Poštnin« plačana v gotovini. Leto XVIII.
KRANJ, 9. junija 193%.
Urednifitvo in uprava se na- [ hajata v Kranju štev. 173. j
Telefon Štev. 73.
Naročnina polletno 20 Din, j četrtletno 10 Din
Izhaja vsako soboto j
štev. i»
• Dopise sprejema uredništva i de torka zvečer. Rokopisi se i ne vračajo. — Nefrankiraika j   pisma se ne sprejemajo.
j Za odgovor priložite snamke
Govorilne are srednUtva i ob ponedeljkih od 10. d* 11. nre dopoldne.
Tednik za gospodarstvo, socialno
politiko in prosveto
Marksisti
Marksistični socialisti se predstavljajo delavstvu kot največji prijatelji delavstva. Čudno se nam zdi, da so se jim ujeli na limanice nekateri delavci, ki gotovo ne odobravajo Marksovih materialističnih načel. Nekateri naši delavci so. žal premalo poučeni o tem, kaj je materialistični socializem in kaj so materialistični socialisti.
Marksov socializem je grob materia-lizem, ki taji dušo, Boga in nadnaravno življenje! Vera je socialističnim prvakom le prevara. Socialistični prvak Bebel je priznal, da je razmerje med socializmom (Marksovim) in vero, kakor je razmerje med vodo in ognjem. Iz vere v posmrtno življenje se naravnost norčujejo, ko pišejo, da prepuščajo nebesa angelcem in vrabcem, sami pa hočejo imeti nebesa le na tem svetu 1
Noben katolik, to se pravi: veren katolik, ki kaj da na svojo vero. ne more biti pristaš Marksovega socializma ali I socialno-demokratskih načel  in tudi ne član socialističnih organizacij.
Da so nekateri katoliki, ki prihajajo še v cerkev, da so celo nekatera dekleta, ki so članice dekliških Mar. družb, članice socialističnih organizacij, je pač znamenje velikanske nepoučenosli.
Po sadovih jih boste spoznali. To velja tudi o marksistih.
Na Francoskem so vedno na zunaj šli »v boj proti korupciji, proti kapitalizmu in izžemanju ljudstva«. Toda to so bile precej le zunanje fraze. V isti sapi, ko so se borili proti kapitalizmu, so pod pirali največje kapitaliste in korupcioni-ste. Afera Stavijski je vse to jasno dokazala. Kdo pa je podpiral na Francoskem to korumpirano bando, ki je za milijone ogoljufala delovno ljudstvo? — Skrajni levičarji in med njimi socialisti. Vsi ti so prejemali od Stavijskega podkupnine, da so krili njegove lopovščine.
Kakšni prijatelji delavstva so socialdemokrati, je najlepša priča Dunaj. Tam so uganjali delavci strašen terorizem, da ni mogel dobiti v onih tovarnah in delavnicah, kjer so imeli socialisti večino, noben praktičen katolik dela. Večkrat se je zgodilo, da so socialisti nagnali delavstvo kake tovarne v štrajk samo zato, da so prisilili tovarnarja, da je moral vreči na cesto iz službe krščansko mislečega delavca. To so res lepi prijatelji delavstva!
Socialisti so na Dunaju organizirali sistematično gonjo proti katoliški Cerkvi in za izstop iz Cerkve. S svojim terorjem so mnogo delavskih družin prisilili, da so izstopile iz katoliške Cerkve. Ko je bil zadnje mesece na Dunaju strt socialistični teror, se je velik del delavstva kar oddahnil, ko so spet dosegli svobodo, da smejo vsaj biti še katoliki! Zadnje mesece se je na Dunaju vrnilo v katoliško Cerkev okrog 30 tisoč oseb, ki so zapustile katoliško Cerkev pod pritiskom marksističnih socialistov.
Seveda brezbožni voditelji v začetku nikjer ne pokažejo svojih kart, ker dobro vedo, da bi s tem nič ne pridobili, in da je treba delavstvu polagoma vcepiti predsodke preti veri, mržnjo do Cerkve
'n duhovščine. Tako najprej mesto s kruhom pitajo ubogega delavca s farško gonjo in mesto, da bi se borili za pravice delavstva, pa delavski stan naga-njajo na borbo proti onim, ki so največji prijatelji delavstva!
In še nekaj je značilno! Kaj ni to čudno, da vedo socialistični voditelji toliko povedati o krivičnem bogastvu Cerkve, duhovščine in raznih kapitalistov, pa so po mnogih državah voditelji socialistov veliki magnati — milijonarji! Od revnega delavca pobirajo visoko članarino za socialistične organizacije, mesto da bi njihovi voditelji posegli v svoj globoki in polni žep in kaj žrtvovali za delavstvo!
Krščanski voditelji delavskega gibanja umirajo revni, voditelji socialistov pa se neredko prištevajo med največje bogataše !
Radi tega se po vsem svetu delavstvo obrača v masah od socialističnih organizacij in je socializem propadel že po vsej Evropi! Ali bi ne bilo škoda, ko bi ravno slovenski delavec skušal s svojimi prihranki še rediti to že po vsem svetu skrahirano gibanje!
ObCInske uollfue u SenCurJn in Smledniku
O teh volitvah, ki so bile v nedeljo, dne 3. junija, je ponedeljsko »Jutro" prineslo to-le poročilo:
Dve klerikalni zmagi na šen-čurskem terenu.
Prvi sadovi bojevniške akcije na Gorenjskem.
Kranj, 3. junija. Bojevniška akcija in vse, kar je z njo v zvezi, je rodila danes prve žalostne sadove. Ne bojevniško hujskanje samo po sebi, temveč neumljiva zaščita, ki jo ta hujškajoča demagogija uživa od strani, kjer bi bilo to najmanj pričakovati, je deprimirujoče in razkrajajoče vplivala na nacionalne ljudi. Posledice so se pokazale pri današnjih ponovnih občinskih volitvah v Šenčurju in Trbojah, torej na torišču žalostnih šenčurskih dogodkov.
V Šenčurju je dobila nacionalna lista JNS z nosilcem g. Šterom 182 glasov, nasprotna lista g. Umnika pa 352 glasov. Vseh volilnih upravičencev je 782.
V Trbojah (Smledniku) je dobila nacionalna lista z nosilcem g. Bohinjcem 176 glasov, nasprotniška lista z nosilcem Burgerjera pa 385 glasov.
Tako sta obe občini po zaslugi bojevnikov in njihovih protektorjev prišli ne v bojevniške, temveč v klerikalne roke, v roke g. Umnika, ki ga vsa naša javnost dobro pozna izza časov šenčurskih dogodkov in šenčurskega procesa.
Kolinsko vodo
na vago v 20 različnih kreacijah — dobite v drogeriji B. Šinkovec, Kranj, Gl. trg.
Naše tovarniške delavke
Če Rreš v jutranjih urah na ceste, ki vodijo v Kranj ali stopiš k jutranjim vlakom, boš videl množice deklet, ki hitijo v kranjske tovarne na delo. Mnogo med temi dekleti je še pravih otrok, komaj so zapustile šolske klopi in že so v boju za ubogi kruhek. Skrb za vsakdanji kruh, še večkrat pa misel na svobodno življenje, sta jih napotila v tovarne. Ko jih človek vidi iti v tovarne in podjetja, se nehote vzbudi misel, kakšno je neki življenje teh deklet, kakšen je njih zaslužek, ali je po tovarnah dovolj preskrbljeno za njih zdravje, moralo itd. Nešteto zelo važnih vprašanj, ki morajo zanimati človeka, ki ima le količkaj smisla za telesni in duhovni dobrobit teh deklet.
Res je, da zaslužijo marsikak dinar, katerega uporabijo za sebe in za svojce, a res je pa tudi, da je ta zaslužek drago plačan. Pribiti je treba, da za dekleta po kranjskih tovarnah in podjetjih ni tako urejeno,' kakor bi moralo biti in bi tudi lahko bilo.
Kako je poskrbljeno za higijeno? Žal, da nekatere tovarne in podjetja v zdravstvenem oziru niso na mestu. Saj je znano,  da so ravno tekstilne tovarne pogosto kotišča jetike in je ravno med tekstilnim delavstvom velik procent infi-ciran od te strašne morilke. Tudi o kranjskih tovarnah so  se že pogosto cule bridke pritožbe in je velik procent kranjskih tekstilnih  delavk v nevarnosti, da zapadejo jetiki. Da bi se omejevala in zatirala jetika, bi bila zelo na mestu pre davanja za dekleta o prehranjevanju. Na mnogih delavkah se vidi, da prostovoljno  ali prisiljeno stradajo. Marsikatera dekleta so tako nespametna, da denar raje uporabijo za svilene nogavice in le preveč drage obleke, namesto da bi ga uporabHaia za tečno in zadostno hrano. Koliko deklet začne hirati ravno zaradi nezadostne prehrane. Računati moramo s tem, da se bo le mnogo deklet preje ali sleje  poročilo in kakšne bodo kot matere, če bodo oslabele in morda že napadene od jetike. Kakšen bo zarod?! Kaj  pa  tovarne, ali so v zdravstvenem oziru  na  višku? Ali stori zdravstvena oblast  v tem oziru vso svojo dolžnost. Za zdravje tovarniških delavk, za zdravje bodočih mater in bodočega rodu je treba vse storiti in se na ljubo kapitalizma ne  sme nikdar zamižati z enim ali morda   celo z  obema očmi. Saj je tovarniško delo, posebno za nedorastla dekleta že itak težko in naporno, kaj Šele potem, če bi zdravstvene naprave v tovarni ne bile na mestu.
Pri tej priliki moramo tudi odločno protestirati proti nočnemu delu deklet. Če se ne da delo izvršiti s sedanjim številom delavk, naj se pa sprejmejo še druge, saj je dovolj brezposelnih. Po nekod morajo delati celo noč in se šele v jutranjih urah vračajo domov. Skrajno neprimerno je, da morajo dekleta delati pozno v noč, tja do 10 ure ali pa še dalje. No, in potem po dovršenem delu še 1 uro ali pa tudi 2 uri poti do doma. O kako slabo je to v zdravstvenem in moralnem oziru za mlada neizkušena de-
kleta. O, v kakšno nevarnost je vendar postavljena poštenost dekleta. O kaj bi vse vedeli povedati gozdovi proti Šenčurju in Cerkljam, Predosljam, Naklu, kaj samotna pota proti Bitnju, Hrastju, Smledniku. Naj nihče ne reče, da je vse to sentimentalnost.
Nadalje, kako je kaj poskrbljeno za moralo in za verske stvari? Da, da, mnogo bi bilo v tem oziru potožiti. Žal, da se tudi po kranjskih tovarnah in različnih podjetjih dogajajo žalostni slučaji, ko je neizkušeno dekle pripuščeno pohoti raznih vikših gospodov. Tudi po kranjskih tovarnah so dekleta postavljena pred kruto izbiro, ali se vdaš, ali boš pa službo izgubila ali boš pa šikanirana in zapostavljena. O, to so pravi zločini! Kako je pa poskrbljeno za verske zadeve. Na splošno je dekletom omogočeno izvrševanje verskih dolžnosti, a v nekaterih podjetjih pa tozadevno vendar ni vse v redu. Pri tej priliki ne moremo kaj, da ne bi omenjali kranjskih brivnic. Brivnice se že ob 6.uri odpirajo in uslužbenke ne morejo zadostiti verskim dolžnostim. Ali se ne bi mogli kranjski brivski mojstri zediniti, da bi odpirali brivnice šele po 7. uri, da bi bilo mogoče zadostiti verskim dolžnostim. Overjeni smo, da bi se dalo z dobro voljo to doseči. Mojstri so dolžni skrbeti za to, da bodo njihovi uslužbenci mogli izvrševati verske dolžnosti. Brezobzirno bomo razkrinkali ona podjetja, kjer so delavci in delavke prisiljene ob nedeljah upravljati takšna dela, da ne bi bilo mogoče zadostiti verskim dolžnostmi. Saj smo menda še kristjani! Ali ne?
Marsikaj bi bilo še treba povedati o skrbi in varstvu naših delavskih deklet. Pa naj bo danes zadosti.
Štiridesetletnica
krščansko  socialnega delavskega gibanja na Slovenskem
Preteklo nedeljo je Jugoslovanska strokovna zveza pioslavila v Ljubljani 40 letnico, odkar je pokojni Janez Ev. Krek ustanovil v Ljubljani Slovensko katoliško delavsko društvo in s tem postavil temelje krščansko socialnemu pokre-tu med slovenskim delavstvom. Krščansko delavski pokret je postavil ob svojem početku smernice, ki so zasidrane v nauku katoliške Cerkve. Krščansko delavski pokret se je ves čas svojega obstoja zavedal svojega poslanstva, ki mu ga je podal veliki prijatelj delavstva dr. Krek. Celo vrsto preizkušenih borcev za delavske pravice je rodil ta pokret in ti so stali delavstvu vedno ob strani. Neprestano so se trudili, da bi se utrdil Kristusov evangelij povsod in iz tega evangelija potekajoča krščanska pravičnost in krščanska ljubezen do bližnjega.
Pri slavnostnem občnem zboru, ki so se ga udeležili delegati podeželskih skupin Jugoslovanske strokovne zveze, je govoril Srečko Žumer, ki je podal Čredo krščanskega socialnega pokreta. JSZ ima kot strokovna organizacija težko nalogo boriti se po krščanskih načelih za čim ugodnejše delavske pogoje, da bo človeku mogoče živeti kot človeku Resnična in končna rešitev socialnega vprašanja je v Združenju vseh delavcev. Govoreč o temeljih krščansko socialnega gibanja je govornik poudaril sledeče: Mi rastem o iz krščanstva. Kajti krSCanstvo more dati tista duhovno-etična naCela, brez katerega ni pravega socializma.
Tedenske noolce
KRANJ.   Debelasasti gospod.
Pri shodu borcev v Kranju smo slišali mnogo lepega in podučnega. E ia najzanimivejših konstatacij je bila puc ta, da je v Ljubljani debelušast gospod, ki vleče mesečne plače pri raznih podjetjih okrog 90.000 Din, — reci in piši devetdeset tisoč dinarjev! 11 Ta gospod je seveda zelo nacijonalen. Saj drugače tudi ne more biti, ko ima tako veliko »domovino«! Ta gospod se gotovo silno rad obregne v one, ki si upajo kaj samostojno misliti in jim očita anacijonalnost, morda celo protidržavno mišljenje! Zelo se baje jezi tudi nad onimi, ki se junaško bore proti korupciji. Čemu pač ta strah? Mi bi k tej zadevi pristavili le to: Ootični gospod naj pokaže svojo veliko nacijonalnost s tem, da odstopi za brezposelne mesečno 90 procentov svojih dohodkov, pa bo še vedno bolje živel, kakor dva najbolje plačana državna uradnika, da ne primerjamo njegove plače z delavsko!
Tudi nekateri kranjski gospodje
so se baje zelo kregali nad bojevniki pri nekem shodu. Nacijonalni elementi se morajo vendar veseliti nad eminentno nacijonalnim delom bojevnikov za državo! Ali morda komu ni prav, da je organizacija bojevnikov tako nacionalna in državotvorna ? Ali jim morda ni prav, da se bore proti korupciji? Morda jih pa to boli, da grajajo brezmiselno razmetavanje javnega denarja? Morda jim ni prav, da žigosajo lažno denuncijanstvo ? Bojevniki so nekaterim zelo dobro na rep stopili, zato pa cvi ijo, je trdil g. Stane Vidmar.
Revizija pri okrajnem cestnem odboru je sicer našla vse v najboljšem redu. Baje so se našle le nekatere ma-lopomembne in skoro bagatelne napake. Zelo čudno se nam pa zdi, da je po reviziji zapustil službo pri okrajnem cestnem odboru tajnik g. Reš. Javnost se seveda zelo zanima, ali je sam odšel in si poiskal kako bolje plačano službo, ali pa mu je uprava odpovedala službo. Škoda tako vestnega uradnika, ki je pomagal predsedniku g. Pircu tako vestno in točno voditi posle pri okrajnem cestnem odboru.
Fantovski shod vseh fan^vskih kongregacij v dekaniji se vrši v nedeljo, dne 10. junija v Velesovem. Vabljeni so poleg kongreganistov tudi drugi fantje. Ob 10. uri bo v Velesovem sv. maša s pridigo in skupnim sv. obhajilom. Po sv. maši je skupen sfitanek, kjer poročajo voditelji in člani fantovskih kongregacij. Popoldan bodo pete litanije in še en cerkveni govor. Fantje, udeležite se tega zborovanja!
Z renoviranjem župne cerkve
v Kranju, se je pričelo v ponedeljek, dne 4. junija. Vsa dela za popravilo cerkve je prevzel Peter Železnik, cerkveni slikar iz Most pri Ljubljani. Gospod Železnik je renoviral že več cerkva po navodilih banovinskega kustosa za umetnine dr. Steleta. Zadnji čas je renoviral župno cerkev sv. Petra v Ljubljani. V župni cerkvi v Kranju postavljajo odre za zidarje in slikarje. Odstranili so takoj križev pot in vse kipe in podobe iz cerkve. Sedaj, ko so odstranjeni iz glavnega oltarja svečniki in drugo, se je odkrila vsa umazanost oltarnega nadsta-vka. Vse je umazano, okajeno, črvivo in na mnogih mestih poškodovano. Čudno, da se radi slabe napeljave elektrike o-krog tabernaklja ni kdaj vsled kratkega stika zažgal ves nadstavek nad oltarno mizo. Že sedaj se pa tudi vidi, kako so vso arhitekturo kazili svetniki na stranskih stebrih in pa klopi pred oltarjem. Klopi v prezbiteriju so zelo kazile ves prostor, da se je zdela cerkev tam kar
majhna. Posebno v slabem stanju pa se je sedaj pokazal oltar presv. Srca Jezusovega v stranski kapeli. Kar odstraniti ga je treba, ker dela škandal cerkvi!
Procesija sv. ReSnjega Telesa
se je izvršila v zelo ugodnem vremenu in ob veliki udeležbi. Procesija je bila zelo dolga, se ni trgala in vladal je najlepši red. Le na koncu procesije ni prav, da se šolski dečki razkrope in ne odidejo v sprevodu v cerkev in tam ne počakajo. Zelo mučno je, da šolski otroci prihajajo nazaj »od procesije« gledat procesijo. Uradi so bili polnoštevilno zastopani, mestno občino pa je zastopal novo imenovani občinski odbornik g. Rudolf Jeglič, posestnik in kamnoseški mojster. Prvič se je procesije sv. R. T. v Kranju udeležilo tudi zastopstvo pre-daške občine.
Mestna občina popravlja obcestni jarek pod Bekselnom. Bilo je že zelo potrebno in se le čudimo, da si tam še ni kdo noge zlomil.
Nova stanovanjska kolonija na
Jalenovem zemljišču na Hujah vzbuja mnogo zanimaja. Oddane so že vse stavbene parcele. Nekateri delavci bi radi takoj začeli z zidanjem svojih hiš, pa še ni vodovoda. Čudno se nam zdi, da od vodovodne uprave še do danes ni prišlo dovoljenje za napeljavo vodovoda, dasi je bila prošnja za to vložena pri mestni občini v Kranju že 14. maja. Danes bi morali vsi javni faktorji hitro podpirati vsako akcijo, ki meri na to, da se poskrbi brezposelnim kaj dela in da se sploh giblje gospodarsko življenje. Pri tej stavbeni akciji bi se moglo že sedaj zaposliti kakih 20 delavcev, pa je treba čakati in čakati. Vsa hvala pa predaški občinski upravi, ki je takoj razpisala komisijonelni ogled in v najkrajšem času rešila vse formalnosti, ki so potrebne za parcelacijo zemljišča in zidavo hiš. Predaška občinska uprava se zaveda, da je treba podpirati vsako akcijo, ki količkaj pomaga lajšati silno gospodarsko krizo, ki nas tare. Vsa čast taki občinski upravi.
Po Kranju se govori, da bodo nekateri ugledni najbrž »Hura—patrioti« pričeli izdajati časopis za Kranj in okolico. No, potem bo imel Gorenjec v Kranju vsaj bratca, kateremu se pa najbrž ne bo najbolje godilo. Bojimo se, da ta naš bratec ne bo učakal niti prvih hlačk.
Protestno zborovanje. Jugoslovanska strokovna zveza delavstva in nameščencev in Narodna strokovna zveza v Kranju priredita v nedeljo, dne 10. junija po osmi sv. maši v dvorani Ljudskega doma protestno zborovanje proti načrtu novega obrtnega zakona, s katerim se bi občutno poslabšale pravice delavstva in nameščenstva; je dolžnost ce lokupnega delavstva, da se protestnega zborovanja udeleži. Na okope za delavske in nameščenske pravice.
Nesreča. Ponesrečila se je v ponedeljek za pokopališčem Marija Kozel iz Primskovega. Padla je iz kolesa. Prepeljali so jo v Ljubljano.
Tat v Marijanišču. Nek nehva-ležnik je za dobroto, ker je prejemal dnevno hrano v Marjanišču, izmaknil več predmetov. Tatu so že prijeli kranjski orožniki takoj drugi dan, ko je zopet prišel prosit.
Ledeno kavo, vroči čaj, Sladoled in marsikaj, Torto, punč in Tutankamen Mohor dela — pa je amen.
Tržič. Nakup Mallu-Dembergerjeve
hiše je padel v vodo, kot smo slišali na zadnji občinski seji. Niso pa opustili naši občinski očetje tega nakupa, ker so spoznali, da ni primerna za šolo, o čemer smo že poročali, ampak iz enostavnega razloga, ker ni mogoče nikjer dobiti razpoložljivega denarja, a občina sama ga tudi nima. Sprejet pa je bil predlog, da kupi občina hišo I. B. Mally, kjer naj bi se naselili občina, sodnija in orožništvo. Hiša je baje na ponudbo pod ugodnimi pogoji in je bil občinski odbor ob tem sklepu — soglasen. Šušlja se pa že, da tudi s tem nakupom ne bo nič. Bomo videli. Vprašanje občinskega uradnega poslopja bi bilo s tem nakupom rešeno. Kaj pa šola? Ali bo občinski odbor pozabil nanjo? Ali bomo samo ob volitvah govorili o njej ? V splošnem je zadnja občinska seja potekla zelo mirno. Reševali so samo manj važne tekoče zadeve. Tudi o kopališču se precej govori, pa se bo najbrž še.
Prijavite se pravočasno za izlet v Zagreb in k Mariji Bistrički, zakaj tako ugodne prilike ne boste zopet kmalu imeli.
Protest, zborovanje sklicujejo za nedeljo dopoldne ob 10. uri v salonu hotela »Pošta« tukajšne delavske strokovne organizacije. Načrt novega obrtnega zakona vsebuje marsikaj, kar bi položaj delavstva zelo poslabšalo. Prav je, da da vse delavstvo še pravočasno dvigne svoj glas in odločno pove: Delodajalci, vsaj to malo nam pustite, kar imamo.
122 malih otrok je v nedeljo pristopilo prvič k obhajilni mizi. Vsa slovesnost je potekla ljubko in veličastno. Enako veličastno je bila na praznik procesija sv. R. T., ki je potekla ob vzornem redu.
80 letnico je obhajala 31. maja znana gospa Angela Porenta, vdova Demšar. Kljub starosti je še zdrava in in krepka, pa saj še nikdar bolna ni bila in tudi zdravniške pomoči še ni potrebovala vse dni svojega dolgega življenja, tako da lahko upamo, da bo dočakala tudi 90 in 100 letnico, kar ji iz srca želimo.
BLED. Obilni poseti Bleda se kar vrstijo. Pretekli teden so nas obiskali Poljaki in Bolgari, ki smo jih Blejci dostojno sprejeli, kakor se za goste spodobi. V sredo opoldne so prispeli učenci in učenke gledališke šole iz Varšave pod vodstvom odličnega poljskega javnega delavca g. prof. in direktorja Aleksandra Zelwerowicza. Ni postaji jih je v imenu Bleda pozdravil ravnatelj zdravniške komisije g. Let's; po obedu v hotelu »Triglav« pa so si gostje g. Šolarja ogledal« Bled in se povzpeli tudi na blejski grad, odkoder so imeli prelep razgled po vsej Gorenjski. Po večerji v hotelu ,Tr glav* se je v prisrčnih besedah poslovil od milih nam gostov g. Šolar v poljskem jeziku, poljska mladež pa je burno vzklikala v čast bratske zemlje slovenske in in jugoslovanske. — Na Telovo predpol-dne so se pripeljali na Bled odlični bolgarski javni delavci, literati in umetniki. Spremljali so jih člani Pen-kluba Zagreb in Belgrad kakor tudi predsednik slov. Pen-kluba dr. 1. Cankar in umetnostni zgodovinar in konservator Fr. Stele, naš slov. pesnik Župančič in več drugih naših umetnikov. Pred hotelom Toplice je goste pričakovala velika množica domačinov, med njimi dekleta v narodnih nošah, godba domačega gas. društva Mlino. Pozdravil je goste v imenu Bleda podžupan g. Zupan Franc in jim žel"l prisrčno dobrodošlico na gorenjskih tleh, godba pa jim je zaigrala v pozdrav pot-pouri slov narodnih pesmi. Po kosilu v hotelu Toplice so se gostje podali na otok, popoldne pa z avtobusi k Bohinj, jezeru in izviru Save. Bled je bil našim slovanskim bratom silno všeč in so po-
nesli z Bleda najlepše vtise. Mi Blejci smo jih pa tudi bili veseli, ker smo se dobro razumeli, saj je bolgarski jezik tako zelo podoben našemu slovenskemu jeziku. — Sezona se po malem začenja in vsak dan je videti več tujcev. Mi jih zelo težko pričakujemo, da bo kaj zaslužka. —
Veliko zborovanje bojevnikov bo na Bledu prihodnjo nedeljo, dne 10. t. m. Obeta se zelo velik poset iz Bohinja in vse ostale Gorenjske. — Upamo, da bo prebivalstvo Bleda znalo goste dostojno sprejeti.
SKOPJA LOKA. Samoumor. v vojašnici v Škofji Loki si je končal življenje mlad fant. Kaj je vzrok ni znano.
Veliko zborovanje bojevnikov bo v Škofji Loki prihodnjo nedeljo, dne 17. junija. Ob 9. uri v župni cerkvi skupna sv. maša za padle vojake, nato zborovanje na glavnem trgu. Obeta se velik poset iz poljanske in selške doline in ostale Gorenjske. Vabljeni kolesarji in konjeniki 1 Upamo, da bo prebivalstvo Škofje Loke znalo goste dostojno sprejeti.
TRBOJE — SMLEDNIK.  Dne 3.
junija smo imeli v naši občini ponovne volitve, ker so bile prejšnje, ki s< se vršile 15. oktobra 1933 razvelja/ljene. Značilno je, da občinska uprava ni dala teh volitev javno oklicati, kakor je bila to dosedaj navada, ampak je bila objava le nabita na občinski deski. No pa so občinarji kljub temu vedeli za volitve in se zelo, zelo zanimali za nje. Za predsednika volivne komisije je bil imenova-g. šolski upravitelj iz Smlednika. Za na-še volitve so se celo nepoklicani neob-činarji morda celo bolj zanimali, kakor domači. Trboje je postala kar znamenita »božja pot« za nekatere kranjske, tr-žiške in ljubljanske gospode. Zanimiva je bila pri tem vloga nekaterih avtomobilov. Zelo nas veseli, da se tudi gorenjski poslanec iz Tržiča tako zanima za našo občino, da nas je tudi on posetil ob tej priliki. Upamo, da bo v Belgra-du kaj posredoval za gospodarski napredek naše občine, dosedaj namreč še nismo nič slišali, da bi nam bil kaj prinesel iz Belgrada. Sedaj pa upamo, da se nam bo bolje godilo, ko se gospod tako zanima za našo občino. Pričakujemo v najkrajšem času kake uspešne akcije! Gospodarsko akcijo pa so začeli že tudi domači faktorji. Sedaj so baje naročili precej koruze, ki jo bodo razdelili takoj po volitvah. Volitve so bile kar zanimive. Nekateri so hoteli nekaj manipulirati z vratmi pri volivnem lokalu, da bi mog!i iti v volivni lokal samo gotovi izvoljenci. Pa so oblasti budno cule in preprečile to mahinacijo. Ker so se odprla vrata tudi Burgarjevim ljudem, je ta sijajno zmagal. Višek zanimivosti pa je afera s skrivalnico v volivnem lokalu. Pa nikar ne mislite, da so se ob tej priliki v kamrici poleg volivnega lokala igrali kaki šolski otroci skrivalnico! Bili so to že precej odrasli otroci. Ljudstvo-je izvedelo, da se nekaj pripravlja, kar ni v skladu z zakoni. In poskrbelo se je pravočasno za orožniško asistenco iz Kranja. Orožniki se pripeljejo z avtomobilom. Avto priropota pred volišče, mislili so skriti možici, da je neki drugi, močno zaželjeni, in res iz strrnske sobe, ki so bila nje vrata zastrta s štelažo za razne občinske spise, udero na volišče zato določeni elementi, prevrnejo seveda štelažo in zdaj naj bi se pričelo pošteno delo za njih ponovno sijajno zmago v nastali zmešnjavi. A na mesto pričakovanih pomočnikov stopijo v sobo ravnokar došli gg. orožniki iz Kranja. Raz-tečejo se, dva pa, ki nista mogla pravočasno odnesti peta, sta se skrila pod posteljo, odkoder so jih izvlekli orožniki iz Kranja. Predsednik volivne komisije končno razglasi zunaj čakajoči mirni množici izid volitev. Burgar 385 glasov,.
Štev. 19
GORENJEC
Stran 3
Bohinc 176 glasov. Še avto, ki je vozil volivce od raznih strani, mu ni mogel pripeljati zopet »lepe« večine. Z vzklikom »Živela Jugoslavija« se je ljudstvo mirno razšlo narazen. Pravica je zmagala 1
TRBOJE. Danes je bila končana pred okrajnim sodiščem v Kranju zanimiva obravnava in razglašena obsodba ki ima za predmet sledeče dogodbe. — Na Silvestrovo se je nekaj mladeničev iz Trboj vračalo domov iz Hraš, kamor so šli na izlet. Ko pridejo v domačo vas. pokličejo še mežnarja, da pojdejo zvonit ali pritrkavat običajno za „Novo leto". Pozneje po začujejo za seboj glasove in komando, levo, desno, marš in že so bili napadeni od večje tolpe tujih fantov ki so popivali preje v Trbojah. Domači fantje jo od cerkve uberejo na „Burgar-jevo" dvorišče, da bi ušli pred napadal-' ci. Nekateri so se poskrili, dočim „Ko-vačev" ni mogel ubežati pred njimi radi pokvarjene noge. Ko pridejo do njega, ga vržejo na tla in na tleh začnejo obdelavati po svoje. Klici na pomoč, so priklicali pred hišo gospodarja, ki je že davno počival z družino. Ko napadalci gospodarja opazijo, popuste na tleh ležečega ter se spravij o nad gospodarja Jerneja, ki je komaj udarce lovil in odbijal, sam brez vsakega hranilnega sredstva, dočim so bili napadalci s kolmi oboroženi. To je zadeva in povod sod-nijskega postopanja. Ranjena je bila močno na glavi tudi starejša gospodarjeva hčerka, ki je opazivša očeta v nevarnosti, priskočila, da ga kako obvaruje pred udarci. Zdaj so se pa skrili napadalci v ovčje oblačilo. Napravili so potom orožnikov ovadbo na sodnijo, v kateri so trdili, da je Burgar organiziral na nje „mirne fante" ponočni napad itd. A resnica je prišla na dan. Laž ima kratke noge! Burgar je bil kot obdolženec o-proščen, dočim sta bila danes obsojena glavna krivca: Jožef Prešeren (Jerajev) na 48 dni strogega zapora in Edvard Jeraj (Dermastjov) pa 12 dni zapora. Oba sta iz Smlednika. Prav pravi pregovor: Kdor drugemu jamu koplje, sam vanjo pade.
NAKLO. Malokdaj se oglasimo iz našega konca. Čeprav niso pri nas senzacije na dnevnem redu — vendar se včasih zgodi kaj takega, kar je vredno, da pride v javnost. Na primer to-le:
Na Silvestrov večer 1932 je bil ob 11. ponoči v Naklem pred konzumom napaden od dveh orožnikov Marinšek Janko, sin bivšega dolgoletnega župana Janeza Marinška iz Strahinja.
Omenjena orožnika sta navalila z bi-kovko na Janka Marinška ter mu iztrgala zeleno kravato. Napadeni je začel klicati na pomoč, kar so culi odborniki tukajšnje mlekarske zadruge, ki so bili vprav ta čas zaposleni v konzumu. Slišali so tudi močne udarce in vpitje.
— Končno se je posrečilo Marin-šku, da je ušel. Takoj naslednji dan je šel k zdravniku dr. Bežiču v Kranj, ki je ugotovil lahko telesno poškodbo, nakar je napadeni takoj vložil tožbo. Pravda se je vlekla skoraj poldrugo leto in pred kratkim je padla končna odločitev. Savski divizijski vojni sud v Zagrebu je na podlagi izpovedbe prič spoznal oba orožnika za kriva in ju obsodil: enega na 15 dni zapora, — in drugega pa na 25 dni zapora. Oba obsojenca morata plačati 300 Din odškodnine za bolečine napadencu ter nosita tudi vse stroške tega dolgega procesa. Oba obsojena orožnika sta se pritožila na veliki vojni sud v Belgradu, ki pa je pritožbo zavrnil in potrdil odločbo prvostopnega sodišča. Ta izid je ljudstvo vzelo z veseljem na znanje. Tako je pravilno, da zakon velja za vse, ne le za nekatere 1
Čeprav Borci nastopajo zelo proti denuncijantstvu, vendar pri nas še cvete. Zapomnijo naj si tisti patent-ovaduhi, da je rekel na zborovanju v Kranju g. Stane Vidmar: Šiba za take vrste ljudi je že spletena 1 Po delu — plačilo.
CERKLJE. ,Na pomoč" je klical in vabil zadnjo nedeljo napis nad vhodom na vrt neke cerkljanske gostilne. Menda se je tam zadaj vršila veselica nekega društva. Gotovo je bilo tam prijetno in kdo bi mogel zameriti, če se -vsa stvar malo zavleče tja v noč. — V noči od nedelje na ponedeljek okrog 2. je prebivalce v središču sicer mirnih Cer-kelj vrglo iz spanja divje vpitje in naj-grše preklinjevanje, Že lansko leto so gotovi ljudje kazali na podobne načine svoje junaštvo, pa tudi klicali na pomoč. Hvaležni bomo tistemu, pa naj bo zasebnik ali javni organ, ki bo za letošnje poletje napravil v tem pogledu red. — Fantje katoliške akcije so bili zadnjo nedeljo povabljeni na skupen shod fantovskih kongregacij v Velesovo. Gotovo bodo mnogi pohiteli tja, da v teh časih, ko se toliko govoriči, slišijo nekaj -resnih besedi. Zbirališče pri sv. Marjeti na Trati ob pol 10.
PREDDVOR. Napad na zdravnika. G. zdravnik dr. Valič iz Preddvora se je pred nekaj dnevi vračal s svojo družino domov v spremstvu še dveh gospodičen učiteljic. Bilo je zvečer. Na cesti je družba srečala drug voz z možakarji. Ti ustavijo svoj voz in napadejo voz z zdravnikovo družbo, vse skupaj prevrnejo v obcestni jarek in zbeže. Upamo, da ne bo težko naši vrli žandarme-riji najti teh zlikovcev, da jim državni pravdnik malo posveti s paragrafi in jim sodišče ohladi prevročo kri. Upamo, da bomo pri tisti obravnavi mogli doznati njih imena in jih objaviti, pa tudi to, iz katere elitne družbe ti elementi izhajajo.
Razglas.
V smislu § 18 zakona o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 18. 2. 1934. SI. list 17/150/1934 so stopila z dnem 21. aprila t. 1. v veljavo določila § 6 cit. zakona, ki uvaja za trgovce in obrtnike obvezno izdajanje taksiranih računov.
Ta določila se glase: 1. Na račune, note, poročila in podobne spise, ki jih izdajajo trgovci in obrtniki o terjatvah in dobavah, ki izvirajo iz njih posla, drug drugemu ali drugim osebam, neglede na to, ali se v njih potrjuje izplačilo ali ne in ali so jih izdajatelji podpisali ali ne, kakor tudi na potroške in oddajanje sob v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, penzi-jah, ljudskih kuhinjah in v vseh lokalih, kjer se trosita jed in pijača, če v njih ni označena vsota ali če znaša 20 do 100 dinarjev Din 050, če pa znaša vsota nad 100 dinarjev Din 1'—.
Z računi je razumeti tudi izpiske računov, z notami pa tudi popise blaga in njihove prepise (fakture).
3. Na knjižice, v katere zapisujejo trgovci ali obrtniki poedinim osebam blago, ki so jim ga odpremili ali oddali, na leto Din 5. Pripomba 3. Za neplačano ali ne predpisno plačano takso iz te tarifne postavke je kazen petdeset-kratni znesek neplačane takse.
Ker podpisana davčna uprava do-znava, da se še mnogo trgovcev in obrtnikov ne ravna po gori navedenih zakonitih določilih, ki se bodo začela v prihodnjih dneh najstrožje izvajati, jih po nalogu ministrstva financ tem potom po-
tfellho romante
v Maribor h kapeli srca Jezusovega in k baziliki Matere Milosti
V dneh 28. in 29. junija priredi dobrodelno društvo „ Varstvo" v Ljubljani prvo skupno romanje k novem svetišču presv. Srca in k baziliki Matere Milosti v Mariboru. S tem romanjem je združenih tudi več iprijetnih izletov (peš in z avtobusi) v mariborsko okolico: v Kamni co, v Ruše, na Falo, v Št. Peter, k sv. Lenartu v Slov. goricah itd. Spored je zelo srečno izbran, tako, da bodo udeleženci imeli poleg duhovnega veselja tudi mnogo prijetnega razvedrila in pouka. Dne 28. junija bosta vozila v Maribor dva posebna romarska vlaka: eden iz Ljubljane in eden iz Kranja. Če se priglasi zadosti romarjev iz Zagreba in iz dolenjskega Posavja {(ob žel. progi Zagreb — Zidani most), bo vozil še tretji posebni vlak iz Zagreba, oz. iz Brežic.
Romarska izkaznica in vožnja iz Kranja—Ljubljane v Maribor in nazaj stane 80 Din. Za posebni vlak iz Zagreba oz. iz Brežic (veljavno za vse postaje do Zidanega mosta in dalje proti Mariboru) pa stane 70 Din, člani dobrodelnega društva „Varstvo" in naročniki lista „Po božjem svetu" plačajo 5 Din manj. Za romanje vlada veliko zanimanje zlasti po Gorenjskem in Ljubljani, pa tudi iz Zagreba je dospelo že nekaj prijav. Vse kaže, da bo to prvo skupno romanje v Maribor eno najlepših letošnjih romanj. Kdor se želi udeležiti naj se takoj prijavi, ker se redne prijave zaključijo že* 15. junija. Vrnimo vernikom mariborske škofije obisk, ko prihajajo oni k nam na Brezje 1
Izkaznice in vozovnice bodo razposlane 15. junija, vsem tistim, ki bodo plačali do omenjenega dne. Rezervirale se bodo le tistim, ki bodo z naročilom plačali vsaj polovico zneska do 15. junija. Podrobna pojasnila o romanju dobi vsakdo pri „Varstvu", če sporoči svoj naslov po dopisnici na naslov: List ,.Po božjem svetu'1 Ljubljana, Tur seva c. 17.
novno in zadnjikrat opozarjam, da izstavljajo v vsakem predpisanem slučaju taksirane račune. Le na ta način je dana možnost, da se izognejo neizbežnim in neprijetnim posledicam kazenskih preiskav ter izreku zelo občutne petdeset-kratne kazni
Davčna uprava Kranj.
Žfual nI stroj
Ruski boljševiki s svojimi petletkami izsiljujejo hitrejši razvoj svojega gospodarstva. Te petletke v marsičem ustvarjajo čudeže, vsaj navidez, ker v resnični razvoj ruskega gospodarstva nima nikdo pravega vpogleda in so poročila zelo nasprotna. Gotovo je, da se je industrija zelo visoko povspela, težje pa je bolj-ševiška gospodarska načela in predpise izvesti v kmetijstvu in raznih panogah gospodarskega življenja. Tako vidimo, da je Rusija silno nazadovala v živinoreji. Leta 1916 je Rusija redila 35 mi-ljonov konj, 59 miljonov goved in 20 miljonov prašičev. Koncem slavne petletke leta 1933 pa so padli konji na 17 goveda na 39 in prašiči na 12 miljonov glav; torej je od leta 1916 padla živinoreja v teh treh panogah za dobrih 40%. Boljševiki so pač pozabili, da se živali stvari, ki potrebujejo nege in ljubezni, ki pa jo gole računske številke ne dajo. Ruski boljševik bo moral spoznati, da je mogoč resnični napredek le v svobodnem kmetovem udejstvovanju na svojem zemljišču in pri svoji živini, ker pri vsej enakopravnosti državljanov tudi ruski kmet nima interesa, da bi njegov delav-
ni dan bil neomejen, samo da je delo izvršeno, temveč dela pač samo tedaj kadar ga bič priganja: narava pa deluje in ustvarja pri živih stvareh brez ozira na razne predpise in želje ,'pospeševal-teljev". Ali ne bi bilo potrebno, da bi do tega spoznanja prišli tudi nekateri »zmed naših „pospeševateljev" živinoreje.
Samo dobro blago se ponareja, zato je tudi toliko ponaredb Kathreiner Kneip-pove sladne kave. —• Prava je samo v originalnih zavitkih, na katerih je slika in podpis župnika: Seb. Kneipp.
Jur s pušo
Dolžnikov značaj
Upnik: »Prijatelj, kdaj mi boš vrnil 1000 Din?«
Dolžnik: »Čez en teden'«
Upnik : »Ja, Ti tako meni govoriš že eno leto!«
Dolžnik: »Seveda, ker jaz nisem tak človek, da bi danes drugače govoril kot jutri.«
Advokati vse vedo ...
Kmet iz okolice Ljubljane je peljal v mesto voz drv. Mtd potjo je pozabil, kam jih mora peljati in ker mu ni kazalo iti nazaj domov, je stopil k prvemu odvetniku ter mu pojasnil celo zadevo. Advokat mu smeje reče: »Presneto ste čudni oče, ker ste pozabili kam morate peljati drva.« Kmetic: »Oh, saj res, k Čudnu jih moram peljati.« Oče je vesel odšel in je bi! še bolj prepričan, da advokati res vse vedo.
Iz otroških ust
Mala vnuka gresta po naročilu svoje matere voščit stari materi za god:
»Midva ti voščiva vse najboljše, stara mama; pa mama je rekla, če boš dala kakega kovača, da ga ne bova vsejala.«
Gospodarstvo
Podaljšaj
si življenje!
Življenje moremo podaljšati, bo i ozn i preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti oja-fiti, nestalne moremo učvrstiti in nesrečne osrečiti!
Kaj je vzrok vsake bolezni ?
Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih razlogov.
Zadovoljstvo
je najboljši zdravnik ! So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot jc pa opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo ki jo zahteva, dobiti takoj in
povsem brezplačno!
V tej mali priročni knjižici je raztolmačeno, kako morete v kratkem času in brez ovire med delom ojačiti živce in mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trudnost, rnztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženjc za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. FoStno   z b i r a I i g 8 e :
Ernst Pasternack, Berlin SO
Michaelkirchplat/. 13. Abt. yl
Stran 4
GORENJEC«
Štev. 19
"O"--.- nés****** ymm
voritev vrta
hotela Stara Pošta v nedeljo, 10. junija
vrtni koncert
priznane Krekove godbe z Jesenic
Za obilen obisk se priporočata Franc in Francka Lieber
Pripravili smo Vam
za pomlad
raznovrstne moderne damske in moške modele čevljev v prvovrstnem izdelku in po zmernih cenah. Bogata izbira opank in sandalet od
Din 68- - dalje. Priporočamo se  za cenjeni obisk:
,.JADRAN"
Jadransko-posavska čevljarna Kranj, Ljubljana, Kamnik, Jesenice
!(olesa!
Nova 900 Din. plašči od 40 Din dalje kupite v Cerkljah pri A. Llpar
Vojaška
Po bitki so na bojišču sanitejci zbirali mrtve vojake, da jih zagrebejo v skupni grob. Ko so hoteli odnesti nekega težko ranjenega vojaka, je ta zastokal: „Pustite me, jaz sem Še živ". Sanitejec: „Ja, sedaj bi se še vsakdo izgovarjali"
HALI OGLASI •]
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 50 par. Najmanjši znesek je 6 D.
Otomane, divane, modroce in vsa v
stroko spadajoča dela Vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana.
Vsa soboslikarska in pleskarska dela izvršujem točno, solidno in po nizkih cenah. Priporoča se Jernej Vombergar, Ceiklje 30.
Stavbena parcela na kranjskem polju ob državni cesti 8000m2 a 10-12 Din m3 je naprodaj. Plačljivo deloma tudi v hranilnih knjižicah. Čadež B. Kranj.
Suhe gobe kupuje po najvišjih cenah firma J. Kušlan — Kranj.
Lepo novo stanovanjsko hišo v bližini Kranja proda takoj Katarina Pelko, Premskovo 92. Cena po dogovoru.
Petošolec gre za inštruktorja v počitnicah k enemu ali več otrokom. Kranj 152.
času odgovarjajoče Vam očisti in zlika Vašo obleko, snežno belo opere perilo in ovratnike v kombinacijah tvrdka
FRflNJO POTOČNIK
svetlolikalnica in kemično čiščenje oblek — Kranj
Cene času primerne!
Ali že veš, da so opanke, sandale in kapucin čevlji najboljši in najcenejši le pri znani tvrdki
Fr. Strniša, Kranj
Ako ne veš, pridi, kupi in prepričan boš!
Popust!
Če hočete biti v resnici dobro postreženi, ne obrnite na prvo zlatarsko delavnico na Gorenjskem:
Prepričajte se:   B   RANGUS, KRANJ velika izbira ur, zlatnine, sre Nakup ilata in srebra brntne, očal, toplomerov Itd
DA SI  UGODNO NABAVITE VES STAVBNI MATERIJAL IN NEPREKOSLJIVO STREŠNO OPEKO „BOHN" PRI
K0UINH
ŽELEZNINA, KRALJ
Slike, okvirji, ogledala
pribor, kuhinjska posoda vsi gospodinjski predmeti
Neveste velik popust!
HLEBS
KRANJ
Steklarska delavnica auto sipe, brušeno steklo
najcenejša zasteklitev stavb Zahtevajte ponudbe!
eassasssseasHBSSEasffss Opanke
sandale čevlje
in druge čevljarske izdelke dobiš najugodneje na Rupi 7. Janko PerCiC.
gorenja',
kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v »Gorenjcu". — Kdor podpira nas, ga podpiramo mi.
Gorenjske mlekarske zadruge
(Skupni obrat) v Naklem
Nudimo cenj. občinstvu mleko in
vse mlečne izdelke:
čajno maslo »deteljica« sirotkino maslo skuto za štruklje
Sire: Ementalec, eidamer, tra-pist, imperjal, liptaver, romadur, dessert.
Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju, Tržiču, Jesenicah. Prepričajte se o dobri kvaliteti in nizkih cenah!
I
I
Moderno tiskarsko početje, specialno urejeno za izdelavo raznovrstnih letakov, reklamnih tiskovin in plakatov v eno in večbarvnem tisku po najmodernejših načrtih. Vsa v str ko spadajoča dela izvršujemo točno in poceni.
iskana Tisk. društva v Kranju
Kmetijska okrajša zadruga v Kranju
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Največja vnovčevalna zadruga na Gorenjskem
Kupuje od svojih članov krompir, fižol  in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah.
Prodaja svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko,   motorje   in  vse špecerijsko blago po najnižjih cenah.
Kmetovalci, bodite člani te zadruge I
Vsake vrste rolete, žaluzije, zavese in samonavijalci.
PETER KOBAL
KRANJ
Dravska banovina - Jugoslavija
TPetkČt
/SAMO NÄVI JALEC -SELBSTR
Specijalni lastni Izdeiok dobavlja v vsaki množini in dimenzijah.
Zaloga pohištva. — Izdelovanje vseh najfinejših tapetniških del Najcenejša postrežba, solidno delo. — Prepričajte sel
Več oprav:
2 spalnici in 2 lepi jedilnici, skoraj novo, poceni prodam. Poizve se pri Juriju Pollaku, mizarstvo, Kranj.
Usnjarska in čevljarska zadruga
ftund
r.5.30.5. v Jrf/ču
priporoča sledeče lastne in zato
najcenejše izdelke:
ovčine v raznih barvah kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas!
Res
dobiš vsa mizarska dela
najceoeje pri
Francu Perčiču, Rupa 30
Janko J^ant
J(ranj
Trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom. Špirit in žganje v odprtih in zaprtih steklenicah. — Na drobno in na debelo.
TelefonU. 65 — Brzojavi: RAN T KRANJ
Berite in širite ..Gorenjca"!
Hranilne
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potoni poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne
položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po   dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. ie se obrestujejo najugodneje.
Za urrdrvlštvo in izdajatelja odgovarja Ivan Kotlovsek v Kranju.
92
3975