Izhaja Tsako sredo. .Cene; Letno Din 32.—, polletno Din 16,—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—, — Pošino-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Teleicn in ter urban 113.
Cena inseratom; cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000,—, četrt strani Din 500.-, '/> strani Din 250-, 1/i, str. Din 125-, Mali ogla. si vsaka beseda Din 1.20,
Škof Slomšek, veliki naš narodni prosvetitelj in iskreni prijatelj šole, je rekel te-le načelno važne besede: »Ako šola dobra ni, je boljše, da je ni!« Svojo naklonjenost šoli in svojo vnemo za njo je Slomšek dokazal z dejanji. Ker takrat med našim ljudstvom ni bilo do sti šol, je Slomšek s svojimi duhovniki vzdrževal nedeljske šole. Ker ni bilo narodnih šol in tudi ne knjig za narodne šole, se je Slomšek trudil za ustanovitev takih šol ter je sam za nje sestavljal načrte, spisoval knjige in učne pripomočke. Ako takšen mož, ki mu je srce plamtelo ljubezni do ljudske izobrazbe, izjavlja: Boljše nobena šola, kakor takšna, ki ni dobra, je s tem dovolj označena velika važnost šole. S tem je poudarjena koristnost dobre šole in škodljivost slabe šole.
Pistvo in namen šole.
Velika važnost šole je razlog, da se za njo potegujejo razni činitelji, med njimi tudi takšni, ki za to niso poklicani. Po svoji naravi in svojem pravem namenu je šola nadomestni in dopolnilni zavod za familijo. Vzgoja otrok je dolžnost in pravica staršev. Ker pa roditelji nimajo časa in dostikrat tudi ne dovolj sposobnosti za izobraževanje otrok, stopi na njih mesto šola, ki mora otroke vzgojevati in izobraževati v skladu z željami in zahtevami staršev.
To je bisto in takšen je namen šole po naravnem zakonu. Te naravne razmere hoče skaliti in pokvariti takozva-lio svobodomiselstvo, ki se hoče polastiti šole. Pod vodstvom framasonstva ¡(prostozidarstva) se trudi Cerkev izriniti iz šole ter šolski vzgoji vtisniti pe-!čat svojega duha. V nekaterih državah se mu je to posrečilo, n. pr. na Francoskem, kjer je 25.000 organiziranih prostozidarjev vsililo 40 milijonom francoskega prebivalstva šolo brez verske vzgoje. Sadovi te vzgoje se kažejo v rastočem številu mladinskih zločinov. — Spričo teh zločinov je celo ugledni pariški dnevnik »Le temps« (Cas) zapisal te-le besede: »Tako ne sme iti naprej, treba je Boga zopet spraviti v srca.«
Sloveči nemški vzgojeslovni pisatelj Frid. Viljem Foerster — protestant po veri — se ostro obrača proti šolam brez dosledne verske vzgoje. On pravi:
»Prava vzgoja značaja se more pri čakovati samo od konfesionalne (verske) šole, ne pa od nevtralne (nobeno-
stranske). Prava krščanska in v resnici značaje vzgojujoča šola je tam, kjer ni samo ena ura za verouk vtaknjena v sestav pouka, ki je popolnoma ločen od najvišjih verskih resnic, razlaganj in pogojev, marveč kjer se naravoslovje, književnost, zgodovina, jeziki in celo računstvo neprestano spravljajo v zvezo z ono istino in resničnostjo, ki stoji nad vsem zemeljskim spoznanjem in ki edina nas more voditi k temu, da vse zemeljske umetnosti in sposobnosti prav uporabimo ter jih podrejamo onemu, »kar je edino potrebno.« Prisotnost Kristusa v moderni šoli je tudi za to neogibno potrebna, ker se samo v luči najvišje svetlobe podere vse na-puhnjeno precenjevanje spoznavanj in sposobnosti drugega in tretjega reda, ter se tako v popolni svetlobi pokaže to, kar edino daje vrednost, mir, moč in bistveno spoznanje.«
Kar se tiče naše države, še nima enotnega šolskega zakona za celo državo. Vodile so se o tem dolgotrajne razprave. Predložili so se razni načrti za šolske zakone, izdelani od raznih ko misij. Pri tem so se tudi uveljavljala stremljenja, ki so šla za tem, »da bi se«, kakor je poudaril zagtebški nadškof dr. Bauer v svoji poslanici vernikom 6. februarja 1929, »veronauk ukinil, da bi se duhovništvu prepovedalo poučevati v šolah, da bi se prepovedalo vsako versko nadzorstvo v šolah, z eno besedo, da se izroči šolski pouk izključno laikom (svetnjakom) ali, kakor se to pravi, da se šola laizira. To je prosto zidarsko prizadevanje, ki je v nekaterih državah že rodilo težke posledice.« Proti temu so katoliški škofje pojasnili v Beogradu katoliško stališče v vprašanju mladinske vzgoje in pravice katoliške Cerkve glede na versko in moralno vzgojo otrok. Njim so se pridružili pravoslavni škofje, ki so nagla-sili slično stališče svoje cerkve.
Kakor se poroča iz Beograda, je komisija, ki izdeluje načrt ljudskošolske-ga zakona, vzela v poštev stališče katoliških in pravoslavnih škofov ter je v ta zakonski načrt sprejela določbo, da verouk ostane obvezen predmet ljudskih šol. Nagrade za pouk v veronauku pa bodo morale plačevatf ne država,
-marveč cerkvene občine, odnosno bodo morale v vsem skrbeti za pouk v veronauku cerkve same. Kateheti, ki so na ljudskih šolah stalno nameščeni, spadajo popolnoma v pristojnost prosvetnega ministrstva, ki jih lahko premešča ali namešča, kjer se bo pokazala potreba za namestitev. Nova katehet-ska mesta se na ljudskih šolah ne bodo več upeljavala. Kateheti se ne bodo več postavljali. Zasebne ljudske šole, poseb no konfesionalne (verske) šole, ki že obstojajo, se priznajo, nove zasebne osnovne šole pa se ne bodo več dovoljevale.
Kar se tiče drugih točk tega zakonskega načrta, ki je bil v ministrstvu prosvete te dni dovršen ter predložen ministrstvu pravde, je treba objaviti še te njegove določbe:
Pouk v ljudskih šolah bo trajal osem let, od 7. do 15. leta. Šola je razdeljena na dva dela. Ljudska šola traja prva štiri leta, višja narodna šola pa naslednja štiri leta. Ljudska šola bo trajala nepretrgoma na leto po deset mesecev, za višjo narodno šolo pa so določene o-lajšave in skrajšan pouk. Posebna važnost se polaga na to, da se vrši pouk zlasti v večjih krajih, obrtnih in trgovskih središčih dopoldne in popoldne. V višjih narodnih šolah se bo pouk u-smeril na zahteve širokih slojev tako, da bo imela šola v mestih in trgih obrt ni in trgovski značaj, na kmetih pa bo usmerjena na potrebe kmetskega življenja.
Za graditev šol se ustanovi pri Hipotekami banki poseben sklad, iz katerega se bodo dajala kratkoročna posojila. Poleg tega bo država vsako leto v-stavila v proračun posebno svoto, iz katere bodo dobivale podpore za zgrad bo šol siromašne občine.
Z ljudskim šolstvom so združeni tudi zavodi in tečaji za gospodarstvo, za manj nadarjeno in pohabljeno mladino, za nepismene, za tečaje za narodno omiko. Pri nas uvedene ponavljalne šole se s tem zakonskim načrtom ukinjajo.
Izredno dobro je preskrbljeno za učl-teljstvo. V tem oziru je v novi šolski zakon prišla skoro vsa vsebina prejšnjih zakonskih načrtov, ki so bili pred parlamentom in sicer glede dolžnosti občin, da preskrbijo učiteljstvu stanovanja in drugo.
Kakor se pričakuje, bo novi ljudsko-šolski zakon, predno bo potrjen in objavljen, predložen vrhovnemu zakonodajnemu svetu.
V NAŠI DRŽAVI.
Vsa jugosloslovanska javnost pod u-
isom smiii našega velikega vojskovo-ije. V soboto dne 27. aprila je umrl v '.ačku v Srbiji vojvoda Stepo Stepano-vie. Pokojni se je odlikoval kot oficir n posebno še v službi višjega poveljnika. Udeležil se je že leta 1876 srbsko-'urške vojne in leta 1885 je poveljeval •eti v srbsko-bolgtirski vojni. V činu višjega poveljnika se je proslavil v zrna ah pri Ceru nad avstrijsko vojsko 16. ivgusta 1914; skupno z Bolgari je v balkanski vojni osvojil Odrin (Drino-)olje) in konečno je njegov glavni us-)eh preboj solunske fronte in izvojeva-lje miru po klanju v svetovni vojni, 'okojni vojvoda je živel v naši novi dr avi v Čačku, čislan in spoštovan ter jubljen od vseh krogov. Pogreb se je :ršil v torek dne 30. aprila in se ga je ideležil kralj z več ministri, patrijarh Dimitrije, zastopniki vojaštva, uradov n nepregledne množice srbskega na-oda. Žalne brzojavke so bile odposlale ob priliki smrti velikega pokojnika od obeh slovenskih velikih županstev, oblastnih komisarjev in od mariborskega ter ljubljanskega župana.
Njegovo Veličanstvo kralj bo posetil •ine 13. majnika Zagreb.
Jugoslovansko-minunska pogajanja, ki so se vršila v Beogradu, so radi pravoslavne Velike noči prekinjena do 10. majnika. Dosedanji potek je ugoden in ,e dosežen v načelnih točkah sporazum.
Proslava prvega maja se je izvršila po celi naši državi povsem mirno ter brez vsakega najmanjšega nemira. Trgovine in obrati so bili odprti, le manjše skupine delavstva so priredile izlete v mestne okolice.
Naš izvoz svinj v Avstrijo bo zopet po starem. Večkrat smo že poročali o •nesoglasju, ki je nastalo med našimi izvozničarji svinj in avstrijskimi obmejnimi oblastmi. Spor je poravnan z zastopniki obeh vlad in bodo izvažali naši svinjski prekupci svinje v Avstrijo po prejšnjih ugodnostih.
V DRUGIH DRŽAVAH. Avstrijska republika je dobila novo
vlado. Po odstopu avstrijske vlade, kateri je načeloval dr. Seipl, je trajala kriza ravno 1 mesec. Novi vladi nače-ljuje krščanski socialec dr. E. Streeru-witz. Novi kancler je rodom češki Nemec in star 53 let. Vlado tvorijo kršč. socijalci, velenemci in landbund, torej meščanske stranke, socijalni demokra-tje so v opoziciji.
Italijanski ministrski predsednik Mussolini opravlja osem ministrstev. V vladi so poleg Mussolinija samo še trije ministri: finančni, prosvetni in prometni.
Iz papeževe države. Francosko katoliško časopisje objavlja vest, da se vršijo med Vatikanom in francosko vlado pogajanja. Zaključek teh pregovorov bi nai bila izročitev zgodovinsko
važnega gradu v Avignonu Vatikanu.
V	Avignonu so bivali papeži 70 let.
Požar iz političnih razlogov. Dne 1.
majnika je izbruhnil v palači Sobranja v Sofiji požar, ki je hipoma objel celo zgradbo. Požar je nastal v razpravni dvorani. Sreča v nesreči je bila, da je zavoljo stika žice zapel zvonec. Prebujeni sluge so takoj poklicali požarno brambo, ki ji je uspelo rešiti arhiv ter knjižnico. Požar, ki je popolnoma uničil razpravno dvorano in v nji vse slike dosedanjih predsednikov in kraljev, je nastal po sodbi izvedencev radi kratkega stika. Kakor znano, je Sobranje še v pondeljek imelo sejo, na kateri je bil sprejet proračun in so bile seje od-godene do po pravoslavnih praznikih. Prebivalstva se je polastila velika razburjenost, ker krožijo vesti, da je bil požar podtaknjen iz političnih razlogov.
Ervav 1. majnik v Berlinu. Po Berlinu in sploh po nemških večjih mestih so bili prepovedani vsi hrupni obhodi.
V	Berlinu se komunisti niso hoteli pokoriti vladni prepovedi in je prišlo do
krvavih spopadov med oboroženim delavstvom in policijo. Ubiti sta bili dve osebi, 80 komunistov ranjenih, istotako 25 policijskih uradnikov in aretiranih 900 oseb.
Trcdi 2. majnik v Berlinu — krvavi
Drugi maj v Berlinu je zahteval 3 mrtve in 24 težko ranjenih. Oba krvava majniška plesa so vprizorili komunisti.
Zaključek berlinskih majniških nemirov. Berlin se je po dobrih dveh dneh krvavih političnih bojev vendar le pomiril. Spopadi med policijo in komunisti so zahtevali v celem: 21 mrtvih in 115 težko ranjenih.
Priprave za volitve na Angleškem.
Končani so seznami in imeniki za volitve na Angleškem. Iz teh je razvidno, da bi po novem volilnem zakonu, po katerem imajo ženske enako volilno pravico kakor moški, število ženskih volivk presegalo moške volilce za krog 950.000 glasov. V seznamih je 7,233.928 moških volilcev in 8,185.710 ženskih vo-lilcev.
Spominski dan 8. majnik.
Doma je bila v nemškem mestu Ahen, kjer je zagledala luč sveta dne 11. aprila leta 1815. Družina, iz katere je izhajala, je bila imovita, ugledna, a tudi zelo pobožna. Po zgodnji očetovi smrti je vodila vso vzgojo otrok skrbna mati Katarina, ki je vzgajala otroke v resnično krščanskem duhu. Klara je obiskovala najprej nižje šole, potem tudi višje, kjer je na njo zelo ugodno vplivala Luiza Hensel, spreobrnjenka in nemška pesnica. Ko je dokončala šole, je ostala v domači hiši. Pomagala je materi pri gospodinjstvu, kar ji je preostajalo časa, ga je porabila za molitev in čitanje. Zelo rada je čitala življenje svetnikov in druge duhovne knji ge, kar je bilo za njeno notranje življenje zelo velike koristi. Ker je bila zelo spretna v ženskih ročnih delih, je napravila več mašnih oblek za razne cerkve. V cerkev jo je sploh vleklo njeno srce, cla je bila blizu svojega Odrešeni-ka, ki ga je zelo pogosto sprejemala v srce v sv. obhajilu. Druga njena pogosta pot pa je bila k bolnikom in revežem, katerim je stregla in jih tolažila. Božja previdnost je kmalu pokazala, da naj postane dobrodelnost in sicer dobrodelnost med otroki življenjska naloga in življensko delo Klare Fei.
Med delavskimi otroki naglo se razvijajočega mesta Ahen so bile zelo žalostne razmere pred vsem v dušnem o-ziru. Nato je opozoril svojo sestro Klaro njen brat Andrej, ki je bil kaplan na župniji Sv. Petra in Pavla v Ahenu. Še tisto nedeljo, ko je brat z njo govoril, je Klara pridobila nekatere svoje mladostne prijateljice in sklenile so, da boclo ustanovile šolo za revne otroke. Dne 3. februdria leta 1837 so. svoj načrt tudi izvedle. Ljudje so sicer menili, da
so »svete gospodične«, kakor so jim pravili, malo zmešane in da bo njihovo igranje kmalu nehalo samo ob sebi. A Klara in njene tovarišice so vztrajale, njihovo delo je lepo napredovalo in se je razvila iz njega nova cerkvena družba, ki je storila veliko dobrega*
Dne 1. februarja 1844 je Klara zapustila domačo hišo in je začela s svojimi tovarišicami skupno življenje. Živele so čisto samostansko. Pravila za to skupno življenje jim je izdelala Klara, katero so vse kar brez vsake volitve priznale za svojo prednico in voditeljico. Po raznih težavah se je Klari posrečilo, da je dobila najprej državno dovoljenje za svojo družbo. V Rimu so novo družbo po daljni poskušnji potrdili šele leta 1869, za redno so bila pravila pa potrjena šele leta 1888. Klara je imenovala svojo ustanovo »družbo u-bogega otroka Jezusa«, ker je imela za svoj glavni namen sprejemati in oskrbovati uboge, zapuščene otroke. Razmere pa so nanesle tako, da se je morala začeti družba pečati tudi z drugimi nalogami, pred vsem z višjo izobrazbo deklet. Sedaj ima družba 38 naselbin in ima v teh: sirotnišnice, otroške vrtce, zavetišča za dečke in deklice, šole za ženska ročna dela, trgovske in gospodinjske tečaje, zavode, kjer se izobražujejo večja dekleta iz delavskih krogov. Duh, ki preveva vse delo v teh zavodih, pa je: vse pripeljati k Jezusu!
Klara je videla in doživela skoro ves razmah in procvit svoje ustanove. In prav za prav je bila ona,ki je skozi 44 let vse to vodila in spravila v tako lepo stanje. Njena osebnost, njena tako bogata in popolna duša je bila, ki je da jala tej ustanovi notranje življenje in moč. Duh notranjega miru in veselja, duh stroge vestnosti proti sebi in velikega usmiljenja napram drugim, duh' krščanske preprostosti in duh gorečnosti za vse dobro, to je bil duh, ki je preveval Klaro Fei in ki ga je dala vsej svoji ustanovi in tudi sestram, ki jih je vodila.
Imela je prestati tudi bridke ure, da, bridka leta. Ko je njena ustanova najlepše procvitala, je završal na Nemškem vihar kulturnega boja. Zaslepljenost sovražnikov katoliške Cerkve je šla tako daleč, da tudi niso hoteli več pustiti, da bi Cerkev po svojih ustanovah skrbela za reveže in za siromake. Tako se je začelo tudi veliko nasprotovanje proti Klarini ustanovi. A v Bogu utrjena žena je pokazala svojo vero, svoj program, mir brez vsakega pritoževanja, pa tudi veliko modrost. Mirno se je zatekla v inozemstvo in je v letih 1876 in 1878 na Holandskem blizu meje ustanovila novo materino hišo, kjer je njena družba začela na novo cvesti in nadaljevati svoje plodonosno delo. — Tam je Klara Fei tudi umrla 8. majnika leta 1894, stara 79 let.
*
Zakaj si je sv. Oče, ki obhaja letos zlato sv. mašo, privzel ime Pij? Sam je po izvolitvi to povedal. Rekel je: Rojen sem pod Pijem (namreč pod Pijem IX.), v Rim sem prišel pod Pijem (pod Pijem X.), Pij je mož miru, zato naj bo moje ime Pij.
¿'jzfoilej prvega sv. obhajila. Na Dunaju in tudi že v nekaterih krajih na deželi so vpeljali lepo in posnemanja vredno navado, da namreč obhajajo ljudje srebrni, zlati in biserni jubilej svojega prvega sv. obhajila. Vsako leto, ko prejmejo v dotični župniji otroci prvo sv. obhajilo, se pozovejo vsi oni, ki so prejeli prvo sv. obhajilo pred 25, 50 in 60 leti, da s prvoobhajanci vred pristopijo k mizi Gospodovi. Na dan 1. sv. obhajila grejo prvoobhajanci in jubilanti v slovesnem sprevodu v cerkev prad praznično o?aljšan oltar. Po duhovnikovem obhajilu prejmejo sv. obhajilo najprej prvoobhajanci, nato biserni, zlati in srebrni jubilanti. Marsikatera izgubljena ovca najde tako zopet pot k Dobremu pastirju!
f animira vadlja. Ko je Napoleon zaprl papeža Pija VII., ki se mu ni hotel ukloniti in je nato šel z vojsko nad Moskvo, je -živel na Irskem ubogi vrtnar Pat, ki je delal za svojega bogatega protestantovskega gospodarja. Nekega dne reče ta svojemu vrtnarju: »No Pat, sedaj se boš pa le moral odpovedati papežu. Nikdar več se ne bo vrnil v Rim.« ■— »Ali to resno trdite?« vpraša Pat. — »Da, čisto resno; nikdar več ne boš videl papeža v Rimu«, odgovarja gospodar. — »Ne«, pravi vrtnar, »to čisto gotovo ni res.« — »Res je«, trdi gospodar, »jaz se vadljam, za kolikor hočeš, da je res.« — Pat mu je odvrnil: »Denarja nimam, pač pa malega prašička in če vi stavite 5 funtov, potem trdim, da bo papež zopet v Rimu, predno bo prašiček tako velik in debel, da bo za klati.« — Ko je Napoleon propadel in se je Pij VII. vrnil v Rim, je šel vrtnar k svojemu gospodarju in je dobil 5 funtov. Ko jih je prinesel domov, pa mu je žena rekla: »Ne moreš mirno vzeti tega denarja! Ti si moral vendar vedeti, kako bo vsa reč iztekla. Taka vadlja pa ni dovoljena.« In mož je nesel denar nazaj in rekel: »Moja vadlja ni bila pravilna, vedno sem vedel, da moram dobiti jaz, ker peklenska vrata Cerkve ne bodo premagala.«
Koliko doseže odločnost. Na Holandskem, kjer katoliška vera zopet tako lepo procvita, je navada, da gre v noči pred Telovem po mestnih ulicah velika procesija samih moških. Začela se je ta navada pred 40 leti. Takrat sta dva verna moža prvič obšla vse ulice, po katerih se je pomikala nekdaj, ko je bila Holandska še katoliška, Telova procesija. Ta dva moža sta dobila vedno več tovarišev in leta 1923 je hodilo po uli-
Duhovniške vesti. Za duhovnega sve tovalca je bil imenovan vlč. g. župnik v Loki pri Zidanem mostu Miloš Šket. — Izpit za župnike so napravili sledeči gospodje kaplani: Joško Presnik iz Lju tomera, Jože Bezjak iz Škal pri Velenju, Ivan Kodrič iz Turnišča in Karel Obržan iz Cankove.
"Olelnico je slavil v Ptuju gospod p. Alfonz Svet. Jubilant je obče znan, priljubljen in odličen delavec na narodnem in prosvetnem polju. Patru Alfonzu kliče tudi »Slovenski Gospodar«: Še na mnoga leta v zdravju in pri vedni dobri volji!
PercSil se je v cerkvi Marije Matere Milosti v Mariboru dne 25. aprila t. 1. gospod Miško Penko, prometni uradnik v Blanci ob Savi, z gdč. Elo čonč, učiteljico v Št. Juriju v Slov. gor. Bog daj srečo!
Obrtna zadruga mesarjev in prekaje-valesv v Mariboru objavlja vsem svojim članom in pripadnikom, da se vrše pomočniške preizkušnje za drugo četrt letje 1929 koncem meseca maja t. 1. Vsi vajenci, katerim poteče učna doba do vključno 30. junija 1929, in tisti pomoč-liki, ki dosedaj še niso položili poma-galske preizkušnje, se poživljajo, da vložijo tozadevne lastnoročno pisane prošnje, opremljene s potrebnimi listinami, najkasneje do 12. maja t. 1. pri zadružnem načelstvu. Kraj in čas preizkušnje se bo vsakemu preiskušancu pravočasno pismeno naznanil. Na prepozno vložene prošnje se ne bode oziralo.
Nesreča med vožnjo. Popolnoma je zgorel med vožnjo avtoomnibus, ki vozi na progi Maribor—Zgornja Sv. Kun-gota. Strla se je zadnja os, vsled sunka se je užgal avtomobil in zgorel v plamenih. Potniki so še pravočasno po-skakali z voza. Avtomobil je last gospoda Smonilca iz Svečine in znaša cela škoda 80.000 Din.
Avtomobilske nesreče. V soboto dne 4. maja je pri Breznu v Dravski dolini na ostrem ovinku spodrsnil avtomobil in se skotalil v cestni jarek. Potniki so se lažje poškodovali. Šofer je bil po nesreči tako zmeden, da je skočil v Dravo, koje valovi so ga odnesli proti Fali. V Mariboru je vozil šofer Ivan Čeh v nedeljo dne 5. majnika z izredno brzino proti železniškemu mostu na Pobrežju. Zadel je ob zid pri mostu, obležal v nezavesti in so ga s težkimi notranjimi poškodbami odpremili v bolnico. Na cesti proti Kamilici se je zaletel z motorjem v nedeljo neki Ivan Tomažič ob
cah že 80.000 mož, ki so molili sv. rožni venec. Tako se je iz odločnosti dveh mož rodil nov procvit katoliške vere na Holandskem.
Kdor želi o Binkoštih na Trsat in na otok Krk, naj se čimpreje prijavi »Sv. vojski« v Ljubljani. Prilika je zelo u-godna, ker bo vozil iz Maribora posebni vlak in pobiral udeležence na vseh postajah do hrvatske meje.
jablan. Obležal je s težkimi poškodbami.
Dober nos je imel! Zupan in oskrbnik gospod Ivan Vicman je v torek dn« 30. aprila opazil sumljive tri osebe, ki so se priplazile v smeri od državne meje proti njegovi domačiji v Cirknici pri Št. Ilju. Takoj je skočil k bližnji železniški stražnici in je telefoniral v Št, Ilj orožnikom. Na kolesih so orožniki in finančni stražniki zasledovali sumljive ljudi in so jih blizu gostilne Mur-šec dohiteli. Z revolverji v rokah so jih vse tri užugali in zvezali. Pri njih so našli razbite dele monštranc in druga cerkvene posode. Bili so nevarni cerkveni roparji. Dva sta menda Hrvata, a eden Nemec. Pri sebi so imeli tudi težko vlomilno orodje.
Smrtno je ponesrečil 651et,ni posestnik Franc Irgolič iz Ješence pri Račju. Po nesrečnem naključju je padel s ko-larnice in si zlomil tilnik. Bil je na mestu mrtev. Blagega pokojnika, ki je bil star naročnik »Slovenskega Gospodarja«, so pokopali v pondeljek popoldne na domačem pokopališču.
Igra s smrtnim izidom. Dne 30. aprila so se igrali na travniku ob potoku v Pekrah pri Mariboru 12 do 17 let stari dečki. Med igro so se sprli in stepli. Dva dečka sta se lotila slabotnega in že po naravi bolj zaostalega 171etnega železničarskega sina Ivana Lešnik. Davila sta ga za vrat. Ko sta ga izpustila, je dečko vstal, se naslonil na bližnjo drevo in padel v omedlevico. Njegova 201etna sestra mu je priskočila na pomoč in ga hotela odpraviti domov. Med potjo jej je fant umrl.
Toča za prvi majnik. Neurje s točo je razsajalo dne 1. maja po Pesniški dolini pri Mariboru in po Prekmurju krog Murske Sobote. Prekmurce je obiskala dne 1. majnika ob četrt na 7. uro na večer toča kot drobna jabolka debela. Uničeni so vrtovi in mlade setve.
Spomenik našim padlim vojakom v Prsvaljah. Spomenik v vojni padlim in pogrešanim bode odkrilo v maju letošnjega leta Katoliško prosvetno društvo na Prevaljah. Spomenik bo skromen spomin na one, ki so za naše osvoboje-nje darovali najdražje, da bodo tudi naši potomci lahko brali imena svojih padlih bratov in očetov. Natančnejši spored slavnosti še priobčimo.
Smrtna kosa v črnečah. Nagle, ne-previdene smrti je umrl dne 26. aprila ob desetih zvečer kmet Mihael Vožifi, p. d. Kobolt na Dobrovi, star 61 let. Zvečer je še delal pri domu, naročeval za drugi dan, ob desetih pa ga je zadela kap in je bil takoj mrtev. Bil je vob-če priljubljen, tudi član in nadzornik živinorejske zadruge za Tolstivrh in okolico. Kako spoštovan je bil, je po-
kazala obilna udeležba pri pogrebu. — Dne 25. aprila 1.1. je umrla Jožefa Flis, žena železničarja, po dolgi bolezni, stara 58 let. Naj v miru počiva!
Smrtno je ponesrečil Franc Domiter, vpokojeni nadsprevodnik drž. železnice v Mariboru. V petek dne 3. majnika se je vračal iz Vodol pri Sv. Petru niže Maribora, kjer je pomagal sestri na kmetiji. Prišedši do Meljskega plaza, tam kjer je okrajna cesta najožja, je v temi zdrknil v Dravo. Ker ga nedeljo ni bilo od nikoder domov, so ga iskali na vse strani. V pondeljek dne 6. majnika zjutraj so ga viničarji lekarnarja Koni ga potegnili mrtvega iz Drave. Rajni Domiter je bil prejšnjo poslovno dobo občinski svetovalec v Mariboru in je svojo službo izvrševal zelo vestno. Bil je izvanredno požrtvovalen, delaven in navdušen zastopnik Meljskega predmestja. Svetila dobremu možu nebeška luč!
Železniška proga Rogatec—Krapina,
ki jo gradi sarajevsko podjetje »Pro-gres«, bo prihodnji mesec izročena prometu. Vsa proga, ki je dolga 16 km, bo v kratkem dovršena. Tunel je zgrajen, zgrajeni so tudi vsi mostovi, deloma tudi že položen tir. Nova proga bo vezala dve drugi progi: progo Grobelno— Rogatec ter progo Zagreb—Zidanimost in bo najkrajša zveza Maribora z Zagrebom.
Kap ga je zadela v kopeli. V sredo, dne majnika je zadela v celjski kad-ni kopeli srčna kap 741etnega krojaškega mojstra Jakoba Trobiš. Hotel se je odpeljati po kopanju k svoji hčerki v Zagreb, a je bila to njegova zadnja kopel v življenju.
Dvojna 401etnica. V Stari vasi pri Bi-zeljskem je slavil dne 1. majnika dva pomenljiva jubileja naš zvesti naročnik gospod Martin Frece. Minulo je 40 let, odkar živi v srečnem zakonu s svojo vrlo ženo Celestino in obenem je naš dobri Martin 40 let ugleden in od vseh spoštovan trgovec in posestnik v Stari vasi. V dobi 401etnega bivanja in delovanja v lepem kraju ob Sotli je bil vedno mož neomajne slovenske narodnosti in katoliškega prepričanja v besedah ter dejanju in vsem sosedom daleč na okrog vzgled v trgovski umnosti in po gospodarskem in vinogradniškem napredku. Gospod Martin Frece je na občo željo in zadovoljnost celega okraja gerent okrajnega zastopa Brežice. Dolgoletnemu naročniku našega lista častita jubilant »Slovenski Gospodar« k dvojnemu pomenljivemu jubileju prav iskreno in mu kliče: Še naprej v zdravju, zakonski sreči in v plodonosnem in požrtvovalnem delu za dobrobit celega okraja!
Sreča v nesreči. Na Goropevšekovo hišo pri Trbovljah so se v soboto dne 27. aprila udrle najprej tri in nato še ena večja skala, katere so imele po 1 kubični meter v izmeri. Prve tri skale so priletele s hriba proti hiši s tako si-
lo, da se je udri zid in je kamen pokril sobno opravo. Slučajno v sobi ni bilo nikogar, drugače bi se bila zgodila velika nesreča. Največja skala pa je priletela pred vhod hiše in pokvarila be-tonirano stopnjišče. Ob vhodu se je u-stavila. Tu je stal stanovalec hiše Jože Zemljan. Ko je začul ropot nad seboj, je z vso naglico skočil na stran in v istem hipu je skala že tudi priletela in obstala. Na skalovju nad hišo so videti še razpoke ter se je bati še nadaljnega rušenja kamenja.
Zaklal ga je. V Trbovljah se je doig-ral 1. majnika zločin uboja, ki je razburil Trbovelj čane, ki so praznovali de lavski praznik 1. maj čisto mirno. V gostilni Forte so popivali omenjenega dne 4 hrvatski prodajalci platna. Eden izmed njih Štefanovič je imel 1. majnika izredno srečo in prodal v eni krčmi 20 m pitana. Radi sreče pri prodaji ga je začel zbadati tovariš Stanko Ciglar. Ker je srečni prodajalec molčal na zbadljivke iz nevošljivosti, je to Cig-lerja še bolj jezilo. Kar je potegnil iz žepa nož in zabodel z njim mirnega Štefanoviča v prsa. Prerezal mu je srčne dovodne žile in je ubogi platnar radi izkrvavljenja tekom pol ure izdihnil. Ubijalca so predali orožniki sodišču.
Obravnava proti Puniši Račiču. Dne
20. junija 1. 1. so padli v beograjski narodni skupščini usodepolni streli. Bivšega poslanca Punišo Račiča, ki je stre ljal, so takoj zaprli. Z Račičem sta še obtožena bivša poslanca Jovanovič Luna in Tomo Popovič. Obravnava proti tej trojici bo pričela v Beogradu v treh tednih in bo trajala 10 do 12 dni. Zagovornikov se je priglasilo 30.
Strašna nesreča. V soboto dne 4. maja se je pripetila v kamnolomu na drž. posesti Belje eksplozija,'' ki je zahtevala osem smrtnih žrtev in 1 težko ranjenega. Po končanem delu v soboto zvečer so se podali delavci v barako in se tamkaj greli pri zakurjenem štedilniku. V barako je stopil tudi nadzornik Peter Grdič in položil na štedilnik zavoj s 25 dinamitnimi patronami, ki so bile premočene od dežja, da bi se osušile. Naenkrat pa je zavoj eksplodiral s tako silo, da je barako razbila eksplozija na drobne kosce," usmrtila 8 delavcev in 1 pa težko ranila.
Rešitev s padalom. Na vojaškem letališču v Mirafieri pri Turinu na Italijanskem je zašlo pri poskušnjem poletu letalo v viharni oblak. Radi burje se je aeroplan naenkrat prekucnil in en stotnik in mehanik sta padla iz letala. Oba sta se pa pri padcu iz zračne višine poslužila padal in priletela na zemljo nepoškodovana.
Na videz mrtve živali. Iz Pariza poročajo: V poskusnem zavodu so napravili te dni zanimive poiskuse. Žive pod gane so prenesli v od zraka zaprti prostor in ga ohladili na 40 stopinj C pod ničlo. Pri sibirskem mrazu so živali
nekako otrpnile in obležale brez vsakega življenjskega znaka. Ko so pa telesa previdno ogreli, je oživelo od 10 na videz mrtvih podgan 7. Pred leti so napravili isti poiskus na mačkah, a se ni obnesel tako sijajno, kakor zgorajni a podganami.
POZOR PRED AGENTI!
Zadnjič smo na kratko poročali o slučaju dveh komunistov, ki sta bila ustreljena na državni meji pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Žrtev teh sumljivih in brezvestnih ljudi je sedaj tudi1 cela familija majerja Ledinek. Mož se je dal zapeljati od sladkih besed tujih' neznanih ljudi, ki so prihajali k njemu. Jemal je od njih denar, dajali so mu knjige in sumljive tiskovine, ki so po zakonu pri nas prepovedane. Pri njem so našli velike količine prepovedanih knjig in moža so zaprli in nato še že-no-mater. Oba sedita v Mariboru v zaporih, a ubogi mali otroci so brez stari-šev. To je huda usoda nedolžne dece. Cela družina je sedaj uničena. Na otroke to še hujše vpliva, kakor da bi sta-riši umrli!
Ne samo na meji, ampak po vseh slo venskih krajih se klatijo sumljivi tuji ljudje kot raznovrstni agenti. Prihajajo v hiše našega kmeta in ga nagovarjajo na premeteni način, da naj kupi od njih srečke ali kako drugo robo. Drugi zopet nagovarjajo naše ljudi, naj se dajo zavarovati in res naši ljudje so tako lahkoverni, da nasedejo sladkim besedam tujcev in dajo svoj podpis člo veku, katerega nikdar prej niso videli1 in ga tudi pozneje nikdar ne bodo več videli. Ti brezvestneži zvabljajo našim ljudem ne samo denar, ampak jih spra vljajo tudi čisto po nepotrebnem pred sodnijo, ali pa celo v ječo, kakor se je to zgodilo z Ledinekom.
Bodite ljudje božji pametni in ne verujte tujcem. Ne spuščajte se ž njimi v pogovore, ne kupujte od njih, ne dajajte jim skrivališča in ne dajte jim nikdar svojih podpisov. Naj gre ta glas od hiše do hiše, da se naj naši ljudje v; sedanjih časih še prav posebej varujejo neznanih ljudi, ki prihajajo k hiši!
EDEN NAJVEČJIH LOPOVOV POD KLJUČEM.
Mesece in mesece se je trudila policija v Parizu, predno se jej je posrečilo te dni prijeti enega največjih lopovov. Aretirani je baje Jean Ebner, 34 let star in avstrijski državljan. Na svoji zločinski poti je nastopal pod 88 različnimi imeni in ravno tolikimi raznimi ob-razi.
Pojavil se je naenkrat kot lepo oblečen športnik v najboljših hotelih v svetovno znanih letoviščih. Ogoljufal je razne najboljše goste in nato izginil zai cele mesece v raztrgani obleki v kak najbolj revni okraj mesta Pariz. Ko se je čutil zopet varnega, je zapustil bera-ško zavetje ter se lotil pustolovščin. Spremenil se je v Italijana s črno lasuljo in igral na največjih igralnicah % Monte Carlo in v Nizzi. Tukaj si je pri-goljufal celo premoženje in se skril v beraško obleko za nekaj časa.
Zopet so ga videli v častitljivi obleki
12. maja! V Ptuj 12. maja!
Koncert Slov. pev. druš!va „MaiiJior" c!i 3. uri popoldne ■v društvenem domu. Nastopi med drugimi najboljša slo-===== venska pevka gospa LOVŠETOVA. =====
Pevci in ljubitelji lepe pesmi, 12.mafa na svidenje v Ptuju!
duhovnika iz Švice. V ulogi pi'otestan-tovskega pastorja je prebival v lepem hotelu v Vichy (na južnem Francoskem). Iz hotela so izginile razne dragocene zapestnice, uhani, prstani itd.
Že zopet ga vidimo v ulogi plesalca v Parizu in po drugih mestih Francije. iV trenutku, ko je šepetal soplesalki na uho obljube ljubezni, jej je izmaknil o-krasek z vrata.
Živel je kot bogat posestnik plantaž Iz Brazilije najbolj razsipno in razkošno življenje ter si izposodil od hotelskega vratarja 5000 dolarjev. Posojilo je poravnal s ponarejenimi čeki.
Izsleden v ulogi Brazilijanca, se je prelevil v mladega nasilneža, ki vpri-zarja vlome v bogate vile. Samotno sta nujoče premožne ženske je- strahoval z revolverjem v roki. Po izročitvi denar-ija in drugih dragocenosti je oropani samotarici hvaležno poljubil roko in se poslovil.
Pred aretacijo je prebival v hotelu. 'Dobili so pri njem v sobi vse polno u-«netnih brad, lasulj in šmink, kakor se jjih poslužujejo gledališki igralci. Na-Sli so še nekaj listin, ki so se glasile na ime: Jean Ebner, a bogznaj, če se res ?tako piše!
Ogoljufal in izropal je razne osebe ia skupno vrednost 3 milijonov frankov.
Eno noč meseca junija 1927 je na-,plenil v hotelu v Vichy 1 milijon fran-ko.v.
Pri aretaciji so dobili pri njem le ne-
inaten del od milijonskega plena. *
Tri lastne otroke zastrupil. V Št. Andražu na Koroškem so zaprli te dni posestnika Gregorja Wolcher, ki je smrtno zastrupil tekom treh let lastne tri otroke s strupom za podgane.
Strašne žrtve tornada. V ameriških državah Tennesse in v Virginiji so doživeli te dni strahote upostošenja po tornadu. V mestu Rieloo je vihar porušil šolo, v kateri je bilo 300 otrok. Mrtvi sta 2 učiteljici in 19 otrok, 7 otrok je smrtno nevarno ranjenih, več kot 100 pa lažje ali težje ranjenih. Več otrok je vihar odnesel nad 30 metrov daleč. Porušena so tudi mnoga druga poslopja. V mestu Embrockville v državi tTennesse sta ubiti 2 osebi in 5 ranjenih, 5 hiš pa je porušenih. V Woodville v Virginiji je vihar podrl šolo in cer-«kev. V Morgantownu v zahodni Virginiji je bilo težko ranjenih 15 oseb, lah-(<ko ranjenih 50 oseb in 40 hiš porušenih. Tudi v Floridi in Ohio je vihar zahteval žrtve.
Svarilol Kolo, katero mi je bilo ukra rdeno 22. aprila s hodnika bolniške blagajne, znamke »Puch«, št. 126933, črno-•pleskano, na sprednjem kolesu plašč ¡»Mihelin«, na zadnjem »Ideal«, se pred nakupom svari! Najditelju dam lepo nagrado. — Paul Šerc, p. Limbuš. 570
Strički Matički. Znani mladinski pisatelj Albin Čebular poklanja mladini novo zbirko pesmic. Zbirka stane mehko vezana 8 Din, v celo platno z napisom v zlatu pa 14 Din. Pošilja se poštnine prosto, ako se pošlje denar (lahko tudi v znamkah) v naprej Brezalkoholni nrodukciii v Liubliani. Poljanski na
sip 10. Dobi se tudi v obeh prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Ali ni škoda zdravja? Na poti Vas je dobil dež in ste se prehladili! Vremenski vsevedež pove vreme z§ 18 do 24 ur naprej. Samo 25 Din je treba poslati po položnici št. 14.263 ali v znamkah, pa Vam ga dopošljemo poštnoobratno. Ob enem bomo priložili poljubno knjigo, ki si jo lahko izberete izmed sledečih: Fantič, Slovensko dekle, Prepevajte, Poj te, Boj in zmaga, Palček Potep, Prijateljčki v ugankah, Pozdrav iz domovine, Sadjarček, Dinamit in antidina-mit. Naročite takoj, da ne bo prepozno! Brezalkoholna produkcija v Ljubljani, št. 15. 542 _——.—---—	v
D^ med. Josip Cerin
specijalist za ženske bolezni in porodništvo, se je naselil v Celju in ordinira od pondeljka dne 6. majnika 1929 dalje vsak dan od 9. do 11. ure in od 14. do 16. ure v vili Janič na Bregu (čez kapucinski most).	562
lanimi¥@s!i.
železni in hanseniti dež.
Daleč proč od naše zemlje, ločeno po neizmernih daljavah, brzijo druga nebesna telesa. Da bo zemlja čez kakih milijon let trčila s kako zvezdo, je neverjetno. Manjša temna telesa, ki blodijo v neštetih množinah po nebesnem prostoru, pridejo večkrat radi privlačnosti zemlje v njeno bližino. Največkrat proderejo ta majhna telesa zračno plast krog zemlje, padejo na njo, ali se pa razletijo kot železni in kameniti dež — da, se celo raztresejo v prah, ki se večkrat usuje z neba po severnih krajih proti obema tečajema.
Leta 1908 je zaznamovala opazovalnica za potrese v Irkutsku v Sibiriji potres, ki se je moral doigrati na razdaljo 1000 km. Celih 20 let je minilo, predno je zvedela širša javnost za vzrok omenjenega potresnega sunka. Prav jasnega popoldne je padel z neba v kraje ob sibirski reki Jenessei meteor (kamen ali železo z neba). Meteor je spremenil v obsegu 50 km gozd v popolno razvalino. V jami, ko je premer znaša 2 km, počiva še danes meteor v premeru 2 km in se je vgreznil pri padcu 170 m globoko. Težo meteorja cenijo na eno četrtinko milijona ton, tona je 1000 kg. V okolici glavne globeli so bile druge udrtine od 50 m premera in globoke 2 do 3 m.
Padec nebesnega telesa je pičlo število ondotnih prebivalcev in lovcev tako prestrašil, da so bili uverjeni, da gre za predznak sodnega dne in so ta grozni dogodek zamolčali. Širile so se le govorice o kamenitem dežju, ki je spremljal padec meteorja in za pojav so se začeli zanimati in ga dognali po preteku 20 let.
Tudi v Časih pred Kristusom so znani in dokazani slučaji o padanju kame-nitega ali železnega dežja, da, celo večjih kamnov in kosov železa.
Na prastari babilonski plošči vidimo upodobljen kameniti dež.
Zapiski iz starega Kitajskega bele-
žijo padanje kamenja iz neba 600 let pred Kristusom. Dne 14. jan. 616 je u-ničil nebesni kamen voz, na katerem se je peljalo 10 oseb. Zanesljivo zgodovinsko dejstvo je padec ogromnega nebesnega kamna leta 776 pred Kristom v Aegospotami južno od Carigrada.
Resničen je padec večjega železnega kosa ob binkoštih leta 1164 in padec velikega kamna v Friedburgu na Saali v Nemčiji dne 1. oktobra 1304. Dne 26. 4. 1803 je padlo v Aigle na Francoskem v celem iz neba 3000 kamnov na površino 10 kvadratnih kilometrov. Očividci so videli razločno temen oblak, ki so je hitro podil in razletel med gromom. Po razpoku oblaka se je usul na zemljo kameniti dež.
Največji meteor, kojega padec so natančno opazovali, je padel leta 1899 v Borgo na Finskem. Prebil je 1 m debel led ob obali in se pogreznil globoko pod morsko dno.
10.000 kg težak kos železa v Oregon v Severni Ameriki in 15.000 kg težka tvarina v Mehiki, koji so našli, so brez-dvomno meteornega izvora.
Padec posebno velikega meteorja beležijo leta 1891 v Cano Diablo v Arizoni v Severni Ameriki. Luknja v zemlji po padcu je imela obseg 6 km in krog in krog so še bile druge manjše.
Navedli smo tukaj le samo nekaj zgo dovinsko podprtih slučajev, ki nam do kazujejo, da je prastara ljudska govorica o kamenitem ali železnem dežju istina.
1iačci klopof aCa v postelfL
Ena najbolj strupenih kač, koje se tudi ljudje najhujše boje, je v Ameriki živeča kača klopotača. Njeno ime izhaja odtod, ker ima na koncu repa rožene obroče, nekak klopotec, ki povzroča pri premikanju šum, kakor bi trosil grahova zrna v suhem stročju.
Kača klopotača igra važno vlogo v zgodovini zlatih amerikanskih rudnikov. Golazen doseže dolžino do 2 m in le največja prisotnost duha je rešilna pri srečanju z njo. Iskalci zlata potegnejo krog šotorov navadno vrv iz konjske žime, ker se kače ne plazijo rade preko tega raskavega motvoza. Ako u-bijejo v kakem kraju kačo klopotačo, je to dokaz, da jih je še več v bližini in bo treba zelo skrbno paziti.
Strašen doživljaj s kačo klopotačo je objavil te dni po amerikanskem časopisju sin rudarja, ki je bival skupaj s svojim očetom pod enim šotorom. Oba sta imela navado, da sta legla spat oblečena. Neko noč prebudi sina moreč občutek, katerega je povzročilo ledeno mrzlo lazenje po meči spodnje noge. Na srečo je ostal popolnoma miren, ker je znal, kaj se je zgodilo. Kača klopotača mu je zašla v eno hlačnico in je lezla po njej navzgor. Čutil je ledeno mrzlo-to po meči, ob kolenu, na stegnu — in najrajši bi bil od strahu kriknil na ves glas; a stisnil je zobe, ker je znal, da bi bilo najmanjše premikanje gotova smrt, kača bi ga namreč pičila. Glava strahovite kače je že bila pri srcu, ko je njen koščeni rep šklopotal še po kolenu. Vedno višje se je vlekla pošast,
a na prsih je potegnila rep za seboj in se zvila v kolobar.
Mladi rudar je že bil v obupu. Ko bi le bil mogel zbuditi očeta, ki je spal tik njega popolnoma mirno ter brezskrbno. Ni upal zganiti niti s prstom, kaj šele s celo roko. Poskusil je zbuditi oče ta z napol pritajenim šušljanjem — »Oče!« A oče se ni zganil. — »Oče!« — Oče se je obrnil na drugo stran. »Oče, zbudi se!« — »Bodi miren, sinko, spi naprej«, je odgovoril oče v polspanju. — »Oče!« — Sin je zapazil in čutil, kako je kača dvignila glavo in prekinil klicanje. Niti prav dahniti ni upal, dokler se ni kača zopet umirila.
»Oče!« Zbudil se je vendarle oče in uganil, da nekaj ni v redu pri sinu.
»Oče, kača, postelj«, je šepetal sin. V tem trenutku je zapazil tudi stari grozen zvitek na sinovih prsih.
»Za božjo voljo, ali te je že pičila!«
»Ne, ustreli jo«, je napol tiho prosil sin. — Stari je potegnil narahlo revolver izpod zglavja, a nikakor ni mogel streljati. »Jaz ne morem, sinko! Glava je pregloboko na tvojih prsih, je ne bi mogel zadeti, ne da bi pogodil tebe; če pa jej prestrelim le truplo, te bo sigurno pičila,« — »Streljaj!« je prosil obupani sin. — Naenkrat pa je kriknil iz polnega grla: »Ne, počakaj še!«
Kača se je razljutila radi govorjenja, dvignila glavo in začela sikati. Že je bilo slišati rahlo klopotanje roženega repa. Kačja glava pod srajco se je dvig nila. Glava kače se je zravnala na kvišku, — bliskovito je zagrabila roka mladega moža pošast za vrat in ga stisnila z vso obupno močjo. Telo kače se je napelo in razvilo. Preteklo je par straš nih minut boja na življenje ter smrt med mladim človekom in najbolj strupeno kačo.
Oče je našel nož, prerezal sinu srajco na prsih, razparal kači vrat in jej še prestrelil glavo, jo usmrtil in otei otro-ka, strašne smrti.
To je eden groznih doživljajev, ki so nekaj vsakdanjega po zlatih ameriških r adnildh.
tarnfitiSKi §fr©|.
Iskalec zlata v južnoafriški pokrajini Lichtenburg je iznašel aparat (tako-zvani čarovniški stroj), s katerim je mogoče izslediti globoko pod zemljo skrite dijamante. Z novo iznajdbo so napravili več poiskusov, ki so se vsi obnesli prav dobro.
Izumitelj je povabil nekaj oseb na posest, na kateri se čarovniški stroj niti zganil ni. Nekoliko dalje naprej od te posesti se je začel aparat tresti, najprej narahlo in nato pri vsakem koraku močnejše. Iz tresljajev je določil izumitelj smer, v kateri so odkrili v ozkem pasu dijamantno polje. Strokovnjaki niso smatrali ta dokaz kot zadosten. Radi nezaupanja so sklenili, da napravijo še drugi poiskus.
Podalo se je več oseb na kraj, kjer se iznajdba sploh niti zganila ni. Lastnik aparata je dal spremljevalcem nekaj v papir zavitih dijamantov. Nato so mu skrbno zavezali oči in skrili dragulje 50 m proč pod zemljo. Vodili so izumitelja z aparatom sem in tja po ravnini.
Nazadnje so ga približali na 20 korakov skrivališču in šele sedaj so ga izpustili. Korak za korakom se je bližal skritim dijamantom in aparat v njegovi roki je označeval približevanje s tres ljaji. Še par korakov, mož je postal: stal je na mestu, kjer so bili skriti dija-manti.
Napravili so še več podrobnih poiskusov, ki so se vsi obnesli tako, da je kaka goljufija izključena.
Izumitelj je začel s pomočjo aparata kopati v tla, ki so na zunaj izključevala dijamantno vsebino, a je dragulje le odkril.
Posamezni bogataši in milijonsko-premožne družbe so se že obrnile do srečnega izumitelja s ponudbami. Doslej je odklonil vse ponudbe, ker hoče z iznajdbo koristiti ubogim iskalcem dijamantov, ki so bili doslej sužnji v rokah raznih izkoriščevalcev. S pomočjo novega čarovniškega stroja bodo še odkrili neizmerno bogata dijamantna polja, o katerih doslej nikdo niti sanjal ni!
Usticpoii® Mtaio.
Iz mesta Riga na severu poroča časopisje to-le zanimivost. Imovit trgovec v Rigi je ponudil muzeju v dar dragoceno opremljeno, umetniško izdelano in zgodovinsko staro bodalo. Orožje bi naj bilo last Francozinje Charlotte Cor day, s katerim je zabodla na smrt kr-voloka francoske revolucije Marata. Muzej v Rigi je podarjeno znamenitost odklonil z utemeljitvijo, da ne verjame, da bi to bilo zgoraj omenjeno bodalo, a v resnici so se tudi zgodovinarji zbali bridke usode, ki spremlja lastnike orožja.
Na rezilu so upodobljene nebesne pri kazni, mrtvaška lobanja, kača, ki se grize v rep in besede v nerazumljivi pisavi.
Krog približno 200 let starega bodala je spleten že celi venec raznih pripovedk. Predno je prešlo bodalo v last trgovca v Rigi, ga je posedal ruski begunec. Gotovo ni verjel v nesrečo — spremljevalko bodala in ga vzel seboj pri pobegu pred boljševiki. Posrečilo se mu je, da je dobil parni k, ki bi naj pripeljal njega z družino vred preko Kaspiškega morja na varno. Na ladiji so eksplodirali kotli in med ubitimi sta bila tudi oba otroka Rusa begunca. — Oče je sklenil, da bo podaril usodepolno bodalo komu drugemu. On sam je prejel orožje od žandarmerijskega polkovnika Babiča, ki je bil uslužben v Oren-burgu. Obersta Babiča je prav posebno preganjala nesreča. Hčerka mu je pobegnila od hiše z zapravljivcem, njegov najstarejši sin je umrl, ker ga je pičila muha, med groznimi bolečinami.
Oberst je podedoval bodalo od sorodnika, katerega je zadela kap, ko je dopolnil komaj 39 let.
Prvotni lastnik bodala bi naj bila Charlotta Corday. Od nje ga je podedoval francoski vojak, ki se je udeležil Napoleonovega pohoda proti Rusiji, je bil zadet pri mestu Smolensk od ruske krogle in padel. Umirajoč je zapustil bodalo svojemu poročniku, ki je pa tu-
di obležal mrtev na zasneženih ruskih poljanah.
Orožje je ostalo od tedaj v Rusiji in prineslo vsakemu posestniku le gorje in nesrečo!
*
Zrakoplov »Zeppelin« obiskal Avstrijo. V četrtek dne 2. maja ob 5. uri zju
traj ne je dvignil v Friedrichshafenu ob Bodenskem jezeru v zračne višine »Zeppelin«, da obišče glavna mesta avstrijske republike. Pred 8. uro je ietei zrakoplov že nad Lincem in se pojavil ob 9.15 predpoldne nad Dunajem. Obletel je najprej zvonik sv. Štefana in krožil 300 m visoko nad raznimi deli mesta, Dunajčani so »Zeppelina« navdušeno pozdravljali. Ob 11. uri predpol dne je bil zrakoplov že nad Gradcem, se mudil nad mestom 10 minut in krenil nazaj proti Dunaju. Nekaj minut po poldnem je plaval zračni velikan že zopet nad Dunajem in izmenjal s ta-rnošnjo brezžično postajo zadnje pozdrave. Za Dunajem je obiskal še Sol-nograd, kjer so naznanili njegov prihod streli i7, topov z graua.Iznad Solno-grada je odfrčal na Bavarsko in v svoje pristanišče v Friedrichshafen ob Bodenskem jezeru.
Pelet »Zeppelma« v Ameriko. Vodja
zrakoplova »Zeppelin« je izjavil, da se bo podala zračna ladija iz Friedriclis-hafena v Lakehurst pri Newyorku v Ameriko med 10. in 15. majem. Iz Sev. Amerike se bo vrnil pozneje v 4 do G dneh.
Viesnsnska napoved za mesec sna j je sledeča: V splošnem bo letošnji majnik lep z deloma toplimi, pa tudi mržlejši-mi dnevi ter nočnai. Deževja in neurja bodo le tako mimogrede. Posestnikom večjih vrtov sta prerokovana v majui-ku slana v nižjih legah, mraz v višjih in to v dneh: 4., 7., 10. 16. in 25. maja. Krog 18. majnika bo padla temperatura. Za binkošti se bo dvignila temperatura in bo menjaje: oblačno, vetrovno in tudi dež ni izključen. Po binkoštnih praznikih bo lepše in toplejše.
Bae 2«. aprila ob 11. uri dopoldne se je vršil v Ljubljani občni zbor Društva organistov za ljubljansko škofijo. Isti dan ob dveh popoldne pa je biia odborova seja Zveze organistov za Slovenijo. Seja je bila zelo važna. Napravilo se je več važnih sklepov glede pokojninskega zavarovanja itd. ter so se tozadevne vloge nai kn.-šk. ordinarijata, Pokojninski zavod, mini* strstvo itd. že odposlale. Več o tem na občnem; zboru Društva organistov za mariborsko ško« fijo dne 5. junija, kamor naj pridejo vsi organ nifiti. Ta občni zbor bo zelo važen.
Organistl, kateri ste prejeli vprašalne pola, pa jih 6e niste izpolnili in odposlali, storite t« nujno! Če kateri takšne pole ni prejel, naj to: naznani po dopisnici, da mu jo naknadno po* šijemo. Dosedaj je vrnilo izpolnjene pole 77i organistov. Iz teh vidimo, da je zavarovanih» 31 pri Pokojninskem zavodu, med tem ko dru-< gih 46 že s strahom pričakuje, kaj bode nai starost. Naša organizacija je že precej dosegla zadnja leta glede pokojninskega zavarovanja,; vendar ne odneha, dokler ne bo to zavarova« nje uveljavljeno pri vseh organistih. Zato naj vsak organist pokaže toliko stanovske zavednosti, da bo član naše organizacije in bo članarino v redu plačeval!
DKUSTm
Prekrasno »Hasanaginico« vprizori
Ljudski oder v Mariboru dne 2<4. maja ob 20. uri in dne 26. maja ob 16. uri. Predprodaja vstopnic se prične te dni. [Vse prijatelje našega prosvetnega dela uljudno vabimo, da se vprizoritve v o-bilnem številu udeležijo in si preskrbijo vstopnice v predprodaji. Okolico Maribora: Krčevina, Lajtersberg, Kam-nica, Sv. Peter posebno vabimo za nedeljo, dne 26. maja popoldne.
Maribor. Posalska zveza v Mariboru vpri-iori v Zadružni banki dne 12. maja pravljično sliko »Izgubljeni raj« s kratkim predavanjem o vsebini igre pred pričetkom prireditve. Prijatelji žuljavih rok, pridite v obilnem številu! Začetek ob 17. uri.
Sv. Barbara v Slov. gor. Kakor je že marsikomu znano, priredi orlovski odsek v Grušovi pri Sv. Petru dne 9. maja, na praznik Kristusovega vnebohoda izlet na naš zeleni barbarski grič. Obenem priredijo izletniki popoldne po večernicah v Društvenem domu zelo lepo igro »Mala pevka«. Po igri prosta zabava v gostilni Kirbiš. Med celim sporedom sodeluje godba Najvirt. Da bodo odnesli bratje Orli od nas čim več dobrih utisov, jih hočemo sprejeti ,v obilnem številu ob pol dveh popoldne. Na >veselo svidenje Grušovčani!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Prihodnjo nedeljo dne 12. majnika od 2. do 5. ure popoldne se vrši v Narodnem domu tečaj za mladeniške zveze. Poročali bodo gospodje dr. Jeraj, Marko Krajne, Gomilšek in Geratič. Iz vseh župnij lenarškega okraja naj pridejo najzavednejši mladeniči, iz vsake župnije vsaj deset. Tečaj bo zelo zanimiv in poučen za bodoči razvoj naše mladeniške organizacije. Mladeniči, na veselo svidenje!
Sv. Vid pri Piiij«. Pri nas so začeli zidati Slomškov dom. Dne 29. aprila so se dela začela, v pondeljek dne 6. majnika je bil blagoslovljen temeljni kamen Lepo je pogledati kako vse stavbišče mrgoli delavcev: fantov in deklet, ki požrtvovalno delajo brezplačno za svoj dom. V fari je za dom veliko zanimanje in pri večini tudi veliko zanimanje. Slomškov dom bo za vso svetovidsko faro vir kulture in blagoslova. Zato želimo delu božjega blagoslova in varstva. Bog živi požrtvovalne delavce in delavke, Bog živi dobra srea!
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Če hočeš srečen biti, pridi za gotovo na Križevo dne 9. maja k nam na tombolo! Sezite po kartah, katere so dobijo v predprodaji v trgovini Kaučič in Cohelj. Želimo vsem obilo sreče!
Orlovska in Orliška srenja Srvdišče priredita v nedeljo dne 12. majnika v Katoliškem domu v Ormožu telovadno akademijo z ze!f> pestrim sporedom. Po akademiji bogat sr lov. Začetek ob treh popoldne. Prijatelji orlov Btva prav prisrčno vabljeni! Bog živi!
Sv. Trojica v Halozah. Gospodarsko in bralno društvo priredi na praznik dne 9. majnika igro »Junaška deklica« s petjem v Slomšeko-Nrem domu. K obilni udeležbi vabi odbor.
Prvi cerkveni koncert v novi župni cerkvi sv. Martina v Teharjih na krasnih prenovljenih orgijah. Ena izmed največjih in najmogočnejših or-gelj v celjskem okraju so gotovo pri nas, katere so delo pokojnega Ivana Naraksa iz Petrovč nad Celjem, zgra-ene leta 1909. Nesrečna svetovna vojna ki se ni ozirala tudi ne na najfinejša in umetna dela orgelj, je tudi pri nas oropala piščalke v prospektu iz njih. Da se pa spravijo orgije nazaj v prejšnje stanje, je prevzel delo novih piščalk in čiščenje onreli priznani orgelj-
ski mojster gospod Ivan Kacin iz Gorice, kateri bo še pred koncertom to de lo izvršil. V ta namen priredi v župni cerkvi pevski zbor Katoliškega prosvet nega društva iz Celja, združeno s cerkvenim pevskim zborom teharskim pod vodstvom gimnazijskega profesorja g. M. Berganta iz Celja. Vse pesmi sprem lja na prenovljenih orgijah, kakor tudi proizvaja par orgeljskih komadov, domači organist in tukajšnji rojak Fran Luževič. Ker je spored koncerta izbran iz samih krasnih novejših cerkvenih pesmi naših odličnih slovenskih skladateljev, se že v naprej uljudno vabite, da se tega koncerta udeležite tudi iz sosednih župnij. Spored koncerta objavimo pravočasno.
Not,- sjarksv pri Celja. Naše Prosvetno društvo si je pred kratkim nabavilo lep nov gledališki oder, na katerem bo vprizorilo, oziroma ponovilo na splošno željo občinstva v nedeljo dne 12. majnika ob treh popoldne v šolskih prostorih zanimivo igro »Lovski tat«, dra mo v petih dejanjih.
V ublaženje novega trošarinskega
zakona. Zastopniki slovenskih gostilničarjev so se mudili te dni v Beogradu pri finančnem ministrstvu. Zastopnik finančnega ministra g. Gospodnetič je obljubil odposlanstvu, da se bo plačevanje povišane trošarine, ki bi se morala plačati že dne 15. maja, odložilo do konca leta. Dovoljeni bodo tudi obroki. Prvi odbrok bo znašal 10%. Nadalje jim je obljubil, da se register na pivo ukine. Glede registra na vino in na žganje se bodo še vršili razgovori in se bo skušalo priti do sporazuma. Odpi-ala se bo oblastna trošarina, ki se obračunava pri državni trošarini. Odposlanstvo je nadalje zahtevalo, da se zniža trošarina na alkohol, ki je v za-Iožnih kleteh. Izvede naj se nadalje izenačenje taks na plesne zabave v vsej državi. Po odloku davčnega oddelka finančnega ministrstva bode finančna kontrola vsakomur, kdor ima plačati trošarino od zalog po stanju dne 15. a-prila t. 1., izračunila to trošarino in ga o višini zneska obvestila s pristavkom, da sme vsakdo prositi, naj se uiu podaljša rok za plačilo trošarine od zalog preko 15. maja t. 1. — Prošnje, utemeljene s tehtnimi razlogi, je vlagati pri finančni direkciji in kolkovati s kolkom za 25 Din. Dokler prošnje ne bode rešilo ministrstvo za finance, se na zaloge dne 15. aprila t. 1. odpadajoča trošarina ne bo izterjevala prisilnim potom. Za pijače, ki se prodajo po 15. a-prilu t. 1., se more odpadajoča trošarina sproti plačevati. Olajšava je torej v tem, da se more od zalog po stanju dne 15. aprila 1929, kolikor še niso razprodane, plačati trošarino v podaljšanem roku. Garancije za plačilo dolžne trošarine finančna uprava ne bo zahtevala, pač pa bo za plačilo jamčilo blago in razen tega še lastnik z vsem svojim premoženjem. Spričo velikega uraeva-
nja, ki ga je pokazala finančna uprava za prizadevanja gospodarskih krogov, da se izvedbe novega zakona po možnosti omili, smemo pričakovati, da se bodo tudi ostala vprašanja glede novih trošarinskih predpisov, ki še niso rešena, v pričakovanem pravilniku po-voljno uredila.
Vinarski kongres in občni zbor Vinarskega društva za Slovenijo, ki je bil določen in že tudi v časopisju objavljen za dne 11., 12. in 13. maja v Krškem, se preloži na dan 25., 26. in 27. maja, ker ima svoj letni občni zbor 12. majnika Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo na Bledu. Razpored je isti, kakor je bil objavljen in sicer prvi dan 25. maja ob 8. uri zvečer seja glavnega odbora in delegatov, drugi dan 26. maja ob 10. uri dopoldne otvoritev kongresa z aktualnimi referati o bodočem trsnem sortimentu Slovenije in s predvajanjem filma o zatiranju bo lezni in škodljivcev vinske trte; popoldan ob treh občni zbor z običajnim dne vnim redom. Referatom in predvajanjem filma lahko prisostvujejo tudi ne člani. Tretji dan 27. maja se vrši pod-učni izlet na Bizeljsko. Ob tej prilik! ponovno vabimo vinogradnike, da se tega prvega vinarskega kongresa udeležijo v čim častnejšem številu. Priprave so v polnem teku pri centrali, kakor tudi v Krškem in na Bizeljskem. Radi prenočišča v Krškem in izleta na Bizeljsko sprejema prijave, kakor tudi kavcijo za naročene avtomobile 30 Din do 20. maja društveni blagajnik gospod Albin Dular, oblastni uradnik v Mariboru. Brez pravočasne prijave društvo ne bo skrbelo niti za prenočišče niti za vozila.
Vinski trg. V zimi je počivala vinska trgovina, sedaj pa se je zopet nekoliko oživela. Cene so se sicer dvignile za 30 do 60 p pri povprečnih vinih ter se u-čvrstile, vendar pa se dosedaj še niso izpolnile nade vinogradnikov kljub po-zebi, ter pričakuje trgovina pravilnik k novemu trošarinskemu zakonu in si noče nabavljati večjih množin in tudi še čaka, kako bo pokazala gorica meseca maja. Sigurno pa je, da bodo šle vinske cene polagoma navzgor. — Čez Trst se je lansko leto uvozilo v Jugoslavijo 1302 hI, dočim leta 1927 samo le 215 hI. — Na Francosko so nekateri vin ski eksporterji izvozili v zadnjem času okrog 5000 hI rudečega vina iz nego-tinske okolice, ker je francoski vinski veletrgovini ugajala cena 2 Din za 1 1.
Vinska izvozna akcijska družba v Osijeku. V Osijeku se je ustanovila vin ska izvozna akcijska družba, sestoječa iz baranjsltih, bačkih in slavonskih vinogradnikov v zvezi z dvema velikima avstrijskima uvoznima vinskima tvrd-kama. Namen družbe je izvoz vin svojih članov na inozemske trge. Kapital znaša 10 milijonov dinarjev. Vojaško poveljstvo je direkciji tega podjetja prepustilo pripravne prostore za kleti. Ker je naša vinska izvozna trgovina v zadnjem letu nazadovala za 350 vagonov napram letu 1927 (930:570 vagonov), se mora novo podjetje samo pozdraviti, posebno ker je stopilo v zvezo z Nemško Avstrijo, kamor izkazujemo po Statistiki samo malenkosten izvoa
Iz Jugoslavije. Tako se je n. pr. v mesecu januarju 1.1. uvozilo v N. Avstrijo 83.594 hI vina in sicer iz Italije 8461 hI, iz Madžarski 7449 hI, iz Španije 5945, iz Grške 5414 hI, iz Bolgarske 1971 hI, iz vseh drugih držav pa samo krog 600 hI, s Francijo vred. Morali se bodemo malo bolj pobrigati tudi za izvoz naših Blovenskih vin.
MindiSska delu ¥ mm.
Živina.
Živina je komaj pričakala, da se v pogledu krmljenja spremeni in obrne na bolje. Molzno govedo je časoma pasti, časoma pa krmiti v hlevu, ker so tozadevni poskusi dokazali, da dobimo največ mleka ob paši, ki je združena obenem tudi s krmljenjem v hlevu.
V vinogradu.
Zle posledice letošnje hude zime hočejo "vinogradniki ublažiti s tem in o-nim, kakor se pač komu ta in oni nasvet zdi najbolj pameten. Toda eno je sigurno, namreč da so nizke vzgojne oblike, odnosno trte nizko pri tleh najmanj trpele.
Ko so mladike postale 10 do 15 cm dolge, jih poškropimo prvič proti pero-nospori z enoodstotno raztopino modre galice' ob lepem vremenu. Škropiti je tako, da pada mešanica kot fina megla tudi na spodnjo stran listja. Če je koj po škropljenju sledil dež, je škropljenje prvi lepi dan ponoviti in sicer povsod, kjer je bila galica izprana. Približno v istem času žveplamo vinsko trto proti oidiju ali trtni plesni. Pri žvep-lanju je paziti na to, da žveplenega prahu ne posipamo na listje in kabrni-ke, marveč ga razpršimo v tanko meglo, ki se vsede na vse trtne dele ter od pripekajočega solnca takorekoč prime. Pokončujmo grozdnega sukača in trt-nega zavijača. To delo opravljajo najlažje otroci, ki s priostrenimi kaveljčki ali nalašč v ta namen napravljenimi pincetami mrčes pobirajo in ga uničujejo.
V sadonosniku.
Obnovimo drevesne kolobarje pri drevju, ki smo ga vsadili v prejšnjem letu na stalno mesto. Drevesni kolobarji imajo nalogo dovajati deževnico, katere mlada drevesa v prvih letih po sajenju zelo mnogo potrebujejo. Drevesni kolobar pa omogoča tudi pristop zraka do korenin, kar pospešuje rast drevja v znatni meri. Kolobar je držati prost plevela in trave, da drevesu ne odtegujemo po nepotrebnem hranilnih snovi in potrebne vlage. Pokončujmo gosenice od prstenčarja, glogovega belina, zlatnice in druge, v kolikor jim moremo priti do živega. Težko je namreč zatirati to golazen, ko se je razlezla po drevju. Po sadovnjakih vidimo v tem času pogostoma, da se melje iz luknje v deblu črvojedina in pada na tla. To je znamenje, da je v deblu črv — vrbarjeva ličinka. Z ozkim rezilom razširimo rano, odkoder prihaja črvojedina na dan. Potem pa z živo segamo tako dolgo po rovu, da zmečkamo zajedalca. Vrbarja v luknji uničimo tudi na ta način, da zažveplamo odpr-
tino ter je nato dobro zadelamo s cepil-no smolo. Proti škrlupu škropimo z enoodstotno raztopino modre galice. Listne ušice, ki se pojavljajo v tem času večkrat v ogromnih množinah, pokončujmo z raztopino tobačnega izvlečka in mazavega mila. V 10 litrih raztopimo 15 dkg tobačnega izvlečka in približno toliko mazavega mila. Zoper krvavo ušico nam služi kot najcenejše sredstvo petrolejeva mešanica, ki jo priredimo iz pol kg petroleja, pol kg mazavega mila in 10 litrov vode. Tudi drevesni karbolinej ali dendrin sluzi kot izborno sredstvo zoper tega škodljivca. Na 5 litrov vode vzamemo 1 liter dendrina. Pri novo zasajenem drevju pazimo, da ni preveč trdno privezano in se zemlja lahko seseda ž njim. Utegnilo bi se namreč pripetiti, da bi drevje obviselo na kolju, ako bi bilo preveč trdno privezano. Odstranjujmo poganjke, ki izhajajo iz divjega dela debla pri tleh. V drevesnici okopavaj-mo ob lepem vremenu ter odstranjujmo vse poganjke iz nežlahtnega dela. Ta posel izvršujmo z največjo previdnostjo. Nerodnež lahko povzroči pri tem opravilu 6bilno škode.
•
Na polju in travnikih.
Ako smo koruzo preiskusili glede ka~ ljivosti, bomo setev izvršili lahko brez strahu, da bi bila preredka ali prego-sta. Dognano je, da je v letošnji zimi trpela tudi kaljivost koruze. Pisec teh vrstic je imel od 100 zrn 95 kaljivih. Koruza je podvrsta konjskega zoba in je bila shranjena na odprtem podstrešju. Ko je vzrastel krompir in koruza približno 1 dm iz zemlje ter se je napravila prstena skorja, je napočil čas za okopavanje.
Na vrtu.
Sadimo kumare, melone, paradižnike, kolerabo in drugo zelenjavo. Seje-mo salato v več presledkih, da imamo poleti v vsakem času dovolj užitne solate na razpolago. Pripravimo zemljo za pozno zelje* katerega sadimo koncem maja ali začetkom junija. Opravimo vsa dela na vrtu v redu in o pravem času, da bomo imeli dovolj okusne zelenjave za kuhinjo.
V kleti.
Pretočimo mlada vina v drugič, preden nastopi poletna vročina. Praznih sodov ne postavljajmo na solnce, da se ne zaredi cik in se posoda ne pokvari. Ko smo jih umili s čisto vodo, jih postavimo na veho pred kletjo v senčnem toda suhem prostoru, da se izcedi voda, tretji dan pa jih zažveplamo. V vlažnem prostoru bi sodi v nezažvepla-nem stanju prav kmalu splesnili. Porabljajo naj se azbestni žvepleni trakovi in sicer 1 trak na polovnjak. Žvep lanje se ponovi vsakih 4—6 tednov, kar je odvisno od shrambenega prostora.
V maju kmetič z vsem veseljem polje seje in sadi; z bujnim cvetjem in zelenjem zemlja cela se krasi.
Vekoslav Š t a m n a r.
Razvoj mlekarstva v Avstriji.
V prvih povojnih letih smo tudi is Slovenije izvažali na tisoče hI mleka v, Nemško Avstrijo po prav dobrih cenah1 Na stotine vagonov je šlo v Gradec, na Dunaj in v druga mesta. Tudi sirovega; masla in sira se je izvozilo na vagone. Nemška Avstrija je bila glede mleka in mlečnih izdelkov"tedaj silno pasivna država in je n. pr. samo v letu 1925 in
1926	plačevala inozemstvu nad eno če-j trtino milijarde dinarjev za uvoz teh! produktov. Kmetijsko ministrstvo je torej v zvezi z drugimi podeželskimi1 korporacijami napelo vse sile, da dvigne donos domačega mleka in se s tem osamosvoja od tujega uvoza ter si prihrani po možnosti težke milijone. Žila-' vi in smotreni vztrajnosti Nemcev se1 je že v par letih posrečilo, da so znižali? uvoz za mleko in mlečne izdelke od® 320,840.000 Din v letu 1924 na 91,464.000 Din v letu 1928, izvoz pa zvišali od 8,640.000 Din na 57,320.000 Din v istih" letih, kljub temu, da se je domača potrošnja mleka najmanj početvorila. — Naj govore številke, kakor jih prinaša njihova agrarna centrala (šilingi spre-računjeni na dinarje 1:8):
Uvoz je znašal v letu 1924: mleka za 97,968.000, masla za 75,464.000, sira za 131,408.000, skupaj za 320,840.000 Din; leta 1925 mleka za 108,400.000, masla za 60,536.000, sira 73,632.000, skupaj za 250,568.000 Din; leta 1926 mleka za 96,448.000, masla za 80,144.000, sira za 65.344.000, skupaj za 257,928.000 Din; leta 1927 mleka za 28,704.000, masla za 73,496.000, sira za 58.776.000, skupaj za 160,976.000 Din; leta 1928 mleka za 7,056.000, masla za 34,880.000, sira za 49,424.000, skupaj za 91,464.000 Din.
Izvoz je znašal: leta 1924 mleka za 3,168.000, masla za 184.000, sira ?.a 5,296.000, skupaj za 8,640.000 Din; leia 1925 mleka za 7,472.000, masla za 6,776.000, sira za 4,736.000, skupaj za 18,984.000 Din; leta 1926 mleka za 3,840.000, masla za 9,740.000, sira za 9,008.000, skupaj za 23,488.000 Din; leta
1927	mleka za 5,416.000, masla za 8,408.000, sira za 9,568.000, skupaj za 23,392.000 Din; leta 1928 mleka za 9,888.000, masla za 21,368.000- sira za 26,064.000, skupaj za 57,320.000 Din.
Naj služi to intenzivno in smotreno gospodarstvo tudi nam za vzgled posebno na zadružnem polju, ker ima ta država, ki broji komaj polovico našega prebivalstva kljub svoji veliki industriji glasom poročila Splošne zveze gospodarskih zadrug 3296 gospodarskih zadrug in med temi 743 mlekarskih in 330 živinorejskih.
Poglejmo si n. pr., kako je delala ena izmed njihovih največjih štajerskih zadružnih mlekari): »Landforst« v Ka-pfenbergu v letu 1928. Največji dohod mleka je bil dne 20. majnika v približni izmeri 21.000 1, najmanjši dne 1. marca 12.000 litrov. Celokupni dohod je znašal 5,613.000 litrov. Od te množine se je prodalo v svežem stanju okrog 3,876.700 litrov, ostanek se je predelal v emendolski, polemendolski in mehki sir ter v sirovo maslo (1,118.700 litrov).
Od zadrugarjev sprejeto mleko je imelo povprečno 3.85% maščobe in se je plačevalo po 34.6 grošev ali po 2.76 Din.
Najmlajša mlekarska zadruga se je eedaj ustanovila v obmejnem Cmure-ku. Vlada ji je dala 135.000 šilingov ali 1,080.000 dinarjev obratnega kredita na razpolago, za koje je prevzela deželna vlada sojamstvo. Razun tega je tudi iz lastnih sredstev podprla to novorojeno dete. Mlekarsko poslopje s potrebnimi stroji stoji v bližini kolodvora in 20 podeželskih zbirališč za mleko skrbi za obrat, ki se je pričel dne 8. aprila t. 1. Glavno težišče se polaga na izdelovanje surovega masla za dunajski trg in s:a letovišča. In kar je glavno: Vsi za-drugarji garantirajo z zadrugo vred, da hočejo zadrugo voditi strogo po zadružnih in trgovskih načelih. — Rok. *
Gospodarska oiwesfila.
Živinorejska zadruga za Slovenske gorice pri Sv. Lenarta v Slov. goricah
priredi v nedeljo, dne 12. maja 1929 ob devetih dopoldne v gostilniških prosto rih Franca Čeh v Zavrhu, Spodnja Vo-ličina, gospodarsko predavanje. Razpravljalo se bode osobito o napravi javne tehtnice v Zavrhu. Vsi posestniki občin Čermljenška, Zavrh, Selci, Straže, Žikarci, Ragoznica naj se udeležijo tega velevažnega zborovanja.
čebelarska podružnica za Ptuj in o-koiico priredi na praznik Vnebohoda v četrtek, dne 9. maja t. 1. čebelarski tečaj in sicer ob pol 10. uri predpoldne v žoli na Bregu, ob dveh popoldne pa pri čebelnjaku g. Kanclerja na Sp. Hajdi-nu. Predavanje bo jako podučno in zanimivo, vsled česar se vabijo vsi čebelarji, da se ga udeležijo!
Živinski in kramarski sejem v Te-harjih. V pondeljek, dne 13. maja t. 1., se vrši v občini Teharje veliki živinski in kramarski sejem. Kupci in ^prodajalci se vabite k obilni udeležbi! *
Cene in sefmska poročilu.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto Sne 4. majnika 1929 so pripeljali špeharji na 42 vozeh 116 zaklanih svinj, kmetje 28 vozov krompirja, 2 voza čebule, 18 vozov sena, 7 vo-eov slame in 3 voze škopa. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 25 Din, krompir po 2 do 2.50 Din, seno po 120 do 200 Din, slamo po 80 do 100 Din, škop 2 do 2.50 Din, čebula 4 do 5 Din. Pšenica je po 3 Din, rž 2.50 Din, ječmen 2.50 Ho 3 Din, oves 1.50 do 1.75 Din, koruza 2.50, njda 2, proso 5 do 6, fižol 5 do 7 Din. Kokoši komad po 37 do 50 Din, piščanci 50 do 80 Din, gos 80 do 100 Din, puran 70 do 80 Din, jagnje 80 do 100 Din, kozlič 50 do 150 Din. Jabolka so po 6 do 10 Din, mleko po 3 do 3.50 Din, smetana po 12 do 16 Din, surovo maslo po 40 do 44 Din, jajca po 1 do 1.25 Din, med 18 do 20 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo z dne 30. aprila 1929. Prignanih je bilo 16 konj, 16 bikov, 83 volov, 346 krav in 11 telet. Skupaj 472 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 9 do 10 Din, poldebeli voli od 8.50 do 9 Din, plemenski voli od 7.75 do 8 Din, biki za klanje od 7.50 do 9.50 Din, klavne krave debele od 8.50 «Jo 9 Din, plemenske -krave od 7.75 do 8 Din, krave za klobasarje od 5.25 do 5.50 Din, molzne krave od 7 do 8 Din. breje krave od 7 do 8 Din, mlada živina orl 7.50 do 10 Din, teleta od 11 do 12 Din. Prodanih je bilo 277 koma-
dov, od teh za izvoz v Avstrijo 12 koraadov in v Italijo 26 komadov.
Mariborski svinjski sejem dne 3. staja 1929.
Na sejem je bilo pripeljanih 358 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 8 tednov stari komad 125 do 150 Din, 7 do 9 tednov 225 do 250 Din, 8 do 4 mesece 350 do 450 Din, 5 do 7 mesecev 480 do 550 Din, 8 do 10 mesecev stari 580 do 750 Din, 1 leto 1000 do 1200 Din, 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 16 do 17 Din. Prodalo se je 246 komadov.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso ter meso od bikov, krav in telic 1 kg od 10 do 18 Din, telečje meso od 15 do 22.50 Din, svinjsko meso sveže od 15 do 25 Din.
Lintfort v Nemčiji. Slovensko katoliško delavsko društvo nam sporoča, da je društvo izgubilo letos že dva člana in eno članico za vedno in sicer: Simonič Franc, umrl dne 12. aprila v starosti 58 let, Krajnc Jurij, umrl 24. aprila v starosti 52 let in Hauptman Terezija, umrla 5. marca v starosti 69 let. Slučaj je tem bolj žalosten, kjer so nas zapustili pravi in goreči Slovenci ter zvesti društvu in cerkvi do zadnjega vzdiha. Društvo jih ohrani v ved-nem spominu in bodi jim tuja zemlja lahka!
Maribor. Naš Maribor je obiskal v petek 3. majnika prometni minister gospod dr. Anton Korošec. V spremstvu velikega župana g. dr. Schaubacha in bivšega ministra gospoda Ve-senjaka se je odpeljal v Slovenske gorice in na svoj dom pri Sv. Juriju ob Ščavnici. — Pevski koncert društva »Maribor« se je v petek zvečer lepo obnesel. Velika dvorana Gotz je bila napolnjena občinstva. Pevski točke so izvajali pevci in pevke izvanredno dobro. — Veliko kopališče na Dravi bo zgradila mestna občina na Felberjevem otoku pri Kamnici. Dela so že razpisana. — V Mariboru več ljudi umrje nego se jih rodi. Tako je v mesecu aprilu bilo rojenih v mestu 56 otrok, a umrlo je 65 oseb, večinoma seveda v bolnici. V zakonski jarem pa se je po Veliki noči že podalo vsega skupaj 27 parov. — Mesarska zadruga je imela občni zbor prejšnjo nedeljo in je zopet izvolila soglasno svojega agilnega in priljubljenega načelnika gospoda Romana Bre-zočnik za predsednika, a gospoda Martina Fi-lipič za podnačelnika. — Občinski svet je v torek dne 30. aprila volil davčno komisijo za mesto Maribor, ki bo odločala o odmerjanju pridobnine. Tu pridejo pred vsem v poštev: obrtniki, trgovci, industrijci, potniki, zastopniki, zdravniki in odvetniki. Izvoljeni so bili sledeči gospodje: župan dr. Juvan, obrtnik K. Tratnik, trgovca Kari Jančič in Franc Gulda, tovarnar Dračar in obrtnik Kari Robaus. — Vlomi se zopet množijo. V okolici skoro vsak dan svedrovci in klateži vlomijo v trgovine in privatne hiše. — Zadnjič smo poročali, da so Kamničani sklenili, da se napelje električna sila tudi v Kamnico in Rošpoh. V nedeljo dne 5. maja pa se je vršilo skupno zborovanje občanov od Sv. Petra in Zrkovc v Zrkovcih za skupno napeljavo električne sile iz Maribora v Zrkovce in od tam čez Dravo v Sv. Peter.
Vurberg. Na Vurbergu se je v nedeljo dne 28. aprila poročil gospod Viktor Kegl, upravitelj grofa Herbersteinovega veleposestva, z učiteljico Davorino Zelenko. Priči sta bila g. Jožef grof Herberstein in g. B. Orožen, lekarnar iz Ptuja. Odličnemu narodnemu paru najsrčnejše čestitamo. Po poroki se je pri večerji razvila prav živahna zabava, katere so se u-deležili mnogoštevilni prijatelji poročencev, med njimi tudi naši slovanski bratje Rusi, na čelu z vodjem ruskega sanatorija g. Boslavom Okolokulak.	7
Jarenina. Zopet je zvon iz stolpa line bolestno zaječal in razglasil zadnje slovo tokrat mlademu življenju Jetiee Tanfič. Še lansko Veliko
noč se je njen izborni sopran vedro razlegal v domači cerkvi Stvarniku v slavo. Ko pa se je ob letošnjem vstajenju Gospodovem razlil zvona glas v njeno bolniško sobico, je bridko zaihtela in zaplakala. Nagla sušica je vstraj-no cerkveno pevko zagrebla v zgodnji grob, Bog jo primakni k nebeškim šmarnicam v večni pomladi, saj je vsako leto s tolikim ve-< seljem hitela svežit in krasit Marjine šmaiv niče z lepim svojim glasom v cvetnem maj-: miku I
Sv. Jurij ob Pesnici. Krasen dan je napočil nedeljo dne 28. aprila, ko je bilo nastavljeno slovesno blagoslovljenje novih zvonov pri Sv. Juriju ob Pesnici. Slovesno blagoslovljenje je izvrši ob obilni asistenci preč. gospod stolni kanonik dr. Maksimilijan Vraber. Ljudstva domačega in sosednega in tujega je bilo ogromno, med njimi tudi avstrijski Slovenci, žal sedaj odtrgani od šentjurske župnije. Slovesna sv. maša, ki je sledila pridigi, je s Te Deum zaključila celo vznešeno slovesnost. Na to se je počelo dviganje zvonov v stolp ob napeti pozornosti vseh pričujočih. Nesreča, ki je grozila s tem, da je skočila prav pri dviganju naj težjega zvona vrv iz svojega tira, je bila srečno odstranjena. V pol uri so bili novi klicarji božji že v družbi preostalega. V kratkem času so zapeli — prvič spet po 13 letih — vsi skupaj in Šentjurčani imajo zopet kot nekdaj lepo ubrano petje zvonov. Največjemu, posvečenemu sv. Juriju, je edini boter gospod Ivan Šerbinek, veleposestnik na Jedlovniku, drugemu, posvečenemu sv. Jožefu, gospa Alojzija Dobaj, veleposestnica na Grušenah, zadnjemu, ki je posvečen sv. Alojziju, gospa Alojzija Skerbinek, soproga gospoda Jakoba Skerbine-ka, veleposestnika na Jurskem vrhu, ki je ta zvon sam omislil in daroval.
Sv. Jurij v Slov. gor. V nedeljo dne 28. aprila smo položili k večnemu počitku starosto naših velikih slovenskih mož, Franca Wella, veleposestnika v Žicah. Strt po svojem velii kem in nesebičnem delu in bridkostih svetov-' ne vojne je legel v grob, ko je dočakal 74. leto svoje starosti. Spremljala ga je velika množica, njegovih prijateljev in znancev na njegovi zad nji poti. Domači gospod župnik je ob odprtem grobu se poslovil od njega, ko je nam omenil njegove velike čednosti in nebroj zaslug, ki jih je imel za lastno gospodarstvo, za svojo oh čino, posebej pa še za celi šentlenartski okraj.-Domači pevci so mu na domu in ob odprtem grobu zapeli par žalostink. Bil je v svoji občini dolgoletni župan, za kojo je po očetovsko skrbel. Dalje je bil okoli 30 let okrajni načelnik,; ter načelnik okrajne hranilnice, deloval je v.; raznih odborih, kakor pri lenarški posojilnici,' domačem šolskem odboru itd. Ko je postal načelnik okrajnega zastopa, se je začelo njegovo veliko delo, ki ga je izvršil s svojimi tovariši odborniki, ter bo ostalo celemu okraju v trajnem spominu. Tako so dobili prej toliko znani blatni in nedostopni kraji: Sv. Jurij, Sv. Benedikt in Sv. Rupert krasne okrajne cestne zveze. Ni prej odnehal, dokler ni štajerski deželni odbor na to prepotrebno delo pristal ter ga tudi podpiral. Še pod njegovim vodstvom se je začelo z gradnjo nove okrajne ceste Sv. Jurij—Marija Snežna, oziroma Velka. Nato je nastopila doba gerentstev. Bil je sicer neizprosen, a blag, miren, nesebičen, delaven katoliški mož, spoštovan tudi od svojih političnih nasprotnikov. V spolnjevanju svojih verskih dolžnosti je bil natančen, dokler je mogel, je redno prihajal ob nedeljah, tupatam še tudi med tednom v svojo farno cerkev. Ko se je že postaral, je rad rekel, skoro bom šel v hišo Očetov. Da, odšel je po plačilo, saj je imel veliko zakladov, ki jih molj in rja ne sne. Kakor je bil velik v življenju, tako velik po zaslugah je legel k počitku. Zapustil je nepozabljen domače, ki so se med seboj iskreno ljubili. Bil njim je najboljši gospodar, blag oče in islcušen vodnik. Spomin tvojega velikega dela pa ostane neizbrisen. Počivaj v miru do svidenja nad zvezdami. Njegovi težko prizadeti družini p» naše sožalje!'
NEKAJ IZVANREDMEGA
Tam and! nakup birmanskih daril v trgovini ur in zlatnine
M. ILGER in sin
Maribor, Gosposka ulica štev. 15
Samo prvovrstni proizvodi po čudovito nizkih cenah, kar jamči ogromna izbila. — Tudi na obroke brez poviška cen. 580
Sv. Bolienk v Slov. gor. Smrt je zagospoda-rila pri nas, zlasti obiskuje Biš. Pred kratkim je tamkaj umrla dobra in ugledna stara mati Marija Zampa, sedaj pa imajo pri eni hiši kar dva mrliča. Pri Murkovih je v sredo zvečer umrl stari oče, nekdanji veleposestnik in župan Kari Murko, v četrtek zjutraj pa mu je sledila v večnost njegova snaha Terezija. Skupno sta položena na pare, skupaj badeta počivala v grobu. Za njima pa plakajo obupani mož in otroci. — Pred kratkim v Bišu u-stanovljena požarna bramba priredi v nedeljo dne 12. majnika popoldan svojo društveno veselico. Ker si hoče to prepotrebno in pridno društvo nabaviti za izkupiček prireditve gasilske potrebščine, mu želimo obilnega obiska in dosti čistega donosa! V slučaju slabega vremena se vrši prireditev prihodnjo nedeljo dne 19. majnika.
Ribnica na Pohorju. V kratkem beležimo obletnico, odkar je prevzel predstojništvo na-. Se občine gospod Franc Vitzman, bivši naš dolgoletni učitelj in nadučitelj. Kot vzor modrega župana, kateremu je dobrobit občine glavno načelo, ga nam Bog ohrani na tem mestu zdravega še mnoga leta! — V občinskem delokrogu je zavzemal letos izredno zanimanje zakup občinskega lovišča. Precej strank je uvedlo tekmo, kajti še znatno število dolgouhcev in tuintam kakšen srnjak se še znajde po naših občinskih loviščih. Zakup pa je ostal končno v rokah prvaka vzornega kmetovanja in modrega občinskega svetovalca gospoda veleposestnika Antona Podlesnik. :Ne iz nagiba za lastno korist, nego v splošno blaginjo občine je prispeval dotični gospod najvišji zakup 6000 Din letno. — Nadalje se je skušalo rešiti pravično tudi vprašanje preskrbe naših revežev, ki jih je nemila usoda "tirala od hiše do hiše. Niso pa se nabile na javna mesta zgolj le tablice: »Beračenje je prepovedano«, nego priznala se je tem siromakom na posebnih občinskih sejah tudi redna povišana mesečna podpora. Početje je jasno pokazalo hvalevredno smisel ustreči občinstvu obojestransko: kmetu odvaditi nadlež nost, revežu pa olajšati trnjevo pot od praga do praga. Gotovo ni daleč tudi čas, ko naša občinska avtoriteta vzame v resno zamisel tudi oskrbitev »Ubožnega doma«, s čemur bi dober glas naše občine zavzel še višjo stopnjo.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Smrt je zavihtela močno svojo koso ter pobrala pošteno staro kmečko korenino Štefana Lenarta v Zg. Pleterjah v starosti 72 let, nato 731etnega pre-vžitkarja Simona Kuharja in 741etno Jozefo Osi v Župeči vasi; slednja je bila zgledna krščanska mati in vdova, zato ji naj dobri Bog, ki mu je tako zvesto služila, obilno poplača vse, kar je dobrega storila in kar je trpela! V težki smrtni bolezni in v potrpežljivosti ji je bila podobna Ana Vrabič v Apačah, ki je štela 62 let, dočim jih je kmetica vdova Katra Pišek v Sv. Lovrencu dosegla 72. Vmes pa je smrt ugrabila tudi 261etnega kmečkega sina Rudolfa Žumer. — Težko je nesreča to zimo obiskovala dninarja Antona Kaučeviča v Apačah: najprej se mu je pod težo snega ZTUšila streha koče, v kateri je z družino imel najeto stanovanje. Ko je z velikim trudom streho za silo popravil, pa je nekega večera cela koča «gorela in v njej vsa obleka, živež in pohištvo. e=; Tudi pri nas se je sestavil zdaj odbor, ki
bo poskrbel vojnim žrtvam naše fare in občine primeren spomenik!
Sv. Miklavž pri Ormožu. Preteklo sredo smo spremili k zadnjemu počitku kmeta Jožefa Pavličič is Vuzmetinec. Podlegel je v 72. letu svoje starosti vodeniki, ki ga je zadnje dni tako mučila, da je kričal noč in dan. Umrli je igral v javnem življenju precejšnjo vlogo. Več let je bil župan občine Sv. Miklavž. Bil je tudi predsednik okrajnega šolskega sveta in je kot tak pozidal novo šolo, ki je ena najlepših v celi okolici.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Tukaj se je v ponde-Ijek dne 29. aprila poročila vrla mladenka Marijine družbe, članica orliškega krožka in drugih prosvetnih društev Lojzika Topolnik s tesarskim polirjem in posestnikom Alojzijem Gomzi, oba iz Selišč. Na pobudo nevestinega svaka Alojza Neudauer iz Gornje Radgone so gostje darovali za dijaško kuhinjo v Mariboru Din 94.60. Novoporocencema želimo obilo sreče!
Raskrižje pri Ljutomeru. Letos sv. Cerkev obhaja 2001etnico, odkar je av. Ivana Nepomu-ka prištela med svetnike. Raskrižka cerkev, ki je že od svojega postanka romarska cerkev in katero je prevzvišeni nadškof Anton Bauer lansko leto izročil upravi salezijanske družbe, je posvečena sv. Ivanu Nepomuku. Da bi omenjeno obletnico čimbolj in v duhu sv. Cerkve proslavili, smo za letos napovedali dvojne duhovne vaje: prve za odrasle mladeniče in može, druge pa za mladenke in žene. Za mladeniče in može se bodo vršile od 16. maja zvečer do 20. maja, ko bomo obhajali praznik sv. Ivana Nepomuka, za mladenke in žene pa od 29. maja do 2. junija, dan, ki je določen za praznik Marije Pomočnice. To dajamo na znanje vsem mladeničem, možem, mladenkam in ženam, ki nekoliko dni v samoti želijo posvetiti svoji duši!
Sv. Trojica v Halozah. Umrl je dne 23. aprila Franc Bedrač, kmet v Doleni, v starosti 46 let. Bil je dolgoletni naročnik »Slovenskega Gospodarja«.
Zreče. Družina Kotnik, kjer je »Gospodar« vsakotedenski gost, žaluje za svojim očetom. Umrl je Peter, dopolnivši 79 let življenja. Leta 1923 je s svojo žsno, ki jo sedaj zapušča, obhajal zlato poroko. V javnem življenju je mož bil zanesljiva osebnost in vedno na pravem mestu. Pogrebnikom se je dopadalo ter so pohvalili štiri sinove, ker so krsto z očetom nosili na svojih ramah od cerkve do groba.
Laporje. Iztrgala je kruta smrt iz objema ljubečih staršev v cvetu življenja vzorno jim hčerko Kristino Urlep. Neprizanesljiva morilka jetika je pretrgala dragoceno nitko mladega, upajočega življenja. Splošna njena priljubljenost je privabila na njeno zadnjo pot ogromno množico vseh, ki so jo poznali in spoštovali. Na domu žalosti in ob grobu se je z ganljivimi besedami poslovila od nje mla-denka-sovrstnica.
Blata pri Konjicah. V nedeljo dne 21. aprila smo spremili k zadjemu počitku pridnega gospodarja in skrbnega očeta Franca Levart, posestnika iz Blata pri Konjicah, v 56. letu svoje starosti. Zapustil je žalujočo ženo in še nepreskrbljene otroke. V slovo mu je govoril o-koliški župan Franc Strmšek. Na grobu so mu pevci zapeli žalostinko. Nobeno oko ni bilo suho, ko smo se poslavljali od njega. Počivaj v miru!
Dramlje. Na gostiji pri Martinu Kožar je g. Mlakar Jože, posestnik in gostilničar, nabral 100 Din za dijaške kuhinje in sicer 50 Din za celjsko in 50 Dn za mariborsko.
Rogaška Slatina. Ko ozeleni tudi vrh Do-načke gore, jo naskočijo prijatelji lepih razgledov, da prisostvujejo otvoritvi nove koče, ki jo je zgradila z velikimi žrtvami tukajšnja planinska podružnica* Nekateri nepočakanci niso mogli brzdati svoje radovednosti, pa so s silo vdrli v njo. Dobro, da niso bili zraven okoličani, ki bodo samo pridobili a nov7di£rom
tujskega prometa. Še bolje pa je dejstvo, da so predrzneža takoj dobili in očitno ožigosali nečuven vandalizem turistov s takimi mani« rami. — Končno je našel odbor za postavitev spomenika padlim Križevčanom primeren pro stor zanj ob steni kaplanije nasproti cerkve. Še ta mesec začnejo staviti lično kapelico, r. kateri bodo domačini in tujci občudovali u« metniško delo kiparja Kosa — Kristusa, kf sprejema padle junake. Spomenik bo v kras okolici in čast nadžupniji in odboru. Učinkcn vit spomenik je odbor postavil na svetotro« jiškem pokopališču počivajočim vojakom ž« lansko jesen. Tudi ta priča o hvaležnosti tu« kajšnjega ljudstva napram žrtvam svetovne« ga klanja. — Našega Društvenega doma se jO spomnil tudi tisti dobrotnik, ki je govoril pri' otvoritvi in blagoslovitvi leta 1913 z lepo svoto 300 Din; 100 Din nam je poslal dalje gospod župnik M. Roškar. Obema kličejo hvaležna srca naše mladine: Bog ju ohrani in krepi! —» Dne 12. maja ob pol desetih in ob 15. uri bo« mo napolnili slatinski kino, da se divimo veličastnemu filmu »Sv. Frančišek«. Kdor ga bo videl, ga ne bo pozabil nikoli!
Slaakagora. S 1. majnikom se je začelo z delom pri cesti od Lemberga na Sladkogoro* Gospod poslanec je prav spretno delo urediL Nekatere dele ceste je dal delati na akord, za nekatera dela pa dobijo plačano na uro, tako da bo cesta v teku majnika gotova. — Tem bolj počasno pa gre z upostavitvijo postajali« šča med Poljčanami in Ponikvo. Na dolgi progi 16 km ste potrebni dve vmesni postaji, a niti ene ne morejo postaviti. Kje je krivda? Pri okoličanih prav gotovo ne; ti so pripravljeni dosti žrtvovati. Krivda je pri železniški dtrek« ciji. — Vodovodna zadruga se je ustanovila, ki ima namen upostaviti tri vodovode. S po-trjeniem pravil imamo že opraviti tri mesce in 14 dni, tako da se je bati, da bodo fondi izčrpani, prej ko se mi oglasimo za podpore.
Sv. Štefan pri Žusmu. Zvonovi so naznanili tužno vest, da je po daljši mučni bolezni za vedno zatisnil oči komaj 52 let star Franc Ro. mih. Rajni je bil dober mož in skrben oče u« bogih, občinski svetovalec in načelnik cerkvenega konkurenčnega odbora, katere poklice j a vestno izpolnjeval, dokler ga ni bolezen polo« žila v posteljo radi posledice vojne. Kako priljubljen je bil rajni, je pokazalo slovo pred hišo žalosti, katero je živo izrekel g. Martin Tajnko, da je vsakega ganilo do solz, in pri odprtem grobu slovo in nagovor od vlč. g. žup« nika. Rajni zapušča žalujočo ženo in sedem nepreskrbljenih otrok.
Št. Janž pri Velenju. Kakor vsako leto, sv vrši tudi letos zaobljubljena procesija k Novi Štifti. Odhod z vlakom od postaje Velenje na binkoštno soboto ob pol desetih, ob treh po« poldne odhod iz rečiške cerkve in ob pol še» tih slovesen sprejem pri Sv. Frančišku; v na« deljo ob šestih zjutraj sv. opravilo, ob desetih pa v Gornjemgradu. Prihod k Novištifti ob 3« uri popoldan in slovesen sprejem. Binkoštnl pondeljek ob pol šestih slovesno sv. opravili* Toliko v vednost vsem, ki se hočejo romanju pridružiti, da v skupni molitvi prosimo M a» rijo varstva v nevarnostih življenja! — Prirai ditev naših fantov se je izvrstno obnesla. Čel prav večina šele začetniki, so dr. Vseznala prekanjenega slugo Štipka dobro pogruntall Zlasti Štipko je zelo ugajal. Radi priprostostf igre se nismo nadejali takega navala občinst* va in je bila dvorana daleko premajhna. Igrg se ne ponovi, pač pa vabimo že sedaj na igrai »Krivoprisežnik«, ki jo priredimo dne 2. juti. in ki je res krasna in pretresljiva. Tujim gos« tom bomo gostoljubno prepustili prostor, keii se bo igra za domačine ponovila.
Marija Bistrica (Hrvaško). Za slovenske ro« marje v Mariji Bistrici je tudi letos poskrbi« Ijeno, ker prideta dva slovenska patra kapu« ena o. Ciril Goričan iz Varaždina in o. Ladis« lav iz Ptuja pomagat: dne 16. in 17. maja po-noldne ob štirih.
Pohištvo — Preproge
posteljnino, vložki, modras!, zastari, posteljne odeje, pohištvena tka. ina i. t. d. naiboijis in najceneje pri
HUHLU FREIS, MMM, Gosposka ZO
Brezplačni ceniki. sai Brezplačni ceniki.
Cisti obraz
in pomlajenje. Vaša polt postane \y mladostno sveža in cvetnobela. jjr^''-**^ p	Ogrci, mozolci, gube, pege, nosna
*Fied	.. rdečica, brazgotine, solnčarica, ru-
uporabo «poram	mene in rujave p0ge>
Solnčne pege
izginejo z uporabo lepotne kreme »Eros« naglo in zanesljivo. »Eros« služi dosegi in ohranitvi lepote obraza, vratu, lakti in rok. »Eros« ohranja z jamstvom lepoto do pozne starosti. Zdravniško priporočano. »Dolžna sem Vam veliko hvalo. Dosegla sem vidno olepšanje polti v 24 urah«, piše gospa dr. M. Sijajni uspeh pri damah in gospodih vsake starosti. Cena: 16 Din, 3 lončki: 34 Din, 6 lončkov: 55 Din. Dr. Ni kol. Kemény, Košice, poštni pred. 12/L 13 CSR.
EKSFORTNA HIŠA, MARIBOR
_Aleksandrova cesta 19 —, LV
Bobroznana, najboljša in najcenejša ivrdka za nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač na drobno in debelo. 577
vse je zastonj
in nič ne pomaga, ker resnica je le, da najceneje dobite vsakovrstno blago za ženske ln moške obleke In najlepše svilene rute že od 40 Din naprej la samo v znani manu-fakturni trgovini
m. rcidin
¥ Hormoni,
tiraisu trg i
5T9
blizu gostilne „črni orel'
Sprejmem solidno sobarico in pomivalko z dobrimi spričevali. Nekrep Marija, go-stilničarka v Mari-lica 4.	575
V najem se odda takoj posestvo: njive, travnike, les, vinograd, 5 ha veliko: Aug. Sernec, Sv. An- j ton v Slov. gor. 576 •
> lO
■S C!
SE N X ®
03 .—i
0	®
»N
<U . ® «
>■ > ■ Of*
1
g ^ >«n
M
Opozorilo! Ako potrebujete močne in cenene čevlje, naročite jih pravočasno za binkošti
pri čevljarju F. Kokolu, trgovina usnja, čevljev in čevljarskih potrebščin v Laškem. 242
Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi strokovnjak (strokovne knjige!) dr. Pečnik, zavod (Pri-vat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina.	582
Prodam šivalni stroj, dobro ohranjen, ali zamenjam za kolo. Več pove uprava lista.
Proda se dobro ohranjeno motorno kolo z 2 cilindroma znamke »Indian Scout« z ali brez prikolice. Sigurnemu kupcu tudi na' obroke. Naslov v upravi lista.	551
Posestvo na prodaj v Klečah št. 73 pri Poljča-
nah, obsega 4 orale, hiša z kletjo, cena 60 tisoč dinarjev.	549
Posestvo na prodaj. Pri Sv. Trojici v Slov. g. je na prodaj bivša Posingerjeva gostilna 1 vsemi posestvi vred v približni izmeri 7 oralov. Posestvo se lahko ogleda vsaki čas. Pogajati se je z lastnikom Antonom Tisovic, posestnikom pri Sv. Trojici v Slov. gor. Pojasnila daje tudi Fran Štupica, notar pri Sv. Lenartu v Slov. gor.	519
Večjo množino bukovih in hrastovih
eepljenih drv in okroglic laliko sedajšnje sečnje kupi Rudolf Dergan, trgovec, Laško in prosi najnižje ponudb« za meter klaftro vagon naloženo.	571
Slabirajte naročnike %a naš mladinski Ust
„9iaš dom" t
mM
m m m
m
FRAN STRUPI, Celje
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene ln porcelanaste posode, svetlljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov Itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene ln točna postrežb*.
Na drobno ln na debelo.
Na drobno in na debelo.
Hranilnica in posojilnica Sv. Anton v Slov. goricah
ima
svoj redni občni zbor
20. maja 1929 ob treh popoldne v posojilnih prostorih
Dnevni redt
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva,
2.	Odobrenje računov 1928, S. Volitev nadzorstva,
4. Slučajnosti.
Ako bi ob določeni ari ne bilo zadostno število članov se vrl pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu članov,
563	Načelsiv«
Mol ¥ Sivi sfflfllji.
Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus.
(Dalje.)
»Vem vse to, prav dobro vem, vi osel!« je vzkliknil mož v sivi suknji. Prvič kar so ga po-rnali v Alen^onu, ga je minila njegova običajna ravnodušnost in hladnokrvnost, nemirno kakor Ujeta žival je stopal po sobi gorindol. »In tudi to ¡vem,« je pravil, »da je izginila vsaka sled za vlomilci v de Kerbelayevo vilo. Zelo težko bo, jih Se najti. Če bo vobče še mogoče —. Sredi dela bi jih bili morali zajeti, Žida, prstan in Španjolca, sredi med pogajanji bi bili morali vdreti —. Sedaj pa —.«
Mož v sivi suknji se je na mah ustavil kakor tikopan, nevolja in nepotrpežljivost sta mu izginila iz obraza, spet je bil brezizrazen in bled kakor običajno. Pa Lefevru, ki ga je skrbno in boječe, pa bistro opazoval, se je zdelo, da je za drobec sekunde šinil čuden sijaj v njegove oči.
»V božjem imenu!« je vzkliknil po kratkem molku. »Pojdiva! Takoj! Sicer bi vam utegnil
povedati, kako sodim o vaših policijskih sposobnostih!«
Le prerad je ubogal komisar, saj mu je bilo kakor okreganemu potepenemu šolarju in ves v strahu si je bil za posledice svoje polomije.
V par urah je bil že spet v sedlu. Poklical je narednika Crosniera, si izbral tucat najboljših mož in odšli so na stanovanje tajnega detektiva.
5.
Malo po peti uri tistega hldanega, meglenega jutra je bilo, ko je maloštevilna četa razjahala pred gostilno »Pri nadvojvodi«. Vsi so bili izmučeni od nočnega pohoda, nič niso spali in dobro se jim je prilegla črna kava, ki jo je v naglici pripravil gostilničar.
Le mož v sivi suknji ni kazal nobene utrujenosti.
Zavit do nosu v dolg, temen površnik je ves čas jezdil ob komisarjevi strani in ga neumorno popraševal. Kos za kosom je izvlekel iz njega vso zgodovino njegovega ponesrečenega pohoda, popis farme, njene lege, podrobnosti o zidovih, oknih in vratih hiše in o Chčronovi družini. In
Izšel jei.ta II. zvezek!
»s niste M ročili
Kari
Ne čakajte, dokler se še dobi. Nad IOOO knjig le raz« prodanih, ostanek bo kmaltt! Pišite Tiskarni sv.CMta * Maribor*.

Kdor hoče dobro obutev, si kupi Karo čevlje v Mariboru, Koroška cesta Štev. 19.	559
Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čre-ves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Najuspešnejše in ceno zdravljenje v maju, juniju in septembru I Zahtevajte prospekte!	344
nmter KiadMek.
Umrl je vaški kovač Jakob Rogel. 'Navadno so ga klicali: mojster Kladiv-jjSek. Zakaj neki? Imel je čudno navado, da je nosil vedno seboj kladivce in par žrebljev v žepu in kjer je bilo na vratih, plotih itd. kaj treba pribiti, tam je to storil on. Mogoče je to delal radi tega, ker je baš potom te navade postal vaški in občinski kovač. — Kako pa je bilo to mogoče? — Čisto naravno, kakor bodete takoj slišali. Njegov prednik je bil umrl. Štirje kovači so se potegovali za občinsko službo in so temu ali onemu kaj obljubili, če jim pomore do službe. Kladivček pa je samo malo potrkal e kladivcem — in je dobil to službo.
Samo za nabijanje s kladivcem je do Jjil službo? — Res, samo za malo nabijanja. Na vrtnih vratih, blizu vasi, je že dolgo časa visela deska navzdol. — ¡Mojster Kladivček je prišel s svojo popotno torbico po cesti, brž je segel po žreblju in kladivcu in že je bila deska spet pribita. To je videl gospod župan. 'Čudno se mu je zdelo, da Je bila tujemu človeku odtrgana deska na potu, Ifeo jo je vendar posestnik vrta več kot stokrat'tako videl, ne da bi jo pritrdil. Hotel je moža nagovoriti, a bil je že od Sel. Čez par ur je stopil župan v vaško gostilno. Tam je takoj zapazil tistega mladega moža, ki je sedel pri mizi sam in je večerjal. »Dobrodošli, prijatelj, pa se zopet vidiva?« — Mož ni vedel, kaj
hoče župan in mu je začudeno gledal v obraz. »Ali niste Vi tisti popotnik, ki je tam zunaj vasi na vrtnih vratih pritrdil desko?« — »Da, to sem bil jaz.« — »Dobro! Pridite, sosed Matija!« se je o-brnil k posestniku vrta, ki je bil tudi navzoč, »zahvalite tega moža, ker Vam je mimogrede popravil vrtna vrata!« — Sosed se je zadovoljno nasmehnil, je povedal par zahvalnih besed in je potem prisedel k tujcu z županom vred. Govorili so o tem in onem, o potovanjih, o rokodelstvu in rokodelcih in v županu je nastala želja, da bi dobil tega moža za občinskega kovača, ker mu je nesebičnost zelo ugajala.
Kladivček je moral ostati. Drugega dne je pokazal občinskemu zastopu, kaj zna iz svojega rokodelstva. Vsi so bili zadovoljni in brž je bila sklenjena pogodba. Tako je bil mojster Kladivček kaj hitro vaški in občinski kovač. Zdaj naj še kdo reče, da je res, če se pravi: »Kdor pride nenaprošen na delo, odide tudi nezahvaljen!«
K dohodkom, ki jih je dobival mojster Kladivček, je spadala tudi njiva, na kateri je sadil krompir in sočivje. Ko si je prvič ogledal njivo, je videl v cesti do polja mnogo lukenj, tako da je voz zdrknil zdaj v to, zdaj v ono. »Gospodje«, je rekel sosedom, »zakaj pa ne izpolnite lukenj s kamni?« — »Ne moremo na to misliti, ker imamo vedno kakšno drugo delo.« — Kaj je storil pa Kladivček? Kadar je šel na polje, je že od daleč nabral kamnov toliko, da jih je komaj nosil in tako je napolnil luknjo za luknjo. Kmetje so se mu smejali, češ, da nima niti voja niti vprežne živine in kljub temu popravlja cesto za druge. Kladivčka to ni motilo, še dalje je nosil kamne in čez par let je bila cesta v redu. »Vidite«, je rekel, »če bi bil vsakdo izmed vas, ki je vozil tod prazen voz le enkrat zapeljal na cesto poln voz kamenja bi bilo delo opravljeno že v par mesecih.«
Ob nedeljah se je Kladivček rad iz-prehajal. Poiskal je mlada sadna drevesca, ki so sama zrasla na občinskih pašnikih in ob gozdovih. Cepil jih je in
posadil na pripravna mesta ob cesti ali ob plotovih. Pri delu ga je spremljalo mnogo radovednežev, ki so se tako priučili cepitvi sadnih dreves. Vi kratkem času je raslo v in okoli vasi vse polno sadnega drevja. Po 15 do 18 letih je imela občinska blagajna za sadje lepe dohodke.
Vaščani niso nikoli obžalovali, da so
pridržali Kladivčka v vasi.
*
KUKAVICA.
Pomlad, prekrasno; ven^ana, nam trosi nežno cvetfef Iz gaja sem zelenega glasi se milo petje. In zdaj začujem sem pa tu prepevat kukavico: ku-ku.
Ko se sprehajam za vodo, pod lipo če počivam, v veselju s srčno radostjo pomladne dni uživam: Mileje mi je v srca dnu,
ko slišim z gozda tam: ku-ku. *
Pomladni Uroše.
Pomladni hrošč in mlad ogre (tako se imenuje ličinka pomladnega ali rjavega hrošča) sta se srečala na gozdnem robu. Ker sta si bila v sorodu, sta se ne koliko pogovarjala.
»Ti si junak!« je rekel ogre poln občudovanja. — »Da, dragi moj«, je odgovoril hrošč, »kdor je prispel tako daleč ko jaz —«. In zletel je na nizko hrastovo vejo in je začel žreti hrastov list* »Ali moreš ti tudi tako?« je vprašal pO nosno. Ne, tega ne znam, je moral ogre priznati, in kar sline so se mu cedile* Tudi jezil se je malo nad hroščem. —-»E«, je menil hrošč samozavesten in je zopet prispei na tla, »to je precej ubor-na hrana, ta tu gori! Prestaro, veš, pretrdo in usnjato!«
»Ali, pomisli, to so vendar hrastovi listi!« je rekel ogre očitajoče. »Tega ti ne razumeš, mali«, je odgovoril dostoJ janstveno hrošč, »hrastovo listje je to res, ali ni pravi letnik. Petsto let pre-
čko je hlastno srebal vročo kavo, si je dal od Le-fevra še točno popisati pot k farmi.
Deset minut pozneje je odšel — sam.
»Za kakih pet minut pridite za menoj!« je še naročil komisarju. »Skrijte se med di'evje in ko čujete strel pištole, planite v hišo ter primite, kogarkoli najdete, moške, ženske ali otroke. Če se bodo upirali, streljajte! Pustite narednika s par možmi zunaj, nekja jih postavite pred hišo, druge na dvorišče. Vsakega naj ustrelijo, ki bi skušal uiti.«
Kakih dvajset korakov je napravil ven v temo, tam pa je vrgel od sebe površnik in si sezul Revije. Da ga je tedaj videl policijski komisar, zelo bi se bil zavzel nad njegovo zunanjostjo. 'Oblečen je bil v raztrgane hlače, umazano in po-nošeno suknjo je imel na sebi, njegovi lasje so bili razmrščeni in bos je bil, pa golih nog do 'kolen.
»Sedaj pa — Bog mi daj vsaj malo sreče!« ije pomrmral in se spustil v tek. Bose noge so se [mu vdirale v vlažno zemljo, kmalu je bil od gla-•ve do pete ves blaten, pot mu je tekel po obrazu ¡Ul se mešal s prstjo. Zdelo se je, kot da hoče biti sa vsako ceno izmučen in zdelan in si dati po-
dobo zanemarjenega reveža in cestnega postopača.
Med vrbjem ob potočiču je obstal. Po popisu, ki mu ga je dal Lefevre, je vedel, da mora biti že čisto blizu farme. Med drevjem je opazil slabotno luč.
Legel je na trebuh in nagnil uho trdo k tlom, vajeno je bilo najrahlejšega glasu. Res je čul pol kilometra za seboj umerjene korake Lefevrovih ljudi. Zadovoljen je vstal in se gibčno kakor mačka plazil k hiši.
Slabotni žarek luči mu je kazal pot in ko je prišel bliže, so mu udarili na uho razposajeni glasovi. Ljudje so bili še po koncu, luč je prihajala skozi odprto okno v pritličju, od tam so prihajali tudi glasovi, smeh in kričanje.
Detektiv si je zadovoljno oddahnil. Hvala-bogu, — ptički še niso zleteli iz gnezda! Neslišno je lezel k vratom, ki so, razbita in polomljena, pričala o Lefčvrovi gorečnosti.
Skozi odprta sobna vrata na levi je prihajal širok pas luči in razsvetljeval del veže, drugo je bilo v temi. Previdno je stopil detektiv Črez hišni prag.
Koj ga je ustavil osoren glas:
»Kdo si?«
48534853482323232389235353534853535348482348
staro, haha! Tu bi moral priti tja ob veliko cesto, tam je par čisto mladih hrastov, o, mali moj, rečem ti —«. In napravil je obraz pravega sladkosne-deža.
»Do ceste je tri dni hoda«, je rekel o-grc. »Da, za vas lazače«, je pripomnil hrošč, »jaz sem v petih minutah tam. Brr, to je strašno življenje, biti tako ne okreten, grd, vedno v temi, vedno v bla tu.« — »Ali tudi ti si bil nekoč tu doli, saj si bil ogrc«, si je predrznil mladič .ugovarjati. Hrošču to ni bilo po godu. Kerad se je spomnil svoje temne preteklosti. »Veš«, je rekel, »glavno je, da Se izmotamo iz te revščine. Redkokedaj pride kdo do luči. Največ jih požre krt ali jih kmet pohodi. In vendar je svoboda tako lepa, blešč, vonj, luč in nikjer ovire, povsod zabava!«
»Ali nimate hrošči nič sovražnikov?« i— Hrošč je naguban čil čelo. »O da! Mr-mrača je požrla kokoš, Piskača pa je fantek zaprl v vžigalično škatlico. Pa nevarnost samo poveča veselje. Tu v gozdu bi bilo lepo, jaz pa zletim vsak dan po enkrat v vas. Zadnjič sem se .vsedel učenki na vrat. Ali je kričala! Celo župan se je prestrašil, ko sem mu treščil sredi v obraz. Vidiš, da si upam nad vse!«
Ogrc je pogledoval hrošča s spoštovanjem. Županu v obraz! On sam pa se ¡je bal vsakega. »O«, je vzdihnil, »če bi Se tudi jaz bil tako daleč ko ti!« — To je hrošču ugajalo. »Potrpi še, vse ima svoj čas. Glej, da te nihče ne požre in izogni se čevljev. Kdor tega ne stori, ne pride na svetlo, čeprav je take vrste. Zdaj pa zdravstvuj, mali, pozdravi .vse doli! Jaz moram oditi. Lačen sem!«
Ogrc je gledal žalostno za njim. Še dve leti je moral čakati, dokler bo tako daleč. Nato je zlezel globlje v zemljo.
Pet tednov pozneje je našel ogrc na svojem potovanju globoko v zemlji kupček malih, rumenih jajčk in korak proč mrtvega hrošča. Prestrašen je pa Spoznal hrošča, s katerim se je bil pogovarjal. Nerazumljivo se mu je zdelo, kako je prišel hrošč sem in zakaj je po
ginil. Stari ogrc, ki je bil že tri leta star in je poznal svet, mu je raztolma-čil to takole: »Sinko moj, krasna reč je, če zna kdo leteti, ali tisti, ki to zna, mora kmalu nato umreti.«
(Po P. Kellerju»)
UGANKE.
1.	Kateri človek ima največ otrok?
2.	Dva očeta, dva sinova — prineso tri zajce z lova; — vendar ima enega — vsak lepo rejenega. — Ali je mogoče to? — Je, toda povej kako!
3.	Očetov otrok, materin otrok, pa vendar ni nobenega človeka sin? Kdo je to?
4.	Jaz nosim gospodarja, gospodar pa mene. Kdo sem?
5.	Kdo zna vse jezike?
6.	Vidiš me, ko solnce sije, — ni me, ko oblak ga skrije; — kratka, ko poldan zvoni, — dolga sem, ko se mrači. (,. Stritar.)
7.	Kdaj dva dni dežuje?
8.	Brez rok, brez nog, pa vrata odpira. Kaj je to?
NALOGA.
Sestavi iz sledečih zlogov znane pregovore:
1.	čaj do dob hu po rim vra z
2.	le naj po pra ta ta traj zno zno zu
3.	čud dan i ma no po pre sad slast ve
4.	ce hva la la last ma na na
REŠITEV UGANE IZ LISTA OD DNE 20. MARCA IN 17. APRILA 1929.
1. iz vasi; 2. zvon; 3. solnce; 4. zvon; 5. kadar jih imaš v ustih; 6. zeljnata glava; 7. krt; 8. kadar druga stoje; 9. zrcalo; 10. mleko; 11. repa; 12. v polni sod; 13. orehovo drevo; 14. pismo; 15. gospodar; 16. jajce; 17. jezdec na konju; 18. sneg.
REŠITEV NALOGE V LISTU OD DNE 17. APRILA 1929.
1.	Krava pri gobcu molze.
2.	Lepa beseda najde lepo mesto.
3.	Moli in delaj.
4.	Delo in jelo. m
SMEŠNICE.
Tudi on ve. Tinček je pasel ovce. Ko jih je na večer gnal domov, ena kar ni hotela slušati. Tinče je vrgel vanjo kamen in jo je zadel tako nesrečno na glavo, da je padla in poginila. Tinček si ni upal domov, ampak se je skril v grmovju. Cez nekaj časa je prišel oče iskat svojega sinčka. Ko je zagledal mrtvo ovco sredi pota, je ves preplašen vzkliknil: »Bog ve, kaj se je tu zgodilo!« — Sinček pa mu je odgovoril izza zelenja: »Oče, jaz to vem prav tako dobro kakor ljubi Bog, pa si ne upam povedati!«
Svarilo. Stric: »Blažek, prižgi mi cigaro!« — Blažek: »Tu je, samo glej, da se ne opečeš!« — Stric: »Kako to?« — Blažek: »Saj je zadnjič rekel oče, da si boš enkrat še prav pošteno opekel jezik!«
Natančno. Mati: »Ti si že zopet lizal med v shrambi. V očeh Ti je zapisano.« — Sinček: »Ne, mati, to je še od včeraj tam zapisano!«
Hitra pomoč. Triletna Anica: »Mamica, jaz se bodem omožila s sosedovim Ivančkom.« — Mati: »Za tako reč je pa treba dveh.« — Anica: »Dobro, potem pa še vzamem županovega Mihca.«
Ne zaupa! Mala Tončka je z materjo pri sorodnikih na kmetih. Prinesejo ji mleka. Tončka ga zavrne, rekoč: »Tega nočem, je od krave.« — Mati: »V ma stu ga pa vendarle piješ.« — Tončka: »Tistega že, tisto mleko je pa od mle-karice.«
Izdal se je. Delavec je nosil lestev po ulici in je glasno klical: »Izognite se, ljudje!« — Gospod se ni hotel izogniti, lestev mu je zbila klobuk z glave in ga je lahno ranila na licu. Gospod je delavca tožil. Sodnik je delavca izpraše-val, a ta je samo kazal z rokami, govoril pa ni. — Sodnik: »Kaj,čem s tem človekom, saj je mutast.« — Gospod: »Kaj še! Kričal je tako glasno: Izognite se, ljudje!, da se ga je čulo po celi ulici!« — Sodnik: »Tako torej! Vi ste ga slišali? Zakaj se pa niste izognili!?« — Delavec je ostal seveda brez kazni, gospodu so se pa vsi smejali.
Bolj čutil ko videl je puškino cev, namerjeno na njegovo čelo.
»Prijatelj!« je odgovoril boječe.
V tistem hipu je ugasnila luč v sobi in smrtna tihota je sledila hrupnemu veseljačenju.
»Kaj hočeš?«
Preden je mogel odgovoriti mož v sivi suknji, so zaropotali stoli v sobi in neki drugi glas, robat in zapovedovalen, je vprašal:
»Kaj je, Pierre?«
Žarek slepiče je šinil po temi, blodil za trenutek po veži in polno posvetil po blatni, zanemarjeni postavi moža v sivi suknji.
»Kaj hočeš?« je vprašal zapovedovalni-glas Iz sobe. »Govori, če ne, dobiš kroglo!«
»Prijatelj sem!« je ponovil mož v sivi suknji plaho.
»Kako ti je ime?«
»Nicaise, gospod! Z Maugerjeve farme sem, s ceste v Mayene. Spal sem v kupu sena, pa je nekdo prišel in me stresel za ramo. ,Brž! Teci!' mi je naročil. ,K Cheeronovi farmi teci, tam ob cesti v Chartres! Teci, kar te noge nesejo! Brez strahu vstopi, vrata bodo odprta. Našel boš ljudi v hiši. Povej jim, da se policija vrača in da pri-
haja s pomnoženimi močmi. Dobil boš srebrn frank za tvoj trud, če prideš o pravem času.'
Vzel sem pot med noge in tekel.«
Med njegovim pripovedovanjem sta vstopila mož in ženska. Nejasno ju je videl mož v sivi suknji v poltemi. Slepiča je še vedno polno obsevala njegovo vsega pomilovanja vredno postavo.
Iz gruče v sobi se je čulo polglasno govorjenje.
»Policija —!«
»Tujec praviš da te je poslal?« je vprašal spet zapovedovalni glas. »Kak je bil?«
»Tega bi ne mogel povedati«, je odgovoril mož v sivi suknji ponižno. »Temno je bilo. Pa dejal je, da dobim srebrn frank za svoj trud. In jaz sem revež! Izprva sem mislil, da me ima za norca. Pa ko sem šel sem črez travnik, sem videl ljudi, ki so se skrivali v vrbju.«
Tisti z zapovedovalnim glasom je zaklel in se obrnil k tovarišem. »O da bi dobil tistega eno-okega izdajalca v pest —!«
Spet je grdo zaklel.
»Si govoril s policijo!« je vprašal ženski glas iz teme.
»Ne, gospa!« je odgovoril detektiv. »Niso me videli. Plazil sem se po rokah in nogah. Pa krog

1 W I Z
I <
m >(/) ao . rn
1=	P —'
1 < ^ 3
I ^ :
■	Ph
I >:1 I o
■	z
■	hJ
I 5
m m
■	O
I o
■	cn
o
Ja
»'S
O «3 - « ^
«o aj
N KO ► ■
*H
2 oO >
ca .g m •ce -n
1 OT I a " |
«» V)
.S && >
S o
S .2
a a
Ohrasite suoje domove z nabožnimi predmeti!
~HajBeiii MiosalBiocijonallj i TISHäfflil SB. CIRILU V MflHIBORU
Koroška cesta B	Ih	Aleksandrova c. 6
KIPI:
Srce Jezusovo obe roki na srcu
om 28 80 86 41 50 67 75
88
102
■"*'■.....
123 ISO
Din 52 58 88 »8 150 330 515 610 1170 1620 2160
Srce Marijino
^ om 26
80
86
41 60 67
85
102 1C2
130
Din 52 58 88 08 150 350 610 1170 1620 2160
cm 26	80	36	41	50	75	86
Din 52	58	88	08	150	515	610
Brezmadežna				V		
cm 26	80	36	41	50	65	102
Din 52	58	88	98	150	350	1170
Sv.Terezija Mala cvetka		om 22	82 42	54	72	102 .
		Din 54	85 150 260		590	1500
Sv. Jožef, Sv. Anion, Sv. Alojzij						
cm 26	32	41	50	82	88	110
Din 63 92 156 295 40 0 880 i65O m Sv. Florijan cm 63 Din 550
i	SLIKE;
=1 Srca Jezusovega in Marijinega kakor tudi druge Btanejo: gj Velikost v cm 19X26 24X34 25X39 32X42 39X51 47X63 54X73
Din 2'- 3 - 4-50 7;- 10 - 15 - 20-
|S Boljše vrste: cm 100X72 Din 120 —
I	KRIŽI:
=H Podobe Križanega, iz lesa poljska križe stanejo:
II	Visokost t cm 40 50 eff ?0 80 90 116 120
Din 300 48O Sisnski križi razne volikosti Fo Din 42 80 Din 236 in 295
830 936 1200 1560 1800 37 90 114 134 160 214
| Boljša vrste:
liH Poleg teh se dobavijo kipi in slika vseh vrst hitro in po ugodni ceni!
Stanovanje blizu mesta za žensko, ki zna Iprave upravljat. ICoprivšek, Gosposka ul. 46, Maribor.	565
Iščem šoloprosto deklico (siroto) za rfenje pisarniškega in hišaega dola. Ponudbe ,Na deželi" na npravništvo Slov. Gospodar. 566
Takoj se sprejme kovaški vajencc.
Hrana in stanovanje v hiši. Frane Kac, Cigonca pri Slov. Bistrici.	564
Deklo, vajeno živine išče župnišče. Naslov v upravi.	569
Lep travnik v Metavi proda takoj g. Ant. Fras v Fočovi 45, Maribor.	568
Veliko moda
so spomladanski in letni plašči, posebno če so fini in krasno izdelani. Predno si letos nabavite plašč, pod nobenim pogojem ne opustite d prejo ogledati novi ilnstrovani cenik veletrgovine Stermeeki, radi tega pišite še danes po njega, ker ga prejmete popolnoma zastonj. Cene plaščev so: modno križasti 258 Din, moderno melirani 350 Din, kasha 4 0 Din, kasha z svilo podložena 585 Din, coverkot 600 Din, kasha dunajski modeli 840 in 1115 Din.
Razen tega najdete v cenika krasne modele od bluz. kostumov, kril, otročjih obleke in več tisoč slik od raznih drugih predmetov. Kar ne ugaja se zancnla ali vrne denar.
Veletrgovina R. STERMECKI, CELJE,
štev. 24. Slov.	159
"MBU S83B
/Revokjeija
\ v mizar «ki širok iT
I INFORMACIJE DAJE , DRUŠTVO ZA OBRTNE
POTREPSTINE. ^U OSiJETKU
Jerič v Počehovi odprti ¿67
3 tonski takoj v pore Ho a za prodat. r>l5
Krojaški pomočnik
za boljšo delo se sprejjae pri Gaspar Krehel, krojai, Sloven gradeč.	572
O tem Vas prepričajo moje cene, ker lahko dobite že za 320 Din fine štofaste moške obleke in že za 135 Din lepe štofaste obleke za dečke. Pravtam se dobž tudi najrazličnejši štoii za moške in ženske obleke po "izredno nizkih cenah. Na izbiro je tudi več sto drugih predmetov! Vse po najnižjih cenah!
Za obilen nakup se priporoča ivrdka
HASTNAK, CELJE
Kralja Petra cesta št. 15
223
Za kovače
angleški koks, kovaški premog, oglje in vsa železnina se kupi najceneje v veletrgovini
H. ANDRASCHITZ, MARIBOR Vodnikov trg i.	504
in krog farme stojijo in čul sem narednika na-ročevati, naj pazijo na vrata in na okna, da nihče ne bo ušel.«
Molk je legel na gručo, tisti, ki je stal pri vratih na straži, se je pridružil tovarišem, vsi so Sli v sobo in se posvetovali.
»Druge rešitve ni,« je pravil eden, »ko da se preoblečemo spet v Cheronovo družino in se obnašamo kolikor mogoče naravno.«
»Na sumu nas imajo!« je ugovarjal drugi. »Sicer bi se ne bili tako naglo vrnili!«
»Gotovo! Pa kaj morejo Cheronovi družini —? Kvečjemu, da nas vzamejo s seboj na komi-sarijat. Konce mkoncev pa nas morajo izpustiti. Ničesar nam ne morejo dokazati!«
Nekdo je prižgal luč. Iz sobe je bilo čuti letanje, prerivanje stolov, premetavanje in šušte-nje obleke. Mož v sivi obleki je po prstih zlezel k vratom, da bi videl, kaj se godi.
In videl je v sobi prav tiste in prav take ljudi, kakor mu jih je Lefčvre opisal: starca, žensko in dvoje mladih deklet. Starec si je še naglo popravljal pred ogledalom osivele kodre, edino, kar je bilo starega na njem.
Očividno so po odhodu Lefevra pometali obleko v stran in si jo naglo spet nadeli, ko je
pretila nevarnost. Mož v sivi suknji je z zadovoljstvom ugotovil, da je bilo njegovo domnevanje pravilno.
Pa »Cheronova družina« ga je manj zanimala. Vso njegovo pozornost je vzela v zakup ženska, ki je prišla zadnja v sobo. Stala je na stolu, s hrbtom obrnjena k njemu, in si dala opravka nekje za pečjo.
»Tule bo čisto varno!« je dejala.
Videti je bilo, kot da zapira težka železna vratica. Z lahnim treskom so skočila v zapah.
Počasi je zlezla s stola in se obrnila k tovarišem.
»Ko bo nevarnost mimo,« je pravila, »se vrnemo in si vzamemo plen. Cheronu se niti sanja ne, kaj skrivamo v njegovi hiši. Plen je varen, policija vsekakor nikdar ne bo našla tega imenitnega skrivališča!«
Nizke rasti je bila, krepkih pleč in temnega, zagorelega obraza. Ostre, črne oči je imela, nobenih trepalnic in pa čisto malo obrvi. Ustnice so bile ozke in stroge, odločne, zapovedovalne poteze s6 ležale krog usten. Brada je bila majhna, pa oglata, čelo nizko. Ko oglje črni lasje so bili kratko porezani.
« O <9 —"C »O _ M O
lil
SScd Sgpo
»tfl o. » Ji S «J-O
— ^ C3 B « »J«
I«» > -
O o w e N es3
o«
!>
t/5 *
v 5
i- Im
55 <
s«
»i _«- «j
a«
mJ °h
LJ "m O
W H
«2$ .2,
251
01005300020000000200020202000223020102000201005323532301532323230248000053482323234848482353234800005301010000008201110100
(cJi}
najboljSe in najvarnejše pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru
r. z. z n. z.
Gosposka ulica
Hranilne vloge se obrestujejo po najngodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
nobenega rentnega davka
ter dobijo obresti izplačane v celoti brej: kakega odtegljaja.	t



Welefrg®™« i Iclcznino
ALEKSANDROVA CESTA 32—34
Traverze, cement, železo, poljedelsko orodje, kovanje za stavbe, orodje za kovače, mizarje itd., štedilniki, kuhinjska posoda, v veliki izbiri in po najnižjih cenah.
Dobro, zdravo in po ceni domačo pijačo si sami napravite z esenco
Istatako dober rum z
romovlm cveto«
obojo dobito le t Droge-rijiWolfram, Maribor
Slovenska ulica. 894
ilMMMf SV.CDHU ¥ PlitlllilU
Koroška cesia 5	Aleksandrova cesfa
Naslov molitvenika	Vezava v platno		Vezava v usnju z zlato obr.	Vatirano zlata obr.	Koščene		Posebno fina vezava	Napis: Spomin na sv. birmo
	rudeča j	zlata obr.			črne | bele |			
	Dinarjev							
Sveta pomlad		11-		15 —	24—	24—		
Življenje mojega življenja	12—	16—				26—		
i Pri Jezusu	9—	15—		42—	30-—	80—		
Večer življenja	18—	20—						
Rajski glasovi	22—	24—	63—	26 —			39" - 62—	45—
i ČeScena Marija	13" —	18—	41—				48—	
Angelček	13" —	18—	26—		19—	19—	26—45'—	
Kvišku srca	10'—	19—	36—42—	20—			25—47—	16--
Kam grcS?	11—	21—	34—	27-	24—	24—		
Za Jezusom	19—	26—						
Slava božja	13—	14—		15—				
ReSi svojo duio	II-	14—		19—				
Oče naS		24—				30—		
Ključek nebeški	IS—	20—						
Besede življenja	22—	30—						
Marija Pomočnica	11—	14—		19—				
Apostolski molitvenik	12—	16—						
Tolažba	17—	20—						
Sr. obhajilo	12—	16—						
Dušni vodnik	26—	80—						
Polni venci
leseni.........od 4*— Din dalje
_ stekleni.......... 3*—
£	* \ koSčeni.........„ 15*—
Ul®¥<3 ZflIO§Qj alpaka v šaiuljah...... 17-
Botri in botrlce! Najlepši spomin na sv. birmo je molitvenih in rožni ver<ec. Shranite si ta cenik in po njem narcčitel
n
»
ft n
N
Najcenejše in najboljše mesto za nakup
in čevljarskih potrebščin je trgovina usnja' M. Ošlag, Maribor, Glavni trg št. 17, zraven
barvarne Zinthauer.	127
Pozor! Lepa, ne predrobna jajca, vsaka količina, se sprejemajo in točno plačajo po 1 D za komad samo v trgovinah N. Ranntner v Mariboru, Koroška cesta 10, blizu Glavnega trga, in firma Ivan Göttlich, Maribor, Koroška cesta 128a.	450
Sedlarski mojster, lakirnik, tapetnik, z večletno prakso išče prometnega okraja, vasi ali trga v svrho proizvajanja sedlarske o-brti. Ponudbe če mogoče od občine potrjene
na upravo lista pod »Sedlarstvo.	547
Kamnoseki in betonski delavci se sprejmejo: Koban, Račje-Fram.	552
Kupim harmonij star, ponudbe na: Sekirnik Jos., Sv. Peter, Podplat.	560
Lepo kolje za vinograde, cepane in rezane, ima poceni na prodaj tvrdka Straschill in Fel-ber, trgovina z lesom, Maribor, Pristaniška ulica 8, telefon 51.	550
Vinotoč Čepe pred Kamnlco se je odprl dne 4. maja.	548
Vinotoč odprl 1. maja Kalčič Silvester, Dol-goše št. 4, pri Mariboru.	553
Veliki lokal, popolnoma opremljen za trgovino, se da v najem v Studencih pri Mariboru, Kralja Petra cesta 54.	555
Mizarski vajenec se sprejme takoj pri g. Jurij
Kobale v Slov. Bistrici.	490
Učenec z najmanj dvema razredoma meščanske ali srednje šole, absolvirano z dobrim uspehom, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželo, kjer dobi celo oskrbo. Ponudbe pod »T 20« na upravo lista.	557
Išče se trgovec v najem št. 60 zraven hiralnice v Muretincih.	558
Mlinar, iščem samskega mlinarskega pomočnika starejših let za mlin na potoku in na kamne. Več se poizve pri Ivan Munda, Sv. Tomaž.	554
Vzamem v najem gostilno na deželi. Ponudbe na upravo lista pod »Blizu postaje«.___
Na prodaj lepo malo posestvo: Gradiška 39, Spodnja Sv. Kungota, Pesnica.	529
Fcssbno dobro i» psssnl:
Ccfir za srajco od 10 —15 Din m Belo platno za srajce od 8-14 D m Delene za celo obleko za 98 Din 400	Blago za ženske obleke iz ovije volno od
25—120 Din m — Blago za molke obleke od
i O—250 Din m — IzgotovIJene moške ob-e iz dobrega blaga it 290 Din — IzgolovijenL moški čevlji od 145-200 pjn — Izgotovljent ■esss==3a= ženski Cetflji od 180-180 Din .......t. jl.
Apno»cement
najceneje v glavni zalogi
H. ANDRASCHITZ, MARIBOR, Vodnikov trg i.
248
m ccrSíwciic prte,
platno, Opiše i® S® em Široke s
Ka drobno.!	Na debelo 1 j|
I. Pllf AM, Cel}e!
iHHaflaBflHaifiBss»MB«flflSBm«a
Velika izbira kamgarna,
poplina, svilo 2e od
20 Din
naprej se dobi
pri	108
I. TRPIN -n
Maribor, Glavni trg 17
Razpis.
Cerkveno konkurenčni odbor Sv. Bolfenk na Kogu pri Središču ob Dravi razpisuje v svrho zunanjega popravila župnijske cerkve in popravila pri župniižu
kleparska dela. zidarska in
Punudbe se naj osebno predlagajo do dne 15, maja 1.1. v pisarni župnega urada Sv. Bolfenk na Kogu. Delo se mora pričeti najpozneje s 1. jun. i. 1.
561	Načelnik :
Jože Breznik.
Oglašujte
Zdrav alt bolan
vedno treba dobro milo. Slaba mila to car«-dita ž« mnogo gkod«. Kot m dobrim milom zdravja ia lepot, i v najvišjih krogih it daja prednost Fellerjevim Elsamilom, ia ta: liliji-no, rumenjakovo, glicerinovo, boraksovo, kat-ranovo ter milo za britje. Ta vsebujejo dobra delajoč, sestavine. Za poizkus 5 kom. Elaa-mila po izbiri s« pošilja za vnaprej ooslanih 52 Din iranko lekarnar Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Hrvatska. Za pranje glave: Etsa-Shampoon 3 Din 30.
Samo t opeka in. šamot moke
se nabavlja najceneje v tovarniški zalogi
H. ANDRASCHITZ, MARIBOR, 47-2	Vodnikov trg 4.
najdejo lepo izbiro blaga za birmance kakor tudi izgotovljene obleke iz tovarne »Tirar«: deške obleke iz štoia od 3 do 8 let Din 139, dežke obleke iz štofa od 9 do 14 let Din 22Q, moška obleka po 250, 350, 390 Din, najfinejša po Din 690. Prepričajte se sami o dobrem blagu! — Vsakdor si lahko brezobvezno ogleda obleke v trgovini
Anton Macun, Maribor
Gosposka ulica št. 10 5is
? Y Ovite, hozllde, kozle
• ® . -	1 j	¿. • .. ... v. ,. ,
in vse vrste
kože od domačih in divjih živali kupuje po najvišjih cenah I. RATEJ, trgovec, SLOV. BISTRICA. 402 BHSBHHi
Trgovski pomočnik
se sprejme v detajlni trgovini, Zelezninar ima prednost. Oferte z ref. na Ed. Suppanz, Pristava. 558

Najvarnejše in najboljše naložita denar pri
i posojilnici v Celju
regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo
v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije
Za hranilne vloge Jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-poseslnlkov z vsem svojim premoženjem.
Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 75,000.000*—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ler zastavo pod najugodnejšimi pogoji. 'HllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllllllIlIlIllIlir
Rentni i« invalidni davek plačuje posojilnica iz svo-Jega in ga ne odteguj« vlagateljem.
Niiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiir
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. »
Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.
01010800010107090910110801020200000201010102010202000201000102010009070105100202010810005353235353482348024848534823535348230001025323010001015300010001020101000201020102025323235353534848234823534823482353484823485348482353234853234823485353482348482300