Pisnost pogodbe o zaposlitvi 15. člen (1) Pogodba o zaposlitvi se sklene v pisni obliki. (2) Delodajalec mora delavcu izročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi. (3) Če delavcu ni izročena pisna pogodba o zaposlitvi, lahko kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja zahteva njeno izročitev od delodajalca in sodno varstvo. (4) Če stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse sestavine pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 29. člena, to ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi. Pravilo, da je treba pogodbo o zaposlitvi skleniti v pisni obliki, je izjema pri siceršnjem splošnem pravilu, da je pogodba sklenjena, ko se stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah; posebna oblika pa za to ni zahtevana. Namen pravila o pisnosti pogodbe je varstvo delavca, šibkejše stranke v tem razmerju, da ima v rokah dokument, iz katerega je razvidna vsebina njegovega razmerja z delodajalcem. Brez pisne pogodbe o zaposlitvi bi bil namreč kljub dejansko sklenjenemu delovnemu razmerju v negotovosti glede njegovih bistvenih elementov, ki pomembno vplivajo na njegov pravni položaj.V prvotnem besedilu zakona, pripravljenem za prvo obravnavo v državnem zboruje drugi odstavek vseboval samo obveznost delodajalca, da delavcu ob sklenitvi izroči pisno pogodbo o zaposlitvi (variantno besedilo je celo predvidevalo, da mu jo lahko izroči šele v 30 dneh po nastopu dela). Na zahtevo sindikatov pa je bilo v zakonsko besedilo vključeno še določilo, da mora delodajalec delavcu vsaj tri dni pred sklenitvijo izročiti tudi pisni predlog pogodbe.Tako ima delavec čas, da preden pogodbo dejansko sklene, preuči njeno vsebino in se glede nje posvetuje z ustreznimi strokovnjaki; kot član sindikata pa se lahko obrne na sindikalne službe pravne pomoči, kjer mu strokovnjaki s področja delovnega prava med drugim pomagajo tudi pri sklepanju delovnega razmerja. Ponavadi je, kadar je za sklenitev določene pogodbe predpisana oblika, sankcija kršitve tega pravila neveljavnost pogodbe. V primeru pogodbe o zaposlitvi pa bi bil to nesmiseln paradoks, saj bi z namenom varstva šibkejše stranke dosegli ravno nasprotno: ne samo, da delavec ne bi imel pisne pogodbe o zaposlitvi, ampak ta tudi dejansko sploh ne bi bila sklenjena. Iz tega razloga je v četrtem odstavku tega člena določeno, da če stranki pogodbe o zaposlitvi nista sklenili v pisni obliki, to ne vpliva na njeno veljavnost. Enako velja, če je pogodba sicer sklenjena v pisni obliki, nekatere njene sestavine pa ne. Tudi v tem primeru velja, da so tudi te sestavine dogovorjene in veljavno sklenjene. A pri tem določilu v praksi že prihaja do težav. Čeprav so bile te določbe, kot že rečeno, v zakon vnesene z namenom zaščite delavca, imajo lahko včasih ravno nasproten učinek. Dogaja se, da delodajalec delavcu v sklenitev ponudi zelo “okleščeno” pogodbo o zaposlitvi, o nekaterih bistvenih sestavinah, npr. višini plače, pa se dogovorita ustno. Čeprav je v skladu z osmo alineo 29. člena znesek osnovne plače bistvena sestavina pogodbe, dejstvo, da ni izražena v pisni obliki, ne vpliva na njeno veljavnost. Tako pride ravno do take situacije, ki jo je zakon želel preprečiti: delavec je glede tega določila v negotovosti, saj se bo lahko zgodilo, da se delodajalec ustnega dogovora o višini plačila ne bo držal. Postavi se vprašanje, kako ravnati v tem primeru. Delavec ima več možnosti. Tudi če samo del pogodbe ni izražen v pisni obliki, pride v poštev določba tretjega odstavka tega člena: kadar koli lahko od delodajalca zahteva izročitev pisnega dokumenta o tem dogovoru. Pri tem se za pomoč lahko obrne na svoj sindikat, ki bi v njegovem imenu posredoval pri delodajalcu. V skladu s tretjim odstavkom lahko zahteva tudi sodno varstvo; torej preko sodišča zahteva izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi z vsemi dogovorjenimi sestavinami. Lahko se obrne na inšpekcijo za delo, ki v skladu s svojimi pristojnostmi lahko posreduje, kadar delodajalec na kakršen koli način krši veljavno zakonodajo.Tako 15. člen zakona o inšpekciji dela (Ur. I. RS, št. 38/94 do 36/00) določa, da ima po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu inšpektor pravico in dolžnost z odločbo delodajalcu odrediti, da i dejanjem, opustitvijo dejanja oziroma z aktom, v roko, ki ga določi inšpektor, zagotovi izvajanje zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti.V 17. členu tega zakona pa je določeno, da inšpektor z odločbo prepove delodajalcu opravljanje delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da delodajalec z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe o delu v skladu s predpisi in s kolektivno pogodbo. V povezavi z določilom 15. člena glede pisne oblike pogodbe o zaposlitvi je treba omeniti še primere, ko zakon izrecno zahteva pisno opredelitev določenih vprašanj in kot sankcijo kršitve te zahteve postavlja neveljavnost teh določil oziroma njihovo nasprotno domnevo.Tako v drugem odstavku 10. člena določa, da če čas trajanja ni pisno določen ali če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki, se domneva, da je sklenjena za nedoločen čas. Domneva neobstoja izhaja tudi iz četrtega odstavka 38. člena: če konkurenčna klavzula ni izražena v pisni obliki, se šteje, da ni dogovorjena.V teh primerih torej ustni dogovor ne zadošča, ampak ima pisna oblika konstitutivni pomen. Komentar zakona o delovnih razmerjih (Priročnik zn delo sindikalnih zaupnikov) V priročniku bodo komentirane novosti, ki jih prinaša novi zakon o delovnih razmerjih. Avtorja komentarjev sta Katarina Lavrin Marenče in Gregor Cerar, univerzitetna diplomirana pravnika iz strokovne službe ZSSS. Priročnik bo nepogrešljiv pripomoček za vse sindikalne zaupnike, saj bodo v njem našli odgovore na vprašanja, brez katerih ne bodo mogli strokovno opravljati svojih nalog. Kot smo že napovedali, bo priročnik izšel v septembru. Za vse zainteresirane zanj bomo naročilnico objavili v eni od prihodnjih številk Delavske enotnosti. Objavljamo enega od komentarjev iz priročnika. Delavska enotnost, ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo Dalmatinova 4,1000 Ljubljana. Za izdajatelja Milan Utroša, sekretar, tel. 01/43-41-239. Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar uredi11. Tomaž Kšela, novinarka - tehnična urednica Mojca Matoz, tel. 01/43-41-264. Naročnina, tel. 01/43-41-283. Faks 01/23-17-298. E-pošta: nde@sindikat-zsss 51 Posamezna številka stane 310 tolarjev.Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688. DTP: GALdesign.Tisk: Delo TČR d. d., Dunajska 5, Ljubljana. Ministrs^ za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. ISSN 1408-5569 ^ Escada bo v Gornji Radgoni zaposlila dvesto Murinih delavcev Delavci želijo zlasti zanesljivo delo Na tiskovni konferenci ministrstva za delo so ta torek razgrnili, da bo največje multinacionalno podjetje v industriji ženskih oblačil Escada odprlo v Gornji Radgoni svoje podjetje Epas in v njem že septembra zaposlilo dvesto delavcev Mure. V Escadinem podjetju bo organizirana proizvodnja ženskih oblačil, kasneje pa bosta na tej lokaciji nastala tudi logistični in izobraževalni center. Novo podjetje je sad dogovorov med Escado, Muro, ministrstvom za delo in lokalnimi oblastmi. Po besedah Vlada Dimovskega je zagon novega hčerinskega podjetja tuje multinacionalke treba razumeti kot pilotski projekt uresničevanja evropske zaposlovalne politike. Gre za spodbujanje podjetništva in odpiranja novih delovnih mest v okolju z nadpovprečno brezposelnostjo. Ustanovitev novega tujega podjetja je tudi sestavina lani sprejetega programa reševanja naše tekstilne industrije. Posebnost gornjeradgonskega projekta je v tem, da bodo v novo podjetje prešli presežni delavci, ki bi sicer morali kmalu na zavod za zaposlovanje. Prav zaradi tega bo ministrstvo za delo pri ustanovitvi Epasa sodelovalo tudi s svojimi sredstvi, ki bodo pokrila 15 do 20 odstotkov potrebnega vložka. Minister je še posebej poudaril, da so bile v igri za ustanovitev Epasa tudi druge države. Ker so se v podjetju odločili za Gornjo Radgono, se bo za vlaganje v Slovenijo mogoče odločil še kdo. Po besedah Escadinega predstavnika Hansa Petra Hiemerja bo Epas ustanovljen kot joint venture podjetje v s lasti te multinacionalke. Ta je bila ustanovljena leta 1967 in posluje v 60 državah, ima 400 trgovin in več kot 4500 zaposlenih. Escadin letni promet je lani dosegel 700 milijonov evrov. Za lokacijo v Gornji Radgoni so se odločili zaradi več zelo konkretnih kriterijev, ki niso sloneli na ceni delovne sile. Po njihovih analizah je okolje v Gornji Radgoni zanje idealno zaradi sedemletnega uspešnega sodelovanja z Muro. Ob sodelovanju so ugotovili, da imajo v Muri delavce, sposobne izdelovati kakovostna ženska oblačila.V mestu ob Muri so pridobili zmogljivosti, ki Escadi omogočajo razvoj proizvodnje in logističnega centra za širše območje. Gornjeradgonski projekt bo uresničen v več fazah, proizvodnjo bodo začeli že s I. septembrom letos. Kadre, ki bodo delali v novem podjetju, so že izbrali. Za zagon proizvodnje pripravljajo še stroje in drugo opremo. Kakšnih 215 delavcev bo začelo delati že septembra, kasneje pa bodo njihovo število po potrebi še povečali. Projekt v Gornji Radgoni je za Escado ključen. Z njim želijo nadaljevati uspešno sodelovanje z Muro in dolgoročno zagotoviti proizvodnjo svoje blagovne znamke. Po besedah Boruta Meha, prvega moža Mure, je to podjetje v krizi, saj nev more zapolniti svojih proizvodnih zmogljivosti. Če se Escada ne bi odločila za odprtje podjetja v Gornji Radgoni, bi Mura sedanji obrat v tem kraju morala zapreti. Sedaj je v tem obratu kakšnih 480 zaposlenih. Tisti, ki ne bodo prešli v Escado, naj bi po novem delali v Murski Soboti ali Ljutomeru. Ker je ta obrat že dosedaj 70 odstotkov zmogljivosti namenil naročilom Escade, prehod v novo firmo za večino zaposlenih ne bo težak. Na naše vprašanje, kako so potekali pogovori s sindikatom in kako izbirajo delavce ter kaj jim bodo ponudili, je Hiemer dejal, da so bili pogovori s sindikatom zelo pozitivni. Delavce, ki bodo prešli v Escado, so izbirali le na podlagi posameznikovih veščin, znanja in formalne izobrazbe. Plače in druge pravice naj bi bile enake, kot so sedaj. Če pa bodo delavci dosegali boljše rezultate, lahko iz tega naslova računajo še na kaj več. Odločitve za Gornjo Radgono niso sprejeli zaradi cene dela, ki je sicer nižja kot v Nemčiji, vendar občutno višja kot na Madžarskem, v Hrvaški in Romuniji. Borut Meh je še dodal, da delovna sila v Muri ni poceni in da zato podjetje za tuje partnerje izdeluje večinoma izdelke višjih cenovnih razredov. Predsednik Stupisa v Muri Jože Tiirkl nam je povedal, da se predstavniki Escade prav v teh dneh posamično pogovarjajo z delavci v Gornji Radgoni. Seznama tistih, ki jih bo Escada prevzela, torej še ni.Tako tudi ni seznama tistih, ki se bodo po novem vozili na delo v Mursko Soboto oziroma Ljutomer. In kako se ljudje odzivajo na povabila? Tiirkl pravi, da večina razmišlja zlasti o tem, da bi imela čim bolj stabilno zaposlitev in na njej temelječo varnost. Bojazni, da tuji investitor ne bi dobil dovolj usposobljenih delavcev, torej ni. F. K. Delavci Mure čutijo odgovornost do davkoplačevalcev Vlada je prejšnji teden Muri iz Murske Sobote odobrila 10 milijonov evrov državne pomoči v obliki subvencije za prestrukturiranje. ^ura se je najdalj časa upirala krizi, ki je v zadnjem 'fesetletju zdesetkala tekstilna podjetja pri nas. Lani so se pogoji gospodarjenja tako zaostrili, da so korali pripraviti program prestrukturiranja in začeti zuianjševati število zaposlenih. Z državno subvencijo Jože Tiirkl se bo Mura prelevila iz pretežno proizvodnega podjetja v tržno usmerjeno družbo. Mura si bo prizadevala prodajati izdelke z lastno blagovno znamko zlasti v države srednje in vzhodne Evrope. Ob dodelitvi državne pomoči je predsednik uprave dejal, da je vlada s svojo odločitvijo pokazala veliko razumevanje za probleme Mure, vse slovenske tekstilne industrije in pomurske regije. Po besedah predsednika Stupisa v Muri JožetaTiirkla je po dodelitvi pomoči med delavci ponovno zavladal optimizem. “Vsi zaposleni v Muri čutimo veliko odgovornost do davkoplačevalcev in države, zato si bomo prizadevali dokazati, da sta bila naša tovarna in naš kolektiv vredna pomoči,” pravi Turki. Po Turklovih besedah vlada v kolektivu optimizem tudi zaradi tega, ker je dela dovolj in ta trenutek skoraj preveč. Zato nekatere skupine delajo tudi pred rednim delovnim časom in po njem, poleg tega pa proizvodnja teče tudi ob sobotah dopoldne in popoldne. “Če bo dela dovolj, ni nobenega razloga, da programa prestrukturiranja ne bi uresničili, saj so delavci pripravljeni maksimalno poprijeti za delo. Delavci veliko pričakujemo tudi od preusmeritve na proizvodnjo izdelkov z lastno blagovno znamko, saj se zavedamo, da je to naša edina perspektiva,” je dejal Tiirkl. Tomaž Kšela Dimitrij Rupel O osnutku ustavne pogodbe Na seji predsedstva ZSSS ta torek je kratek čas sodeloval tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Zbranim je pojasnil vsebino osnutka ustavne pogodbe, ki je po njegovih besedah nekje na tri četrtine poti svojega dokončnega oblikovanja. Odgovoril je tudi na več vprašanj. Besedilo osnutka je bilo predstavljeno dvajsetega junija na vrhu v Solunu. Konvencija je s tem uspešno končala svoje šestnajstmesečno delo, ki je bilo deležno velikega zanimanja pa tudi kritik. Bilo je tudi veliko ugibanj, ali bo zaradi veliko odprtih vprašanj sploh lahko prišlo do kompromisa. Po Ruplovih besedah je tekst ustavne pogodbe jasen. Predstavil je nekaj njenih elementov. Najprej je poudaril, da so se v konvenciji prvič v zgodovini soočili predstavniki nacionalnih parlamentov, vlad, evropskega parlamenta in evropske komisije. Slovenija je bila v delo konvencije vključena enakopravno. V konvenciji se je kazala slika bodoče sestave “evropskega parlamenta”, čeprav so bili prisotni tudi člani vlad. Slovenija je največ dela opravila v skupini šestnajstih držav, tako imenovanih prijateljic komunitarne metode, ki je prijaznejša do manjših in srednjevelikih držav, kajti v njej številke ne igrajo tako odločilne vloge kot v medvladni metodi. Glavna zgodba konvencije in ustavne pogodbe je po Ruplovih besedah ravno razmerje med obema metodama. Ob nastajanju ustavne pogodbe so bile silnice močno nagnjene v korist medvladne metode, sedaj pa se že nagnile k sredini.To so v konvenciji dosegli na različne načine, tudi z omejitvijo vloge predsednika sveta, ki tako ne bo imel svoje administracije - bo le predsedujoči in ne nova institucija. Predlogi bodo po Ruplovih besedah spet na mizi na medvladni konferenci, ki naj bi se začela oktobra ali novembra, ustavna pogodba pa naj bi se podpisovala v vseh prestolnicah aprila ali maja naslednje leto. S socialno problematiko se je v okviru konvencije ukvarjala posebna delovna skupina, v kateri je prevladalo spoznanje, da je to področje ključnega pomena za solidarnost Evropske unije. Njen cilj ne more biti le gospodarska uspešnost, ampak visoka raven socialne varnosti, ki mora temeljiti na solidarnosti med skupinami ljudi, zaposlenimi, invalidi, ostarelimi in socialno izključenimi, je dejal Rupel.Trajnostni razvoj, zaposlitev in raven socialne varnosti morajo biti temeljni cilji v ustavni pogodbi. Njen osnutek upošteva pomen socialnih partnerjev, spoštuje socialni dialog in pri tem upošteva raznolikost nacionalnih sistemov. Rupel je poudaril, da v boju proti socialni izključenosti osnutek ustavne pogodbe priznava načelo participativne demokracije vključenosti in Evro-psko unijo zavezuje k odprtemu, rednemu in preglednemu dialogu s civilno družbo. Tako tudi sindikati pridobivajo možnost sodelovanja in vplivanja na razprave in odločitve. Še posebej pomembno priložnost za uveljavljanje posebnih poklicnih interesov pa pomeni določba o ekonomsko-socialnem odboru, ki ga sestavljajo organizacije delodajalcev, delojemalcev in drugih reprezentativnih organizacij in društev. O vseh vsebinah s socialno tematiko se bodo vsi organi Evropske unije dolžni posvetovati z ekonomsko-socialnim odborom. Listina o temeljnih pravicah sestavlja drugi del ustavne pogodbe.V pogodbo bodo tako vključene pravica do izobraževanja, do svobodne izbire poklica in njegovega opravljanja, pravica do spoštovanja dostojanstva invalidov in starejših oseb, pravica delavcev do obveščenosti v podjetju, do kolektivnih pogajanj, sklepanja socialnih partnerstev in sporazumov ter pravica do stavke. Ta listina vsebuje tudi varstvo delavcev pred nepravičnim odpuščanjem, pravico delavcev do poštenih in primernih pogojev za delo. Vse te pravice pomenijo temeljno vodilo, po katerem se bo morala ravnati zakonodaja, ki jo bo Evropska unija sprejemala. Po Ruplu v Sloveniji z osnutkom ustavne pogodbe lahko živimo, ne moremo pa biti popolnoma zadovoljni. Predlog ustavne pogodbe je po njegovem mnenju dobra podlaga za nadaljnja pogajanja. Različni interesi se v Evropski uniji po Ruplovih besedah z ustavno pogodbo vendarle enotijo. Dušan Semolič je povedal, da so italijanski sindikati dali pobudo, da bi ob razširitvi Evropske unije I. maja prihodnje leto, ker bo ravno na delavski praznik, organizirali ob takrat odpravljeni meji veliko srečanje. Metka Roksandič je ministra vprašala, ali ni ustavna pogodba le začasna in celo premalo vizionarska ter evropska. Miodraga Popoviča, predsednika SDGD.je zanimala enakopravnost jezikov v bodoči Evropski uniji. Doro Hvalica, predsednik Glose, je dejal, da snovalci pogodbe dajejo prednost državljanom pred državami, kar pa po njegovem mnenju lahko vpliva tudi na varovanje kulture in jezika. Bojan Hribar, sekretar sindikata VIR, je ministra vprašal, kako ocenjuje možnost, da bo v ustavni pogodbi upoštevana dovolj velika mera nacionalnih interesov, in kolikšen vpliv in samostojnost bomo še uspeli ohraniti, da se ne bi enostavno stopili. Rupel je dejal, da je tudi sam že slišal kritiko, da je ustavna pogodba uporabna do naslednjega ovinka, čeprav po njegovem mnenju besedilo vsebuje nekaj vizije. Zavedati pa se je treba, da je to besedilo kompromis med tistimi, ki so bili glavni nosilci razprave, kompromis med velikimi in majhnimi, med novimi in starimi, med levico in desnico.Tako je to političen dokument, ki odseva stanje duha v Evropi, takšni kot je danes.V zvezi z evropskimi dimenzijami je dejal, da je v besedilu kar nekaj vprašanj urejenih značilno po evropsko, recimo skupna nacionalna varnostna politika, kjer Evropa ni povsem enotna, zametki posebnih institucij pa vendarle obstajajo. Tudi za kakšno stapljanje v Evropi po njegovem mnenju ne gre. saj poleg državljanov pogodba omenja tudi države. Evropa ni en narod, je le državi podobna organizacija, ki vsebuje narode z vsemi svojimi navadani kulturami in načini življenja, ki jih ni mogoče kar tako preseči in stopiti, kot se je to zgodilo v Ameriki. Tretji del ustavne pogodbe je po Ruplovih besedah nekak povzetek politik za posamezna področja. Ce obstajata volja in interes, da se v debato četrtega julija v Bruslju prenese kakšna pobuda, se to še vedno lahko naredi, prav tako lahko predloge postavljamo še na medvladni konferenci. Na vprašanje o enakopravnosti jezikov je povedal, da je ta na formalnem delu oziroma na manife-stativnih dogodkih zagotovljena in da vsak lahko govori v svojem jeziku, vse pa se sproti prevaja. Vendar so nekateri jeziki na delovni ravni bolj enakopravni od drugih, zlasti to velja za angleščino, večjo veljavo pa imata oziroma jo želita imeti še francoščina in nemščina. Mojca Matoz 91. zasedanje Mednarodne organizacije za delo Sprejeta revidirana konvencija MOD št. 185 o identifikacijskem dokumentu pomorščakov Pd 3. do 19. junija je v Palači narodov v Ženevi *e enaindevetdesetič zasedala konferenca Mednarodne organizacije za delo (MOD), v katero je včlanjenih 176 držav. Njen generalni ^rektor Južnoameričan Huan Somavia je košnje zasedanje ocenil za najbolj uspešno v zadnjih letih. Predstavnikom vlad, deloda-Nskih in sindikalnih organizacij je namreč Uspelo s pogajanji sprejeti za vse tri strani sPrejemljive dokumente. Pogajanja so ostra, P°gajajo se celo o tem, na katerem mestu v ^avku bo postavljena vejica, saj je od tega ahko odvisna njegova vsebina. j^stava tako konference kot tudi izvršnega telesa je tripartitna: v njej so predstavniki vlad in naibolj reprezentativnih nacionalnih sindikalnih 'n delodajalskih organizacij.V preteklih devetih esetletjih so se izoblikovala stroga pravila o Sestavi nacionalnih delegacij. Če v sestavi manjka Pr®dstavnik delodajalcev ali sindikatov, nacionalna elegacija nima glasovalne pravice.Vlada nima z^avice vplivati na odločitev, kdo bo na konferenci st°pal nacionalne delodajalske in sindikalne ^cije. Pokriti pa mora stroške njihove ^enska vlada je sama določila svoje predstavnike s 1 zasedanju konference MOD, predstavnike ' n* partnerjev pa je določil ekonomsko-prejni svet-Slovensko delegacijo so tako sestavljali Belo Sti!vniki v^de Aljaž Gosnar, Nataša prgd^0^’Andraž Zidar in Katja Rihar Bajuk, ter n v^ic' delodajalcev Urška jereb in Slavi Pirš redstavnika sindikatov Dušan Rebolj (Konfederacija Pergam) in Lučka Bohm (ZSSS). Zasedanja se je za nekaj dni udeležil tudi minister za delo Vlado Dimovski. Konferenca je opravila ogromno delo. Sprejela je tudi poročila, ki bodo podlaga za sprejem priporočil in konvencij MOD v naslednjih letih (o razvoju človeškega kapitala, o sistemu varnosti in zdravja pri delu in o kriterijih za priznavanje obstoja delovnega razmerja - pomembno zlasti za urejanje položaja delavcev v neformalnem sektorju). Revidirana je bila konvencija MOD iz leta 1958 o identifikacijskem dokumentu pomorščakov, ki jo je Slovenija ratificirala letošnjega januarja. Nova revidirana konvencija nosi zaporedno številko MOD 185. Konvencija določa, kdo je pomorščak, ki mu država mora izdati identifikacijski dokument, s katerim sme brez vizuma ob postankih ladje v tujih pristaniščih stopiti na kopno. Države, kot so Združene države Amerike, ki se tudi pri pomorščakakih ne želijo odpovedati svojemu sistemu, so se zaobljubile, da bodo izredno poenostavile izdajanje vizumov za pomorščake, ki bodo imeli dokument na podlagi te konvencije MOD. Okrogla miza na konferenci o enakih možnostih žensk, je pokazala, da se mnogo ljudi še vedno ne zaveda, kaj diskriminacija žensk pravzaprav je. Mnoge nacionalne delegacije še vedno nimajo v sestavi niti ene ženske.Toda ženske udeleženke so poskrbele, da so v prav vsaki komisiji konference govorili tudi o ženski dimenziji obravnavanih vprašanj.Tako so mnogi menili, da pri nastajanju letošnje konvencije ni potrebno govoriti o ženskah, saj da so pomorščaki le moški. Napačno: zlasti v potniškem ladijskem prometu je zaposlenih precej žensk.V nekaterih od teh poklicev pa ženske celo prevladujejo. Tudi ženske članice posadk menda imajo pravico po dolgotrajnih plovbah stopiti na obalo. Konferenca MOD je tudi razglasila šest držav kršiteljic konvencij MOD. Razglašanje kršiteljic je eno najbolj kritičnih točk zasedanj. Neuvrščene države, trenutno jim predseduje Malezija, so ogorčeno protestirale, ker so med kršiteljicami skoraj izključno le nerazvite države. Če se to ne bo popravilo, bodo neuvrščene države začele bojkotirati sprejemanje novih konvencij. Predstavnik Indije je še povedal, da bi bilo treba kot kršiteljice razglasiti tudi države, ki kršijo konvencije, ki jih sicer sploh še niso ratificirale. V današnjem svetu so po njegovem mnenju vse države dolžne spoštovati določila vseh konvencij MOD. Pri tem je posebej navedel Združene države Amerike, ki so do zdaj ratificirale le 6,5 odstotka konvencij MOD.To je poceni metoda izmikanja mednarodnim obveznostim. Konferenca je razglasila naslednjih šest kršiteljic mednarodnih konvencij MOD: • Mjanmar (bivša Burma), Belorusija in Kamerun kršijo konvencijo št. 87 o svobodi združevanja in pravici do organiziranja (Belorusija in Mjanmar sta že več let zapored na listi kršiteljic). • Libijska arabska džamahirija krši konvencijo št. 118 o enakosti obravnavanja v sistemu socialne varnosti. • Mavretanija krši konvencijo MOD št. 29 o prisilnem delu. • Zimbabve krši konvencijo MOD št 98 o pravici do organiziranja in kolektivnega pogajanja. Z velikim navdušenjem je bilo potrjeno poročilo generalnega direktorja MOD Huana Somavie o izkoreninjenju revščine z zaposlovanjem. Po njegovih besedah mora kar 1,2 milijarde ljudi danes živeti z manj kot enim ameriškim dolarjem na dan. Konferenca je Somavii podaljšala mandat še za štiri leta. Generalni sekretar je sprožil tudi svetovno kampanjo Socialna varnost za vse. Z njo želi svet opozoriti, da je le 20 odstotkov svetovnega prebivalstva v celoti vključenega v nacionalne sisteme socialne varnosti. Kar polovica svetovnega prebivalstva pa sploh ni vključena v nobeno obliko nacionalnega sistema socialne varnosti. Cilj svetovne kampanje je opozoriti na ta dejstva in spodbuditi vlade, delodajalce in sindikate, naj razmere izboljšajo. Lučka Bohm Palača narodov v Ženevi je bila oblepljena s plakatom, ki je opozarjal, da je bilo v letu 2002 v Kolumbiji ubitih 184 sindikalistov. Na plakatu so natisnjena njihova imena in datumi ubojev. Predstavnik kolumbijskih sindikatov je na plenarnem zasedanju konference povedal, da je bilo v tej državi do junija letos ubitih še nadaljnjih 32 sindikalistov. Med njimi je bilo zlasti mnogo učiteljev. Kolumbijska vlada očitno meni, da so sindikalisti subverzivni element in jih ne ščiti. MOD se bo takoj povezala s kolumbijsko vlado, da bi ubijanje zaustavila. Spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja Referenčna zdravila - kaj je to? Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je 2. julija sprejela spremembe in dopolnitve pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in uvedla povsem novi sistem referenčnih zdravil. Odločitev skupščine je pogumna, saj so spremembo pred sejo mnogi razumeli kot korak v ostro socialno razlikovanje. Številni sindikalisti v sestavi skupščine ZZZS so nameravali glasovati proti predlaganim spremembam. Toda pojasnila in zagotovila strokovnjakov ZZZS, državnega sekretarja za zdravje in predstavnice Lekarniške zbornice so jih prepričala. Od I. novembra dalje bo zato v Sloveniji za generična zdravila začel veljati sistem referenčnih zdravil. Cene zdravil so visoke. Znano je, da imajo tovarne zdravil največje dobičke. Ljudje previsokih cen zdravil ne občutimo, saj jih namesto nas večino poravna zdravstveno zavarovanje. Toda primanjkljaj v zdravstveni blagajni, ki je konec leta 2002 znašal še 8,769 milijarde tolarjev, je konec junija letos narasel že na 16,450 milijarde.V prvi polovici letošnjega leta je ZZZS za zdravila izdal nominalno 11,3 in realno kar pet odstotkov več denarja kot v istem lanskem obdobju. Cene zdravil naraščajo bistveno hitreje od inflacije, saj doslej ni bilo resnih ukrepov, ki bi tovarne zdravil prisilili, da določajo bolj realne cene. Sistem referenčnih zdravil, ki bo novembra 2003 uveden v Sloveniji, poznajo v številnih državah Evropske unije. Izkušnje v zvezi z njimi je ZZZS iskala zlasti v Nemčiji. Zdravila v Sloveniji so bila namreč doslej pogosto celo dražja kot v Nemčiji in Franciji! Gre za preverjen način za obvladovanje rasti cen zdravil, saj sili proizvajalce zdravil, da določajo bolj konkurenčne cene. Referenčna zdravila bodo določena samo za približno petino zdravil na slovenskem trgu - in to zgolj za generična. Generična zdravila so zdravila različnih proizvajalcev, ki so res popolnoma enaka. Enaka so tako po zdravilnih učinkovinah kot tudi po pakiranju. Znano je, da so originalna zdravila bistveno dražja od njim povsem enakih generičnih. Originalno zdravilo, ki ga na novo razvije ena od tovarn zdravil, je zaščiteno 6 do 10 let.V tem času sme proizvajalec naviti ceno zdravila, saj nima konkurence. Po tem obdobju pa isto zdravilo smejo začeti izdelovati tudi druge tovarne.Ta generična zdravila so torej povsem enaka originalnemu - le cena je bistveno nižja. Primer iz slovenske prakse, ki ga je na seji predstavil generalni direktor ZZZS: na slovenskem trgu sta dve zdravili za zmanjševanje holesterola. Za obe je lani ZZZS plačal skupaj 4 milijarde tolarjev. Ena sama tableta originalnega zdravila je za 50 tolarjev dražja od povsem enakega generičnega zdravila.Toda slovenski zdravniki, ki so lani predpisali skoraj 200.000 škatlic obeh zdravil, so v 70 odstotkov primerov predpisali dražjega. Čeprav je cenejši popolnoma enak dražjemu. Kako bo torej po novembru deloval sistem referenčnih zdravil? Urad za zdravila pri Ministrstvu za zdravje bo določil skupine generičnih zdravil, med katerimi se bo po kriterijih, ki jih je istočasno sprejela skupščina ZZZS, izbralo referenčno zdravilo. Izbiralo se bo izključno med zdravili, ki jih lekarne dejansko imajo na zalogi. Zdravnik bo na recept smel napisati katerokoli zdravilo, ki je v ustrezni skupini generičnih zdravil. Lekarnarja pa pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja pooblaščajo, da namesto zdravila na receptu izda referenčno zdravilo, ki je povsem enakovredno, a cenejše. Kdor bo želel, bo namesto referenčnega zdravila smel zahtevati zdravilo, ki mu ga je zdravnik dejansko predpisal. Doplačati pa bo moral razliko v ceni. In prav zaradi tega so nekateri menili, da bodo referenčna zdravila peljala v socialno razlikovanje. Bogati si bodo namreč lažje privoščili doplačila. Predstavnica Lekarniške zbornice je podprla sistem referenčnih zdravil. Povedala je, da so na slovenskem trgu izključno le kakovostna, varna in učinkovita zdravila. Farmacevti vedo, katera zdravila so povsem enaka - le cena je različna. Opozorila pa je, da lekarne potrebujejo čas, da prilagodijo računalniški sistem na blagajnah. Do novembra ga bo dovolj. Indeksi rasti cen v Sloveniji v obdobju januar - december: Leto Cene življenjskih potrebščin Rast cen zdravil Indeks rasti cen zdravil je višji v % 2000 108,9 115,9 + 78% 2001 107,0 108,6 + 23% 2002 107,2 104,3 + 67% jan-jun 2003 103,5 105,9 + 68% Vir: Statistični urad RS Toda pravila imajo vgrajeno pomembno varovalko. Zdravnik lahko na receptu označi, da lekarnar ne sme zamenjati zdravila, ki je zapisano na receptu. To sme zdravnik storiti, če meni, da zaradi kakršnega koli razloga pacient bolje prenaša drugo zdravilo kot referenčno.V tem primeru bolniku ni potrebno ničesar doplačati. ZZZS pričakuje, da bo približno 20 odstotkov receptov takšnih, na katerih bo zdravnik prepovedal zamenjavo zdravila za referenčno. Da nekateri zdravniki sploh ne razmišljajo o cenah zdravil, pove tudi naslednji podatek: rekorderjem med slovenskimi zdravniki uspe na leto napisati za 200 milijonov tolarjev receptov.Torej približno za milijon na delovni dan! Sistem referenčnih zdravil torej res ni zamišljen kot ukrep za socialno razlikovanje.Vsakdo bo namreč tudi poslej dobil zdravilo, ki ga nujno potrebuje. Toda izkušnje iz tujine kažejo, da sistem referenčnih zdravil sili tovarne, da nehajo izsiljevati nerealno visoke cene. ZZZS je že pred sejo skupščine ZZZS zaznal nov odnos proizvajalcev zdravil. Lučka Bohm Še to: nekateri člani skupščine ZZZS niso bili zadovoljni, da sprejeti sistem referenčnih zdravil lahko vpliva le na cene 20 odstotkov zdravil, ki so generična. Zahtevali so, naj se podoben sistem sprejme tudi za preostalih 80 odstotkov zdravil. Nekoč v prihodnosti bo morda Slovenija sprejela tudi referenčne cene za zdravila, ki niso popolnoma enaka, a imajo primerljive terapevtske učinke.Toda za to je danes še prezgodaj. . 'v. * Da bi besede ••• Nasprotniki predloga zakona o spremembah zakona o trgovini se strinjajo s prizadevanji za višje plače in boljše delovne razmere zaposlenih v trgovini, pa tudi tistimi, ki želijo, da bi bile maše ob nedeljah boljše obiskane. Nič od tega pa ne bo mogoče doseči s predlaganim zakonom. (Blaž Kavčič, poslanec LDS. v razpravi na seji državnozborskega odbora za gospodarstvo 26. junija 2003) Zbiranje podpisov kljub hudi vročini potekalo nemoteno Velika solidarnost s trgovkami ^niinulih dneh so Svobodni sindikati pred upravnimi enotami povsod po Sloveniji zbirali podpise za razpis zakonodajnega referenduma o obratovalnem času trgovin. Kako se na vabilo za podpis obrazca podpore odzivajo mimoidoči, smo preverili na nekaj stojnicah. Z uslužbenko v območni organizaciji ZSSS za Podravje Alenko Rožman sva se pred upravno enoto v Mariboru z nekaterimi zapletla v pogovor. "Ali vas lahko prosim za podpis' Zagotovo se ne strinjate s tem, da morajo trgovke ob nedeljah in Paznikih delati,” je Alenka ogovorila starejšega knieta iz Kungote pri Mariboru, ki je prišel s snaho na občino registrirat avtomobil. “Sramota, da morajo ženske delati ob nedeljah. Ženske so rojene za to, da so z otroki in družino, zato naj bodo ob nedeljah doma,” je odvrnil možakar in takoj začel izpolnjevati Ponujeni formular. Brez besed je enako storila tudi niegova snaha. Alenka je takoj zatem zaprosila za podpis starejšo gospo. “Seveda bom podpisala, saj je popolnoma Smiselno, da so vse trgovine odprte tudi ob nedeljah. Kdor ima namen kaj kupiti, lahko to mirno ['zredi čez teden.” Podtem je k stojnici že stopila mlajša mamica z dvema otrokoma in prosila za formular. “Tudi sama “orn iz solidarnosti do trgovk, ki so hkrati matere [[[ žene, dala svoj podpis za referendum,” je dejala. ^edtem ko je gručica žensk pri stojnici klepetala 0 Pežavah, ki jih nedeljsko delo prinaša materam, Se ie s kolesom kar po pločniku pripeljal moški zrelih let Kaj se tu dogaja' O čem govorite'” je veselo P°vprašal. “Zbiramo podpise proti nedeljskemu delu trgovk,” je pojasnila Alenka. “Ženske je treba '^eti rad in biti solidaren z njimi,” je dejal smeje in Se l°til izpolnjevanja formularja. Ob tem je povedal ekai šal o odnosih med moškimi in ženskami, ki O10 se jim vsi nasmejali. °bro voljo je prekinil upokojenec, ki je Alenko Orno zavrnil: “Ni govora, da bi dal podpis za Softev nedeljskega dela. Sam sem moral delati ob ^1°^ in nedeljah vse življenje, zato sem bil tako odtujil”'3 Z c*ri™0'tksta se m' otro'a popolnoma Alenl