URADNE OBJAVE Leto XXIII Murska Sobota, dne 26. februarja 1987 Št.: 6 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni uredniki Martin Vinčec 67. Odlok o priznavalninah udeležencev NOV v občini Murska 70. Sobota 71 68. Odlok o nadomestilih, povračilih stroškov in o nagradah sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Murski Soboti 69. Odlok o plakatiranju v občini Lendava Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški Sklep o valorizaciji preživnin in uskladitvi s povečanimi življenjskimi stroški Popravek sklepa o razpisu referenduma za območje krajevne skupnosti Bučkovci 67 Na podlagi 167. člena statuta občine M. Sobota (Ur. objave občinskih skupščin, št. 12/80, 36/81 in 11/84) in 22. člena družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV, je Skupščina občine M. Sobota na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. II. 1986 sprejela ODLOK O PRIZNAVALNINAH UDELEŽENCEM NOV 1. člen Udeležencem NOV, borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom, v izjemnih primerih pa tudi pripadnikom zavezniških armad, ki imajo stalno bivališče na območju občine M. Sobota se podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči v skladu z družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencem NOV ob pogojih in na podlagi določil tega odloka. 2. člen 1. stalna priznavalnina 2. občasna priznavalnina 3. enkratna priznavalnina 4. denarni dodatek za oskrbovance domov starejših občanov 5. zimska pomoč. 3. člen Do priznavalnine ali druge oblike družbene pomoči so upraviče ni: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta-borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943, 2. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj, v času od 9. septembra 1943 oz. 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, 3. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918 (v nadaljnjem besedilu: borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci). 4. člen Upravičenci do priznavalnin so tudi: 1. družinski člani (zakonec, otroci, posvojenci, Starši ter posvojitelji) padlih in umrlih udeležencev NOV iz 1. in 2. točke 3. člena tega odloka, 2. družinski člani padlih in umrlih borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev. Družinski člani pridobijo pravico do priznavalnine, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih, — da po smrti padlega borca ali umrlega udeleženca NOV iz 3. člena tega odloka oz. padlega ali umrlega borca za severno mejo in slovenskega vojnega dobrovoljca niso sklenili nove zakonske zveze (zakonec) oz. niso poročeni (otroci, posvojenci), razen z učencem ali študentom usmerjenega izobraževanja, — da v času med NOV niso sodelovali z okupatorjem ali njegovimi pomagači. 5. člen Priznavalnine imajo možnost pridobiti: j. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, 2. aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju, 3. aktivni udeleženci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami, , 4. žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. 6. člen Izjemoma se lahko podeli priznavalnina tudi: 1. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobodilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, vendar posebne dobe (v dvojnem ali dejanskem trajanju) po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso mogli uveljaviti, ker so bili v času svojega delovanja za cilje NOB mlajši od 15 let, 2. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobodilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja vendar posebne dobe iz opravičljivih razlogov (neukost stranke glede postopka in rokov za vlaganje zahtevkov; okolnost, da priznanje posebne dobe ne bi imelo vpliva na socialni položaj upravičenca po prej veljavnih predpisih) niso uveljavljali ali je iz objektivnih razlogov (pomanjkanje pismenih dokazil, nedosegljivost prič) niso uspeli uveljaviti, 3. jugoslovanskim državljanom, ki se jim čas, prebit v oboroženih formacijah antifašističnega gibanja ali v oboroženem antifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno šteje v pokojninsko dobo. Udeležencem NOV iz 1. in 2. točke tega člena se priznavalnina lahko podeli na podlagi potrdila predsedstva občinskega odbora ZZB NOV o njihovi udeležbi v NOV. 7. člen Udeleženci NOV iz 1. in 2. točke 3. člena ter družinski člani iz 1. točke 4. člena imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina). Borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci iz 3. točke 3. člena ter družinski člani iz 2. točke 4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo 80 % najnižje pokojnine. Za vzdrževane družinske člane se štejejo otroci, posvojenci, starši in posvojitelj, ki so pridobitno nSzmožni po predpisih o vojaških invalidih in nimajo lastnih rednih prejemkov ali so njihovi redni prejemki nižji od zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta oz. njihov letni katasterski dohodek ne presega zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta ter živijo z upravičencem, ki jih je po zakonu dolžan preživljati v skupnem gospodinjstvu. 8. člen Udeležencem NOV iz 1. točke 3. člena, ki nimajo lastnih rednih prejemkov, je možno podeliti stalno priznavalnino tudi ne glede na izpolnjevanje premoženjskega cenzusa iz prvega odstavka 7. člena. Pri odločanju o pravici do stalne priznavalnine udeležencem NOV iz prejšnjega odstavka se upošteva zlasti čas udeležbe in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni. 9. člen Udeležencem NOV, žrtvam fašističnega nasilja ter osebam iz 5. in 6. člena se lahko podeli stalna priznavalnina, če glede premoženjskega cenzusa izpolnjuje pogoje iz 2. odstavka 7. člena in če pristojna komisija iz 17. člena oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje ter glede na čas udeležbe v NOV. 10. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine, so vsi redni prejemki, razen prejemkov po zveznih predpisih o vojaških invalidih, civilne invalidnine in dodatka za postrežbo in tujo pomoč po predpisih o civilnih invalidih vojne ter dodatkov za pomoč in postrežbo po drugih predpisih kakor tudi drugih prejemkov, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje katasterski dohodek iz preteklega leta, pa tudi dohodek iz kmetijstva, ugotovljen po dejanskem dohodku iz preteklega leta, ki je bil podlaga za odmero davka. Če je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji, se šteje kot dohodek mesečni znesek zakupnine. Če je zavezanec oproščen davka iz kmetijstva, se katastrski dohodek praviloma ne upošteva. Prejemki se upoštevajo v zneskih izdecembra preteklega leta, razen osebnega dohodka, ki se upošteva v mesečnem povprečju iz preteklega leta. 11. člen Stalna mesečna priznavalnina za upravičence iz 1. in 2. točke 3. člena ter iz 1. točke 4. člena odloka znaša največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za upravičence iz 3. točke 3. člena in iz 2. točke 4. člena ter za udeležence NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 5. in 6. člena tega odloka pa največ do 80 odstotkov tega zneska. Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja. Prejemnikom stalne priznavalnine — udeležencem NOV iz 1. in 2. točke 3. člena tega odloka, ki so vezani na stalno postrežbo in tujo pomoč pri opravljanju vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb in ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev pravice do tega dodatka ali druge podobne pravice po drugih predpisih, se stalna priznavalnina poveča za 50 % zneska najnižje pokojnine. 12. člen O višini stalne priznavalnine odloča komisija iz 17. člena tega odloka ob upoštevanju stvarnih premoženjskih razmer upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starosti. 13. člen Ce se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine. / Spremembe iz preteklega leta v prejemkih in v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna podelitev stalne priznavalnine in njena višina, se ugotavljajo v začetku vsakega tekočega leta, upoštevajo pa se od 1. januarja tekočega leta dalje. V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi sprememb tega odloka ali spremenjenih socialno-ekonomskih razmer stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, lahko upravičenci izjemoma zadržijo priznavalnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudi naprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem .živi. 14. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter družinskim članom pad-, lih in umrlih borcev NOV, ki uživajo varstvo po tem odloku, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna priznavalnina se lahko dodeli za določen čas, ali se v enkratnem znesku dodeli večkrat letno. Pri odločanju o podelitvi občasne ali enkratne priznavalnine in pri določanju njene višine se poleg socialno-zdravstvenih razmer upošteva zlasti vrsta in čas udeležbe v NOV. , Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem odloku ni odvisno od pogojev iz 7. člena tega odloka. 15. člen Upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domu starejših občanov, lahko komisija iz 17. čiena tega odloka dodeli denarni dodatek za oskrbovance domov starejših občanov, če jim po poravnavi celotne domske oskrbe za osebne potrebe ne ostane lastnih sredstev v višini 25 odstotkov najnižje pokojnine. Znesek tega denarnega dodatka se določi v višini razlike med 25 odstotki najnižje pokojnine in ostankom lastnih sredstev. 16. člen Upravičencem do stalne priznavalnine se lahko za nakup ozimnice dodeli zimska pomoč do 150 odstotkov najnižje pokojnine. 17. člen O pravici oziroma podelitvi in višini občinske priznavalnine ter drugih oblik družbeni pomoči odloča na zahtevo upravičenca ali na pobudo organizacije ZZB NOV komisija za vprašanja borcev občinske skupščine z večino glasov. Ugotovitveni postopek o zahtevi za priznanje pravice do priznavalnine vodi in na podlagi sklepa komisije izda odločbo o priznavalnini občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov. 18. člen V postopku za priznanje pravice do priznavalnine in drugih oblik družbene pomoči se uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku. Zoper odločbo, ki jo izda občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov, je mogoče vložiti pritožbo na Republiški komite za borce in vojaške invalide. 19. člen Udeležba v NOV se v primerih iz 1. in 2. točke 6. člena tega odloka dokazuje s potrdilom predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, na območju katerega je udeleženec NOV aktivno in organizirano delal v narodnoosvobodilnem boju ali aktivno sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju oziroma s katerega območja je odšel v NOV. Potrdilo velja samo v postopku za odločanje o priznavalnini. Pri izdajanju takih potrdil se uporabljajo navodila predsedstva Republiškega odbora ZZB NOV. Potreba po postrežbi in tuji pomoči, kije pogoj za povečanje priznavalnine po 3. odstavku 11. člena tega odloka, se ugotovi na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije po zveznih predpisih o vojaških invalidih. O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 5. člena tega odloka odloča komisija iz 17. člena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne. 20. člen Priznavalnina in druge oblike družbene pomoči gredo upravičencem od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. 21. člen , Sredstva za priznavalnine in druge pravice po tem odloku se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine. 22. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči se uskladijo z določbami tega odloka v treh mesecih od njegove uveljavitve. 23. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah udeležencev NOV občine M. Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 28/84). 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin. Številka: 191-2/87-2 'M. Sobota, dne 17. februarja 1987 Predsednik * Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER, dipl. ekon. 1. r. 68 Na osnovi 2. odstavka 88. člena Zakona o rednih sodiščih,(Ur. list SRS, št. 10/77) ter 265. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave Pomurja, št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevni h .skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 10. 2. 87 sprejela ODLOK o nadomestilih, povračilih stroškov in o nagradah sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Murski Soboti 1. člen Sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Murski Soboti pripada za opravljanje funkcijesodnika porotnika: — nadomestilo OD za čas odsotnosti z dela; — dnevnica; — nadomestilo za stroške prehrane, ko sodnik porotnik ni upravičen do dnevnice; — povračilo potnih stroškov in — nagrada; 2. člen Sodniki porotniki, ki so v delovnem razmerju ter so zaradi opravljanja navedene funkcije odsotni z dela, pripada nadomestilo OD v višini, ki jo določa samoupravni splošni akt OZD oz. skupnosti, v kateri sodnik porotnik dela. Sodnikom porotnikom, ki niso v delovnem razmerju (zasebni kmetovalci, gospodinje, zasebni obrtniki, upokojenci in osebe, ki opravljajo svobodni poklic) pripada denarno nadomestilo za čas odsotnosti zaradi opravljanja funkcije sodnika porotnika. Višino denarnega nadomestila določa komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Skupščine občine Lendava (v nadalnjem besedilu: komisija) za vsako leto posebej. 3. člen Sodnikom porotnikom pripada dnevnica pod pogoji in v višini, ki je določena s samoupravnimi splošnimi akti delavcev Temeljnega sodišča v Murski Soboti. V primeru, ko sodniki porotniki niso upravičeni do dnevnice, jim pripada nadomestilo za stroške prehrane v višini, ki jo vsako leto posebej določi komisija. 4. člen Sodnikom porotnikom se povrnejo prevozni stroški za prihod od kraja njihovega stalnega bivanja do sedeža Temeljnega sodišča M. Sobota oz. njegove enote ali kraja, kjer opravlja sodniško funkcijo in stroške povratka. Prevozni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom. Sodnikom porotnikom se povrnejo prevozni stroški v obliki kilometrine, v kolikor ni javnega prevoznega sredstva oz. v kolikor to narekujejo drugi razlogi (nujnost prihoda sodnika porotnika, neustrezen vozni red javnega prevoznega sredstva, ipd.). Kilometrina se določa v višini, ki je določena s samoupravnimi splošnimi akti delavcev Temeljnega sodišča Murska Sobota. 5. člen Sodnikom porotnikom pripada za opravljanje te funkcije nagrada. Višino nagrade določi komisija za vsako leto posebej, s tem, da določi le zgornjo mejo višine nagrade, konkretne zneske nagrade pa določi s posebnim sklepom Temeljno sodišče Murska Sobota. 6. člen Komisija lahko valorizira višino izplačil po 2., 3. in 5. členu tudi med letom, v kolikor življenjski stroški porastejo za več kot 25 %. 7. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pov-pračilih stroškov in o nagradah sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Murski Soboti (Ur. objave Pomurja, št. 18/79). - 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja, uporablja pa se od 1. 1. 1987 dalje. Številka: 113-1/87-1 Predsednik Skupščine občine Lendava Rudolf Leiner, 1. r. 69 Na podlagi 3. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82) in na podlagi 277. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave Pomurja, št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 10. 2. 1987 sprejela ODLOK o plakatiranju v občini Lendava -1. člen S tem odlokom se ureja lepljenje in nameščanje plakatov, oglasov in drugih objav (v nadaljnjem besedilu: plakati) na območju občine. Plakatiranje je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena. 2. člen Nadomeščanje plakatov, oglasov ih drugih objav je dovoljena samo na mestih, ki so za to določena. 3. člen Na narodnostno mešanem območju občine mora biti tekst plakata zapisan v slovenskem in madžarskem jeziku. 4. člen Oglasne deske oziroma panoje postavlja komunalna organizacija oziroma krajevna skupnost po predhodnem soglasju upravnega organa občine, ki je pristojen za komunalne zadeve in upravljalca ceste, v kolikor se želi postaviti desko oziroma panoje ob cestah. Delovne in druge organizacije, družbenopolitične organizacije, skupnosti in društva lahko postavijo oglasne deske in reklamne panoje v svojem delovnem prostoru brez dovoljenja iz prvega odstavka tega člena. 5. člen Družbene organizacije in društva lahko imajo lastne oglasne deske na javnem mestu, v kolikor to dovoli krajevna skupnost in komunalna skupnost občine Lendava. Oglasne deske ne smejo kaziti okolja. 6. člen Za primernost in vsebino plakatov odgovarja prireditelj. Stroške plakatiranja in odstranjevanja plakatov nosi prireditelj. 7. člen Lastniki oziroma upravljalci morajo oglasne deske in panoje redno vzdrževati. Plakate in obvestila, ki so splošnega družbenega pomena, je ob soglasju občinske oziroma krajevne konference SZDL, možno nameščati tudi v izložbena okna in druga primerna mesta. Raztrgane in onesnažene plakate morajo lastniki oziroma upravljalci oglasnih desk odstraniti. Plakate, ki oglašajo prireditev, je treba najkasneje v roku treh dni po končani prireditvi odstraniti. 8. člen Lastnik oziroma upravljalec oglasnih desk in panojev je ooizan voditi tudi evidenco o naročniku plakatiranja in o vsebini plakata. 9. člen Z denarno kaznijo od 500 do 100.000 din se kaznuje: ^1 . kdo lepi ali namešča plakate na mesta, ki niso za to določena, 2. . kdor namešča plakate, pa nima za to pooblastila po določilih tega odio odloka, 3. kdor lepi in namešča plakate, ki za prireditev še nima dovoljenja pristojnega organa za notranje zadeve po zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah, 4. kdor ne vzdržuje deske ali drugih naprav za plakate ali ne odstrani raztrganih in onesnaženih plakatov, 5. kdor je plakate nalepil, pa jih po določilih zadnjega odstavka 7. Člena tega odloka ni odstranil. 10. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo: — občinska komunalna inšpekcija — postaja milice — upravni organ za notranje zadeve skupščine občine 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. > Številka: 390-1/86-7 Datum: 26. 1. 1987 Predsednik Skupščine občine Rudolf LEINER. 1. r. * 70 V skladu s 1. odstavkom 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS št. 15/76), je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lendava na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, dne 26. 2. 1987 sprejela s SKLEP O USKLADITVI PREŽIVNIN S POVEČANIMI ŽIVLJENJSKIMI STROŠKI Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta 1985, ki so bile v letu 1986 že valorizirane, se s 1. 3. 1987 povišajo za 96%. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1986, pa se povišajo sorazmerno času, ko so bile določene, in sicer: — do konca januarja za 96 % — do konca februarja za 88 % — do konca marca za 80 % — do konca aprila za 72 % — do konca maja za 64 % — do konca junija za 56 % — do konca julija za 48 % — do konca avgusta za 40 % — do konca septembra za 32 % — do konca oktobra za 24 % — do konca novembra za 16 % — do konca decembra za 8 % - Obrazložitev: Pri valorizaciji preživnin v letu 1985 in 1986 je bila uskladitev izvedena enotno v vsej SRS. Odbor za razvojne in splošne zadeve skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije predlaga skupščinam Občinskih skupnosti socialnega skrbstva, da na podlagi ugotovitev višje rasti osebnih dohodkov v odnosu do porasta življenjskih stroškov v SR Sloveniji v letu 1986 v primerjavi z letom 1985 (Zavod SR Slovenije za statistiko — Informacije št. 1 z dne 7. januarja 1987) uskladimo preživnine na uradno ugotovljeni odstotek o povečanju življenjskih stroškov v SR Sloveniji za 95,6 % ali s popravkom 96 %. Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lendava potrjuje valorizacijski količnik 96 za zvišanje preživnin v letu 1987. Ta sklep velja od dneva objave v Uradnih objavah skupščin občin Pomurja, uporablja pa se od 1. 3. 1987 dalje. Številka: 04-4/87 Lendava: 11. 2. 1987 PREDSEDNICA SKUPŠČINE: Katica ŠEMEN, 1. r. 71 Na podlagi 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer na.svoji 5. redni seji, dne 26. 02. 1987 sprejela SKLEP O VALORIZACIJI PREŽIVNIN IN USKLADITVI S POVEČANIMI ŽIVLJENJSKIMI STROŠKI »Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta 1985, ki so bile v letu 1986 že valorizirane, se s 1. 3. 1987 povišajo za 96 %. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1986, pa se povišajo sorazmerno času, ko so bile določene in sicer: — do konca januarja za 96 %, — do konca februarja za 88 %, — do konca marca za 80 %, — do konca aprila za 72 %, — do konca maja za 64 %, — - do konca junija za 56 %, — do konca julija za 48 %, — do konca avgusta za 40 %, * — do konca septembra za 32 %, — do konca oktobra za 24%,. — do konca novembra za 16 %, — do konca decembra za 8 %.« Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah občinskih skupščin Pomurja, uporablja pa se od 1. 3. 1987 dalje. Predsednik skupščine OSSS Zlatko ZDOVC, 1. r. 72 POPRAVEK sklepa razpisa referenduma za območje krajevne skupnosti Buč-kovci V sklepu o razpisu referenduma za območje krajevne skupnosti Bučkovci (Uradne objave, št. 5) se v 2. in 7. členu datum »dne 22. februarja 1987« pravilno glasi »8. marca 1987«. Predsednik skupščine KS Bučkovci Stanislav KRANJC, 1. r.