KRATKOROČNI KREDITI
Ni dvoma, da so določena gi-banja po svoji strani ustvarila določene probleme in težave v proizvodnji. Te težave pridejo do izraza v prvi vrsti v prilago-jevanju proizvodnje drugatnim zahtevam trga. To je normalen pojav v trenutku, ko se prehaja v razdobje zma-njševanja neka-terih vret potrošnje in spre-metnb v potrošnji s smotram ustvaritve bolj urejenili odnosov na tržišeu, kakor je to tndi do-ločen« z letošiuim družbenim planom. Pri reševanju teh vpra-
šanj je imela važno nalogo kr^-ditna politika. S krediti je bilo potrebno omogočiti proizvajal-cem, da so prebrodili teiave T zastoju realizacije (prodaje) Ut da so se prilagodili novim z** btevam irga, Zato so kratko-ročni krediti gospodarskim «p-ganizaoijam lctos 7.elo pora«li( posebno pa na podro^ju indu-strij« in rudarslva. To najbolj Potrjuje grafikon, k: kaže giba-nje kratkoročnih kreditov n4k tem   področju.                             '
Bilo bi pa pogreSno primer-jatj v tem grafikonu kratkoroč-ne kredite v letošnjem lctu z niibovim slanjem lani. Upošte-vati je ireba, da so bile lani razmere drugačne, kakor lelos. Tako na primer, medtem ko so letos vse do 5. meseca kratko-ročni krediti v gospodarstvu rasli, so ob istem času drugi činitelji »mejevali potrošnjo in kljub povečanju kredita ustvar-jali v gospodarsfvu zelo rcsne težave glede plačevanja. Ta po-rast kredita v gospodarstvu je potemtakein v znatncm delu šel za kritje zalog končnih izdel-kov, ki so rasle prl gospodarskih organizacijah.
Taka gibanja so ustvarila tudi druge probleme, s katerimi moramo sedaj računaii. Zaradi ukrepov, ki so bili usmerjeui na ureditev tržišča, v prvi vr^ti za-radi otnejitve investicijske po-tro.šnje, so bila ustvarjena doslej velika neporabljena investicijska denarna   predstva.
Iz grafikona je razvidna raz-lika v investicijskih naložbah letos in lani. V prvih 9 mese-cih lanl so znašale naJoibe r bruto iiivesUcue 279 milijard, v islem času letos pa 214 nviii-jard, kar je približn« 13 *l» manj. Od (od izvira tudi dej-stvo. da znatno rastejo investi-cijska sredstva, k.i osrtaiajo ne-porabljena  do kouca 9. mcscca.
Iz tega izhaja, da s« denarna sredstva namenjena za invcstd-oije, (brez blokiranih investicij-skih sredstev, kakor je na pri-iner blokiranj del amortJrarlj-skih skladov) narasla na rekor-
den znesek, ki je bil v septeni-' bru več kot dvakrat večji ka-kor v ustrezaio^tm fasu lanl. Ni dvoma, da je treba to dej-stvo   še   posebej   upoštevaU.   __