gospodarske, obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemaDe po posti pa za celo leto 4 gold. 60 krM ; 4 gold pol leta 2 gold za četrt pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt 1 gold. 30 kr 1 gold posilj Ljubljani v sredo 8. maja 1872. O b s e g : Kratek prevđarek koristi milih tičkov. Hitro pokončavanje gosenic delstva. (Dalje.) Slovensko slovstvo Mnogovrstne novice. Dopisi. Dvanajst glavnih pravil umnega polje- Novičar. Gospodarske stvari Kratek prevđarek koristi milih tickov. tvojemu đrevju, ako se tvoj srboriti sinko z vničenjem tičjih gnjezd ali s tem kratkočasi, da tičke iz gnjezda na dom nosi in mori: Dandanes se res skrbi, ne samo za ob držanje, temuč je eno vredr m t* v • 1CJ gnjezd prevdarjaj in računaj , koliko tvoje kmetijst tudi za množenje vsestransko koristnih milih tičkov. Postava, kojo je o tej zadevi naredil deželni zbor kranjski, je na vse strani hvale vredna. A vendar ne more ta postava imeti zdatne koristi, dokler ona na j užnih želah , na pr. na Primorskem, v Italiji Prav sam si tedaj leto za letom neizmerno škodo delaš, in namesti da preklinjaš gosenice, preklinjati bi moral svojo zanikernost, da ti tvoji otroci morijo tiče najveće dobrotnice vrtom! J. Zelen. na Gr- škem itd. ne obveljá, kajti gotovo je, čem več teh ži-valic na Slovenskem ohranimo, tem več jih v omenjenih deželah polovijo in.podušé. V onih krajih vse: mlado in staro, moško in žensko v zimi Hitro pokončavanje gosenic. na tisoče in tisoče teh živalic se ondi pojé Pri nas je vse sadno drevje lepo zeleno brez go-po teh živalicah preži, senic, po drugih okolicah pa je nago s snedenim perjem. Tedaj vsa Kako to? Jaz in učitelj sva šolarje silila da naša postavna bramba, ako še tako strogo spolnovana, tul je lovili in plačevala za 20 vjetih metuljev ostane brez zaželenega uspeha za nas, temveč najveći Nanosili so jih nama čez 8000, in s tem je cela fara so me-kraj c. dobiček dobivajo gori omenjene dežele, namreč za svoje sladkosnedne golžeme, ktere jim mi skrbno polnimo. 3 om c resena y go kaj malega se jih zapazi. In stroški za Prevdarimo, koliko da kmetij stvu eno tičje to veliko dobroto niso presegli veliko čez gold. Pa gnjezdo veljá. e tvoj sinko, dragi deželán, se s tem kratkočasi, u ' "b" « — ------------7 da eno gnjezdo kosov, penic, srakoperjev ali drugih zopet letos hoćemo to storiti, otroci jih lovijo in jim glave potrgajo, s tem pa je veliko 100 gold, škode obvarovane. v naši fari Predragi župani! Priporočam tudi vam to! Skrbite tičkov razkopá in vnici; ali če že izurjene tičke tebi in združite se z učitelji, naročite šolarjem in drugim otrokom, da jih lovijo in vam nosijo, vsaj so stroški celó majhni, dobiček pa neizmerno velik! na dom nosi, bodi-si da v vsakem gnjezdiču so po štíří y da vsak mlad jajčica ali četvero tičkov, znano je tiček še v gnjezdu bivajoč posredno do 50 gosenic ali kakovega druzega mrčesa za živež potřebuje, kar mu ga njegovi stariši iz bližave donašajo, tedaj potre- Na Kokrici poleg Kranj a. Andrej Net. buje vsako takovo gnjezdo po 200 mrčesev na dan. Ta živež traja od do tednov, pa če traja tudi 30 dni, pojedó gosenic tički enega samega gnjezda 6000 Vsaka gosenica potřebuje pa za vsaki dan svojo gotovo hrano, bodi-si v perji ali cvetji Recimo, da po- třebuje ena sama gosenica, predno se do dobrega nažré to je, da se v mešiček zavije, y 30 dni časa, in če dan vsaki eno cvetje požre, je tedaj ena 30 hru Šek ali Dvanajst glavnih pravil umnega poljeđelstva. Spisal Franjo Kuralt. (Dalje.) VI. Za seme naj se najboljše in najlepše zrnje jemlje. Vsak umen živinorejec vé, da samo onda bo dobro živmo priredil, ako ima za pleme dobre in zdrave ro-jabelk, češpelj^itd. požrla. Koliko da pa 6000 go- ditelje. Stari pregovor, da jabelko nikdar daleč od dre- senic v 30 dneh požró, je strašno slišati: namreč 180.000 takih cvetov! vesa ne pade y se tudi tukaj jako vresničuje. Ako so Dragi deželan! da bi bil tvoj leni sinko tičje gnjezdo vredna in pridelek bo slab. pri živini roditelji pokveke, tudi mladina ne bo dosti na miru pustil, tebi in tvojim sosedom bi 180.000 jabelk, hrušek ali druzega sadja ali vsaj polovico tega priva-roval. ne Ravno tako je pri poljedelstvu. Zemlja brez semena , in ravno tako tudi seme brez zemlje nič. dá nic Slabo nezrelo seme vsej ano v slabo, neobdelano zemljo Ce pa ena gosenica, kakor se jej večkrat poljubi, gotovo ne bo dobrega in obilnega pridelka dalo. Dru- namesti 1 cveta 10 do 20 ali 25 ali celó 30 sadnih cve- gače bo pa žetev, ako se dobro in zrelo seme v dobro tov požré ali vniči y in če še ostalo cvetje, ktero je svoj obděláno zemljo vseje, gotovo dobra in obilna y trud se ker naravni živež zarad tega zgubilo, perje na drevji požrle, omaga in se posuši in so gosenice vse bo dobro izplačal. j^vo-lj v^ xia» uicvji uvj/jIIC, Umaga iu oo uvouax xjul odpade, t «ûuu ^ou » ^/vij v-vi^iv/cv j\j 'j^i potem prevdarjaj, predragi sosed, kolika zguba je kakošno pa mora biti semensko zrnje? Važno za vsakega poljedelca je dakle vprašanje : % 348 Biti mora popolnoma razcvelo in zrelo biti selej v dobro mlj vsejati; sejano v slabo •fiw »uvi m ^ v u 1 u u 111 m 1 v v^ jl ali ù i 1 u j uxh v ov^a^j iv ¥ uuu1u ZJKjLULJKf v o çj c* bjl , o oj dllu v oloil mora čisto in imeti mora moč kal pognati. Od teh rastline kasneje zaostanejo, kernimajo potrebneg mlj živeža. lastnosti odvisna je tudi bogata žetev. Seme mora biti popolnoma zrelo, nespametno , ako se samo na pol zrelo zrnje za seme Jako Je Kakor je živinorejcu treba od časa do časa ponav ljati rod z žlahnej krvj ? da si zopet more dobro ži- rabi, ker takega semena se mnogo več potroši ; manj pridela. m mnogo vino izrediti, ravno tako potrebno je tudi poljedelcu, da si iz druzega kraja najboljše in najčistejše seme pre- skrbi f ako Dobro je tedaj, ako se za semensko zrnje nap ra vij o opazi, da doseđanje seme nima več tistih dobrih lastnosti, kakor jih je popred imelo. Primerjati taka semenišČa, kjer se v dobro obděláno zemljo naj- pa mora popred podnebje in lastnost boljša semena bolj na redko vsejejo, prav dobro obde-ljujejo in hranijo. Pustiti se mora, da take rastline po- 11 mtmm seme rastlo, s podnebjem in zemlj /ou z^mlj J kamor ga bo polnoma dozoré, in paziti je, da se zrnje na njivi ali Kakor j kjer je jal ? da se za setev dobro in zdravo seme vzame, prav v žitnici z drugim ne pomeša. Takega zrnja, ktero je času seje tako važno je tudi, da se ob pravem dobro in zrelo j pa slabega in nezrelega. se za tretji del manj porabi, kakor Kedaj naj se ej e ? Cas setve je najbolj od od rastline, zatoraj se seje ali z go daj ali p Seme mora biti čisto. Kdor plevel seje, ta bo Nektere rastline potřebujejo več časa za svojo rast, drug tudi plevel žel. Poljedelec mora seme kolikor najbolj zopet manj tudi IUU1 JJX\_/ V ÍLÍV--X. X. \J XJ V/ VA X vy XXX \J X CM QV>i_AX\_/ ft.uuq.vl Xl.atJkJ\JiJ XXX ci 1.1 J , iuu1 nektCFO obciltlj U 1x11 CXiíi V Cil 1\.U IJUij mogoče očistiti. Da se pa seme ne pomeša s plevelnim kakor druge. Na vse to je treba pri set vi obzir vzeti mi veliko bolj ; zrnom, zatoraj naj se plevél pokončá že med njegovo rastj o ? ? obče naj se takrat seje, kedar zemlj predno dozori. Takrat je že prepozno, kedar ne premokra, kedar je čista plevela zrno od plevela odpada in se zopet na novo zaseje Seme mora biti kalj ivo. Kedar se žito ali oranj V ze malo posedla ? in da presuha se je po Ravno tako ima tudi k pri setvi velik kako drugo zrnje za seme kupuje, paziti se mora po- Rastline vsejane pri vlažném in gorkem zraku so veči-sebno na to lastnost. Zrnje brez te lastnosti ni nikakor del boljše in krepkeje, kakor pa take, ki se pri mrzlem za seme. Prepriča se tega lahko pri oljnatih zrnih na suhem in vetrovem zraku sej ejo. Seme počne tudi ta-le način: Dene naj se nekoliko zrn v plehnato žlico pred kaliti in rastline bolj m nekaj časa nad ognjem drži. Zrno rastejo, ako se JVAVXXULC*LV/ iJiiUV J^lVVA MUllltl XXX X OLO 1/llllV^ Kf \J X J V,/ 1 CCQ LV^J \J y CÀJ BlKJ OU S GJ G y XV^ULC^L ktero ima moč je zrak pri solnčnem vzhodu jako z vodenim parom na- ke ar j kal poganjati, bo kmalu počelo pokati in iz žlice ska- polnjen. Dobro je tudi, zvečer sejati 1 . • 1 V 1 1 1 i • J Vf v il v 1 • i . • i • 1 » -1 ; kati, dočim bo zrno, ktero nima te moči, črno postalo noc pokrito pustiti da ? m seme cez rosa XV Ct LI, VIUUXXXX KJ VJ CJL JLLKJ , ftlVlU XIX XXX C« fcU lUULíl , VI 11U |JUi3lOilU 11UV jJUOblbl^ UCtl XUOCV lidi" II J pade ^ in se v žlici samo vrtělo. Čem vec je takega zrnja v pa naj se zarano pokrije. Ako je pa noč mrzla j utro se žlici, tem slabeje Je tako zrnje za seme. semena se pa spoznajo, ako se nekoliko zrn tako na škodlj Močnata ne smé seme nepokrito pustiti > kajt uvv xxxxziic* , og to bilo bi jako platneno cunjico položi, da se zrno zrna ne dotikuje. Cunjica s semenom dene se potem v posodo, napolnjeno Setev odvisna je tudi od podnebja in lastnost mlj Za m vuiijiv/« o ovtuLruuiu vxv/iiv ov jjutuin v jjvowuxv/, iia^uiiijviiu a v aaaaj vj. u ti i XXX XX-vj setev je zmirom bolj ^ , CVXW j s toplo vodo, in se tako na gorkem 24 do 48 ur stati bolj zgodnja, posebno ako je mrzlo podnebje in zemlj ako Je pusti, da se zrnje napnè. Položí se potem cunjica s se- mo m enom v lonec z zemljo napolnjen í na gorko postavi. Cez ali kjer se zalije m zimo močnej Take zgodaj sejane rastline postane jo Še pred m lonca, in vidělo se bo, dni vzame se zopet iz Kjer je pa toplo krepkeje, ter laglej e zimo prenašajo vec ga je pognalo, tem boljše koliko zrnja je pognalo. Cem podnebje, zemlja mastna in rahla, ni bo dobro, ako se prerano seje, ker rastline pred zimo pre za seme. tega Kaljivost je odvisna tudi od starosti zrnja ) m ? shrambi kako da je bilo shranjeno. obče oljnata semena do leta ; od dobri do zgubijo, ako glo zrastejo, ter potem v jesenski mokro ti lahko pn zgnjijejo m pozimi zmrznejo. Jara setev naj se pa ravná po zemeljski mokroti močnata pa ako se leta kaljivno moč obdržé. Naj lože jo pa se mokra, ali pa na mokrih ali na prevročih mestih spravljaj o, zraven pa še nikdar ne premešajo raje in gorkoti. Tudi pri tej setvi je bolje, malo pred seje, kakor pa kasneje, da imajo mlade rastline še potrebno mokroto, in da že nekoliko odrastejo XXJJLVy V/ Ul. 1IU 1JUV/1\1UIU j 1U ^C* HU 111\.V WU1 aOtUJUj predno poletinska vročina pritisne. Kasneje naj se samo Ako je ta moč že oslabela, oživi se nekoliko s take rastline sejejo, kterim bi spomladanski mraz lahko tem, da se ž njo zrnje poškropi. malo časa v klorovi vodi namaka, ali škodoval. Pri zgodnji setvi je tudi manj semena treba, kakor Poleg vsega tega biti mora seme tudi težko (jek- pri požni, ker se rastline boljše in hitrejše razraščajo. leno) in svetio. Tudi na te lastnosti se mora pri ku- Način setve je dvojen. Seje se ali z roko ali povanji semena paziti. z mašino. Seme pred setvijo namakati, ni zmirom koristno mar vec je v ' velikokrat se škodljivo, in to posebno takrat ? ) roko Skoraj tretji del semena je več potreba ako se z seje ? bxv^bjx uui ov/iiivu» j vv Y LU jjutxuucfc, «au ou xi ker mnogo zrnja nepokritega ostane, ter ga kedar se tako zrnje v prav suho zemljo vseje, ali pa, ako ptice pojedó; mnogo ga pa tako globoko v zemljo pride, mašino sejano seme vse enako suša nastane, da seme od po setvi velika dalje kaliti, ter se potem popolnoma posusi suse ne more N a m a k a j o na j casa v plevel se samo taka semena, ktera dolgo zemlji ležé, predno počnejo kaliti, sicer jih lahko zamori. da ne more kaliti, globoko v zemljo pride, se vse lahko pokrije, in tako enakomerno kali, raste in zori. Z mašino sejano seme Je tudi enakomerno razdeljeno, da ni zdaj vse na kupu y Ako se je bati priliko 7 j kakor, na vim vitrijolom), da ne postane sentjava. zdaj zopet prav redko vsejano ; vsaka rastlina ima svoje da je seme bolno, naj se zaluži, mesto razprostirati si korenin in se razraščati. Pri taki kar ™ ^--J ---------- — J^v,^---- KJ Mm —- • pšenica s kuprenim vitrijolom (pla- setvi se tudi zemlja boljše in lagleje obdeluje > Seme se tudi lahko o cukr á, in to naredi tako mnogo k rastlinski rasti pripomore se da tem gnoji , JU«* jjuhivu, v ^ v au u. , xvctij ci\u , koščeni moki itd. povalja in zopet posuši. Rastline takega semena postanejo že od početka globoko da naj se seje. Akoravno se ne more na svoje rasti močna in krepka, kajti mlade korenine precej tanko odgovoriti, vendar pa v obče veljá pravilo to iq Hp ■ f seme z gosto kuhanim limom poškropi na priliko lAXXCvXXXXXA 111UU111 jJUOftlU^/lj XXX V £JU , v gvanu, kurjeku, golobjeku Po nekterih krajih, posebno po Ogerskem so se in v zmle- te mašine že jako razširile; vsak gospodar priznava v njihovo dobroto in korist. Pri umnem poljedelstvu paziti se mora tudi, kako potrebni živež dobijo. Vendar se pa mora tako seme da se tako globoko seje, da seme dobi potrebno gor 149 - koto in mokroto, da more kaliti in da rastline morejo precej potrebni živež dobiti. Iz tega sledi, da je globočina setve odvisna od topline in mokrotě, kakoršne rastlina potřebuje; vendar se ne sme nikdar preglo-boko sejati, ker se lahko zgodi, da zrnje ne more kaliti, ali pa prav slabo; potem je tudi rastlina in pridelek slab. Tudi preplitvo sejati ni dobro, ker se pri ugod-nem vremenu rastline prehitro razrašcajo, pri suši pa zopet lahko kal zaostane. V obče naj se tem globokeje seje, čem veče je seme, čem bolj trdna je njegova lupina, čem bolj rahla in suha je zemlja, in Čem topleje in bolj suho je podnebje in vreme. Seje naj se tem plitveje, čem manjše je seme, čem bolj je zemlja vlačna in čem mokrejši je podnebje in veter. Zatoraj razločujemo globoko, sred nj o in plitvo setev. Setev je globoka, ako se seme 3 do 4 palce globoko vseje. Ta setev je posebno za socivje. Srednja setev je, kedar se seme poldrugi do pol-tretji palec na debelo z zemljo pokrije. Ta setev je posebno za žitna semena. Plit va setev pa je, ako se seme samo pol palca globoko vseje, na pr. detelja, mak itd. Nikdar toraj se ne sme v vsako zemljo in vsako seme enako globoko sejati, ker to je velika napaka pri poljedelstvu. Slovensko slovstvo. * Literatura vojaška v slovenskem jeziku se dosehmal ni mogla ponašati ne z eno knjižico, čeravno, kakor smo lani v našem listu dokazali, bil bi našim slovenskim vojakom poduk v maternem jeziku krvavo potreben. Zdaj pa nam je iz Celovca prišla prva knjiga te vrste, ki jo je na svetio dal gosp. Andrej Kom el, c. kr. nadporočnik (oberlaj tenant) pri 7. peŠ-polku baron Maroičičevem v Celovcu, pod naslovom : „Poljna (vojna) služba, raztreseni red, nova puska, s 4 podobami". Dodan je tej knjižici tudi (in to je prav dobra misel) slovensko-nemški in nemško-slo-venski slovarček (besednjak), da se ustanovi terminologija v vojaštvu manj navadnih besed. — Knjižica uči vedênje vojaka na bojiš Ču po najnovejših pravilih, ki veljajo v naši cesarski armadi. Pisatelj pa razklada vse v tako lahko umevnem jeziku v kratkih perijodah, da smo porok vsacemu vojaku, ki jo bode bral, da bode od konca do kraja vse dobro razumel. Se nas, ki nismo vojaki, je zanimivala knjižica, ki nam kaže pravo podobo vojske. Radostni čestitamo tedaj gospodu pisatelju, da je sreČno premagal mnoge ovire, ki se stavijo prvému takému podvzetju na pot, in da je tako lepo rešil svoj nalog, hrabrim našim sinovom vojaškega stanů na korist. Kar se tiče i m e n o s 1 o v j a, imeli bi radi sem ter tje v drugem natisu kakošno besedo drugače izraženo; al to je le malenkost, o kteri govorimo na drugem mestu ; v obče povdarjamo tudi tu svoje mnenje : naj na prid ložeje razumljivosti tudi v slovenskem jeziku ostanejo vse tehnične tuje (latinske, francoske, italijanske) besede, kakor so; vsaj jih tudi Nemec rabi; preveč čistiti jezik, ni mu na prid in tudi ni treba. Knjižica v lični obliki s 4 podobami se dobiva v Celovcu pri izdatelju samem po 36krajc., tedaj prav po nizki ceni. Zdaj ko je gosp. Komelj spisal poduk sinom domaćega polka, kako naj se kot dovršeni vojaki obnašajo na bojišču, izrazujemo mu od več strani raz-odeto željo, naj bi se kmalu lotil tudi one knjige, ki je to , kar je abc vojaškim novincem, namreč ,,v a db i n pravilnik" (Abrichtungs - Règlement). Tudi ta nam je silno potrebna, kajti Kdor memogredé sliši pri vojaških prvih vajah, kako sramotno častniki in podčastniki pa-čijo naš lepi slovenski jezik, bode přiznal živo potrebo tacega poduka in dandanes temveč, ko so vojaški službi pod vrženi tudi študentje viših šol, ki so se pravilno izučili slovenski jezik, pa moraj o zdaj slišati, kako se naš materni jezik stra|ansko pači iz nevednostjo nekterih vojaških učenikov. Ce ima cesar pravico tirjati od svojih vojakov pokorščino in zvestobo, ima narod pravico tirjati od svojih sinov vojakov, da mu ne skrunijo jezika njegovega. * Vesuv, ognjenik ali ognjobljuvna gora na Neapo-litanskem, ÍV4 milje od Neapolja, ki je leta 79. po Kristovém rojstvu s svojimi ognjenimi izmeti pokon-čal mesti Herkulanum in Pompeji, pozneje pa večkrat strašno škodo délai okolici bližnji in daljni, je letos ob novem letu spet začel pepel, pesek, žarečo žlindro (lava imenovano), iz sebe metati in s tem pokončavati v okolici bližnje in daljne vasi, ljudi in živino; najhuje pa je bilo zadnje dni preteklega meseca; pa se tudi dozdaj ni še pomiril; kdor je le mogel, je bežal, da ga ni zajela ognjena reka. Ge tudi Neapolj, kakor smo gori rekli, je blizo Vesuva, se je vendar valil 27. aprila tak dim iz Vesuva, da iz Neapolja niso gore videli. To vam je vrelo, bobnelo in grmelo v notranj st vu tega vulkana, dokler se ni žrelo odprlo in iz njega začelo visoko kviško in daleč okrog lete ti, kar se je skuhalo v strašanskem notranj em ognji. Bliskalo se je iz ognje-nika, gromelo strašno in žrjavica (rdeča žlindra) je kakor dež padala blizo do mest Salerna in Skafati-a, ki ste okoli 4 do 5 milj od Vesuva, ki je bil včasih ves od gori doli videti kakor goreča gora. Na več krajih poleg San Sebastiana je ognjena žlindra ležala 3 metre na debelo (to je po naše čez 9 čevljev). Vse je hitelo nesrečnim krajem na pomoč; tudi kralj sam je přišel. Tudi že proti Rezini in Portiči je drla lava; v Torre-del-Grecco je potopila vzhodnje ležeče hiše. — Vesuv, 1650 čevljev visok, je zeló strma gora, da je težko jej do vrha priti, kjer je nekoliko planjave, ki pa je svojo nekdanjo podobo že zeló premenil, ker se mu vedno nova žrela odpirajo; večidel je gola, le sèm ter tjè ob-raščena; na podnožji njenem pa vendar vkljub lavi ra-stejo sadnja drevesa in trta. Samo tukaj raste ono pre-žlahno vino, ki je znano pod imenom „Lacrymae Chris ti" (Solze Kristove). Lava pa, ki jo meče ognjenik iz sebe, je razstoplina rudninska, ki se strdi v tako trd kamen, da ga rabijo za tlak, in se dá tako lepo brusiti, da delajo lepotičje iz njega. — * O konj skem mesu kot ŽiveŽu cloveskem priobčuje prof. Heringov časnik v Stutgartu zanimive zgodovinske crtice. Konjsko meso se je jedio do 8. stoletja; prepo-ved kristijanom, ne jesti konjskega mesá, je bila dana zato, da se ločijo od poganov (ajdov), kakor so se judje ločili od kristijanov, da jim je prepovedano jesti svinjsko meso. Dandanes se ve da ni bilo treba več onega razločka kristijanov in poganov, ker v Evropi je poganstvo konec vzelo (le poslednja leta se spet nekako oživlja v „brezvercih"), zato so začeli ljudje vži-vati konjsko mesó, ki je po krmi konjski gotovo bolj čedno kakor svinjsko. _ tf __ V Kopenhagen-u na Dánskem so leta 1808. od-prli prvo konjsko mesnico; od tega časa koljejo kónj čedalje več; vsak konj ki so ga hoteli zaklati, je do 1. 1870. moral od gosposke popred preiskavan in s posebnim znamenjem markiran biti; od leta 1870. ni te pre- iskave več treba, razen onih konj, kterih mesó se vživa v jetnišnicah. Leta 1853. so povžili v Kopenhagen-u 246 kónj, leta 1869. pa že 1702. Cena konjskemu 150 mesu je bila od 28 šiling Konj do 12 šilingov funt, govejega pa 16 do do 60 nemških tolarj za mesnico so se prodaj ali od 15 oči in tanši sluh. / 4 y! • j 1 v V • 1 • • y • V A 1 vernejih deželá Avstrije. Dandanes ima svet bistrejše Rusija dobro pozná tudi nemški tolar ali po naše Berol gold. 20 kr.) 96 šilingov nejsi račun Avstrij skih Prusakov ) na slučaj 7 dalj- ko bi se jim prvi za misel ne udal. Pa ko bi jih Prusija so prvo konjsko mesnico odprli leta res poslušala, ko bi se res řešila, še ne prebavivši novih 1847. Lakota onega leta je ondašnjim mesnicam dala provincij , pogoltniti češke in slovenske dežele 3000 konj; od leta 1853. do 1868. se je število za mes nice zaklanih kónj od 367 pomnožilo na 4026 kolj ej o tedaj gospodovati tudi na jadranskem morji in strahovati Dardanele, trud njen bil bi nekoliko neudobnejši od XXXUU XV V/ X AJ VJ VV f KJ XAAAXWJLiXX XXCii j JW/XJ V>J V>f JL^S C*X \JL CAi IX UX U y 11 UU. AJLJ UiA WAA Aiuivvilixv aa w u. vw vxx Vj Ui. se konji pod gosposkino kontrolo, plačujejo se tald truda Jasona, ko je prenesel svoje ljudi iz Nauporta v konj šilingov od 18 do 45 tolarj 7 funt mesá veljá okoli 10 Ilirski zaliv, prišlo bi jej nesti svoj vejeni in trgovski Tudi na Dunaji so začeli konj 1854 pod oštro kontrolo; zaklali so jih vsako leto več, tako, đa leta 1869. je zakladnih bilo 1555 flot čez Moskvo tje pod Trst. Ruski narod ni nič manj leta klati trgovski, kakor poljedelski! Rusija je dala Kilu prejti iz slabih rok v močne, da jej bodo vrata odprta tam, kjer bo imel njen prihodnji trgovski flot edini pomen. To je, kar v Berlinu dobro vedó. Avstrijski Prusaki menda ne tako. Kaj tedaj pomeni vpitje po vojski v 1860 Parizu so odprli prve konjske mesnice Od leta 1867. do 1869. so zaklali 2758 konj, ^y m x^^c* ^iw. ^cv, ^v^v^ * » mul (osel in mula spadata tudi pod konjski razpol). Ob Peštu in na Dunaji? Pri tacem položenji homerovskega oslov m casu ojske so v zaklali čez 300 konj seca (ko prvi pol 7 julij leta 1870 371 mesec meseca 7 vsak avgusta me Je vojska začela) 426, oktobra 2.460, vembra meseca pa celo 7446. V začetku mesto Pariz prli vojske, ko no- so smeha je zaslužila tista raca, ki so jo pred nekaj dne vi v „Neue Presse" izlegli ter v podobi telegrama po svetu izpustili, da je namreč prišlo iz Petrograda na Dunaj Pa ne mara da homerovski nekaj serijoznih vprašanj 7 je bilo okoli 100.000 konj v tem smejali so se le njeni očetje, napolnivši si žepe na bir- Na naše birže ni imela ta stvar, ki je Dunaj po mestu, kterih so do novembra meseca zaklali 30.000 in i 1 1 « Al a ^ cm -A 1 A 3V po- žati. ondotnim sporočilom v strah in trepet povalila nika- mesá koršnega upliva. Nek znani Petrograški birževi speku- povžili. Cena zaklanih konj je od 7 do 10 tolarje skočila do 200 in 230 tolarj ev. Ta pregled kaže, da se mnogo konjskega ^^c* —, povžije in da je konjsko meso dobro in zdravo. Vendar pleska v Avstriji, vedjmi i , o«.^ ^ * ^^ ne bode nikdar prišlo do tega, da bi se konjsko meso plačuje 100 rubljeve bilete narodnega posojila („vnu- TTr/iTTn 1 i-v lrnlr/\« taía lr/\^ 1 n J ^ U rr >m r. tt ^ k rrnîawiu\ ir\ r\ lrnnnn 1 Vil K lÛiTT \T Hř CTi 1 TTlAfl • lant, prečitavši trevožni telegram jJLLLy S6 nasmehne: „što za što že?" ter mirno dalje vživalo kakor goveje, ker meso mladih zdravih trenij zájem") po kurzu 154 rubljev. Mož se ni motil kónj bilo bi veliko draže memo govejega, meso od stare kurzi domaćih papirjev na naših biržah ne toliko niso mrhe pa ni nič vredno Dopisi. Gospodje liberaici kterim je začasno izročena sreča Avstrije in njenih na- Rnsije120/8. aprila. pali, ampak dva, tri dni pozneje narodnega posojila ni bilo dobiti izpod 156% r. Iz tacih obstoj utelj ste v je dovolj jasno, da ruski trgovec se čuti državljana trdne države, velikana stojećega ne na jilavih, ampak na zlatih n nogah. (Kon. prih.) rodov, morajo se čutiti hembrane junake ali Bllđanje 4. maja. {Zahvala.) C. k. okraj no glavar-pa so stvo v Postojni je blago volilo, v županijo Budanjsko 1 V/ V1V JULI V/ 1 MJ V KJKS V/ Ml VI ti JLL v/XJLX Ml i^llV J lAULtVlXV LI/11 ^/Ml PJV/ J V/ w JL V/kJ UV/J U1 J V^ MlU/^ V ▼ V1X1V ^ f ^ ^ ^ J V j MU^V morda samo njihovi židovski lakaji lačni kacega „gschaf- poslati v pomoč stradajočim turšice in fižola, skupaj 99 teina" na birži? Tukajšnji časopisi so to zimo večkrat mernikov, kar je bilo nakupljeno iz milodarov donašali prevode zadornih Peštansko-Lojdovih in Dunaj- so blagosrčni dobrotniki za revne Notranjce letošnjo sko-Pressenih člankov. Včasi so se nad njimi samo po- spomlad zložili. Y imenu obdarovanih izrečem očitno smejali, včasi jim dokazovali njihovo neumno zlobo z zahvalo preblagim dobrotnikom, kterim naj Bog povrne „vostočnim voprosom". Kakošno vostočno vprašanje? njihovo djansko ljubezen s časnim in večnim blagrom! Tam, kjer cis- in transliberalci hité polje gnojiti za po- Že dve leti zaporedoma nas je toča hudo zadela; lahko setev svoje gnjile politike in vlasti, ni za Rusijo nika- si toraj preblagi dobrotniki mislijo, da ta pomoč je koršnega vprašanja več. V tem smo dobro prepričani, prišla nam v veliko tolažbo. France Koren, župan Tišti veliki? podrl, ki se ^iitt.1 * , -tv.x oc je Zivui „j. O/iAOivi uaivtab , 00 jo 1/ UUjiliSIVU *J. uiaja« - jju ocui ^u v/j^/x c* v xixxx xxc« ^ww in tega razrušenja je Turčija po vidimomu samo skozi Ko s tanje vic o na Dolenskem. Ker sem v čas- zval Pariški traktat" se je Dolensko maja Bil sem po opravilih na poti komaj čakala. Grško-Bolgarsko vprašanje je Turčijo nikih bral, kako vneti so Kostanjevčanje se ve 7 da mučilo, dokler je ni Ignatjev poduČil, đa Carograški ne brez lzj eme za decembersko ustavo, za razšir- lahko patrijarhat je nepoboljšljiv; Peštanskemu Lojdu vsa nje- janje liberalne omike in liberalnega napredka, gova zoflstika sè zanesljivimi viri vred ni nič pomagala, mislite, da se začudim zeló, ko po mestu ugledam onemu in mu tudi v prihodnje pri podobnih slučajih ne bode, hvalisanemunapredku nasprotna znamenja. Ulice, po da menda ravno za „napre- v tem bi se lahko podučil pri marsikomu, morda tudi kterih popotujem, XVC4//JUJ KJ y \JLCAt XXAUXXVAC* 1WTUU ^^ jjiaw^A^ pri knjazu Božidaru. In pa celó Avstriji kaj hoče dek" prevneti mestjani so na-nje popolnoma pozabili kaž ej 0 7 Rusija? Njej ona želi vse samo dobro namreč da bi kajti po suhi poti do města pripotovavši najdem v mestu LI/U^IJMI è XljVJ V/XX dl JUKjJlI. YOU OaiJLlU UU KJÍ KJ y XI CL XXXX \j\Jy UOf Mi JVC* J LX jJ \J O U U 1 jJvll UU lUUOlCl XT v Iv V J \J 1AAJ.1.X^XV. y r V^IJ au, jati, in ne gledati na potrebe in korist města in soseske, kakor dozdaj nabranih v ljubljanski hranilnici naloženih ne marati za to, da se mestu sramota napravlja, in po- 260 gold., želeti je, da še mnogo njegovih častiteljev Darove prejema odborov bla- Ker Vam že davno bo pominek več veljal svečenemu kraju nečast godi? Recite možje, ki še niste stopi v vrsto daritelj popolnoma zaslepljeni po nemčurskem liberalizmu 7 ali je to napredek? jevčani osrčili in uprli laži-napredku, in se poganjali mislite gajnik gosp. Ferd. Saj Da bi se pač kmalu vrli Koštan- v društvenih naših zadevah poročali nismo ; nikar ne da spimo Nocemo Vam kratiti dražega pro za pravi napredek, ki se dá le na podlagi resnice in stora s popisovanjem veselice, ki so druga drugi enake. pravice doseči! Imeli smo letošnji zimski čas v čitalnici nekoliko prav Mokronogtt 3. maja. (Sleparsk agent.) Kakor hla- dilno olje na skeleče rane so bile besede nekega agenta ki je tukajšnjim revnim posestnikom pridigoval petjem itd Tudi ; 7 da za- stopa neko dunajsko banko, ki posodi denarja, kolikor ga kdo hoče. Ker pa člověk rad verjame, česar moči mičnih zabav z glediščnimi igrami, „Gorenski Sokol" se je nekako oživil in je napravil tri dobro obískovane veselice, pri kterih smo se prepričali da ima nektere prav dobre gledi in pevske si želí přivřelo je veliko ljudi iz okolice, da bi se za hvalevredno prizadevanj Konečno pa moramo danes še posebno omeniti Alojza Račiča, učitelj SJA JU^ÍX y jJX X V X UiU Jtž AJ vi VAX A/J VlVUll^u , vt-.u r~> i. Ki v_/ um/ li » » 1 V/U.UU JJX ÍCiCbW^ V «»"J ÍÍ1WJ «« XI/ W U 1 V «1 j viviuuij l denarje oglasili, in agent, ki je imel brž ko ne raztr- v Smartnem, ki je kot pevovodja pri čitalnicnih bese gane žepe, si jih je precej „zaflikal". Zahteval je nam- dah z dobro ubranim petjem zeló vstregel željam ob-rec od vsacega za pisarijo itd. en goldinar. Če je taka, činstva in nas je dvakrat celó s prav dobro izurjenim da dobi vsak kolikor hoče — si mislim Je grem pa tudi jaz po nekaj tisučev. Ko pridem v sobo, kjer so rekujemo svoje priznanje ženskim zborom raz veselil, kteremu zato še posebno iz Kakor slišimo gospod ljudi „gorjemali", bila je soba polna tacih. „Gospod" so prašali vsacega posebej : koliko poslopij ima in kakošna so ta poslopja (za grunte se ve da niso no- binkoštne praznike ljubljanski pripravnik talnici naši „dobrodelno besedo" za stradaj oč napravijo v ci Do lence m benega prašali), potem pa so dali vsakemu listek in že zdaj zakličemo : Dobro došli Notranjce. Nadjaje se izvrstnega programa jun komur so ga dali, bil je „gospodu" goldinar dolžan. Jaz pogledam listke in vidim, da so začasna potrdila Iđrjje. 16. dne u. m. je tukaj gosp. dr. Jurij neke dunajské zavarovalne banke. Videi sem dalje tudi zavarovalne oglase, s kterimi so se zavarovali vsi za sedem, ki so prišli po denarje, česar pa večina ne vé. — Reč pa je tako-le: Na Dunaji se je osnovala banka, ki garantira za 70 odstotkov hipotekarno vknji-ženih dolgov ali pa posestnikom posestva reši, ki bi imela prodana biti, s tem, da spremeni njih dolgo ve v Dolinar, c. kr. rudarski kirurg v pokoji, v 78. letu svoje starosti umri. Celih 46 let je bil marljiv zdravnik ; slovel pa je posebno zarad velikega botaniškega znan- stva. Spisal je leta 1813. v latinském jeziku knjigo: „Enumeratio plantarum phanerogamicarum in Austria inferiore crescentium". Mnogo botaniških društev vna- da so ga za svojega anuitete (to je, v letna plačila). Denarjev na posodo kakor hranilnice, ne daje. Omenjeni „agent" je slišal menda zvoniti o tej banki in je njene, sicer dobre namene zlo porabil, da je ljudi lože goljufal. Većina teh revežev je denarje na posodo vzela in .sedaj bodo morali še dopláče vati, da bodo zavaro vani, denarjev pa ne njih držav ga je počastila s tem, uda imenovali. Obilo zbirko rastlin je daroval kranj- skemu muzeju. \ ~ \ • ; * ! 1* í! if [I v se bodo tudi zadatje zgubili. Kranj a 1. maja (Kon. prih.) tem bodo dobili. Ker pa ne bodo mogli premije plaćati, državnega zbora po ^m, ^ ^«u, a«,^aa ~ federalisti vseh druzih dežel, tedaj ni političnega razloga Ljubljane. (Državni naši poslanci) gredó menda konec tedna v državni zbor, ki se je včeraj, po prestanku ob veliki noci, zopet začel. Ker so po soglasnem odobrenji narodnega kluba šli v pričujočo sesijo ko so prišli, razen Cehov ; Spominku, ki na pokopališču da ne bi šli zdaj na Dunaj, ko se isto 7 nekoliko našem kaže kraj, kjer počiva neumrli vladar slovenske tednov pretrgano zborovanje zopet nadaljuje. Da bi naši poezije France Prešeren, pridružil se bode letošnjo narodni poslanci politično svojo doslednost prodali jesen spominek pesnika, čegar preroški duh nam Slo- za „kuhano lečo" kake železnice, tega naj si nikakor vencem obeta prihodnosti boljše blagi čas. Zato si je in nikoli ne domišljujejo centralistični ustavoverci! Pre-odbor za Jenkov spominek izbral sledeče vrstice iz „Gori", ki so , razen pesnikovega neumna laž so tedaj vse pisarije „Pressine", da se „nekako kaže", da zarad železnice utegnej o kranjski po- lepe njegove pesmi imena, dne in leta njegovega rojstva iu smrti, vsekane slancipostati Dalmatinci in Črneti!! Celó abotno pa v spominek in se glasé tako-le: ,,Ko jaz v gomili črni bom poeival, I zelen mah poraste nad menoj * Veselih časov srečo bo vžival, Imel bo jasne dneve národ moj". Tolažilen bode ta napis za nas, ki če tudi v je to, kar „Tagblatt" pisari, da zdaj bilo bi nekterih kranjskih voditelj ev, ki so zarad železnice bili pri ministerstvu na Dunaji, pomikanje na ustavoverno klop, že prekazno, kajti po sijajni zmagi vladni na Českem jej je dvetretjinska većina gotova, tedaj kranj- skih glasov ne potřebuje." Take smešnice sepac morejo —- l/UI JUlAt JJkMU y XVJL V/ V-/ VUVil W WAAAAJk ^XIAÍKJV T AAW ^V/Hl UN/ WJ U» Jk U/JUkV WJLUVUJ.X* v v ^ v [ -w — ---- prihodnosti vidimo srečen narod, ko se o slep lj iva mrena prodajati le bedakom, ki ne vedó, da noben „Sloven- na oôéh našim nasprotnikom bode predrla in enakoprav- fiïhrer" ni na Dunaji se dobrikal vladi za železnico. Mi nost iz papirja v življenje stopila. Spominek bo v ve- smo že enkrat rekli in to ostane rečeno za vselej tudi likosti in obliki popolnoma Prešernovemu enak, le da v imenu naših družnikov: kjer so železnice p o t r e b n e, bo Jenkov iz trdnega nabrežinskega kamena. Delo je ondi je dolžnost vladi, da podpira njihovo napravo brez vsega dobička iz domoljubja prevzel dobroznani na korist deželi in državi; ako pa niso potrebne, moralo bi vsako vlado sram biti, da bi jih dajala za premijo političnemu izneverstvu. — (Odbor družbe kmetijske kranjske) je v nedeljo imel svojo mesečno sejo pod predsedstvom gosp. predsednika pl. Wurzbacha in vpričo vladnega zastop-nika gosp. Rotha. Dr. J. Bleiweis je zboru naznanil denarne podpore, ki jih je za letošnje leto po dopisu si. ministerstva kmetijstva od 19. dne u. m. v povzdigo različnih oddelkov kmetijstva přejela iz dr-žavnega zaklada družba naša tako-le: za poljsko statistiko 1000 gold., — za kmetijske mašine 500 gld., — za semena 200 gold., — za laneno seme in druga kupčijska semena 300 gold., — za nakup žlahne g o ve je živine 6000 gold., s tem pogojem, da se ku-pijo biki in zanesljivim gospodarjem dadó za pleme dotične okolice, kakor so se dajali dozdaj, kupijo se pa ob enem tudi žlahne te li ce, te pa po poti dražbe (licitacije) za nizko ceno prodadó (zato se vprihodnje ne bodo več premije delile govedom, ampak ta denar obrnil le za nakupovanje žlahnih bikov in telic in njih razdelitev med kmete), — za ovce in Sufolske preši če 1500 gold., — za svilorejo 200 gold., — za čbelorej o 400 gold., — za obdelovanje družbe-nega vrta na Poljanah 400 gld.; — skupaj po takem 10.500 gold. Pripravljenih je vrh tega proti temu, da odbor ministerstvu stavi dobro podprte predloge, še 1500 gold, za napravo kali za napajanje živine v krajih, kjer vode pomanjkuje, — za trto- in sadje-rejo 500gold., — za umna gnojišča par sto gold., — za napravo vinske in sadjerejske šole v Brš-linu na Dolenskem zagotavlja ministerstvo podpore potem, ko bodo dotične obravnave z deželnim odborom dognane. V podporo gozdarstva je ministerstvo dalo c. kr. gozdarskemu nadzorniku L. Dimicu za letos in posebno za pogozdovanje Krasa v postojnskem okraji 1150 gold, z nalogo, naj on tudi zasliši mnenje družbe kmetijske. Vrtnarskemu društvu v Ljubljani je dalo 500 gold. Svilorej ski družbi v Metliki je ministerstvo dalo podpore za napravo peči, v kteri se morijo svilni kokoni. — Ker ministerstvo že do 15. dne t. m. želi izvedeti predloge odborové, k o 1 i k š n a naj bode denarna podpora za prihodnje leto 1873. in za ktere reči, je bilo sklenjeno, da je príhodnji četrtek zopet seja o tej zadevi in poročilo izročeno podpredsedniku dr. Costi. Dr. J. Bleiweis poroča dalje o panjefvih, ki se bodo brezplačno razdelili učiteljem ljudskih šol in pa čbelorej cem, ki so za-nje prosili. Učiteljev je prosilo 28, druzih čbelorejcev pa 55, skupaj tedaj 83. Ker je denarna zaloga zadostna, da se vsacemu prosilcu dá en panj S u m p e r j e v, eden pa Porentov, in učitelju vsacemu za nakup čbel še 4 gold., zato predlaga: naj se vsem prosilcem dadó novi panjovi, da tako pridejo okoli in okoli okoli po deželi v povzdigo čbelorej e naše. Predlog je bil enoglasno sprej et. Za šolski vrt v Kranji se je učitelju Cebinu dovolilo 40 gold. Poročilo novomeške podružnice sejeobŠirno obravnavalo in se bode po soglasnemu sklepu v smislu obravnave řešilo. Kar se tiče šole kmetijske v Bršlinu bi se bila ta šola v razdelku sadjerejskem in vinorejskem že letos začela, ako bi se bil enoglasni sklep deželnega zbora lanskega in želja družbe kmetijske potrdila; ker pa ministerstvo kmetijstva se ni dalo presiliti o zadevi, ki bode stala na tisoče gld. ne samo za eno leto, temuč tudi za prihodnje čase, zato mu je treba resnega prevdarka o resni stvari. Podružnica vipavska se naprosi, da poroča o gnojnišču gosp. A. Vidriča v Vipavi, ki je zeló hvaljeno. — (Iz deželnega odbora 3. maja.) Tržaški mestni magistrat toži pri c. k. državni sodniji zastopstva primorske, goriške in kranjske dežele, da bi se povrnili tržaškemu mestu iz zakladov teh dežel oskrbo-valni stroški za Primorke, Goričanke in Kranjice, ki so od 1853. leta do konca leta 1864. v Tržaški poro dišni ci nezakonske otroke porodile, in za povračilo stro-škov za kranjske, goriške in primorske najdence (nezakonske otroke), ki so bili od 1 853. leta pa do konca junija 1868. leta v tržaško najdenišnico sprejeti. Po tej tožbi bi imela kranjska dežela tržaškemu mestu povr-niti oskrbovalnih stroškov za porodnice 49.377 gold. 38 72 kr., za najdence 287.834 gold. 34 kr., skupaj toraj ogromni znesek 337.211 gold. 72 % kr. Taki pre- drzni tožbi se mora deželni odbor tem bolj upreti, ker je gledé stroškov obeh vrst veljalo načelo za vse dežele , da nobena ni zahtevala od druge povračila za oskrbovanje porodnic in najdencev. — Po imenovanji gosp. Fr. Vilharja za oskrbnika c. kr. jetnišnice v Gradcu izpraznjena služba kontrolor ja v tukajšnji deželni posilni delalnici se razpisuje konkurs za oglase a 4 tednih. — Na ponudbo nekoliko prostorov v tukajšnji posilni delalnici v porabo za ženske ječe je c. k. ministerstvo pravosodja deželnemu odboru odgovorilo, da. zdaj ne manjka prostora v c. kr. jetnišnicah za ženske jetnike, se tedaj po takem ne přejme ponudba. — O raz-glasu si. ministerstva za notranja opravila, da se c. kr.. političnim uradnikom pri komisij ah za zemljišno odvezo, ki dobivajo plačila iz zaklada zemljišne odveze, dra-ginske přiklade na račun tega zaklada izplačujejo, je deželni odbor sklenil, c. kr. vladi odgovoriti, da on ne more tej zahtevi pritrditi brez dovoljenja deželnega zbora. — (Iz deželnega Šolskega sveta.) V seji 2. dne t. m. je bilo sklenjeno med drugimi rečmi, da se stanovalisče za žensko pripravnico najame v baron Gallen-bergovi hiši na novem trgu; prevdarjana in sprej eta sta bila proračuna šolskega zaklada in pa pripravni c ljudskih šol za leto 1873. Poročilo županstva mesta Kranja o napravi posebnega 4. razreda dekliške šole je bilo^na znanje vzeto. Prošnja, naj bi se za šolske potrebe v Žalni tudi za šolsko leto 187^/3 dovolilo 50 gold, podpore iz deželnega šolskega zaklada se pri-poroca deželnemu odboru. Obravnavalo se je poročilo okrajnega šolskega sveta kočevskega o razširjenji šolskega poslopja v Koprivniku, kjer je okoli 300 za šolo sposobnih otrok, in pa poročilo okrajnega šolskega sveta litijskega o zidanji šole v Kresnicah, kjer je čez 100 šolskih otrók, pa se naprava šole že vleče od leta 1856. — (Katol. rokodelska družba) je imela 28. aprila svojo 171etno občno skupščino, v kteri je njen ravnatelj gosp. prof. dr. Von či na dokazoval, kako krepko družba napreduje, zlasti, kar se je po silnem viharii lanskega leta očistila nekih nemirnih duhov in potem tem bolj okrepčala. Kuja ko je bila nevarnost, ki je družbi pretila, bolje so razodevali z vesti družbeniki svojo gorečnost in skrb, da se družba vnovič vtrdi. V ta blagi namen so po popolnoma lastnem nagibu pripravili rokodelskim učencem lepo veselico z božičnim drevesom ; v isti namen so dělali na to, da bode vprihodnje mogoče zdatnejšo podporo dajati bolnim in one-moglim družbenikom. V tem obziru se je poprejšnja denarnica po splošnem dogovoru in sklepu z začetkom tega leta prenaredila, da obsega tudi tište mlade moj-stre, ki ko častni udje pri družbi ostanejo in z družbeniki vred po 20 kr. na mesec vlagajo, v bolezni pa za čas 6 tednov po 3 gold, na teden, za 4 tedne potem poldrugi gold, na teden, dalje pa za 4 tedne 1 gold, na teden, in oziroma na denarne moči tudi nekoliko 153 Le-tá denarnica, ki je ob Je dosehmal podpore za pogreb dobivaj o. novem letu imela nekoliko cez 20 gold., po mesečnih vlogah družbenikov in po nekterih milo- darih narastla že do 72 gold, in do obligacije, (mladini) rokodelskega st edini m je ona pri nas pravi „ Arbeiterverein", med tem, ko tako ime novani ki » Arbeiterverein* i je in debatuj izdeluje in predeluj statute m vredna 50 gold. Gledé na blagi namen omenjene de- vidnega vspeh debatuje o tem in unem — brez druzeg narnice se obraća družbeni ravnatelj v svojem sporocilu do milosrčnih dobrotnikov, da bi zlasti v svojih oporokah ne pozabili na ta dobrodelni zavod. (ObSi se sešlo Bleiw Pristopilo je v zadnjem družbenem letu k družbi Vilharj slovenska banka.) Minulo nedelj o popold je v Isa, a in Ljublj Josipa Gorup . Grassell na povabilo gospodov dr. Jan ; Val K r i s p e r j ; Iv blizo 30 slovenskih ro- ll pomočnikov, med kterimi je eden odpade!, 4 pa so doljubov iz raznih krajev, posebno tudi iz Stirskeg m odpotovali; tujih se je oglasilo samo ^, 13 ki pa niso Goriškega, ki so se posvetovali o napravi d na- tukaj delà dobili. Steje zdaj družba 24 družbenih po- banke.*) Po vsestranski razpravi določili so gl močnikov in 12 častnih udov ali mladih moj stro v, čela društvenim pravilom in izvolili osnovalni odbor, ki tedaj 36 družbenikov, kterih zdaj eni zdaj drugi vsak ima pravila v tem smislu izdelati in jih vladi predložiti večer v družbo prihajajo in si ali z igro ali z branjem v potrjenje. De lnic za novo banko podpisalo se je čas kratijo. Gledé na denarstvene moči ima družba čez 950 brž pri tem prvém shodu 318 po 200 gold gold, naloženih pri družbi za pomoč obrtnikom in v mlj (No to je guiu. Ila,lU£ldllll JJ11 UI UŮU1 ZJOi puuiuu UUIIUIJ\UUU Ali y Û C iU 1J U J tu JU, V JL U O D U U j O ja. i J obligacijah 450 gold.; pomnožil se je družbeni kapital gotova o binkoštih, kedar je naj Železnica na Kranjskem) se delà pod v Posto nj ski jami, in bode menda ki zadnje leto za eno obligacijo, vredno 100 gold., je družbi volil ranjki stolni korar Janez Novak, zraven še v svoji oporoki določil, da, ko bi se izsreč- J° in ki shod v tej jami, Je nima para v Evropi. Hvalevredno misel, želez kâlcl obllgacija od 2o0 ^olcl. j IVI J KJ J ^ VV/m ZJOL Y UUU V UWlOlWyaitíV L^ž KjLLKJLCl^JKJlllK^ J CLJJLl^ il vai^iitiu J IVI J £2KjL\J podporo ubogim, polovica dobička ostane katol. rokod. truděn po dolgi poti, se bode rad vsedel v lične vozičke, družbi v ta namen, da si sčasoma lastno hišo pridobí. ki bodo po dva in dva popotnika naložili in ktere bodo zlahkoma peljali ljudjé. Železnica bo šla od vhoda do nico napraviti po tem podzemeljskem svetu okraj ni gl ? prožil Globocnik, kteremu bode marsikak ki v*^ , «V, — -------V1"(1W,]U1 V^, X V ~XX* , X^^X^XXXM. , jo je volil zavodu v obiskovalec te čudapolne jame hvaležen ki že zeló Navadni letni stroški, ki znašajo 278 gold. 75 kr. se poplaćali z letnimi doneski družbenih dobrotnikov Kalvarije in bo storila 800 sežnjev in z obrestmi družbenega kapitala, in ostalo je še za pri- nutah, za ktere peš člověk potřebuj hodnje leto 79 gold. 63 kr. dol0 pol pot v mi ure hodá (Sejm ljubljanski) ni bil kaj živahen. Stacunarj Konečno je še poročal gosp. predsednik o seda- pravijo, da je bilo malo kupca, pa tudi ne praznih zi- njem stanu in lepem napredku družbice rokodelskih jalov kdor je přišel, je večidel kupil. Živine (konj in ucencev, kteri neprenehoma vsako nedeljo v dvorano goved) je bilo mnogo, pa bila je precej draga rokod. družbe prihajajo, ter se pri dobrovoljni zdatni podpori gosp. Gro sa, malo seminiškega podvodja, in gosp > Lah Je gal po konj ih ? kupca Flisa, kateheta nunske dekliške šole, od 5. do zve- (Zgodnjo letosnj enake, potrjuje prikazen letino) da ? že kterej dnj v se ne pommjo m jl' i i o «i Kdicucia uuuoftD uvivuoivv/ ouiu, vti • • vc- cuaivc^ uucxiuju pi xi\.cxiZj^jlx , uai zju ai a u 11 ja uau ju c o c u a cer v krščanskem nauku, v zemljepisji in zgodo vini aprila so iz Gorice in vipavske doline po železnici podučujejo, in v petji vadijo. Zbranih jih je navadno prišle prve letošnj zlasti v jeseni in pozimi okoli 70; spomladanski in letni tod peljale na Dunaj čas jih je navadno 50 do 60 skupaj ? in sicer od pol šestih do sedmih. Vedejo se sploh tako čedno, da kdor jih zbraně opazuje, ne bi mislil, da ima rokodelske fante dajal po kraj carj i ? 3snj opek v s Ljublj m se od češnjami se je pro (Izlet narodnih drustev.) nedelj 12 maja pred seboj. praznujejo narodna društva Ljubljanska novo spomlad na ov^uvi. lícil „Rožniku". Zjutraj ob U. Uli UU.1111C ..UUIVUX Šprejelo se jih je od jeseni sem 104; zbrisalo po- zastavo iz telovadnice svoje, in gre na „Rožnik" uri odrine ..Sokol4 t sè tem 28, ki so začeli izostajati; med temi kakih ki sveti maši ttiu iu , xvx ou ůaucu líiuoiaijoibi , jluvvx iv/uii xvc*xvxix i , jvi DV Cil JJJLCtOJ., Lx XVc; so jim domá branili (!) v družbico prihajati; trije so zbor Čitalnice pel pri kateri bode združeni moški in ženski Ob bili izklj učeni niki jih je LVXJ U-V^XXX, %J JX1X J O , XV JL O \J ULIV/U. I/V/Ull ^J \J O UtVi-Jl j^UXXXUV-»- Al X iv U v o JJJL v 1 11 u. , 111 in od teh sta dva pristopila k rokodelski družbi, brovi", ter se vrne ob ki so med temi postali poinoč- ko vem h - wu w. uri bo zajutrk u«* „ in potem odide „Sokol" proti na 7 uri pa jih je šlo iz Ljubljane. Berejo kaj radi ? tako popold nazaj D Do obědu 77 katerega med tem pripravijo ljubeznjive Slovenke y Pri da je primernih knjig vedno premalo, in napeljujejo se občnem obědu in potem igrala bo ljubljanska godba, in varčnosti s takim vspehom, da z dvojačami, vložili 14 gold. 30 kr. sèm ter tjè vlagajo, so že ki jih prosto veseljevanje, petje, telovadstvo in ples trajalo bo to v - lil ni i // i f do ure zvecer Stroški za knjige, za pevske vaje, za družbenega strežnika in za druge malenkosti znašajo 58 gold. 86 kr. : ti stroski so se lahko poplaćali z dobrotnimi y 7 dokler se ne vrne „Sokol" zopet domu Tištim učiteljem in ébeJorejcem 9 lvi • j LI Oil W O lvi OKJ OU 1 CL 11 Iv. KJ ^JKJ ^JXCAi\JCA)LL ZJ VJLVJ Ml KJ L111ULL1 U ij ' darovi, ki jih je gosp. predsednik učencem v prid vseh ki so družbo kmetijsko prosili za panjove, se daje na skupaj dosehmal prejel 104 gold., da-si tudi ni v ta znanje, da se vsacemu bosta dala po 2 panjova ; namen nikjer naravnost trkal in koledoval. Mili Bog pa vsak naj je rekel — naj po vrne stoterokrat dotičnim dobrotnicam kmetijske (nad bregom v Salendrovih ulicah) ali in dobrotnikom, zlasti pa blagima gospema S o 1 m a j e r- koga druzega da sam pride po nju v pisarno družbe naj V.VMWVUUWU1J pw ^v^v^i^^ ^ x ^ ^ j v^ x xv ^ £ cl ui u^íu^ci s pismom poobl asti, » jevi in Murnikovi, ki ste zgolj po nagibu svojega mesti njega vzame. Gosp. učitelji dobijo pa da ju na- v se blagega srca učencem v veselje in v prid za božično gold, gotovine po drevo 72 gold., potem pa še 35 gold, nabrali. Ker ^UlUt guty Ylllti J potem, XV U jJVFU|Jli3aUClUU UUUUIU ^UOlJVyj* pobotnice, na kteri je krajni ,šolski svét potrdil ko podpisanemu odboru pošljejo so uni 72 gld. bili namenjeni posamesnim učencem, zato se da si je učitelj za dobíjena panjova omislil čbel. ; za 22 gold, nakupilo nekoliko blagá in razdelilo med učence, ki so bili do novega leta sprejeti in nazoči pri božični veselici, od ostalih 50 gold, pa sta po 2 gold, odmenjena slehernemu učencu, ki potem, ko postane pomoćnik, pristopi k katol. rokodelski družbi. — Vse Centralni odbor družbe kmetijske v Ljubljani 5. maja 1872. * to so djanski dokazi, kako brez kriča in hrupa ta druž- bica iela po poduku in omiki na korist korenini ) Đenarna ta banka ni to, kar zavarovalna banka „Slo« venija" ; ona ima, kar bodo ob svojem času pravila razodele, ves drug namen, tedaj zavarovalni banki nikakor ni na poti. Vred. - 154 Izredni občni zbor družbe kmetijske v Ljubljani je danes teden, to je 15. dne t. m. na vloží pritožbo, zakaj đa nima volilne pravice v Gorici; mal urađniček mu pritožbo odbije, zato ker je narod- družbinem vrtu na spodnjih Poljanah ob V. uri dopoldne. Program zborovih razprav so nazna-nile „Novice64 v 16. listu z dostavkom, da se pri- njak, surovo mu rekši, naj se pritoži v Zagrebu. Na- rodnega župnika Majcenica so zaprli, da se ni vtikal v čakuje, đa gosp. vinorejci ali izdelovalci žganih vin v tem zboru razstavijo svojih pridelkov, ki jih nameravajo prihodnje leto poslati v dunajsko razstavo, in da bodo razstavlj ene tuđi nektere mašine. Naj bi se častiti uđje obilo udeležili tega zbora! Centralni odbor družbe kmetijske v Ljubljani . maja 1872. volitvene zadeve, češ, da je velikega izdajstva kriv. Koprivnici je okrajni sodnik Klemenčič v 18 vaséh nove župane postavil, če ravno prejšnjim ni še pretekel postavni čas; mnogo kmetov, ki ne plačujejo 50 gold, davka. je vpisal za volilce, druge pa samovoljno izbrisal Martinovem Kavesu sa ki plačujejo čez 50 gold. izbrisali 120 volilcev in pustili ? 16 7 brisali 8G pustili 22. v Topolovcu iz- V Sisku so jih izbrisali 99, v Dugoselu celó 300. Al kaj še vse to memo druzih silovitosti! In vendar vse to ne bode Magvaronom pri pomoglo do Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Posebno hudo nevoljo pa so izbuďila Iz Dunaja. Včeraj se je zopet začel državni po vsej deželi 4 pisma, v kterih se predsedniku oger skega ministerstva grofu Lonyay-u pod imenom ,,spo- satansko-lažnj ivo ovaja (denuncira) vedenje na- menic zbor. Razmere v zbornici poslancev ostanejo zeló take, rodnih voditeljev hrvaških, in o kterih se šumici, kakoršne so bile dozdaj, samo da ustavoverska dvetret- da so narejena v pisarnici bana-namestnika Vakano vica jinska većina z 104 glasovi proti 49, ktera je po izne- Prva teh ovadnih „spomenic" popisuje prihod Skrej- šovskegain Olive iz Prage v Zagreb in konferen- Je verstvu Dalmatincev prišla v vládne roke zdaj pomnožila za nekoliko glasov, ker Nemcev je iz cije njune z voditelji hrvaškiini v ta cilj in konec ? da ega zdaj v zbor prišlo okoli 40 namesti 25 prejšnjih. bi se Ko šut prosil, da pride domů. Od konca do kraja Ker je po takem dvetretjinska većina ministerstvu za- vse laž ! Drugo pismo popisuje nazočnost črnogorskega goto vijena, menda ne bode vpreglo zasilne volilne agitatorja Mat an o vi ca v Zagrebu. Tretje pismo poroča postave in po njej skušalo upornih poslancev iz Tirol- o sklepih narodnjakov za agitacije v granici in južnem skega, Moravskega, Stajarskega in Kranjskega (dr. V. Ogerskem. Črtrto vpismo popisuje denarne podpore iz Zarnika) klicati v državni zbor, in to tem manj * v ~ nikakor ne more misliti. 7 ^ ker Ruskega, Srbskega, Ceskega itd. Te ovade so tako grozne, da bi z volitvijo po novi po- đa „Presse" sama misli, da bi ta pisma prišla v raz- Ze je zbornici poslancev pravo sodniji! Ni se tedaj čuditi, da „Obzor" stavi svoj namen doseglo, napovedano veliko število predlóg, in kakor se iz to vij a vseh vladnih časnikov kaže, priđe gališko vprašanje v kakor leta 1848. Iz Dalmacije. zago- da razkačenost na Hrvaškem je dandanes taka 7 Državni poslanec gosp. Danilo ki je s svojimi dalmatinskimi poslanci za zasilno vo-lilno postavo v državnem zboru glasoval in s tem izpregla iz strogih vojnic centralizma; al naposled se glasovanjem hudo nevoljo izbudil pri vseh federalistih bodo vendar-le udali; Poljaki pa, med kterimi nekteri je v hrvaškem jeziku na svetio dal brošuro prvo vrsto zborovih obravnav. Ustavoverski časniki so zeló hudi na Poljake in najbolj zagrizeni ustavaki v državnem zboru ne bodo radi dovolili, da bi se Galicija 7 v bodo kteri mrmraje o pra vi čuje ono glasovanje. Ce otrobe vezati bilo bi v časnikih hudo zabavljaj o centralistom vendar-le vzeli, kar jim bode milostljivo dala nemška opravičevanje, onda je gosp. Danilo res opravičil sebe večina — in tako bode te dolgočasne Poljske komedije in svoje tovarše; al dalmatinski deželni zbor otrobov za zdaj enkrat konec. — Med predlogami je tudi Pre- ne bode kupil za zdravo moko. Kdor je osebno spo se nič del ska železnica. Velikemu židu Rothschildu ni spodletelo, kako da ne bi odstranil vsako drugo vdušenf pozdravljali njegova politična načela železnico, ki je njegovi — južni tržaški štoval gosp. Danila kakor mi, ki smo v Ljubljani na- * " ne more na poti? 7 razumeti, kako da je to mogoče bilo 7 da on s svojimi Cesko. — Tudi na Angleško so zvedeli grozne ba- Dalmatinci vred in gosp. Crne so v odločilnem trenutku ki so se pri rantij e judovski C habru s slovi tedaj tudi po Angleškem. volitvah godile na Ceskem; mogli postati uskoki federalističnega tabora! 7 kar rekoč: „Med Gujino piše najveći časnik „Times" najnovejše novice spada ta, da so đunajski en milijon potrošili za nakupovanje zem-ljišč (grajščin). To ni nič posebno zanimivega-poreko morebiti o tej zadevi v. zapisnik milođarov za stradaj oce Dolence in Notranjce. Gosp. Jan. Pirnat, c. k. cenilni komisar pri finan- bogataši naši bogati trgovci ; mi rečemo da je to VI VOU« V Mill» X 11 i-iu; U 1 V/« Mj%,m čnem ministerstvu, s gospó svojo 1 gold. 50 kr. JJLI WX ^ Mill AltiUA WV^U/tX 1/1 Y VJ . UI 1111 JL VsVj XJ_I VJ y UCV J V tU vendar kaj posebnega v Avstriji, čeravno je pri nas v nenavadno. Pri tem gre za politično moč. tem Žitna cena y Ljubljani 4. maja 1872. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice đomače 6 fl. 40 mil i j onom so Nemci si kupili 34 grajščin in s temi g las ovi b o do zmagali v državnem zboru." Tako pride angleški časnik in svetu oznanuje, kako .... _ _ se večina glasov dobiva državnemu zboru. Bog pomozi! ovsa 2 fl. 10. — Krompir 2 fl. 80. banaške 7 fl. 7. tursice 4 fl. 20. sorsice 5 fl. 20. rži 4 fl. 20 ječmena 3 fl. 40 prosa 3 fl. 40. ajde 4 fl HrvaŠko. se godijo neprenehoma tako čudne volitvah poslancev za deželni zbor reci kakoršnih svet «v ^uvaijv viiviiviuui twiivv v^uuuv ic^ij iv.aA.ui i5Um DVCIi ne pomni. Magyaroni napenjajo vse sile, da bi zatrli narodnjake, in skrpali deželni zbor po svoji volji. Naj Kursi na Dunaji 7. maja v dokaz temu iz časnikov nosnamemo 5% metaliki 64 fl. 70 kr Narodno posojilo 72 fl. kr. Ažijo srebra 111 fl« Napoleondori 9 fl. 1 kr. kr nektere do- godbe: Mestni zbor v Zagrebu je za mestnjana na-redil nekega natakarja brez službe samo zato, Loterijne srećke: ker Je vladi vdan; naj velj avniši mestjani protestuj ej o zoper to v Građen na Dunaji 4. maja 1872: 87. 67. 17. 65. 90. 2. 32. 57 23 21 imenovanje, al brez vspeha! Podmaršal grof Jelačič Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 18. maja Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.