Dopisi. Izpred Celja. (Hribarjeva kandidatura.) Dne 4. febr. je bil g. Dragotin Hribar proglaSen kandidatom V. kurije za okraje Celje, Ptuj, Brežice in Slov. Gradec. Kakor njegov list »Domovina« poroča, prišlo je na ta shod v Gelje 200 zaupnih mož. Recimo, da jih je bilo sto; kako se mora reči, da je njegova kandidatura narodova želja, ko je Hribar vendar dobil samo 34 glasov? Tndi se splošno toži, da vsi udje »Slov. društva< niso dobili vabil. To pa je škandal, da vsi navzoči niso smeli glasovali za kandidala V. kurije! Ali so gospodje iz mariborskega okraja morda nezreli politični mladiči? Ta separatizem se je letos prvič uvedel, dozdaj je bilo tako postopanje popolnoma neznano! In na kakov program so se izbrali kandidati ? Na letošnji skupni pastirski list avstrijskih škofov, kakor se je to v začetku zborovanja sklenilo. Izvrstno! Ali se bode tudi g. Dragotin Hribar držal tega programa? Mora se, sicer bode figa-mož; saj temu ni nasproloval, ko je bil za kandidata postavljen. Ali pa bodo nekateri gg. uči- telji potem s svojim Dragotinom zadovoljni ? Gotovo ne! Zato je tukaj ta-le splošna sodba o njem: On hoče postati državni poslanec, zato obljublja vsem vse! Kako pa da je za ta posel sposoben, razvidi se iz tega, da mu naši izkušeni gg. politiki, Mihael VoSnjak, dr. Sernec, dr. Dečko, dr. Vrečko, Fr. Lenček, Širca in drugi niso hoteli dati glasu. Saj mu je lani ob deželnih volitvah rekel neki doktor: • Jaz ti zato ne dam glasu, ker ti z a posianca nisi sposoben«. Iz ptujskega okraja. (Z a u p an j e ?) Dne 4. febr. so se zbrali v Celju zaupni možje, da imenujejo kandidate za državne poslance. Ker je ta shod sklicalo »Slov. društvo«, se nam nekako čudno zdi, da vsi udje tega društva niso bili povabljeni k omenjenemu shodu, pač pa mnogo neudov, posebno naročnikov »Domovine«. To nam je nekako jasno postalo še le zdaj, ko smo slišali, da kandidatuje v peti kuriji urednik >Domovine«, gospod Dragotin Hribar. Večina našega okraja se pa ne strinja s to kandidaturo; kajti toliko smemo po pravici zahtevati, da bi vsaj v peti kuriji, v kateri voli skoro vse slovensko Ijudstvo spodnještajersko, ki je povsem katoliško, bil izvoljen za poslanca mož, ki se strinja z načeli skupnega pastirskega lista avstrijskih škofov. Ta mož mora biti katoliškega prepričanja, ne samo narodnjak. Katoliškega prepričanja pa mož ni, ki je pri Svetčevi slovesnosti katoliško stranko imenoval zaslepljeno; kajti katoliška stranka je bila, ki je postavila Svetcu nasprotnega kandidata. Katoliškega prepričanja ni raož, ki sedanjo šolsko upravo kuje v zvezde. In tudi to je gospod Hribar storil, ko je v svojem listu proslavljal petindvajsetletnico sedanje šolske uprave. Brez dvoma smemo upati, da se bodo vsi Slovenci na Štajarskem strinjali s skupnim pastirskim listom avstrijskih škofov, in ravno zato se ne moremo ogrevati za kandidata, ki nasprotuje načelom omenjenega pastirskega lista. Prosimo torej, da se prihodnji politični zbor zaupnih mož v Mariboru blagohotno ozira na naše želje in v splošnem volilnem razredu postavi za kandidata moža, ki bo v državnem zboru zastopal tudi versko prepričanje slovenskega naroda! Od Save. (Pozor!) Gospod urednik! Ne bo vse prav, kakor se je sklenilo na zboru zaupnih mož v Celju. Iz svoje sobe se večkrat oziram prek Save na Kranjsko in vsikdar se mi otožno zdi, ko gledam lam v duhu bratski razkol. In naši »zaupni« možje nam hočejo vriniti za poslanca človeka, ki že več let širi med nami načela, ki tirajo naš rod v mladoslovenski tabor, ki nas hočejo ločiti enako Kranjcem. Ta mož pa ni drugi, nego urednik »Domovine«, gospod Dragotin Hribar. Da ne mara duhovnikov, je pokazal, ko je v »Domovini« udrihal po njih takrat, ko je očital Kranjcem, da so si jih preveč izvolili v deželni zbor. Da mu je katoliška Sola, katero škofje priporočajo, trn v peti, priča njegov list, ki je slovesno obhajal 251etnico novodobne brezverske šole. In tega naj podpira slovenska duhovščina, verni slovenski narod? Nikakor! Slovenski rodoljubi, pazite, da nam date za kandidata moža, ki bo vsem priljubljen! Ne zabite, da tudi socijalni demokratje in Nemci kandidatujejo v splošnem volilnem redu! Od Sv. Andraža v Slov. gor. (Zbor.) Meseca januvarija je imelo bralno društvo občni zbor; počastili so nas gostje iz različnih župnij, zlasti od Sv. Antona. Doslej je vodil več let to društvo z dobrim uspehom nadučitelj g. Ivan Strelec, ki pa je letos odklonil opetno izvolitev. Na obče praznanje bodi mu zahvala za vsako žrtev na korist društva! Društvo si je izvolilo sledeči odbor: Predsednik učitelj g. Josip Geh; podpredsednik g. Frane Guček; tajnik ter blagajnik učitelj g. Janko Fras; gg. Tomaž Golob, trgovec; Gregor Druzovič, Fr. Fekonja, odborniki. Zraven tega pa ima naše bralno društvo že od začetka preblagega podpornika, rekel bi zaščitnika, rojaka dež. poslanca dr. Franca Jurtela, kateri blagovoli društvo gmotno ter z berivom podpirati. Tudi preteklo leto nam je razun izdatne gmotne podpore blagohotno doroval 10 izvodov: »Materino delo za Boga in domovino«. Društvo hrani lepo število nabožnih, podučljivih, zabavnih ter pripovednih spisov, kateri so vsakemu društveniku na razpolago. Število društvenikov je 53. Med zborovanjera reševal je pevske točke mešan zbor domačih deklet in fantov. Ta zbor še je prvokrat nastopil, pa obeta sigurnost za to svrho. Iz Savinjske doline. (Naša želja!) »Slovensko društvo« je postavilo kandidatom za splošni volilni razred v skupini Celje-Ptuj gospoda Dragotina Hribar-ja. V kolikor poznamo tega gospoda, moramo dvomiti, da bode vsestranski zastopal koristi vernega, katoliškega naroda slovenskega. Mi vemo, da je sicer navdušen narodnjak — ali pa je tudi veren katoličan? Smemo-li se trdno zanesti, da bode na podlagi letošnjega pastirskega lista avstrijskih škofov krepko se potegoval ne samo za narodno, ampak tudi za katoliško šolo ? Da rau v tem ni popolnoma zaupati, pokazalo je mnogo volilcev pri zadnji deželnozborski volitvi s tem, da se niso udeležili volitve, ter se je tako navidezno zmanjšalo število slovenskih volilcev v mestni skupini celjski. Posebno v peti volilni skupini treba je kandidata, ki je vsestranski priljubljen; treba je poslanca, ki se ne bode potegoval samo za narodnost slovensko, ampak tudi za katoliško cerkev, posebno za njeno ljubljeno dete: katoliško šolo. Sila žalostno, če med slovenskimi Štajarci ne bo najti pravega moža! Iz Ormoža. (Celo iznenadeni) smo bili, ko smo prvikrat čitali, da je za kandidata splošnega volilnega razreda postavljen odgovorni urednik »Domovine«, gospod Dragotin Hribar. Kako se strinja ta kandidatura s pastirskim listom avstrijskih škofov, kateri verno Ijudstvo opominjajo, naj voli take može, ki se bodo potegovali pred vsem za katoliško šolstvo? Mar se je že pozabilo, kako je »Domovina«, katero urejuje gospod Hribar, proslavljala 251elnico dosedanje brezverne šolske postave? Ali misli »Slovensko društvo«, da se bode ta gospod kandidat kar naenkrat spreobrnil ter se krepko potegoval za katolisko urejene šole? Kam samo narodnost vodi, vidimo na Kranjskem, kjer so so najbolj zagrizeni narodnjaki začeli bratiti z Nemci in nemškutarji! — Mimogrede opomnimo tudi, da ranogo udov >Slovenskega društva« ni prejelo nobenega vabila za zadnje zborovanje v Celju, torej ludi tamošnji sklepi niso polnoveljavni. — Ako bodo avstrijski narodi vedno le narodnost naglašali, katoličanstvo pa v kot postavljali, ne bode nikoli prišlo do toliko zaželjene pravičnosti, katera terja enake praviee za vse. Iz Slov. Gradca. (Koga bomo volili) v peti skupščini v državni zbor? Naravnost povemo, da gosp. Dragotina Hribarja ne bomo volili, ne v kmečki in ne v peti skupščini, čeravno nam ga hočejo nekateri po silem vrinili Prekrasni skupni pastirski list avstrijskih škofov kaže edini pravi pot, po katerem bodo Ijudstva prišla do prave sreče, do pravičnosti in ljubezni med nižjim in višjim, med delavcem in delodajalcem. To je mogoče le pod zastavo sv. katoliške vore. Naši najvišji pastirji zahtevajo odločno katoliške može, ne pa takozvane »tudi — katolike«. Ali ni dosti znano, kako Hribarjevi politični sorodniki v Ljubljani nesramno blalijo vse, kar je krščanskega? — Kdaj pa so še liberalci za kmečki in delavski stan kaj dobrega storili ? Da se zdaj kmetu tako trda godi, da so ljudske Sole katoliški cerkvi iz rok iztrgane, da židje strašno bogatijo, kmetije pa se zadolžujejo in ginejo, da nima žito in drugi pridelki cene, da se toliko sleparije in goljufije in špeku- lacije in izsesavanja nižjega ljudstva godi, da se nedelje in prazniki skrunijo, da sme častitljive in poštene Ijudi vsak paglavec smešiti in našo sv. vero in cerkev božjo blatiti itd., to in vse kar je slabega v državi, skoraj vse to imajo liberalci na vesti. Kralko: Gosp. Hribarja ne bomo volili, on ne užtva pri nas nobenega zaupanja!