimo hišnih ljubljenčkov. Že od nekdaj je človek izbral določene vrste za družbo; nekateri jih imajo celo za družinske člane. Namreč živali smo postavili v hierahično lestvico in vsaki vrsti dali določeno funkcijo; večinoma je pozicija odvisna od njihove inteligence (pes ali kokoš), včasih lepote (rdeče ribice). Toda če je lepota nekaj bolj ali manj objektivnega, kaj pa je inteligenca. Je racionalno logični način mišlenja ali kako se odzivamo okolju. Nam najbolj podobna in torej najbolj inteligentna naj bi bila opica. Po tem kriteriju naj bi bila le-ta sposobna višje družbene ureditve. Ali res? Pri ovnih, na primer, vodjo črede vsakič izvolijo. In podobne demokratične ureditve dobimo tudi pri drugih vrs- tah. Morda je ključ vsega v tem, kako na stvar gledamo. Na primer, če žabe ne ulovi kobilice, ki mirno čepi pred njo, razlog ni v tem, ker je neumna, ampak enostvano je ne vidi, ker jo lahko zazna le, če se premika. Tako razstava v Vilette kot v muzeju Dapper kažejo na raznolikost odnosov, ki jih imamo z živalmi: v vsakdanu, v verskih ali intelektualnih sferah. Ne glede na pomen, ki jim predpisujemo ne smemo pozabiti, da so človeku različne, da niso pohištvena dekoracija in niti krvoločni morilci. Če je prerok Elija rekel, da bo prišel čas, ko bosta vol in jagnje spaja skupaj, je Woody dodal: »Ko bosta vol in jagnje spala skupaj, bo slednji gotovo držal eno oko odprto.« Jana Radovič LJUBLJANA - Mnenje etnologinje Poseben pomen rastlinja in ognja v božičnem obdobju Božič, 25. december, je bil v 4. stoletju določen za čas Jezusovega rojstva. V širšem pomenu besede pa pomeni božično obdobje, ki se začne s svetim večerom 24. decembra in traja do sv. treh kraljev, je pojasnila Ne-venka Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja. Po njenih besedah so ljudje v preteklosti v tem času pripisovali poseben pomen zimzelenim rastlinam. Opozorila pa je tudi na pomen ognja, ki se je kazal npr. v kurjenju božičnega panja.Po pojasnilu etnologinje so v preteklosti v božično-novoletnem času pripisovali poseben pomen zimzelenim rastlinam. V kmečkih domovih so bogkov kot, kot nad mizo nasproti peči v osrednjem bivalnem prostoru, krasili z zimzelenim rastlinjem ali so pod strop obešali smrečico. Okrašeno božično drevo se je po nemških zgledih začelo uveljavljati konec 19. stoletja v mestnih okoljih, v podeželskih domovih pa po 1. svetovni vojni. Opozarja tudi na pomen ognja, ki se je kazal npr. v kurjenju božičnega panja, drevesnega čoka, ki so ga na sveti večer zanetili na ognjišču. Ob njem so peli, molili, mu darovali hrano in pijačo. Pripravljali so obredne jedi in pecivo ter kropili in kadili domove in njive. To je bil tudi čas, ko so od hiše do hiše hodili koledniki z dobrimi željami in v zameno prejemali darove, pravi Nevenka Židov. Božični čas pa je veljal tudi kot obdobje, zelo primerno za prerokovanja v zvezi z zdravjem, poroko in letino. Sam božič se je podobno kot danes obeleževal še s skupno molitvijo, petjem božičnih pesmi, obiskom polnočnice in prazničnim družinskim kosilom. Po besedah etnologinje božične praznike najbolj obeležujejo jaslice kot dvo-ali tridimenzionalna upodobitev Jezusovega rojstva, poklona pastirjev in sv. treh kraljev. V meščanskih domovih so se jaslice začele pojavljati v 18. stoletju, v kmečkih domovih pa so jih začeli postavljati v 19. stoletju. Na podeželju so imeli prvotno papirnate jas- lice, kasneje pa so jih začele izpodrivati figuralne jaslice iz lesa, gline in mavca. Voščilnice z božičnimi motivi so se začele uveljavljati konec 19. stoletja. Božiček kot obdarovalec se je v mestih pojavil po 1. svetovni vojni in se kasneje ponekod razširil tudi na podeželje, je poudarila Nevenka Židov. Po njenih besedah j e po 2. svetovni vojni na javnih prostorih in v nekaterih domovih božično drevo za nekaj časa nadomestila novoletna jelka, glavno vlogo obdarovalca pa je prevzel dedek Mraz. Božične motive na voščilnicah so zamenjali novoletni. Praznovanje božiča se je preselilo v družinski krog. Praznovanje božiča je konec 80. let 20. stoletja postalo spet javno. Poleg novoletnih jelk so se spet začela pojavljati tudi božična drevesa, kot obdarovalca pa sta začela nastopati tako dedek Mraz kot Božiček. Etnologija v božično-novolet-nem času spremlja številne spremembe in inovacije. V zvezi s postavljanjem jaslic sledijo novim tipom jaslic, tako npr. »živim« jaslicam v naravnih okoljih. V zvezi z božično-novo-letnima obdarovalcema pa jih zanimajo sprevodi Božička in dedka Mraza v mestih, pa tudi prehod Božička iz družinskega okolja v javna okolja, kot so npr. nakupovalni centri, pravi et-nologinja iz Slovenskega etnografskega muzeja. Opozorila pa je, da se je ob mrzličnem potrošništvu, ki prav v božič-no-novoletnem času dosega vrhunec, vse več ljudi začelo vesti bolj ekološko. To se kaže npr. v uporabi smrečic iz plastičnih mas, ki jih je mogoče večkrat uporabiti in reciklirati, ali v kra-šenju »živih« smrečic, ki se jih po uporabi lahko presadi v naravno okolje. Navsezadnje k nekoliko manjši porabi papirja za voščilnice prispeva pošiljanje SMS in elektronskih voščilnic. Posamezniki pa so se začeli bolj varčno vesti tudi pri darilnem papirju. Polona Šega/STA '■^mm 'm ■ji.- T • i J J r- «s? 9 HIFJflJil; hI«] ■1 d k lldj 1 1 Brfn KI KI ; j že 100 let ustvarjata zaupanje, olajšujeta stike, nudita osnovne in inovacijske storitve, omogočata blaginjo številnim občanom, podpirata načrte civilne družbe; ¿j kateri poslujeta. v različnosti je naša moč