Poštnina platana v gotovini.
V Ljubljani, dne 24. marca 1922.	Letnik IV.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
pokrajinske oprave za Slovenijo.
Vaeblna: Iz „Službenih Kovin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca1. — Izpremembe v osebju. — Zakon o stanovanjih. — Uredbe osrednje vlade: Odločba o arbitraži deviz. Odločba glede Maggijevega ekstrakta in Maggijevih kock za pripravljanje jedi. — Naredba pokrajinske uprave za Slovenijo o odmeri in pobiranju občinske davščino od postelj za prenočevanje tujcev v krajevni občini Bohinjski Bistrici v letu 1922. na podstavi § 81. občinskega reda Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo o najemu posojila š milijonov kron za razširitev mostnega vodovoda v Ljubljani. Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo, s katero se zvišuje mestna občinska davščina na prenočišča v Mariboru. — Razglasi osrednje vlade Razglas o zvišani pristojbini za poštno pakete v tuzemskem prometu. Razglas o voznini za lokomotive iz Nemčije za Bolgarijo. Razglas o oddaji državne cinkarno v Celju v 401etea zakup. Razglas o šestmesečnem kurzu za pregledovalce računov glavne kontrole. Razglas o kupovanju tobačnega ekstrakta. Pojasnilo glede točke 6. dodatkov k pravilniku o reguliranju prometa z devizami in valutami. Razglas o izplačevanju kuponov 7°/oUega posojila. — Razglasi pokrajinske upravo za Slovenijo : Razglasi o izprcmembah v gereutskih sosvetih okrajnih zastopov. Razglasi o izpremembah v občinskih gerentstvih. Razpust društev. Objava o plemenskem sejmu za bike v Starosti l’/4 do 2 let. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji. — Razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani, da so določila cesarske naredbe z dne 10. januarja 1917., drž. zak. št. 14, in izvršilnih naredb z dne 20. januarja 1917., drž. zak. št. 21, 22 in 23, izgubila svojo veljavo, kolikor se ne nanašajo na predpise o kolkovini za potne legitimacije. — Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo: Razglas o potnih pristojbinah okrožnih zdravnikov. Razglas o bolniškem gibanju v Sloveniji leta 1921. Razglas o dnevni oskrbnini v ženski javni bolnici v Novem mestu in v javni bolnici usmiljenih bratov v Kaudiji Razglas, da jo oskrbnina v državnem zdravilišču za bolne na pljučih v Topol-iičici zvišana. Razpisi služb okrožnih zdravnikov za zdravstvena okrožja Št. Vid nad Ljubljano, Cerknico in Št. Jurij ob Ščavnici. — Razglasi gradbene direkcije za Slovenijo: Razglasi, da so iuženjerji Ignacij Stembov, Matko Prelovšek in Albin Černe v Ljubljani upravičeni izvrševati civilno gradbeno inženjersko, odnosno civilno inženjersko in geo-
ffletrsko, odnosno civilno inženjersko prakso. Razpis desetih mest državnih cestarjev v področju gradbene direkcije za Slovenijo. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev, ________
Razne objnve
iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca".
Številka 53 z. dne 9. marca' 1922.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra L z dne 18. februarja 1922., s katerim so Mihajlo Ačimovič, inspektor generalne direkcije carin, po službeni, potrebi postavlja za inšpektorja pi i tej direkciji s sedežem v Ljubljani.
Številka 55 z dne 11. marca 1922.:
Objava generalne direkcije carin, da je Just Pi-8 i a n e e, carinski posrednik v Ljubljani, postavljen za carinskega posrednika pri carinarnici v Mariboru.
Številka 56 z dne 13. marca 1922.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 18. januarja 1922., s katerim se Ernest Rratuž, tajnik 111. razreda okrožnega agrarnega brada v Murski Soboti, po službeni potrebi postavlja za tajnika istega razreda pri okrožnem agrarnem bradu v Mariboru.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 18. februarja 1922., s katerim se sprejemi j e ostavka, ki jo je Ignacij Polh a n, pisar H. razreda pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru, podal na državno službo.
Številka 61 z dne 18. marca 1922.:
Objavi ministrstva za notranje zadevo, da sta 5i-»opi« «Magyar kultura* (Budimpešta) in list «Inter-'■ationalo Prcsse-Korrespondonz* (Berlin) v naši dr-Savi prepovedana, ker pišeta zoper njene interese.
Številka 62 z dne 20. marca 1922.:
Ukaz Njegovega. Veličanstva kralja Al ek san-Rra 1. z dne 5. februarja 1922., s katerim se izredni Poslanik in pooblaščeni minister II. razreda na raz-'Polagi Vojislav Antonije vic postavlja za izre.l-Poga poslanika in pooblaščenega ministra 11. razred i v Italiji.
Objava ministrstva za pošto in brzojav, da je Za sedaj nemogočo otvoriti poštno hranilnico v Roi> I>rbdu, ker ni zanjo primernih prostorov. Zato se za račim čekovnih računov pri poštni hranilnici v Salajeva in pri poštnih čekovnih zavodih v Ljubljani 111 Zagrebu začasno dne 10. aprila otvori poštni čc-bovni promet pri beograjski glavni pošti; postopoma pa se bo otvarjal tudi pri dragih beograjskih Poštah in poštah v Srbiji in črni gori.
IzDreniflinhe v osebju.
Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje \ dne .10. marca 1922., št, 7907, je bil provizorni P'rožni zdravnik dr. Karel B rab e c v Rogatcu 'bicnovan za definitivnega okrožnega zdravnika na sedanjem službenem mestu.
Dr. Krajec s. r.
Policijski svetnik dr. Ivam Senekovič je na lastno prošnjo od policijskega ravnateljstva v Ljubljani premeščen v službovanje kot referent za policijske zadeve k okrajnemu glavarstvu v Celju.
Dr. Baltič s, r.
Zakoni in kraljevske ureie.
71,
Mi
14 SieI*«**.nete*’' I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor na podstavi člena 130. ustave sklenil v XXX. redni seji, ki jo je imel dne 15. decembra 1921., in da smo' Mi potrdili in potrjujemo, da je uredbi o stanovanjih in zakupih zgradb vobče z dne 8. aprila 1921.* in z dne 21. maja 1921.** izpremeniti in da se glasita:
Zakon
o stanovanjih.***
Člen 1.
Za ureditev vseh najemninskih odnošajev zgradb in drugih prostorov stopajo- v veljavo predpisi občih zakonov, ki so veljali v posameznih delih kraljevine pred letom 1914., z nastopnimi omejitvami.
Člen 2.
Do dne 1. januarja 1923. veljajo predpisi uredb o stanovanjih in najemih zgradb vobče z dne 8. aprila 1921. in z dne 21. maja 1921., izvzemši člen 24. uredbe z dne 21. maja 1921., ki se razširja na vse ozemlje s tem, da velja do dne 1. januarja 1925. Isto-tako odvzame stanovan-sko oblastvo stanovanja onim najemnikom, ki imajo več nego 1,500.000 dinarjev imovine ali 60.000 dinarjev rednih letnih dohodkov, a nimajo v državi svojih hiš, ako v roku, ki ga jim določi stanovamsko oblastvo, ki pa ne sme biti daljši od dveh let, ne zgrade hiš za svo-je stanovanje.
* Ta uredba je bila razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 81, izdanih dne 12. aprila 1921., za ozemlje stare kraljevine Srbije in Črne gore.
** Uradni list pod št. 202 iz leta 1921.
*** Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 41, izdanih dne 23. februarja 1922. (Prilog VII. — 1922.)
Člen 7. uredbe o stanovanjih in najemih zgradb vobče z dne 8. aprila 1921.* je treba razumeti tako, da se jemlje za merilo vsota ne-posrednjega davka za leto 1920./1921., ne glede na eventualne poznejše izpremembe v davčni stopnji.
Členu 16. uredbe o stanovanjih in najemih zgradb vobče z dne 8. aprila 1921.** se dodaja to-le določilo:
Lastniki lokalov za opravljanje trgovine ali obrta, ki so oddali te lokale pred vojno- ali med vojno, imajo pravico odpovedati najemniku, ako izpolnijo te-le pogoje:
1.	) če je tak lokal lastniku ali njegovim otrokom potreben za delo v njem;
2.	) če je bil oni, ki zahteva lokal, do konca poslednje vojne izučen trgovec ali obrtnik in
3.	) če so bili bodisi lastnik, bodisi njegovi otro-ci med poslednjo vojno v vojaški službi.
Tako dobljenih prostorov ne smejo lastnik ali njegovi otroci oddajati drugemu, nego jih morajo uporabljati za namene, za katere so se jim tudi odstopili po prednjih pogojih.
Člen 3.
Od dne 1. januarja 1923. db dne 1. januarja 1925. pridrže vsi najemniki stanovanj in lokalov za poslovne prostore ta stanovanja in te lokale za dotedanje ali za sporazumno določene najemnine ali pa za cene, ki jih določi razsodišče, ako se najemnik in najemodajalec ne moreta sporazumeti.
Razsodišče rešuje spore o višini najemnine, vpoštevaje krajevne razmere, stanje in vrednost zgradbe, pravično amortizacijo vložene glavnice, davke in ostale stvarne in osebne razloge lastnikove, najemnikove in o-seb, ki stanujejo z njim v istem stanovanju, pa niso najemnikovi rodbinski člani.
Sestava in postopek razsodišča se predpiše s pravilnikom. Z istim pravilnikom se predpiše
* Člen 7. te uredbe slove:
Osnovna najemnina, pomnožena s številom 3, daje najvišjo stopnjo pri najemih za stanovanje po tej uredbi. Ako plačuje najemnik preko 1200 dinarjev neposrednjega davka, se pomnoži osnovna najemnina s številom 5.
** Člen 16. te uredbe slove:
Najemi zgradb in drugih prostorov za industrijsko, trgovsko in profesionalno uporabo, sklenjeni v času od dne 12. julija 1914. do vštetega dne 30. aprila 1919., prestanejo veljati in lastnik sme zahtevati, naj se najemnik izseli, ako sta izpolnjena ta-le pogoja:
a)	če je lastnik sam opravljal obrat do dne 12.
julija 1914. in ga hoče sedaj sam nadaljevati in
b)	če se je udeležil vojne kot vojaški obveznik.
tudi lastnikov delež prt dohodku od posameznih stanovanjskih delov, ki jih oddajajo najemniki, in način, kako se sklepajo te oddaje.
Člen 4.
Zaradi preskrbovanja s stanovanji onih oseb, ki nimajo stanovanja, ima stanovansko oblastvo pravico razpolagati z vsemi stanovanji, ki se izpraznijo kakorkoli, nadalje s stanovanji onih najemnikov, ki imajo v istem kraju svojo novo zgradbo, po členu 7. tega zakona oproščeno vseh omejitev.
Ko se dodeljujejo stanovanja, ne določa najemnine stanovansko oblastvo, nego prvenstveno jo določajo stranke sporazumno; ako pa nastane spor, jo določi razsodišče.
Člen 5.
Najemodajalec ima pravico odpovedi, tudi pri dodeljenem stanovanju, po splošnih zakonitih predpisih kakor tudi ob pogodbenem najemu, in sicer samo, če izgubi najemnik s svojim ponašanjem pravico stanovanja po splošnih zakonitih predpisih ali če zaostane v izpolnjevanju svojih obveznosti zaporedoma dva meseca. Za odpoved, ako se zidajo nove zgradbe namesto starih, ki jih je podreti, se ne zahtevata ta dva pogoja.
Lastniki lokalov za opravljanje trgovine ali obrta, ki so oddali te lokale pred vojno ali med njo, imajo pravico odpovedati najemniku, ako je tak lokal potreben lastniku ali njegovim otrokom za delo v njem.
Istotako sme lastnik stanovanja odpovedati stanovanje najemniku, ako ga neizogibno potrebuje za osebno stanovanje, a stanuje sedaj kot najemnik v tujem stanovanju.
Natančnejša določila o selitvah najemnikov v takili primerih se predpišejo s pravilnikom.
Člen 6.
Posle glede dodeljevanja stanovanj opravlja stanovansko oblastvo, ki se ustanovi pri posameznih občinskih upravah, odnosno upravnih oblastih po pravilniku.
Pritožbe zoper odločbe stanovanskih oblastev in zoper odločbe razsodišč smejo pravdne stranke samo, ako se niso sklenile te odločbe enoglasno, vlagati na prejšnjem ozemlju kraljevine Srbije in Črne gore in Vojvodine pri ministrstvu za socialno politiko, v ostalih pokrajinah pa pri pokrajinskih upravah.
Pri ministrstvu za socialno politiko in pri pokrajinskih upravah je ustanoviti posebna sodišča za pretresanje im reševanje odločb, zoper katere se je vložila pritožba; njih odločbe so izvršne.
Pritožbe se vlagajo neposredno' pri stano-vanskem oblastvu v osmih dneh po priobčitvi odločbe; dan priobčitve se ne všteva. Pritožbe, ki se ne vlože neposredno pri stanovanskem oblastvu ali pa se vlože pozneje, se ne vpoštevajo. Pritožbe, poslane po pošti s povratnim recepisom na naslov stanovanskega oblastva, se smatrajo za vložene pri oblastvu.
Člen 7.
Za nove zgradbe v zmislu uredb o stanovanjih in najemih zgradb vobče z dne 8. aprila 1921. in z dne 21. maja 1921. veljajo še nadalje določila teh uredb. Toda za nove zgradbe se ne smatrajo one, za katerih gradnjo ali popravilo je uporabil lastnik posojilo odbora za obnovo Beograda.
Člen 13. uredbe o stanovanjih in najemih zgradb vobče z dne 21. maja 1921. se dopolnjuje v toliko, da se rok, določen v členu 1. uredbe o pospeševanju produkcije novih stanovanj z dne 19. julija 1920.* podaljšuje do' konca leta 1925., pri čemer veljajo tudi ostali predpisi te uredbe.
Člen 8.
Prestopki posameznih določil tega zakona in pravilnikov, izdanih na njega podstavi, se kaznujejo v denarju. Kazni ne smejo biti višje od 15.000 dinarjev, računijo pa se po imovinskem stanju prestopnikovem. Kazni se izrekajo v korist fonda za zidanje malih stanovanj.
Višina kazni za posamezne prestopke kakor tudi oblastvo, ki naj izreka in izvršuje kazni, se predpišeta s pravilnikom.
* Uradni list pod št. 291 iz leta 1920.
Člen 9.
Pristojna stanovanska oblastva pobirajo poleg rednih državnih taks za svoje delo v naprej takso v gotovini 20 % enomesečne stanarine od oseb, ki se obračajo nanje za intervencijo. Siromašni najemniki se smejo oprostiti te takse.
Natančnejša določila o načinu tega pobiranja in razpolaganja se predpišejo s pravilnikom.
Člen 10.
Minister za socialno politiko predpiše potrebne pravilnike z natančnejšimi določili za izvrševanje tega zakona.
Člen 11.
Minister za socialno politiko se pooblašča, da sme uvesti:
a)	določila o fondu za zidanje malih stanovanj;
b)	določila o malih stanovanjih in njih gradnji;
c)	določila o inspekciji stanovanj vobče, katerih vzdrževanje obremenja občino;
Č) določila o zadrugah, humanitarnih in podobnih družbah, ki se bavijo z zidanjem malih stanovanj;
d)	določila, kako je uporabljati zgradbe, ki služijo za stanovanje ali prenočišča;
e)	določila o dolžnostih občin glede podpiranja zgradnje malih stanovanj in o organizaciji komunalne službe za potrebe stanovanj;
f)	določila o konstruktivnih in tehničnih predpisih in olajšavah za mala stanovanja, sporazumno z ministrom za gradbe;
g)	določila, kako je dajati olajšave za transport gradbenega materiala po suhem in po vodi, sporazumno z ministrom za promet;
h)	določila, kako je dajati ugodnosti za dobivanje sirovega materiala, potrebnega za zgrad-njo malih stanovanj, sporazumno z ministrstvom; za gozde in rudnike.
1 a določila ne smejo posezati v zakonito področje samoupravnih oblastev.
Člen 12.
Ako katerokoli občinsko, odnosno upravno oblastvo, ne bi vršilo svoje dolžnosti po predpisih tega zakona, ustanovi državno oblastvo ob stroških dotičnega oblastva odnosne stanovanske urade.
Člen 13.
Dne 1. januarja 1923. prestanejo veljati pravilniki pokrajinskih uprav.
Brez odobritve ministra za socialno politiko ne smejo nobena oblastva izdajati pravilnikov in tudi ne predpisov o stanovanskem vprašanju, ker drugače ne veljajo.
Člen 14.
Skrbstvo in nadzorna oblast o vseh stanovanskih zadevah pripada edino ministrstvu za socialno politiko.
Člen 15.
Nerešena vprašanja o višini najemnine rešuje do dne 1. januarja 1923. pristojno stanovansko oblastvo po predpisih, ki veljajo takrat; po prestanku tega zakona pa bodo vsa nerešena vprašanja te vrste reševala na isti način pristojna sreska — kotarska — okrajna sodišča, odnosno prvostopna sodišča na prejšnjem: ozemlju kraljevine Srbije in Črne gore.
Člen 16.
S predpisi tega zakona se ne morejo- koristiti ne lastniki ne najemniki, ki niso plačali dolžnega državnega davka za predzadhje trimesečje.
Člen 17.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slo-venaca».
Našemu ministru za socialno politiko naročamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvrševanje, oblastveni pa zapovedujemo, naj postopajo po njem, in vsem in vsakomur, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 30. decembra 1921.
Aleksander s. r. Minister za socialno- politiko: dr. G. Žerjav s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Uredbe osrednje vlade.
72.
Odločba o arbitraži deviz.*
Dovoljujem, da smejo izvozniki po Narodni banki izvrševati arbitražo doviz za svoj račun. Zato naj Narodna banka devize, prejete od izvoznikov, pošilja svojim korespondentom v inozemstvu v plačilo ter naj hkrati, no da bi čakala na poročilo o njih plačilu, brzojavno odredi nakup zahtevanih deviz. T« devize so izreče izvoznikom šele, ko dobi Narodna banka brzojavno poročilo, da -so devize, prejete od izvoznikov, že plačane.
V	Beogradu, dno 6. marca 1922.;
I.	br. 2622.	„. . ,	,.
Minister za finance:
dr. K. Kumanudi s. r.
73.
Odločba glede Maggijevega ekstrakta in Maggijevih kock za pripravljanje jedi.**
Na podstavi člena. 127. e., točke a), začasnega finančnega zakona za leto 1920./1921. in na podstavi § 3. izpromomb in dopolnitev zakona o -splošni carinski tarifi (št. 156 »Službenih Nevin kraljevin« Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. julija 1922.***) odločam, da Maggijevega ekstrakta in Maggijevih kock ra pripravljanje jedi, ki jih je ocarinjati po tar. post. 143. splošne carinske tarife, ni smatrati za luksusni predmet; zato nanje ni pobirati, takse 10 % ustanovljene vrednosti po listi luksusnih predmetov, razglašeni v št. 7 »Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 11. januarja 1921.d
Ta odločba velja od dno, ko se razglasi v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«.
V	Beogradu dne 7. marca 1922.;
C br. 4114.
Minister za finance:
dr. K. Kumanudi s. r.
Uredbe pokrajinske uprave za Slovenijo.
74.
Naredba pokrajinske uprave za Slovenijo
o	odmeri in pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v krajevni občini Bohinjski Bistrici v letu 1922. na podstavi § 81. občinskega reda.
§ L
Davčni objekt.
Na podstavi sklepa občinskega odbora z dne 20. novembra 1921. pobira občina Bohinjska Bistrica v korist občinskemu zakladu davščino od vseh postelj v prostorih, ki se v zmislu § 16., točke a, obrtnega rola ali v zmislu določila, ki bi nadomestilo to določilo, oddajajo obrtoma.
«
§ 2.
Davčni subjekt.
Davčni zavezanec proti občini Bohinjski Bistrici je prenočiščar (koncesionar ali zakupnik prenočeval-skoga obrta).
§3.
Izmera davka.
Davščina znaša za vsako posteljo v prostoru, obrtoma oddajanem v prenočeval ne namene, za vsakokratno prenočitev vsakega tujca 1 Din.
Prenočiščar sme k čisti oddajni ceni prenočeval cu priračumiti 1 Din za davščino od prenočišča-
* Razglašena v »Službenih Novinah kraljevim1 Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 58, izdanih dne loega marca 1922.
** Razglašena- v »Službenih Novinah kraljevin® Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 62, izdanih dne 20ega marca 1922.
*** Uradni list pod št. 239 iz leta 1921.
t Uradni Ust pod št. 32 iz leta 1921.
Ako je v enem prostoru več istočasnih prenočeval-eev, mora prenočiščar od vsake postelje vsakemu pronočevalcu priračuniti 1 Din k temu, kar mora osebno plačati za prenočišče.
Ako se odda lokal, zavezan davščini, za dalje iasa proti pavšalni najemščini z gotovo dobo (tedensko, mesečno), jo enodinarski davek za enkratno prenočitev računiti po številu dni za vsako posteljo. Pavšalirani najem prostora in pogoje pa mora pre-nočiščar ob sopodpisu najemnikovem v 24 urah po pogoditvi naznaniti pri županstvu.
Ta določila morajo biti v informacijo prenoče-vaicem v vsakem obrtoma oddajanem prostoru, ki je zavezan tej davščini, na dobro vidnem kraju nar bita obenem pri ostalih oddajnih pogojih.
Županstvo ima v vseh primerih pravico, da na željo prenočiščarjevo ali po lastni iniciativi davščino pavšalira v sporazumu z obdavčencem.
§ 4.
Začasne oprostitve.
Ako je oseba, ki jo veže poklic na stalno bivanje v občini Bohinjski Bistrici in ki je miš državljan, zase ali z rodbino vred prisiljena zgolj zaradi tega, ker nima stanovanja, prebivati nepretrgoma več nego teden dni v prenočišču, ki je zavezano tej davščini, mora županstvo na kolka prosto pismeno prijavo, ki mora navajati tudi dotičnikov poklic in biti podpisana po prizadeti stranki in po prenočiščarju, dotično prenočišče za čas take uporabe davščine oprostiti. 0 ukrepu pa jc obvestiti stanovalca hi pre-nočiščarja.
Dan izselitve mora stanovalec vsaj 24 ur prej naznaniti županstvu. Naznanilo mora prenočiščar sopodpisati.
Osebe, ki so prišle v občino Bohinjsko Bistrico le po kupčiji ali kot zastopniki zunanje firme in so se za dalje časa nastanile v hotelu ali prenočišču, n« uživajo ugodnosti § 4.
§ 5.
Prijava sob in cen.
to nastopi 'veljavnost te naredbe, morajo vsi prenočiščarji županstvu v osmih dneh prijaviti kraj (hišno številko, ime hotela ali prenočišča) prenoče-valskega obrta, število davščini zavezanih prostorov, in sicer za vsak posamezni prostor z navedbo števila postelj, kakor tudi skupni dnevni uspeh vseh prostorov.
Prenočiščarji morajo najdalje ob vsakem plačil-•om roku za davščino (§ 7.) županstvu predložiti pismen obračun'o tem, koliko postelj v že javljenih prostorih je bilo oddajanih zadnjega pol meseca.
Co je bil med polmesecem pritegnjen v obrt prenočevanja nov prostor, ali pa če je bil doslej uporabljan prostor opuščen, mora prenočiščar to v 24 urah javiti županstvu z individualno navedbo tega prostora.
Otvoritev novega prenočevalskega obrta mora koncesionar, ne glede na določila obrtnega reda, županstvu v namene to davščine prijaviti v zmislu prvega odstavka tega paragrafa najkesneje tedaj, ko je začel prenočišča dejansko oddajati. Enako je poleg obrtne odglasitve v davčne namene naznaniti v osmih dneh tudi županstvu opustitev obrta ali izmenjavo v osebi prenočiščarjevi.
govorjen med prenočiščarjem in najemnikom. V ta namen mora prenočiščar ob sopodpisu najemnikovem najdalje ob prihodnjem plačilnem roku za davščino županstvu naznaniti domenjene plačilne roke pavšalno najemščine.
Zakesnelim vplačilom priračuni županstvo 6 % zamudnih obresti in izterja dolžne zneske po politični izvršbi, ako je bil plačilni opomin brezuspešen.
§ 8.
Zvišba davščine.
1.	) Če davčni zavezanec opusti predpisano prijavo ali če v teku postopanja navede podatke, ki utegnejo prikrajšati davščino, ali če pri podajanju pojasnil zamolči bistvena dejstva, mu mora županstvo, ne da bi so zoper njega uvedlo kazensko postopanje, predpisati zvišani davek v najvišji izmeri 100 % prikrajšanega ali prikrajšbi namenjenega davčnega zneska.
2.	) Če pa davčni zavezanec dokaže, da je podal napačne podatke ali kaj zamolčal v opravičljivi zmoti in ne da bi bil s tem namerjal prikrajšati davščino, se zviša davščina namesto za 100 % le do 40 %.
§9.
Prizivi.
V	vseh zadevah je zoper odloke in odredbo županstva dopusten priziv na občinski odbor, v drugi in zadnji stopnji pa na pokrajinsko upravo, oddelek za notranje zadeve.
Priziv je vložiti pri županstvu v 14 dneh od dne, ko se vroči stranki odlok županstva, odredba ali obvestilo o sklepu občinskega odbora.
§ io.
Trajanje davščine.
Ta davščina se pobira v dobi od dne razglasitve to naredbe v «Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo* do dne 31. decembra 1922.
Podaljšava gorenje davčne dobe je zavisna od novega privolila pokrajinske uprave.
V	Ljubljani, dne 7. marca 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
. Oddelek za notranje zadeve.
Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s. r.
75.
Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo
o najemu posojila 4 milijonov kron za razširitev mestnega vodovoda v Ljubljani.
Mestni občini ljubljanski dovoljujem na podstavi določil § 81. občinskega roda za mesto Ljubljano, da si zaradi razširitve vodovodnega omrežja najame pri mestni hranilnici v Ljubljani kredit v tekočem računu do najvišjega zneska štirih milijonov kron.
V	Ljubljani, dne 11. marca 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s.r.
§6.
Kontrola.
Županstvo ima pravico in dolžnost, da se, če je treba, po svojih organih na licu mesta ali z zasli-žev&njem prenočiščarjev, njih osebja in njih najem-,*ikoT ali sploh na katerikoli primeren način prepričuje o pravilnosti podatkov, ki so mu bili v namene davščine dani na razpolago po določilih te naredbe ali prostovoljno.
Enako mora gojiti primeren stik z drugimi javnimi oblastvi, v katerih področje spada urejanje in Nadziranje prenočišč, stanovanstva in tujskega pro-*io ta.
§ 7-
Plačevanje davščine.
To davščino mora prenočiščar plačevati d vsakega meseca in 1. vsakega prihodnjega n »eca dekurzivno (za nazaj). Ako je davščina pavi “rana, jo je plačevati za vsak koledarski mesec »aprej. Pri pavšaliranih najemih prenočišč pa jo P ačevati ob vsakem domenjenem plačilnem ro’ Najemnikovem, oziroma koncem pavšaliranega r lema, če drug rok za plačevanje najema ni bil d
76.
Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo,
s katero se zvišuje mestna občinska davščina na prenočišča v Mariboru.
Mestni občini mariborski se dovoljuje na podstavi § 1. zakona z dne 18. maja 1894., štaj. dež. zak. št. 41, sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da sme davščino na obrtoma izvrševana prenočišča, uvedeno z naredbo bivše deželne vlade za Slovenijo z dne 30. maja 1921., Ur. 1. št. 189, pobirati od dne, ko se razglasi ta naredba v Uradnem listu, do dne 31. decembra 1922. v zvišani meri 30 % čiste oddajne cene vsak dan oddanih prostorov.
Od celotne inkasirane davščine na prenočišča mora mestna občina odstopiti 22 % šolskemu skladu osrednje zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani za ustanovitev redne gostilničarske šole.
Obenem določam, da se morata §§ 8. in 9. citirane naredbe bivše deželne vlade za Slovenijo odslej glasiti tako-le:
§8.
«Za vsako zakesnitev prijav, ki so predpisane v tej naredbi sme mestni magistrat prenočiščarju, ne da bi se zoper njega uvedlo kazensko postopanje, predpisati za eno tretjino višjo davščino, ritego bi jo moral prenočiščar sicer plačati na podstavi pravočasnih prijav.
Ce pa davčni zavezanec opusti prijave, predpisane v toj naredbi, ali če v teku postopanja utaji ali vodoma napačno priglasi okoliščine, ki so pomembno za pravilno izračunjanjo davščine, mu sme mestni magistrat, ne da bi so zoper njega uvedlo kazensko postopanje, predpisati davščino v dvakratnem znesku.*
§9-
»Zoper odloke in odredbe mestnega magistrata je dopusten) priziv na mestni občinski svet, zoper sklepe mestnega občinskega sveta pa na pokrajinsko upravo za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve.
To določilo pa se ne tiče odredb, ki jih mora mestni magistrat izdajati kot obrtno oblastvo in ki se ravnajo le po določilih obrtnega reda.
Vsak priziv jo vložiti pri mostnem magistratu v 14 dneh od dne, ko se stranki vroči magistratni odlok, odredba ali obvestilo o občinskem sklepu.*
V Ljubljani, dne 16. marca 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Zastopnik pokrajinskega namestnika:
dr. Baltič s. r.
Razglasi osrednje vlada.
Razglas o zvišani pristojbini za poštne pakete v tuzemskem prometu.*
Gospod minister za pošto in brzojav je z odlokom z dne 4. marca t. L, št. 12.826, zvišal poštne pristojbine za pakete v tuzemskem prometu; te zvišane pristojbine prične veljati dne 1. aprila t. L
Zato se člen 10. najnovejše poštne tarife z dne
5.	aprila 1921., št. 9101, izpreminja ter se glasi tako-le:
Za pakete in denarne vrednostne pošiljke (pošiljke z denarjem in vrednostnimi papirji), ki so zavite v obliki paketa, se plačuje težna in vrednostna pristojbina.
a) Tožna pristojbina:
do 5	kS................................8	Din
od 5	do	10	kg........................20	Din
od 10	do	15	kg........................30	Din
od 15	do	20	kg........................40	Din
b) Vrednostna pristojbina:
do 100 Din................................j
od 100 do 500 Din...................... 2 Din
od 500 do 1000 Din............................ Din
od lOdb do 5000 Din.......................49 Din
preko 5000 Din pa za vsakih 1000 Din ali za del tega zneska še po 1 Din.
Največja teža teh pošiljk se določa z 20 kg, vrednost pa je neomejena.
Za pakete večjega obsega (ločenke) se plačuje dvojna težna pristojbina.
Za pakete, ki gredo v take kraje, kjer dostavlja pošta pakete na dom, se plačuje razen težne in vrednostne pristojbine, še dostavnina treh (3) dinarjev; če pa naslovna pošta ne dostavlja na dom, se plačuje samo obvestnina 30 par.
Niti dostavnina niti obvestnina se ne plačuje za pakete, kateri potujejo in se glase na državne urade in naprave, ki so oproščene plačila poštnih pristojbin.
Za pakete, ki se pošiljajo vojakom ali so naslovljeni »poste restante*, se plačuje samo obvest-nina.
Vse zgoraj navedene pristojbine se morajo plačevati v naprej, ko se pošiljke predajajo v odpravo.
Iz ministrstva za pošto in brzojav v Beogradu,
dne 7. marca 1922.; št. 12.826.
* Priobčen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 62, izdanih dne 20ega marca 1922.
Razglas o voznini za lokomotive iz Nemčije za Bolgarijo.*
Za prevoz hladnih novih lokomotiv, ki teko na svojih kolesih, iz Nemčije za Bolgarijo, se računi po odloku gospoda ministra za promet z dne 11 ega januarja t. 1. na progah državnih železnic od Jesenic tranzitno ali od Siska do Caribroda tranzitno voznina po razredu B.
Ta ugodnost velja do dne 30. junija t. 1.
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dne 10. marca 1922.; št. 877/22.
Razglas o oddaji državne cinkarne v Celju v 401eten zakup.*
Z odločbo gospoda ministra za gozde in rudnike z dne 7. februarja 1922., R br. 309, se odda državna cinkarna v Celju v zakup, in sicer za 40 let. Ofer-talna licitacijla bo dne 2 4. aprila 1922. ob enajstih v generalni rudarski direkciji v Beogradu. Naši državljani se vabijo, naj predlože do tega roka pismene ponudbe, v katerih morajo točno navesti ime (firmo), naslov in dokaz o državljanstvu. Pogoji, ob katerih so odda državna cinkarna v Celju v zakup, so ti-le:
1.	) Državna cinkarna v Celju se odda v zakup ob udeleževanju države pri proizvajanju. Licitant mora navesti svoje pogoje glede tega udeleževanja.
2.	) Zakupnik mora odkupiti izdelane predmete, polfabrikate, sirovine in ves premični inventar (opremo, orodje itd.), kar jih bo na dan prevzema pri državni cinkarni v Celju; v ponudbi pa mora navesti ceno, za katero bi prevzel to blago.
3.	) Po preteku zakupnega roka se mora vrniti državna cinkarna v Celju v takem stanju, v kakršnem bo na dan prevzema, toda brez navedenih premičnih stvari.
4.	) Zakupnik se mora zavezati, da se bo v državni cinkarni v Celju delalo v vsej zakupni 401etni dobi, razen če nastopi vis major.
5.	) Kavcija v znesku 100.000 dinarjev se mora položiti najkesneje do dne 24. aprila 1922. ob enajstih pri generalni rudarski direkciji v Beogradu v državnih papirjih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v gotovini ali v garancijskem pismu naših denarnih zavodov, katerih glavnica znaša najmanj
1.000.	000 dinarjev.
6.	) Ponudbe morajo biti pravilno kolkovane ter se morajo vložiti najkesneje do dne 24. aprila ob enajstih pri generalni rudarski direkciji v Beogradu v zapečatenih zavitkih, na katerih je treba označiti: »Državna cinkarna v Celju*.
Ponudbe bo odpirala pri generalni rudarski direkciji v Beogradu istega dne ob enajstih komisija, ki jo določi minister za gozde in rudnike.
Ministrstvo za gozde in rudnike si pridržujo pravico, da odda cinkamo v zakup onemu, čigar ponudbo bo smatralo za najugodnejšo. Licitante vežejo njih ponudbe 30 dni od dne, ko se oferti odpro. Ponudbe, ki ne ustrezajo predpisom členov 87., 88.,
90.,	91. in 93. zakona o državnem računovodstvu, se ne bodo vpoštevale.
Podrobnejše pogoje lahko vpogledajo interesenti vsak delavnik od enajstih do dvanajstih pri osrednjem uradu državnih montanističnih obratov v Ljubljani.
Iz pisarne generalne rudarske direkcije v Beogradu, dne 9. februarja 1922.; št. 309.
Št. 2807.	371 3-1
Razglas glavne kontrole.
Za praktično in teoretično izobrazbo kandidatov za pregledovalce računov glavne kontrole se otvarja šestmesečen kurz pri glavni kontroli.
V ta kurz se sprejmejo oni kandidati kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki zadoščajo tem-le pogojem:
1.	) da so dobrega vedenja;
2.	) da so dovršili gimnazijo ali realko, trgovsko šolo ter so najmanj tri leta prakticirali pri denarnem zavodu; ali
3.	) da so služili kot ukazni uradniki najmanj pet let, izvrševaje računske posle, ali da dovrše to dobo do konca kurza;
4.	) da niso starejši nego 40 let in da so zadostili vojaški dolžnosti.
* Priobčen v »Službenih Novinah kraljevino
Srba, Hrvata i Slovenaca*, št. 59, izdanih dne 16ega
marca 1922.
Prijave z listinami vred naj se vlože pri glavni kontroli najkesneje do dne 15. aprila t. 1.
Pouk je brezplačen, učni načrt in program pa so objavi s pravilnikom za ta kurz v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*.
Iz splošne seje glavne kontrole v Beogradu,
dne 10. marca 1922.
Razglas o kupovanju tobačnega ekstrakta.*
Upravni odbor samostojne monopolske uprave je sklenil v 18. seji, Id jo jo imel dne 24. februarja, pod M. br. 3568,'in njegov sklep je odobril gospod minister za finance z odločbo z dne 6. marca 1.1., št. 1451. da je tobačni ekstrakt za kmetijske namene in za zdravljenje živali odslej prodajati samo pri mono-polskih skladiščih v vsej kraljevini po teh cenah:
1	konvica ekstrakta 5 kg netto 30— dinarjev;
1 sod ekstrakta 100 kg netto 400-<— dinarjev;
1 sod ekstrakta 200 kg netto 800-— dinarjev.
O tem so obveščajo kmetovalci, da bodo mogli ekstrakt neposredno kupovati iz monopolskih skladišč.
Iz uprave državnih monopolov v Beogradu,
dne 10. marca 1922.; Pr. br. 8758.
Ptuju še Franc R a n f 1, veleposestnik in župan v Plečarovcih.
Št. 10.176.
Namesto odstopivšega Franca Hanželioa ,(» imenovan za gerenta okrajnega zastopa v Ormožu Ludovik Kuharič, trgovec v Ormožu.
Št. 10.394.
Namesto Janka P e 1 c 1 a, ki je umrl, in namasti* obolelega Ludovika Puklavca sta imenovana za prisednika gerentskega sosveta okrajnega zastopa r Gornji Radgoni Janez Lančič, klepar in posestnik v Gornji Radgoni, in Anton Kralj, posestnik A' Kobilščaku.
V Ljubija n i, dne 15. marca 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Zastopnik pokrajinskega namestnika: dr. Baltič s. r.
St, 10.872.	Razglasi.
Namesto Franca Tota je imenovan za obtfi« skega gerenta v Krplivruku Štefan Luta r, poaeab-nik i stota m.
Pojasnilo glede točke 6. dodatkov k pravilniku o reguliranju prometa z devizami in valutami.
Ker se točka 6. odločbe ministrskega sveta
I.	br. 1957 z dne 25. februarja 1.1. (»Službeno Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 45 z dne 28. februarja 1922.**) tiče nakupa blagu, ki je bil sklenjen, ko se je že sklenila omenjena odločba, je izvolil gospod minister za finance pojasniti z odločbo
I.	br. 2919 z dne 9. t. m., da ni treba za blago, ki je bilo kupljeno pred odločbo I. br. 1957, zahtevati dovolitve za uvoz od odbora pri Narodni banki ali uje-nih podružnic, ako dokaže uvoznik z avtentičnimi listinami (zaključnice, fakture, pogodbe itd.), da je bilo blago prej naročeno. Toda to velja samo za ono blago, ki prestopi našo mejo do dne 25. aprila. To oce-njajo carinarnice same.
Carinarnicam se pošilja to pojasnila gospoda- ministra za finance ter se jim naroča, naj povsem postopajo po njem, z dostavkom, da velja za prepovedano blago odločba ministrskega sveta P. br. 13.381 z dne 1. marca t. 1. (»Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 48***).
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
•	dne 10. marca 1922.; C br. 15.178.
Razglas o izplačevanju kuponov 7%nega posojila.1
Rok za izplačevanje prvega kupona 7% nega investicijskega posojila je dan 15. marca t. L
Imetnikom se izplačujejo kuponi:
1.	) pri generalni direkciji državnih dolgov;
2.	) pri oblastni finančni direkciji v Novem Sadu;
3.	) pri okružnih in sreskih finančnih upravah;
4.	) pri blagajni finančnih delegacij in davčnih uradov,
5.	) pri poštni hranilnici v- Sarajevu in čekovnih uradih v Zagrebu in Ljubljani po področnih poštah;
6.	) pri opštinskih stylili v Srbiji in Crni gori;
7.	) pri bankah, ki so vršile podpis 7% nega posojila.
Iz generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu,
dne 11. marca 1922.; D br. 4099.
Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo.
St, 8731.	Razglasi.
Poleg dosedanjih prisednikov je imenovan za pri-sedhika gerentskega sosveta okrajnega zastopa v
* Priobčen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 58, izdanih dne 15ega marca 1922.
** Uradni list pod št. 52.
*** Uradni list pod št. 64.
t Priobčen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*, št. 59, izdanih dne 16ega marca 1922.
Št. 10.393.
Namesto Franca K u r e n j e je imenovan za prisad n ika občinskega gerentskega sosveta v Čm*lh Štefan Tratnik, posestnik v Makovcih št. 22.
Št. 10.667.
Namesto odstopivšega Franca Bogataja j* imenovan za občinskega gerenta v Kanderšah Jank® Zajc, posestnik v Kostrevnici št. 20, za prisednika gerentskega sosveta pa Franc Bogataj, povratnik v Kanderšah.
V	L j u b 1 j a n i, dne 16. marca 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Zastopnik pokrajinskega namestnika:
dr. Baltič s. r.
Št. 8912.	'
Društva:	Razpust društev.
1.	) »Krščanska zveza tobačnega delavstva avstrijskega, podružnica Ljubljana*,
2.	) »Krajna skupina Ljubljana zveze delavcev s kamenom v Avstriji*,
3.	) »Obrambna zveza zavednih obrtnikov v Ljubljani*
so razpuščena, ker že več let ne delujejo in k«r zaradi nezadostnega števila članov nimajo pogojev za pravni obstoj.
V	Ljubljani, dne 5.marca 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Po naročilu pokrajinskega namestnika:
Kremenšek s. r.
Št. 2125.
Objava o plemenskem sejmu za bike v starosti Vj4 do 2 let.
Zaradi lažjega nakupa plemenskih bikov pšo-ničnosive pasme v starosti o d 114 d o 2 I e t bo vsredodne 19. aprila t. 1. plemenski sejem v Št. Jur ju ob južni železnici. Nakupovali se bodo plemenski biki za prosilce, ki so se lani priglasili pri Kmetijski družbi iz celjskega, vranskega, sevniškega in konjiškega okraja. Plačevale se bodo cene, ki so višje od mesarskih.
Vzrejevalci lepih bikcev iz Št. Jurja, Šmarja, Planine in okolico (iz celjskega, šmarskega, sevniškega, konjiškega in laškega okraja) se vabijo, naj postavijo bikce, kolikor jih imajo odveč, na sejem. Začetek točno ob 10. uri. Bikci naj bodo čedno osnaženi in opremljeni z živinskimi potnimi listi.
Plemenski sejmi te vrste se namerjajo prirejati vsako leto; zato naj so dobri živinorejci v večji meri začno baviti z vzrejo prvovrstnih bikov; poselnio naij gledajo na to, da izvirajo biki od dobrih molznic.
Na letošnjem sejmu se razdeli znesek 1000 Din med štiri najboljše vzrejevalce, ki priženo najlepše bikce, kot nagrada za- dobro vzrejo.
Želeti bi bilo, da se prosilci za bike udeleže tega sejma, da se živali, ako se nakupijo, takoj prevzamejo in odženo.
V L j u b 1 j a n i, dne 18. marca 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
&». »SO. vet.
izkaz o stanju iivaiskik kužuili bolezni v Sloveniji z dne 18. marca 1922.
opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin |»a z navadnimi črkami. Številka pred dvopičje); *nači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini.
Slinavka in parkljevka.
Litija: Moravče 2:3, Polšnik 2:6. Ljubljana “kolica: Borovnica 2:4, Brezovica 1:1, Devica Marija v Polju 4:6, Dobrim je 2:5, Grosuplje 1:2, Iška vas 1:13, Ježica 1:1, Medvode 1:1, Moete 2: 4, HaČna. 1:8, Rudnik 1:5, Šmarje 4:9, Vrhnika 6:74, Zgornja šiška 1:1, Želimlje 3:9. Logatec: Planina L 4.
Vranični prisad.
Črnomelj: Vinica 1:1.
Garjekonj.
Brežice: Blanca 1:1. Konjice: Tepanj* 1:3. krško: Šmarje tj, 1:1. Ljubljana okolica: Dobrunjo 1:1. Vrhnika 2:2. Murska Sobota: Pertoča 1:1. Novo mesto: Prečna 1:1. Slovenjgradec: Vuzenica T. 1.
Pasja steklina.
Maribor: Sv. Trojica 1:1. Ptuj: Dragovič 1:1, Hteponcj 1:1, Polenšak 1:1.
Garje ovac.
Kranj: Preddvor 1:1.
Svinjska kuga.
Brežice: Artiče 1:2. Črnomelj: Vinji vrh 1:1.
Nov« mesto: Velika Loka 1:1. Ljubljana mesto 1.
Svinjska rdečica.
Ljutomer: Bučečovci 1:1. Ptuj: Sv. Lovrenc iva Dravskem polju 1:1.
V	Ljubljani, dne 18.marca 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
Po naročilu pokrajinskega namestnika; Paulin s. r.
.....———
lazgiasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
*t. K n 5/70 ex 1922.
Razglas.
Po razpisu generalne direkcije posrodnjih dav-z dne 5. marca 1922., št. 21.408/1921., so dolo-“Ha cesarske naredbe z dne 10. januarja 1917., drž.
št. 14, ih izvršilnih naredb z dne 20. januarja |HI7.. drž. zak. št. 21, 22 in 23, izgubila svojo veljavo vsled novouvedene tarif. post. 101. zakona o taksah in pristojbinah (Ur. 1. št. 2/1922.) in člena a taksnega in pristojbinskega pravilnika (Ur. 1. *t. 29/1922.), kolikor so ne nanašajo na predpise o kolkovini za potno legitimacije.
V	veljavi ostanejo torej še določila poglavja 111. f-vršilne naredbe z dno 20. januarja 1917., drž. zak. «t. gg.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 15. marca 1922.
Delegat: dr. šavnik s. r.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
St- 1518/22.	:
Razglas.
dr 'V‘l P^Utvi § 12. zakona za bivšo Kranjsko z vnT. ^' m:aja 1 Ul 1 *, dež. zak, št. 31, se določajo z Javnostjo Izza dne 1. aprila 1922. za službena on’j1 n‘l(I dva kilometra (tja in nazaj štiri kilometre) (HlSh ^ .°^n^ zdravnikov, ki jim gre za taka pota Kocmina na račun zdravstvenih okrožij ali po-
sameznih občin, potne jiristojbine, in sicer kilometrina 10 K, dnevnica pa 80 K, če se je porabil ves dan, in 40 K, Če se je porabilo le pol dne.
To se daje na občno znanje.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 14. marca 1922.
Za sanitetnega šefa: dr. Mayer s. r.
Št, 2407.
Razglas.
Izkaz bolnikov v javnih in zasebnih bolnicah Slovenije za leto 1921.
	Moškili Ženskih Skupaj		
Začetno stanje leta 1921.	821	646	1.467
Sprejetih tekom leta 1921.	. 16.212	14.628	30.840
Skupaj .	. 17.033	15.274	32.307
Odhod v letu 1921.:			
odpuščeni			13.854	29.155
umrli		.	883	707	1.590
skupaj .	. 16.184	14.561	30.745
Ostane koncem leta 1921.	849	713	1.562
Umrljivost je znašala 4*92 %.
Izkaz bolezni onih, Id so bili leta 1921. odpuščeni iz javnih in zasebnih bolnic v Sloveniji ali pa so v
Od-
Inie bolezni	puščeni Umrli
,e (Variola).................... 106	35
Tifus (Typhus abdominalis) ....	254	14
Pegavica (Typhus exanthematieus) .	2	—
Ošpice (MorbUli) ........	37	1
Škrlatica (Scarlatina)............... 69	10
Davica (Diphtheria) ...................... 64	6
Šen (Erysipelas)..................... 73	4
Otročniška mrzlica (Febris puerpe-
ralis) ............................ 32	\ 4
Griža (Dy»enteria) . . . . . .	.	1811	238
Epidemični otrp tilnika (Meningitis
cerebrospinalis epid.)........... 4	8
Egiptovska očesna bolezen (Trachom)	127	__
Malarija (Malaria)...................105	__
Sifilida (Syphilis)..................754	7
Druge spolne bolezni.................544	1
Očesno vnetje novorojencev (Bfenor-
rhoea neonatorum)................ 40	2
Pljučnica (Pneumonia)................121	28
Pljučna jetika (Tuberculosis pulmo-
num) ................................ 636	215
Tuberkuloza drugih organov in škro-
fuloza . ............................1141	7i
Hripa (Influenza).................... 21	1
Norice (Varicella)................... 6	__
Ekcema (Eczema)...................... 41	__
Atrophia .................................. 1	23
Druge kužne bolezni.................. 44	1
Alkoholizem.......................... 8	4
Rak (Carcinoma)......................530	l()6
Druge nove tvorbe zlega značaja .	.	164	16
Golša (Struma).......................211	3
Akutne bolezni dihal.................407	15
Akutne bolezni želodca' in črevesa	.	535	52
Vnetje slepiča (Appendicitis) . .	.	324	8
Poškodbe izvun obrtnih obratov .	.	2049	75
Poškodbe v obrtnih obratih ....	653	24
Zastrupitev v obrtnih obratih ...	24	2
Duševne bolezni......................491	19
Angleška bolezen (Rhachitis) ...	51	4
Garje (Scabies)........................  1691	__
Krč ranjencev (Tetanus).............. 2	5
Epilepsia..................' . . .	.	2	1
Zaradi poroda sprejete ženske . .	.	1155	11
Vse druge bolezni.................. 14825	576
Skupaj . . 29155	1590
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 3. marca 1922.
Sanitetni šef: dr. Krajec s. r.
Št. 1888/22—B.
Razglas.
Ministrstvo za narodno zdravje je z odlokom št. 3594 z dne 10. februarja 1922. potrdilo sklep zdravstvenega odseka z dne 28. januarja 1922., št. 286/22, s katerim se je določila dnevna oskrbnina izza dne 1. februarja t. 1.:
v ženski javni bolnici v Novem mestu: v III. razredu z 10 dinarji; v II. razredu s 35 dinarji; v I. razredu s 50 dinarji;
v javni bolnici usmiljenih bratov v Kandiji: v HI. razredu z 9 dinarji; v H. razredu s 35 dinarji; v I. razredu s 50 dinarji.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 13. marca 1922.
Za sanitetnega šefa: dr. Mayer s. r.
Št. 2728/22.
Razglas.
Ministrstvo za narodno zdravje je z odlokom z dne 7. marca t. L, št. 7208, zvišalo oskrbnino v državnem zdravilišču za bolne na pljučih v Topol-ščici v I. razredu na 50 Din, v II. razredu na 40 Dia dnevno izza dne 1. marca t. 1.
To se razglaša s pristavkom, da je prošnje za sprejem naslavljati na upraviteljstvo državnega zdravilišča v Topolščici, pošta Šoštanj. Prošnji je priložiti zdravniško izpričevalo po vzorcu, ki ga je dobiti pri upraviteljstvu zdravilišča ali pri zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani.
Pacienti, ki no morajo plačevati popolnih oskrbnih stroškov in prosijo, da bi se jim oskrbnina znižala, morajo priložiti prošnji tudi natančen, uradna potrjen izkaz o svojih imovinskih in pridobninskib razmerah.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 17. marca 1922.
Za sanitetnega šefa: dr. Mayer s. r.
Št. 2885.
Razglas.
Zdravstveni odsek za Slovenijo r Ljubljani razpisuje službe okrožnih zdravnikov z* zdravstvena okrožja:
1.	) Št. Vid nad Ljubljano,
2.	) Cerknico,
3.	) št. Jurij ob Ščavnici.
Z vsako teh služb je spojena osnovna plača letnih:
ad 1.) za Št. Vid nad Ljubljano 1200 K, aktivv-tetna doklada 200 K in pravica do dveh petletnic po 100 K;
ad 2.) za Cerknico 1400 K, aktivitetna doklada 200 K in pravica do dveh petletnic po 100 K;
ad 3.) za Št. Jurij ob Ščavnici 1200 K in pravica do šestili petletnic po 100 K.
Po naredbi celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 29. aprila 1919., Ur. 1. št. 167, se je nadalje okrožnim zdravnikom do preklica dovolila draginj-ska doklada 100 % vseh službenih prejemkov, z odlokom delegacije ministrstva financ z dne 24. fe-bruarja 1920., št. 96/V, pa do preklica, odnosno do ureditve rednili službenih prejemkov, še izredna dra-ginjska doklada celokupnih prejemkov, ki znaša za št. Vid nad Ljubljano in za Št. Jurij ob Ščavnici 120 %, za Cerknico pa 110 %.
Oženjeni okrožni zdravniki dobivajo poleg tega za ženo in vsakega nepreskrbljenega otroka po 90 K na mesec.
Prošnje, opremljene s potrebnimi svedočbami. naj se vlože do dne
2 0. aprila 1922.
pri podpisanem zdravstvenem odseku.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 17. marca 1922.
Za sanitetnega šefa: dr. Mayer s.r.
Razglasi grajene direkcije za Slovenijo.
St. 1523.	Razglasi.
Ignacij Š t e m b o v, inženjer v Ljubljani, je dn« 9. marca 1922. pri mestnem magistratu v Ljubljani prisegel kot avtoriziran civilni inženjer v zmisla § 12.^ ministrske naredbe z dne 11. decembra 1860., št, 36.413, ter je izza tega dne upravičen izvrševati civilno gradbeno inženjersko prakso.
Njegov stalni sedež je v Ljubljani.
Št, 1524.
Matko Prelovšek, inženjer in geometer r Ljubljani, je dno 9. marca 1922. pri mestnem magistratu v Ljubljani prisegel kot avtoriziran civilni inženjer in geometer v zmoelu § 12. ministrske na-
rcdbe ^ dne 11. decembra 1860., št. 36.413, ter je izza tega dne upravičen izvrševati civilno inženjer-•ko in geometrsko prakso.
Njegov stalni sedež jo v Ljubljani.
Št. 1525.
Albin Černe, civilni gradbeni inženjer v Ljubljani, je dne 8. marca 1922. pri mestnem magistratu v Ljubljani prisegel kot avtoriziran civilni inženjer v zmislu § 12. ministrske naredbe z dne 11. decembra 1860., št. 36.413, ter je izza tega dne upravičen izvrševati civilno inženjersko prakso.
Njegov stalni sedež je v Ljubljani.
Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani,
dne 18. marca 1922.
Gradbeni direktor: inž. Klinar s. r. Št, 1178.	3—1
Razpis.
V področju gradbene direkcije za Slovenijo v Ljubljani je popolniti
deset mest državnih cestarjev,
«n sicer:
r okrožju gradbene sekcije v Kranju 5:
1.	) na Ljubeljski cesti km 32/36 in 39/42;
2.	) na Korenski cesti km 26/28.6 in 28.6/31.6;
3.	) na Jezerski cesti km 2/5;
v Novem mestu 4:
1.	) na Zagrebški cesti km 61.4/65.4, 99/103 in 110/114;
2.	) na Karlovški cesti km 12.6/17.0;
in v Mariboru 1:
na Trojanski cesti km 137/140 z mesečno mezdo 15 Din, pravico do osem štiriletnic po l1/^ Din mesečno in s prispevkom za stanovanje v letnem znesku 25 Din za one, ki niso nastanjeni v državni cestarski hiši.
Dokler velja naredba o draginjskih dokladah, se izplačujejo to po določilih naredbe z dne 29. septembra 1920., št. 130.000, za cestarja po 14 Din dnevno, za ženo in otroke do 16. leta pa. po 3 Din.
Pravilno (z 2 Din) kolkovane prošnje je vložiti pri gradbeni direkciji za Slovenijo v Ljubljani (Turjaški trg št. 1) ali pa po okrožni gradbeni sekciji do dne	1 5. a pr il a 1 9 2 2.
Prošnji jo treba priložiti:
1.	) rojstni (krstni) in domovinski list;
2.	) spise o dovršeni vojaški službi;
3.	) uradno zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti za cestarsko službo;
4.	) izpričevalo o nravnosti;
5.	) dokazilo, da je prosilec vešč slovenščini v besedi in pisavi;
6.	) dokazilo o dovršeni osnovni šoli.
Prosilci, izurjeni v enem ali drugem stavbnem
obrtu, nadalje oni, ki so bili že pri vzdrževanju cest zaposleni kot stalni delavci, potem dobrovoljci in vojni invalidi, ki so sicer sposobni za tako službo, kakor tudi taki, ki imajo zagotovljena stanovanja na progi, za katero prosijo, imajo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest. Dokazila o navedeni prednostni pravici je priložiti.
Gradbena direkcija daje potrebna pojasnila.
Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani,
dne 18. marca 1922.
Gradbeni direktor: inž. Klinar s. r
Razglasi drugi!) uradov in oblastev,
Pr VII 13/22—1.	360
Razsodilo.
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Podpisano sodišče je razsodilo pa predlogu državnega pravdništva:
Vsebina tiskovine »Delavske Novice* št. 11/11, izhajajoče v Ljubljani, z dne 16. marca 1922. utemeljuje v članku: «Smrt junaka* v vsem obsegu od besed: »V dvajsetem stoletju* do konca, to je do vštete besede: »smrtno kazen*, pregrešek po § 92. srb. k. z.
Po členu 15. ustave potrjuje sodišče prepoved razširjanja in prodajanja navedene tiskovine, izvršeno po varstvenem oblastvu v Ljubljani, ter odreja, da je uničiti vse izvode te tiskovine.
Deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani,
dne 17. marca 1922.
Proglasitve za mrtve.	'152
Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglasč spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker so more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak-št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedei o kateremkoli teh pogrešancev, naj to isr poroči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešan cev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, bi je bil postavljen pogrešancu	i in od”št	Oklicni rok oklica ! P°težfl dne 1	
Anton Orah, rojen due H. avgusta 1888., posestnikov sin v Vidoncih (Prekmurje).	Služil od meseca januarja 1915. pri 18. honvedskem pehotnem polku; pogrešan od leta 1916. na italijanskem bojišču.	Brat Franc Grab.	Janoš Fariš, posestnik v Vidoncih št. 46		: . < -i _ i 1 .. itrrr 20. 3. 1922.; T 291/21-6.	20. oktobra 1922.
Rok Fork, rojen due 12. avgusta 18y8., posestnikov sin pri Sv. Primožu I.	Vojak I. gorskega strelskega polka; baje padel dne 18. junija 1918. ob Piavi.	Oče Janez Ferk.	Marko Lanko, župan pri Sv. Primožu I.	30. 3. 1922.; T 4/22-7.	20. oktobra 1922
Alojzij Lovrec, rojen due 18 junija 1881., posestnik v Smolincih.	filužii pri 156. črnovojui-škem bataljonu; pogrešan izza dne 6. julija 1915. na italijanskem bojišču.	Žena Marija Lovrec.	Alojzij Zagoršek posestnik v Smolincib.	20. 3.1922.; T 16/22—7.	20. oktobra 1922.
Frano Rojko, rojen dne 6.oktobral883., posestnik v Župetincih.	Vojak 96. pehotnega polka; pogrešan izza dne 13. septembra 1914. np srbskem bojišču.	Žena Terezija Rojko.	Alojzij Gregorič, posestnik v Župetincih št. 9	20. 3. 1922.; T 17/22-6.	20. oktobra 1922.
Ivan Otlo, rojen dne 4. marca 1893., vrtnar v Marenbergu.	Služil od 12. decembra 1917. pri 4. domobranskem pehotnem polku; baje meseca oktobra 1918. v Ronchiju umrl za malarijo.	Žena Marija Otič.	Franc Rici, redar v Marenbergu.	20.3. 1922.; T 18/22-8.	20. oktobra 1922.
Mihael SveuJek, rojen dne 18. septembra 1870., posestnik v Stano-šini.	Vojak 409. črnovojuiske-ga bataljona; pogrešan izza meseca junija 1917. na italijanskem bojišču.	Žena Marija Svenšek.	Lovrenc Drevenšek, posestnik v Stanošini.	20. 3. 1922.; T 19/22-8.	20. oktobra 1922.
Ivan Žnidarič, rojen due 4. decembra 1882., posestnik v Mihovcih.	Služil pri 26. brambovskem polku; izginil dne 9. septembra 1914. v bitki pri Grodku.	Žena Marija Žnidarič.	Rudolf Paušner, posestnikov sin v Libonji.	20. 3. 1922.; T 21/22-8.	20. oktobra 1922
Anton Nemeo, rojen due 4. maja 1879., posestnik v Žižkih v Prekmurju (Zsizsekszer).	Topničar v Przemyšlu; baje umrl dne 12 avgusta 1916. v Turkestanu.	Žena Magda Nemec.	Štefan Horvat v Žižkih	20. 3. 1922.; T 26/22-6.	20. oktobra 1922.
Ivan Polak, rojen dne 6. decembra 1884., posestnik v H1&-poncih pri Kapeli, okraj Ljutomer.	Crnovojniški delavec; pogrešan izza meseca januarja 1919. (bil naposled v bolnici v italijanskem Vidmu).	Žena Marija Polak.	Franc Holc, viničar v Kapelskem vrhu.	20 3. 1922.; T 30/22-7.	1. oktobra 1922.
Janez Babulo, rojen dno 6. decembra 1885., posestnik v Pečkah.	Služil pri 36. pehotnem polku; pogrešan izza dne 17. marca 1915. na gali-ških bojiščih.	Qče Janez Babnic.	Juri Germek, posestnik v Pečkah.	20. 3.1922.; T 37/22-6.	1. oktobra 1922.
Janez Grozi, rojen due 21. decembra 1886., Stanovnik v Šetar-jevi.	Vojak 47. pehotnega polka; pogrešan izza dne 24. septembra 1914. na gališkem bojišču.	Žena Marija Grozi.	Janez Damiš, stanovnik v Šetarjevi št. 7.	20 3. 1922. j T 38/22-6.	1. oktobra 1922.
Martin Krajno, rojen due 11. novembra 1887., posestnik v Spodnjem Jakobskem dolu.	Vojak 47. pehotnega polka; baje padel dne 8. septembra 1914. na gališkem bojišču.	Žena Marija Krajnc.		20. 3. 1922.; T 39/22—6.	1. oktobra 1922.
Frano Folančlč, rojen dne 10. januarja 1886, posestnikov sin na Gačniku.	Služil pri 47. pehotnem polku, pozneje pri 26. brambovskem polku; pogrešan izza meseca decembra 1917. v ruskem vojnem ujetništvu.	Brat Ivan Polančič.		20. 3. 1922.; T 41/22—6.	1. oktobra 1922.
Frano Horvat, rojen dne 28. septembra 1880., delavec v Mariboru.	Vojak 26. brambovskega polka; baje dne 26. avgusta 1914. padel na gališkem bojišču.	Žena Terezija Horvat.	Fran Kopič, sodni oficial v Mariboru.	20. 3. 1922.; T 42/22-6.	1. oktobra 1922.
Dr. Otmar Sohreiner, rojen dne 21. oktobra 1886., jurist in zasebni uradnik v Mariboru.	Enoleten prostovoljec 7. pehotnega polka; pogrešan izza dne 26. avgusta 1914.	Mati Otilija Schreiner.		20. 3. 1922.; T 43/22—B.	1. oktobra 1922.
Josip Koprovlos, rojen dne 16. marca 1881., pečar v Teznu pri Mariboru.	Vojak 18. bonvedskega pehotnega polka; prišel kot vojni ujetnik v Tju-men na Ruskem. Pogrešan izza dne 1 .novembra 1917.	Žena Hedvika Koprovics.		20. 3. 1922.; T 45/22-5.	1. oktobra 1922.
Rudolf Kovačič, rojen dne 23. marca 1895 , delavec v Mariboru.	Vojak 47. pehotnega polka; prišel v italijansko vojno ujetništvo. Pogrešan izza dne 7. junija 1918.	Mati Neža Kovačič.	Ferdo Plesničar,	20. 3. 1922.; T 51/22—6.	1. oktobra 1922.
Frano Rep, rojen dne 13. septembra 1890., delavec v Mariboru.	Služil pri 26. brambovskem polku; prišel v italijansko vojno ujetništvo Ca stel Nedola. Pogrešan izza dne 15. decembra 1918.	Žena Alojzija Rep.	sodni sluga v Mariboru.	20. 3. 1922.; T 62/22-6.	1. oktobra 1922.
Martin Duh, rojon due 11 junija 1872., posestnik v Čentibskih goricah pri Dolnji Lendavi.	Služil pri 20. honvedskem pehotnem polku; baje dne 24 junija 1918. na nekem otoku Kaspijskega jezera umrl za tifuzom.	Žena Ana Dilh.	—	20. 3. 1922.; T 31/22-6.	1. oktobra 1922.
Josip Benko, rojen dne 17. januarja 1892., posestnik v Vuči Oumili v Prekmurju.	Pešec 83. pehotnega polka; pogrešan izza dne 8. marca 1915. na galiških bojiščih.	Franc Džuban v Moravcih št. 45.	Simon Moretzky, notarski uradnik v Murski Soboti.	20. 3. 1922.; T 40/22-6	1. oktobra 1922.
Proglasitve za mrtve.	351
Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglasč spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, o pogrešancih, označenih z *, pa po § 24., št. 1, obč. drž. zak., domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in sadnje bivališče po-grešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
*Jožef Šetrajdlfi, rojendne8 avgusta 1868., posestnik v Sobeuji vasi št. 8, občina Čatež.	Odšel leta 1902. v Ameriko, odkoder ni več glasu o njem.	Bin Franc Šetrajčič.	—	27. 2. 1922.; T 1/22—3.	1. aprila 1923.
'"Janez Žuntč, rojen dno 6. junija 1865., posestnik v Žuničih, občina Vinica.	Odpotoval leta 1901. v Ameriko; od leta 1910. neizvesten.	Žena Helena Žunič, rojena Henigs-man, posestnica na Vrhu št. 1 pri Semiču.	Ivan Smolik v Novem mestu.	27. 2. 1922 ; T 6/17-17.	1. aprila 1923.
. Anton Pušlar, rojen dne 14. oktobra 1885. v Malih vrheh št. 11, oženjen posestnik v Malih __ vrheh, občina Krka.	Prišel kot vojak topničar po padcu przemj-šlsko trdnjave leta 1915. v rusko ujetništvo ter baje istega leta umrl.	Žena Jožefa Pušlar.	Janez Ižanc, posestnik v Velikih vrheh.	27. 2. 1922.; T 105/21-7.	1. oktobra 1922.
Vartln Križan, rojen dne 5. novembra 1891., samski posestnikov brat v Svržakih, občina Božjakovo.	Prišel kot vojak poljskega topniškega polka št. 28, baterijeS, vojna pošta386, ob razpadu avstrijske vojske jeseni leta 1918. v italijansko ujetništvo ter zbolel r Crazani; od takrat neizvesten.	Brat Anton Križan.	Janez Križan, posestnik na Otoku št. 5.	28. 2. 1922.; T 17/22-6.	1. oktobra 1922.
Janez Gornik, rojen dne 9. oktobra 1897. v Drnovem, pristojen v občino Cerklje, rudar v Leobnu.	Odšel leta 1916. kot vojak na rusko fronto; od takrat sploh neizvesten.	Franc Baznik v Waterloou, N. E. Cleveland Ohio, Severna Amerika.	—	15. 2. 1922.; T 68/21- 8.	1. oktobra 1922.
Alojzij Povh, rojen dne 21. junija 1891., posestnikov sin v Obrežju.	Odrinil meseca marca 1915. k 65. polku, 6. stotniji, vojna pošta št. 80, ter baje padel koncem meseca julija 1915. na ruski fronti; od takrat vsaj neizvesten.	Sestra Marija Povh, posestnikova hči iz Obrežja št. 25, sedaj služkinja na graščini v Mokricah.	Ivan Smolik v Novem mestu.	24.'2. 1922.; T 103/21-3.	1. oktobra 1922.
Jožef, Prano Jerlček, 1897 Bdae	janusrja 1897., samski posestnikov 81n,y.Crlaožnjicah št. 15, občina Smihel-Stopiče	Služil pri domobranskem pehotnem polku št. 27 ter se udeležil bitk v Galiciji; izza meseca avgusta 1916. neizvesten.	Mati Terezija Terlep.	—	25. 2. 1922.; T 10/22-6.	1. oktobra 1922.
. Alojzij Turk, rojen dne 4. junija 1895., samski posestnikov sin v Retjah.	Služil pri 17. pehotnem polku, se meseca oktobra 1918. udeležil napada pri Coldi Rossu na Tirolskem ter baje padel; od takrat vsaj neizvesten.	Mati Marija Turk.	—	27. 2. 1922.; T104/21-6.	1. oktobra 1922.
Jožef Žužek, rojen dne 26. novembra 1895 , posestnikov sin na Vrhu št. 10.	Odšel dne 15. marca 1915. na rusko fronto ter so zadnjič oglasil meseca junija 1916.; od takrat neizvesten.	Brat Janez Žužek.	—	27.2. 1922.; T 19/22-2.	1. oktobra 1922.
Alojzij Jerin, rojen dno 9. aprila 1878., oženjen delavec v Gorenji vasi št. 38.	Prišel kot vojak 17. pohotnega polka, 3. stotnije, v rusko ujetništvo ter baje koucem leta 1917. umrl v neki bolnici vilenske gubernije.	Žena Marija Jerin.	Jožef Rodič, posestnik v Gorenji vasi št. 43.	5 3. 1922.; T 4/22-6.	1. oktobra 1922.
Martin Pavlovič, irqq ^ne	novsmbra Ba?.» samski posestnikov •m v Bregih št. 21.	Služil pri 3. gorskem strelskem polku, 6. stotniji, ter se udeležil bojev na gori Sv. Gabriela.	Oče Jožef Pavlovič.	— ■	12. 3. 1922.; T 16/22—3	1. oktobra 1922.
3.000	kg odpadkov od jutnega platna;
100 kg odpadkov od belega platna;
2.900 kg odpadkov od motvozov iz prediva;
1.700 kg odpadkov od konopcev;
1.000	kg odpadkov od jutnih niti;
22.000	kg odpadkov od bele lepenke;
M.000 kg odpadkov od rjave lepenke;
11.000	kg odpadkov od raznovrstnega papirja;
2.900 kg lupulina (prah od hmelja);
19.000	kg izrabljenih jeklenih nožev za rezanje to-
baka;
16.000	kg obžganega litega železa;
4.000	kg strojnega ubitega Železa;
1.000	kg cinkastih odpadkov;
1.700 kg kovanega železa;
250 lesenih zabojev raznih velikosti in
3.000	štorij.
Pismene ponudbe za nakup tega blaga, kolko-vane z 20 Din, naj se pošljejo najkesneje do dne 18. aprila 192 2. ob desetih podpisani direkciji.
Oferenti morajo vložiti pri blagajni tobačne tvornice v Ljubljani kavcijo v znesku 5 % ponujene vsote, odnosno inozemci 10 %.
Licitacija (odpiranje ofertov) bo dne 18. aprila ob enajstih v pisarni tobačne tvornice v Ljubljani.
Natančnejši pogoji so na razpolago v ekonomiji tobačne tvornice v Ljubljani.
Pokrajinska monopolska direkcija v Ljubljani,
dne 7. marca 1922.
Direktor- Mandelj s. r.
Št. 1148.
Usposobi)enostni izpiti iz slovenske stenografije za srednje in enakopravne šole.
Usposobljenostni izpiti iz slovenske stenografije za srednje in enakopravne šole se bodo vršili v soboto dne 2 9. aprila 1922., in sicer na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Po pravilniku opremljene prošnje naj se vlože do dne 25. marca 1922. pri predsedstvu izpraševalne komisije (poslopje pokrajinske uprave, Bleivveisava cesta št. 10).
Izpraševalna komisija za slovensko stenografijo v Ljubljani,
dne 15. marca 1922.
Dr. Bezjak s. r., predsednik.
Razne objave.
866	Narodna banka
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Stanje dne 8. marca 1922.
Aktiva:
Dinarjev
Metalna podloga................
Posojila.......................
Dolg države....................
Vrednost državnih domen, založe nih za izdajanje novčanic
396,719.608-51 811,961.520 12 4.418,508.965"
2.138,377.163 —
11 Vin 209/22—3.
350
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
in slanmar
slanhu/6 Jlne 11- februarja 19ž2- v Mariboru svežo tehtal°i atere Prav^na tf'žn je znašala 4-90 kg, tehtal Ul Zilra^u,iaval za 5 kg, da je torej krivo
'Vl'°iženi Ivan Blatnik, posestnik 1,11 bv- Miklavžu, ie kriv.
^ toni in »z«	v*
ku 4. 7Mi.	prestopek po členu 8., ck
in obsoja n'0 30-ia"uaria' 1921 st-5 ‘S
2	'	"° olenu 8. citiranega zakona na
z a Pora in l o 0 (s t o) D i n d e n; ob r -.	kazni,
Po	'n'aSti ,)a lla nadaljnja 2 dni zapo
bost on.. „•	'■ v Povračilo stroškov kazen
' p'^7 Mitve kazni.
količino '14'	zakoiia mu	0,1 vze
Čl(.nu n. ^ \ ' J® predmet kaznivega dejan,
Dravn/M *VIU -*0 ^Javiti razsodbo brez razlog' ^'nemočnosti v »Uradnem lfetu».
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek Vlil
dne 27. februarja 1922.
O 35/22—1.
Oklic.
283
Saldo raznih računov
Pasiva:
7.766,567.257-55
Frančiška Trobevšek, posestnica v Biistričici št. 17, jo vložila zoper Franca Trobcvška iz Praprotnega za Kalom št. 7, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi priznanja lastnine.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 9. marca 1 92 2.
ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4.
Ker je bivališče Franca Trobovška neznano, so mu postavlja za skrbnika Josip Prusnik, gostilničar v Kamniku.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II.,
dne 2. marca 1922.
Št, 898.	308 3—3
Razglas.
Tobačna tvornica v Ljubljani razpisuje v zmislu odloka uprave državnih monopolov v Beogradu, J. M. št. 4800/21, ofertalno prodajo nastopnega škartnega materiala, odpadkov in zabojev:
400 kg odpadkov od domačega platna;
900 kg odpadkov od trojnika (Drilch);
800 kg odpadkov od hodnega platna (Rupfen); 1.200 kg odpadkov od jutnih motvozov;
Glavnica,..................... 16,106.800"
Rezervni fond................. 1,980.022 62
Novčanice v tečaju............ 4.695,825.710-
Razne obveznosti.............. 901,974.589'19
Terjatve države za založene domene 2.138,377.163 ’ — Saldo raznih računov.......... 12,302.972-74
7.766,667.257-66 Št. 1266/22.	378
Razglas.
Generalni konzulat R. P. v Zagrebu, Boškovi-čeva ulica št. 2, pozivlje s tem poljske državljane, in sicer osebe in zavode s prebivališčem v območju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, zlasti v Hrvatski in Slavoniji z Medjimurjem, potem v Bosni iu Hercegovini, Sloveniji in Dalmaciji, naj prijavijo do dne 5. (p(otega) aprila 1 922. zadolžnice (obligacije) nezavarovanega predvojnega državnega posojila Avstrije in Madžarske, ki so v njih posesti, ki pa niso bile doslej žigosane po oblastvih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter jih obenem pošljejo v originalu podpisanemu konzulatu zaradi popisa in žigosanja — in sicer brezpogojno do zgo iii j označenega roka.
V prijavi, ki se mora predložiti v troh izvodih, je treba točno uvrstiti to-le:
a)	ime in priimek, odnosno firmo, stan oval išče ali sedež in poklic dotičnoga prijavitelja;
b)	ime in priimek, odnosno firmo, stan oval išče ali sedež in domovinstvo lastnika obligacije;
c)	odnošaj prijaviteljev proti prijavljenimi obliigal-cijam;
č) obvestilo o tem, ali in kje so obligacije lombar-dirane ali položene v hranjenje, označbo, kolika je eventualna vsota obremenitve iz naslova lumbarda (zastave);
d)	obvestilo o tem, ali in kje so obligacije že prijavljene zaradi registracije;
e)	točno število registriranih obligacij z navedbo njih naslova, emisije, številk serij in nominalne vrednosti, potem: dne izplačiinosti najstarejšega, nerealiziranega kupona (odrezka) vsake obligar cije, končno
f)	svojeročni podpis prijaviteljev.
Po opravljenem popisu in žigosanju prijavljenih in v originalu predloženih obligacij jih konzulat vrne prijavitelju proti potrdilu o tem, da se je njih registracija izvršila.
Generalni poljski konzulat v Zagrebu,
dne 21. marca 1922.
Št. 383/IV.	384
Razglas družbe južne železnice.
Pogoji
za dosego kredita vozarin in drugih pristojbin na postajah južne železnice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in na postajah lokalnih in zakupnih železnic, ki so v obratu južne železnice.
§ L
Vozarina in vse druge pristojbine, ki pripadajo železniški, upravi na podstavi saobraćajne uredbe, na podstavi tarife ali drugih pogodb, se kreditirajo samo stranki, ki uživa kredit. Kreditirajo se torej tudi povzetja, postransko pristojbine in priključne v ozarine.
8 2.
Kredit se dovoljuje samo za enomesečno dobo za zneske od Din 400— dalje. Obračun kredita se vrši koncem vsakega meseca.
§ 3.
Prošnje za. dosego kredita se vlagajo pri kontroli dohodkov obratnega ravnateljstva južne železnico v Ljubljani; navajati morajo natančno višino kredita, ki ga želi črpati stranka tekom enega mestica, na vsaki posamezni postaji.
§4.
1.	) Preden je kredit dovoljen, mora. položiti stranka zadostno varščino v dinarjih i»ri blagajni obratnega ravnateljstva južne železnico v Ljubljani.
Varščina se sme položiti:
a)	v gotovini, in sicer v višini kredita, ki ga želi črpati stranka tekom enega meseca;
b)	v garancijskih pismih ene ali druge banke, in sicer v takratni višini kredita, ki ga želi črpati stranka tekom enega meseca. Banka, ki naj izda garancijsko pismo, se mora določiti sporazumno.
2.	) Ako ne izpolni stranka svojih obveznosti, je obratno ravnateljstvo v Ljubljani, da se obvaruje škode, upravičeno nesodno porabiti založeno varščino in zadostiti svojim zahtevam v višini neporavnanega kreditiranega zneska, vpoštevaje morebitno obresti, pripadajoče po §§ 7. in 8., manipulacijske pristojbine in druge narasti e stroške, po kompenzaciji brez sodnega posredovanja.
3.	) Sprejem pogojev potrdi stranka s podpisom izjave, navedene koncem pogojev.
Stranka dobi en izvod pogojev.
8 5.
1.	) Tovorne listine pošiljk, za katere so se kreditirale vozarine in druge pristojbine, se izroče dnevno stranki proti izročilnemu dopisu. Izročilne dopise nabavi in vroči stranka sama po vzorcu, kakor ga določi železniška uprava. Izročilni dopisi so prosti kolkovine.
2.	) Postaja, kjer uživa stranka kredit, sestavlja seznamke na podstavi izročilnih dopisov, ki jih ji predlaga stranka; kolkovina za seznamke gre v breme stranke.
§ «•
1.	) Stranka, ki je izčrpala kredit pred koncem meseca, mora v gotovini poravnati vse vozarine in druge pristojbine, narastle pri predaji, odnosno oddaji robe. Višina porabnega kredita se d ožene pri zneskih, ki se glase v tujih valutah, tako, da se te pristojbine preračuni jo po zadnjem železniškem tečaju v dinarje.
2.	) Preden se izčrpa kredit enega meseca, moim stranka položiti za tekoči mesec šc primerne zneske, ki se vračunijo dovoljenemu kreditu. Slična na-plačila se dopuščajo kvečjemu trikrat mesečno.
§ 7.
1.	) Postaja, ki kreditira pristojbine, sklene koncem meseca kreditne seznamke za vsako stranko posebe ter naznani narastli dolg kakor tudi morebitne obrestne zneske in manipulacijsko pristojbine dokazljivo stranki ob njenih stroških.
2.	) Stranka mora poravnati narastli dolg pri blagajnici, ki je bila. določena ob sklepu pogodbe, in sicer tretji dan po odposlanem naznanilu v zmisPi točke 1. teh pogojev. Zneske, narastle v tujih valutah, poravna stranka ali v dinarjih ali efektivno, kar pa mora biti določeno ob sklepu pogodbe. V dotični prošnji za dosego kredita mora stranka navesti, ali bo plačevala pristojbine, narastle mesečno v tujih valutah, v dinarjih ali efektivno, kar ostane zanjo obvezno, dokler traja pogodba. Obratno ravnateljstvo južne železnice pa si pridržuje pravico, vsak čas predrugačiti način plačevanja narastlih pristojbin ter zahtevati njih poravnavo tudi v efektivnih valutah.
3.	) Ako se iz kateregakoli vzroka poravnava dolga zakesni preko roka, navedenega v točki 2., mora plačati stranka za ta znesek 10 % (deset odstotkov) zamudnih obresti na leto.
4.	) Zoper pravilnost višine dolga, ki ga je naznanila dotična postaja, sme ugovarjati stranka samo po njega poravnavi. Dotične pristojbine st' morajo raziskovati ter vpoštevati samo, ako je bil dolg žc poravnan.
§ 8.
1.	) Stranka plačuje mesečno 'jan (eden od tisoč) manipulacijske pristojbine za celokupni kreditirani znesek.
2.	) Za kreditirane zneske, katerih varščina, ni bila položena v gotovini, plača stranka 4/oo (štiri od tisoč) odškodovalnih obresti. Ako je položila stranka med mesecem naplačila, da sc s tem izogne izčrpanju mesečnega kredita, se no računijo te obresti od celokupnega dolga, ampak samo od zneska dogovorjenega kredita, odnosno ako ni dosegel dolg te višine, od zneska naznanjenega dolga. Naplačila se stranki ne obrestujejo.
3.	) Ako so je položila, varščina, v gotovini, se stranki ne obrestuje, a tudi se no računijo odšfcodo-valne obresti za. narastli dolg.
4.	) Višina manipulacijskih pristojbin, obresti nu-raistlega dolga in morebitne zamudno obresti se naznanijo stranki po poravnavi dolga ter se odtegnejo ob obračunu v naslednjem mesecu.
5.	) Obresti se računijo od dnevnih vsot. kreditiranih zneskov, ki se zaokrožajo na cele dinarje, krone, marke itd., ne vpoštevaje zneskov pod edinko novčanice.
6.	) Leto šteje za ohrestovanje 360 dni.
7.	) Obresti in zamudne obresti poravnava stranka v valutah, v katerih se je zavezala plačati narastle dolgove v zmislu § 7., točke 2.
§ 9.
Obe stranki imata pravico, velik čas ukiniti kreditno razmerje, ne da bi navedli vzrok. Ako želi stranka ukiniti kreditno razmerje, zaprosi pri kontroli dohodkov obratnega ravnateljstva v Ljubljani za povrnitev založene varščine. Železniška, uprava pa jo dolžna povrniti založeno varščino šele tedaj, ko se je prepričala pri dotičnom službenem mestu, da so bili poravnani vsi kreditirani zneski, manipulacijske pristojbine in morebitne obresti.
Iiej ava.
Potrjujem(o) s svojeročnim podpisom sprejem predpisanih pogojev, s katerimi .-e strinjam(o), in prosim (o), da se mi (nam) dovoli počenši z.............
mesečni kredit vozarin in drugih pristojbin v znesku
dinarjev.................................na postaji
..................proti mesečnemu obračunu in mesečni poravnavi kreditiranih zneskov, manipulacijskih pristojbin in morebitnih obresti pri blagajni obratnega ravnateljstva v Ljubljani.
..............dne.........................
Št. 1838—III.	383
Češkoslovaško-jadranski tovorni promet.
Znižba vozninskili stavkov.
Z veljavnostjo izza dne 15. marca 1922. do preklica, odnasno db proizvedbe v tarifi, najdalj© pa do konca meseca januarja 1923., se znižujejo za 25 % (petindvajset odstotkov) od&ečni vozninski stavki (izračunjcnj delni vozninski stavki) tablice A—1 na straneh (50 do 109 kakor tudi vozuinske tablice A—2 in A—3 na straneh 112 do 192 v »Provizorni železniški tovorni tarifi* z dne 1. marca 1921. in vsi v okvira tc tarife novo uvedeni, odnosno iz-premenjeni vozninski stavki odsečne tablice A, priobčeni v Uradnem listu 10 pod št. 173/III in v Uradnem listu 17 pod št. 1147/UL
Pri izračunavanju odsečnih voznimskih stavkov se zaokrožajo ulomki centasimov na cele c en. tešim e..
V Ljubljani, dne 15. marca 1922.
Družba južne železnice v imenu udeleženih uprav.
Objava.
Izredni občni /.bor Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, sklican na dan 30. marca 1922. (Uradni list 20 z dne 4. marca 1922.), .se iz formalnih razlogov ne bo vršil.
Zadružna gospodarska banka v Ljubljani,
dne 20. marca 1922.
377	Razglas.
11. izredni občni zbor »Splošne gospoda r-s k e z a druge za Sloveni j o» v Ljubljani bo dne 2. aprila. 1 92 2. ob desetih v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani. — Dnevni red: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) čitanje poročila zveznega revizorja. 3.) Poročilo nad-zorništva o letnem zaključku in bilanci za leto 1921.
4.) Sklepanje o absolutoriju. 5.) Nabava posojil. 6.) Volitev: a) izstopivših dveh članov načelništva (§ 13. z. ii.), b) izstopivših treh članov nadzorništva (§ 20. z. p.). 7.) Razdelitev čistega dobička. 8.) Raznoterosti.
Delegati, izvoljeni na. članskih zborih, se vabijo, naj se zanesljivo in točno udeleže občnega zbora.
V	Ljubljani, dne 22.marca 1922.
Za nadzorništvo: Iv. Tavčar s. r.
375 Vabilo na III. redni občni zbor „Mariborske tiskarne, d. d“ v Mariborn,
ki bo dne 1 1. aprila t. ]. ob štirinajstih v lastnih
prostorih v Mariboru, Jurčičeva ulica št. 4.
Dnevni red:
!•) Poročilo ravnateljstva, in eksekutive.
2.	) Odobritev letnega računa, razdelitev čistega dobička in absolutorij upravnemu svetu.
3.	) Volitev upravnih svetnikov.
4.	) Volitev nadzorništva.
5.	) Sklepanje o zvišbi glavnice od 2,500.000 K na 3,000.000 K in o m odali tet a h izdaje novih delnic.
6.	) Izpromemba pravil.
7.	) Sklepanje o eventualnih pravočasno prijavljenih predlogih.
V	Mariboru, dne 17. marca 1922.
Mariborska tiskarna, d. d. v Mariboru.
H. Pogačnik s. r.	Dr. Lipold s. r.
§ 26. Vsakih 10 delnic daje pravico do 1 glasu-Glasovalno pravico na občnem zbora lahko izvršuje vsak delničar osebno ali p e pooblaščencu. Pooblaščenec je lahko tudi oseba, ki ni delničar družbe.
§ 27. Glasovalno pravico na občnem, zboru imajo oni delničarji, ki najkesneje tri dni pred občnim zborom založe delnice, katere tvorijo podlago za njih glasovalno pravico, na mostu, objavljenem v vabilu, s katerim se sklicuje občni zbor.
Delničarji, ki žele imeti na občnem zboru glasovalno pravico, naj izvolijo založiti delnice v zmislu zgornje določbe pravil pri ravnateljstvu Mariborsko tiskarne, d. d. v Mariboru, Jurčičeva ulica št, 4.
388	Raziti društva.
»Socialno gospodarsko in kulturno žensko društvo* v Ljubljani se jo po sklepu občnega zbora 1 dne 12. februarja 1922. prostovoljno razšlo.
A. Štebi s. r., bivša predsednica.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.