Poštnina plačana v gotovini. Štev. 8. Ljubljana, 1%. februarja 1941 Leto XXIII. ■■■■m——1 Mini MililBiiiMTMiirrarTiMTnTiiiMffM^^ HIIMUII tm11 iL^atmaga^ Na skupno delo Mladinska organizacija JNS je začela že . pred letom dni z delom na združitvi vseh naprednih političnih skupin, ki so bile do sedaj razcepljene in s tem obsojene na brezpomemb-nost v javnem življenju. Prizadevanje mladine iz vseh skupin je rodilo dobre uspehe in te dni ej bilo njeno delo kronano s sporazumom, ki naj za vedno konča nezrelo in škodljivo razbijanje naših vrst na političnem polju. Dosežen sporazum bo najbolj pozdravila naša vas, ki je morala nositi največ škode od takega stanja, čeprav je ona vsak poskus, da bi se tudi v njeno sredo zanesla politična zmeda, vselej pogumno in odločno zavrnila. Nihče ni politične razcepljenosti bolj obsojal kot naš kmetski človek,- Na naši vasi ni prišlo nikoli do kakih razlik med napredno mislečimi političnimi ljudmi. Vas je bila enotna. Vsa dežela je bila složna v skupnem naprednem taboru, odkar se je pričela politično organizirati v SKS. Vas se je delila in se še deli samo na dva tabora in sicer na napredno misleče ljudi, ki imajo svoje zadružno, kulturno, socialno in politično organizacijo ter na nasprotni tabor JRZ, ki predstavlja približno slič-ne organizacije kot jih imamo mi. Povezanost v teh organizacijah, delo in vsakdanja borba je tolika, da ne more priti med sodelavci do nobene politične cepitve. To enotnost ojačuje še prav posebno njihov skupni nasprotnik. Drugače je po mestih in trgih, kjer napredni ljudje niso zaposleni pri skupnem gospodarskem, kulturnem in socialnem delu in kjer jih taka borba in žrtve ne družijo. Tam se ustvarjajo različna omizja nekaterih gospodov, ki se proglase za politične stranke in čakajo ugodnega trenotka, kdaj bodo lahko svojo nedisciplino in svojo politično nedoslednost koristno izrabili. Današnja doba, ki silno boleha na neznačajnosti in nemorali nudi tu pa tam priliko, da se tak človek povzpne v javnem življenju na mesto, ki mu nikakor ne pripada. Naš kmetski človek je z gnevom gledal na tako početje in ga ostro obsojal. Enodušna je bila zahteva dežele, da se naj s cepljenjem naprednih sil preneha, ker bi bila sicer dežela prisiljena, da sama ukrene, kar je potrebno, da se ta nezdrav pojav odpravi in iz njega izhajajočo škodo za javno življenje prepreči. To stvar je vzela sedaj v roke naša mladina in jo pripeljala do srečnega konca. Napredna skupnost je dosežena, složno politično delo vsega naprednega tabora zagotovljena v usodnem času našega narodnega življenja. Vse, kar je ostalo izven te skupnosti, bo izločeno iz te fronte in bo moglo igrati le še vlogo brezpomembnih zgagarjev, prisklednikov in zapleč-nikov. Proglas napredne mladine, ki ga je ob priliki medsebojnega sporazuma izdalo se glasi: Veliki dogodki v svetu postavljajo tudi naš narod in našo državo pred hude preizkušnje. Na prelomu med dvema dobama se pripravlja v svetu nov, pravičnejši red. Ta red novega življenja med narodi in posamezniki more biti osnovan le na večnih nrav-nih zakonih enake pravice in svobode za vse ter na vzajemnih dolžnostih in skupnih nalogah človeštva. Uveljaviti se more in sme samo po prostovoljnem pristanku vseh. Zato mora biti vsak narod poklican k oblikovanju bodočega mednarodnega in notranjega reda. K temu zgodovinskemu poslanstvu je poklican tudi naš narod. Vloga naše države in slovenskega naroda bo pri tem takšna, kakršno si bomo sami priborili. Zato moramo biti notranje trdno povezani in duhovno strnjeni ter pripravljeni na skrajne žrtve. Zbrati moramo vse narodne sile, da utrdimo splošno narodno tvornost in odpornost. Po nebrzdanem strankarskem življenju zavrženo demokratično načelo, da izvira vsa oblast od naroda, moramo obnoviti. Demokracija pa bo resnična le, ako jo bomo postavili na trdno socialno in gospodarsko podlago. Socialne odnose je treba preosnovati tako. da bo delo osnovna družbena vrednota. Na tem temelju mora biti zgrajen socialni red, v katerem bodo delovni sloji vzajemno upravljali družbo, nje organizacijo in gospodarstvo. Samo tako bodo našli kmet, delavec in izobraženec kot vsak deloven človek pravično mesto v družbi in možnost dostojnega življenja. Nujno potrebne socialne reforme morajo biti namenjene predvsem malemu človeku, tako ročnemu kakor umskemu delavcu. Po značaju našega naroda mora postati naša vas činitelj javnega življenja. Vse gmotne dobrine morajo služiti le občim narodnim koristim in nikdar več oblasti človeka nad človekom. Gospodarstvo, katerega gibalo je bilo doslej le dobiček posameznika, se mora umakniti načrtnemu gospodarjenju za skupnost. Zadružna misel se bo mogla pri tem s pridom uporabiti kot tvorna osnova. Prepričani smo, da zorijo enaka spoznanja tudi med Hrvati in Srbi. Skupna neugnana želja po pravem napredku nas bo še tesneje združila v usodni povezanosti, ki je naravni temelj naše Jugoslavije kot narodne države. Samo ona nam jamči naš obstoj. Notranje trdna in duhovno strnjena bo nerazrušljiva in nepremagljiva — varno zavetje enakopravnega obstoja in razvoja vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Prav zato želimo, da bi bil sporazum z dne 26. avgusta 1939 srečen začetek končne ureditve naših notranjih razmer. Delo na vsem tem čaka zlasti mlajši rod. Naloga mladine je, da vnaša v splošni narodni razvoj nove poglede in novo delo za ureditev družbe. Na njej leži teža visokega poslanstva in zgodovinskih odločitev o očrtanih smereh, saj bo morala polagati račun o svojem delu tudi bodočim rodovom. V prepričanju, da je le v slogi moč, smo spoznali, da se moramo nemudoma lotiti skupnega dela v vseh vprašanjih, ki zadevajo našo narodno in državno skupnost. Zato smo se odločili, da bomo v vsem, kar nas druži, v trajnem vzajemnem stiku, po skupnih razpravah in posvetovanjih iskali pravih rešitev, da jih enotno zastopamo in izvajamo ter tako gradimo našo delovno skupnost. To sodelovanje je pot k trdnejši strnjenosli in povezanosti vseh resnično naprednih sil. Zato pozivamo prav vse, ki so enakih misli, da nam pri tem skupnem delu pomagajo. Dne 11. februarja 1941 so ta proglas na širšem sestanku podpisali: Miha Ferčej, kmetski sin, Zasip pri Bledu; Milan Gorišek, odv. pripravnik, Sv. Lenart v Slov. goricah; Stanko Iljaž, kmet. sin, Bizeljsko pri Brež.; Ivan Jenko, strugar, Ljubljana; dr. France Kovič, pravni referent OUZD, Ljubljana; dr. Janko Kosti, uradnik Pokojninskega zavoda, Ljubljana; Ivan Kronovšek, kmetski sin, Orla vas pri Braslovčah; Ivan Mihelčič, elektrotehnik, Ljubljana; Alfonz Pipan, akademik, Ljubljana; Jože Praznik, čevlj. mojster, Ljubljana; dr. Boris Puc, odvetnik, Ljubljana; inž. Jože Rus, zasebni uradnik, Ljubljana; Jakob Šile, kmet. sin, Grahovo pri Cerknici; dr. Vladimir Šuklje, odvetnik, Ljubljana; Joško Tomažič, kmet, Sv. Bolfepk pri Središču; Andrej Uršič, zasebni uradnik, Ljubljana; Stane Vadnjal, uradnik OUZD, Ljubljana; Vili Vlahovič, grafičar, Ljubljana; dr. Branko Vrčon, novinar, Ljubljana. IZVOZ VOJNEGA MATERIALA IZ ZDRUŽENIH DRŽAV Državni departement je po poročilih DNB objavil številke o izvozu vojnega materiala in o razdelitvi izvoznih dovoljenj za časa prvih enajst mesecev leta 1940. Vrednost izvoženega materiala znaša 296 milijonov dolarjev (!). Vrednost podeljenih dovolil, torej izključno naročb, od katerih je do zdaj izvoženega materila le za 296 milijonov, znaša 765 milijonov dolarjev. Od tega je naročila Kanada za 46 milijonov dolarjev, Velika Britanija pa za 695 milijonov dolarjev. ČITAJTE IN NAROČAJTE »KMETSKI LIST«! Borba za Balkan Vzporedno z dogodki na vseh bojiščih v Afriki in deloma tudi v Italiji je v razmahu silovita diplomatska borba za Balkan. RUMUNIJA se je po odstopu prejšnjega kralja popolnoma naslonila na državi osi, kar je seveda močno razburilo nasprotni tabor. S tem je Rumunija zašla — morda celo proti svoji volji — med dva mlinska kamna. Kaj se bo izcimilo iz tega je mogoče bolj slutiti kakor jasno napovedati. PREKINITEV DIPLOMATSKIH ODNOŠAJEV Anglija je že prekinila diplomatske odno-šaje z Rumunijo in odpoklicala svoje diplomatske predstavnike domov. Razen Anglije so prekinile diplomatske odnošaje z Rumunijo emigrantske vlade Norveške, Belgije, Nizozemske in Luksenburga. Poslaniki in osebje poslanstev vseh teh držav so zapustili Rumunijo hkratu z angleškim poslanikom. Lord Halifax je na neko vprašanje izjavil, da Anglija bržkone ne bo ostala samo pri prekinitvi odnošajev, ampak bo verjetno izdala še druge potrebne in primerne ukrepe. Po drugi strani je tudi Rumunija odpoklicala svojega poslanika in vse osebje poslaništva iz Londona domov. Položaj je torej skrajno resen in je treba pričakovati v najkrajšem času resnih in pomembnih dogodkov. NAGLE PRIPRAVE V Rumuniji se z vso naglico vrše zadnje priprave za dogodke, ki utegnejo vsak trenutek slediti tej vroči predigri. Listi ponovno objavljajo navodila za zaščito pred letalskimi napadi. V javnosti se je izvedelo, da bo vlada začela v kratkem odpeljavati prebivalstvo iz območja rumunskega petrolejskega ozemlja. Dasi doslej (15. II.) še ni bil izdan noben tak uradni odlok, so se številne družine po nasvetu vojaških oblasti že same izselile iz teh predelov. Civilno prebivalstvo tudi zapušča pristanišča ob Donavi, zlasti Konstanco in Djurdjevo, kjer se pretovarja petrolej za Nemčijo. Številna državna in zasebna podejtja so bila nedavno s posebnim ukazom militarizirana (postavljena pod vojaško oblast). Značilno jc tudi dejstvo, da bodo baje vzeti iz prometa kovanci po 1 in 2 leja. Na ta način si hoče vlada po angleških poročilih zagotoviti večje rezerve kovin za potrebe vojne industrije. Položaj je torej nad vse resen, zlasti še, ako upoštevamo ameriško vest, po kateri naj bi bilo doslej zbranih v Rumuniji že 600 tisoč, torej nad pol milijona nemških vojakov. Kako tudi rumunska vlada sama motri in presoja položaj, je razvidno najbolj iz obširne vojaške pomilostitve, ki je bila objavljena v teh dneh. General Antonescu je namreč s posebnim odlokom pomilostil vse vojaške ubežnike in tudi vse krivce, ki so bili obtoženi raznih pregreškov in zločinov ter prestopkov proti pravilom o ustrojstvu vojske. Vojaški ubežniki sc deležni te pomilostitve pod pogojem, da se javijo do 15. februarja svojim edinicam. Rumunska vlada je poklicala svojega poslanika iz Moskve na poročanje, sovjetska vlada pa je tudi poklicala svojega poslanika iz Bukarešte na poročanje v Moskvo. Razen tega vzbuja pozornost dejstvo, da tudi egiptski poslanik zapušča Bukarešto. Sicer to za zdaj še ne pomeni prekinjenja odnošajev, ker ostaneta lam še dva poslaniška uradnika, vendar priča tudi ta okolnost o znatni zaostrenosti. USODNI DNEVI ZA BOLGARIJO Podoba je, da Bolgarija ni notranje nič manj razdvojena, kakor je bila Rumunija. Različno usmerjene skupine žive po vse, kar je mogoče pregledati, v velikem medsebojnem trenju. Že nekajkrat je kazalo, da bo Bolgarija po vzgledu Rumunije pristopila k trojnemu paktu (Italija-Nemčija-Japcnska). Doslej se to še ni zgodilo, verjetno pa je, da obstoji v državi močna struja, ki zagovarja tako usmeritev bolgarske zunanje politike. VPRAŠANJE NEMŠKEGA VKORAKANJA v Bolgarijo danes najbolj zanima ne samo bolgarske politične kroge same, ampak tako rekoč ves svet. Nekatere vesti so že poročale o velikem številu nemških vojakov in vojaško-tehničnih strokovnjakov v Bolgariji. Bolgarska vlada je te vesti zanikala in pripominja, da je v državi samo nekaj nemških inštruktorjev zaradi tega, da izvežbajo bolgarsko vojsko v rabi modernega orožja, ki ga je država nakupila v Nemčiji. Bolgarski listi v splošnem naglašajo, da želi Bolgarija ostati nevtralna, toda v sedanjih zamotanih razmerah nevtralnost države ne zavisi vselej od njene volje. V zvezi s tem je zanimivo pisanje sofijskega lista »Zora«, ki tudi zanika prisotnost nemških čet v Bolgariji. Nadalje piše list o možnosti nemškega vkoraka-nja. Ako bi kdo zahteval od Bolgarije, piše, naj bi se uprla Nemčiji, potem je to toliko, kakor da bi zahteval, naj Bolgarija izvrši samomor. Po tej razlagi mednarodnega položaja sodijo v mednarodnih krogih, da se Bolgarija ne bo uprla nemškemu vkorakanju. KAJ PRAVI VLADA V zvezi z nemškimi vojaškimi pripravami v Rumuniji so predstavniki opozicije prosili predsednika vlade Filova za pojasnila o bodoči. bolgarski zunanji politiki. Izrazili so željo, naj bi se Bolgarija ne zapletla v noben vojaški podvig, niti v aktivnem niti v pasivnem smislu. Predsednik Filov je v svojem odgovoru skušal pomiriti predstavnike opozicije, vendar jim ni dal nobene jasne izjave. Zagotovil jim je le, da Bolgarija ne bo napravila nobenega napadalnega koraka proti nobeni svoji sosedi. KRIZA ODSTRANJENA? V Sofiji se uradni krogi tolažijo, češ da je kriza trenutno odstranjena. Po tem mnenju je Na bojnih poljanah Grška vojska je prešla na vsem albanskem bojišču v ofenzivo. Po italijanskem poročilu so bili vsi grški poskusi, da bi prišle grške čete do italijanskih postojank, odbiti. Grško poročilo pravi, da je grška vojska v petek pričela na vsej fronti s silovitim napadom. Čete so na vseh odsekih napredovale in ponekod osvojile zelo važne postojanke. V dveh dneh, četrtek in petek, so Grki ujeli 7400 italijanskih vojakov in oficirjev. Hkratu naglasa grško poročilo, da se Italijani branijo z veliko vztrajnostjo, ter omenja, da so izgube na obeh straneh velike. Vzporedno s to ofenzivo so nastopila tudi grška in angleška letala, ki so zlasti močno bombardirala Tirano, Drač in Elbasan. Italijanska letala so bombardirala letališče v Janini in povzročila znatno škodo. Angleži so bombardirali Dodekanez. Napadli so vsa tri letališča na tem otočju ter uničili 7 italijanskih letal. V splošnem sodijo, da hočejo Angleži v kratkem vdreti na to otočje, ki je v italijanski posesti, ter tako prehiteti Nemce. V AFRIKI se angleška ofenziva nadaljuje. Italijani poročajo, da je angleški pritisk pri Kerenu popustil. Angleži poročajo iz Libije o večjem plenu nastopilo pomirjenje, ko je bolgarska vlada uradno izjavila, da ni nobenih nemških vojakov v Bolgarjii. V koliko to pojmovanje položaja odgovarja dejanskemu stanju, je seveda drugo vprašanje. Najbolj verjetna se zdi domneva, da se morda danes tudi Bolgarija nahaja v stanju živčne vojne, ki pa o nje koncu ne more menda nihče napovedati nič zanesljivega. ANGLIJA PRIPRAVLJENA Angleški poslanik v Washingtonu, lord Ha-lifax, je po posvetovanju z ameriškim zunanjim ministrom Cordelom Hullom glede Bolgarije izjavil, da bo Anglija prekinila diplomatske odnošaje tudi z Bolgarijo, če bo le-ta dovolila prehod nemških čet. V Ameriki računajo, da bo Nemčija v kratkem stavila Bolgariji ultimat in v njem zahtevala dovoljenje za prehod nemških čet čez bolgarsko ozemlje. STALIŠČE RUSIJE Uradnih ruskih izjav glede trenutnega položaja in razvoja dogodkov na Balkanu prav za prav ni. Zato smo navezani le na skromna tuja poročila, ki pa pomenijo menda v glavnem tudi več ali manj samo ugibanja. V Sofijo je nedavno prispel ruski diplomat Soboljev, ki je že pred nekaj tedni v bolgarsko-nemškem vprašanju igral veliko vlogo. Po švicarskih vesteh so prvotno pričakovali, da bo prišlo do rusko-bolgarske vojaške zveze. Pričakovanje se je seveda izjalovilo. Iz Anglije pa prihajajo medtem drugačne vesti. Po angleškem mnenju lahko v tem položaju nudi edino resno zaslombo Turčija, čeprav ni z Bolgarijo vezana z nobeno vojaško pogodbo. Po teh vesteh Rusija Bolgariji ne more in ne bo pomagala, ako bi nemške čete prestopile bolgarsko mejo. Angleži celo sklepajo, da je Soboljev skušal prepričati bolgarsko vlado, da se z ruske strani ne sme nadejati nobene pomoči. Iz vseh teh nasprotujočih si vesti si seveda ni mogoče ustvariti jasne slike o položaju. Lc toliko je nesporno, da se na Balkanu nekaj pripravlja. Vabljivi glasovi prihajajo z vseh strani, prav tako pa tudi svareči. Verjetno je, da se bo tudi v tem primeru uresničil slovenski pregovor, ki pravi, da kdor prej pride prej melje. Vprašanje je toliko bolj zanimivo, ker svet balkanskih držav ne obravnava kot posamezne enote, ampak kot celoto. raznega orožja. Iz Eritreje javljajo, da se je angleški pritisk pri Kerenu povečal, a Italijani so dobili ojačenja. V Abesiniji so sudanske čete zavzele-vas Kvesan, 25 km od sudanske meje. V italijanski Somaliji so južnoafriške čete v začetku preteklega tedna zavzele Amadu, v soboto pa važno italijansko pristanišče Kismaju (Chisimajo). V tem odseku je bilo zajetih več italijanskih oklopnih vozil in mnogo ujetnikov. V pristanišču so Italijani sami potopili neko svojo trgovsko ladjo, tri pa se še drže na vodi, čeprav so močno poškodovane. Bencinske zaloge v pristanišču so v plamenih. LETALSKI BOJI so proti koncu tedna spet postali bolj živahni. Obe strani, nemška in angleška, poročata o živahnejši letalski delavnosti. Nemci so napadli razne industrijske objekte v Angliji, - zlasti pa tudi London, na katerega je bilo vrženih spet več sto zažigalnih in eksplozivnih bomb. Bombe so povzročile precej škode in tudi človeških žrtev. Nad Dovrsko ožino je prišlo v petek zjutraj do letalske bitke med nemškimi in angleškimi letali. Pri tem je bilo eno nemško letalo sestreljeno, drugo pa močno poškodovano. V splošnem pa živi Anglija sedaj v pričakovanju nemškega napad na otočje. Dan za dnem pozivajo vodilne osebnosti angleško ljudstvo k previdnosti in opreznosti ter naglašajo, da ne kaže podcenjevati nemške moči in strumne organizacije. ANGLEŠKI PADALCI V južni Italiji so ujeli nedavno nekaj angleških padalcev, ki so baje hoteli razdejati vodne naprave v Kalabriji. Namera se jim po italijanskem poročilu ni posrečilo, ker so jih prej zajeli italijanske oblasti. Padalce je bržkone poslal general Wavell iz Afrike. Wavell se je namreč že pred časom v' Rusiji močno navdušil za padalske akcije. Tako vsaj pravijo angleške vesti. V zvezi s tem naj omenimo^ da je padalstvo, ki je v tej vojni že igralo tako veliko vlogo, ruska iznajdba. Tudi sedaj delajo Rusi velike padalske poskuse s padalci na smučeh. Pri velikih vajah, ki so napovedane, bo sodelovalo okrog 6000 padalcev te stroke. AMERIKA IN EVROPA TER JAPONSKA Rooseveltov zakon je bil v kongresu že sprejet. Enako se bo po dosedanjih napovedih zgodilo tudi v senatu. Mogoče so sicer manjše, vendar nebistvene spremembe. Razprava bo menda trajala tri tedne, zato pa je prav v teh treh tednih pričakovati pospešeno delovanje osnih sil, zlasti pa Nemčije, ki bo verjetno hotela presenetiti Anglijo še preden pride v večji meri ameriška pomoč. Posebno poglavje pomeni sedaj Japonska, ki skuša izigrati položaj v svoj prid. Da se tam pripravljajo važni dogodki, izhaja iz dejstva, da sta Anglija in Amerika pozvali svoje državljane, naj odpotujejo iz Šanghaja in drugih spornih pokrajin na Daljnem vzhodu. Poleg tega izpopolnjuje Avstralija svoje vojaške priprave, ker se boji japonskega napada. O odnosih med Rusijo in Japonsko poročajo, da so se zadnje čase izboljšali. Pripominjamo pa, da so ta poročila tako redkobesedna in skopa, da si je skoraj nemogoče ustvariti pravilno sliko o položaju v zahodni Aziji. O Rusiji bi sedaj k večjemu lahko rekli, da vodi brez ozira na narodnostna, rasna in socialna vprašanja čisto svojo rusko imperialno politiko. DVA VAŽNA SESTANKA. Pretekli teden sta bila dva važna sestanka. Vodja Španije general Franco, se je sestal z Mussolinijem in Hitlerjem, nato pa še s Petainom. Sestankom so povsod prisostvovali tudi zunanji ministri dotičnih držav, razen grofa Ciana ki je v vojaški službi. O vsebini razgovorov ni v službenih poročilih nič določnega povedanega. Na vsak način pa so verjetno bili razgovori v zvezi z bližnjimi dogodki. Angleži sklepajo, da gre za pripravljanje napada na Gibraltar s španskim pristankom. V koliko je ta domneva resnična, nam bo pokazal bližnja bodočnost. » J ,3 Jugoslovenski državniki v Nemčiji Uradno sporočilo Jugoslovanski ministrski predsednik Dragi-ša Cvetkovič in jugoslovanski zunanji minister Cincar-Markovič, ki sta prispela dopoldne z vlakom v Salzburg, sta bila opoldne gosta nemškega znuanjega ministra von Ribentroppa v njegove mgradu Fuschl. Po kratkem odmoru, ki sta ga jugoslovanska gosta prebila v hotelu »Avstrijski dvor« v Salzburgu, sta krenila na Berghof, kjer ju je ob 16.30 sprejel voditelj Nemčije, ki ju je prisrčno pričakal pred glavnimi vrati. Oddelek SS je izkazal jugoslovanskima državnikoma čast. Razgovori, ki so trajali čez tri ure, so bili prekinjeni samo za kratek čas zaradi čaja. Tem razgovorom je prisostvoval razen Hitlerja in von Ribentroppa ter obeh jugoslovanskih državnikov tudi poslanik dr. Schmidt kot tolmač. Ko so bili razgovori končani, sta jugoslovanska gosta ob 19.45 zapustila Berghof in odpotovala iz Salzburga v Beograd. Naroča i te naš list! BANOVINSKI PRORAČUN Letošnji banovinski proračun za dravsko banovino za 1. 1941 je sestavljen le za 9 mesecev. Dohodki so proračunani na 125,070.000 in prav toliko zftašajo izdatki. Proračun je mnogo večji od lanskega. ŽELEZNIŠKA NESREČA Pri Dragomanu, na železniški progi Beograd—Sofija se je zgodila težka železniška nesreča. Tovorni vlak, ki je vozil 28 cistern ruske nafte za Nemčijo, se je na progi prevrnil v najhujšem diru in se popolnoma razbil. Pri nesreči je zgubilo življenje osem železničarjev. Vlak je drvel po strmini z brzino 140 km na uro. Vzrok nesreče so bile zavore na vozovih, ki niso prijele. VITAN V ponedeljek smo na bolfenskem pokopališču položili k večnemu počitku Franca Pol-mana, kmeta iz Vitana. Bil je naprednjak, živo se je zanimal za vse dogodke, rad je prebiral Kmetski list, katerega naročnik je bil ves čas. Rad je pomagal vsem potrebnim, zlasti kot domači živinozdravnik. Zato so ga vsi od blizu in daleč poznali in radi imeli. Dočakal je skoro 70 let, ter je ves čas rad podpiral koristna društva. Kako je bil priljubljen, je pokazala udeležba na pogrebu, ki je bila izredno velika, ter so bili poleg številnih prijateljev zastopana vsa društva, zlasti gasilci in godba na pihala. Naj uživa večni mir in naj mu bo lahka rodna gruda! fc —ič. X Cetvorčke je rodila 20 letna žena muslimanskega kmeta Omerja Ali Spahiča. Trije novorojenčki so bili živi in zdravi, četrti pa je bil mrtev. X Ribiči so vjeli v Donavi 100 kg težkega soma. družba z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rudninskega superfos-fata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofoskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Uo-vac«, Karlovac za vse vrste zidne in strešne opeke. Kmetske mladina VOJNIK Vojnik, lep kraj, a žal brez vsakega prometa. Zaslužka ni. To pa je krivda, da se o nas tako malo sliši. Vsak je primoran, da se na svoj način peha in trudi za vsakdanji kruh. Našega kmetsko-delavskega poedinca skrbi odkod dobiti denar za itak pičlo odmerjena živila. Imamo vsakovrstne nadloge. Kar obžalovanja vredni primeri se nam vrstijo. Posebno kadar nas pridejo rubit. Zavedamo se, da smo dolžni plačevati davke, saj bi jih tudi radi, pa če nimamo s čim. Vprašanje kmeta postaja z dneva v dan težje in občutek imamo, da se ga nikjer pravilno ne zagrabi. Same besede, konference, ankete se vrše o kmetskem vparšanju, kako naj se razširi delovna površina, poveča produkcija in zboljša kmetu socialen položaj. Med tem se pa položaj kmeta tako hitro slabša, da smo v strahu za bodočnost. BERICEVO Pri nas smo vedno pri prosvetnem delu zelo živahni. Naše Društvo kmetskih fantov in deklet v celoti izpolnjuje svoje dolžnosti. To je najlepše dokazal zadnji občni zbor, ki se je vršil v nedeljo, dne 26. januarja t. 1. v našem Kmetskem domu. Pretresali smo izvršeno delo in tudi načrt za bodoče poslovno leto. Vsi smo si bili edini v tem, da program, ki smo si ga zastavili točno izvajamo, ker je to v interesu prosvetnega napredka našega članstva in kraja. Pri volitvah so bili izvoljeni v nov odbor sledeči tovariši in tovarišice: Ciril Grad, predsednik; Ana Grad, podpredsednica; Franc Šimenc, tajnik; Jože Kralj, blagajnik. Odborniki: Anton Majdič, Minka Šimenc, Ivan Uštinc, Ivanka Grahek, Ivanka Kralj, Jože Bregar, Franc Šimenc in Slavko Vasle. Nato so bili izvoljeni načelniki in načelnice odsekov in sicer za dra- f Girsa « Sirta/ • ColuU V^ r. \ Y'(/. I rafA * i i^E^U-^.lSaunnu « . \ Magdajin^cegga j EEE^£-*A