Tednik Glasilo Sociaiîstiçne zveze delofnega ljudstva za Podrávje štev. 36 Ptuj, dne 21. septembra 1962 CENA 20 m íTednik izhaja pod tem skraiša- nim imenom od 24. nov 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim fi- nansiranjem. — Odgovorni ured- nik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8. — Te- lefon 156, čekovni račun pri Na- rodni banki Ptuj št. 604-19-1-206 ~ Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk«. — Rokopisov ne vračamo. —• Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za inozem- stvo 1500 din. Letnik XV. |у m Ï mi mm шш 15. septembra dopoldne je bila v Ormožu seja občinskega komi- teja ZK, na kateri so obravnavali poleg manjših dva glavna proble- ma. Kadrovska komisija pri občin- skem komiteju ZK je za sejo pri- pravila osnutek predlogov o za- menjavi večjega števila dosedanjih članov občinskega komiteja ZK z novimi člani, predvsem iz delav- skih vrst in vrst strokovnjakov. Do zamenjave je prišlo glede na sklepe ZK po materialu IV. ple- numa. Pri izbiranju novega ko- miteja je kadrovska komisija upoštevala predvsem sposobne, delovne in revolucionarne ljudi, ki razumejo našo družbeno stvar- nost in ki bodo z delom, kakor s politično usmeritvijo lažje po- speševali socializacijo vasi in po- magali k hitrejšemu napredku ^go- spodarstva v občini. Doslej so večji del občinskega komiteja ZK sestavljali vodilni uslužbenci podjetij, karjedovedlo do enostranskega obravnavanja nekaterih aktualnih gospodarskih vprašanj in do nezainteresiranosti nekaterih članov ZK v gospodar- stvu. Novi komite bo trdna opo- ra OO ZK in bo štel 17 članov. Organom SZDL in občinskemu sindikalnemu svetu, kakor sindi- kalnim podružnicam je potrebno zagotoviti proste roke o odloča- nju o smeri proizvodnje, v deli- tvi čistih in osebnih dohodkov. Člani ZK v podjetjih se morajo z izvrševanjem nalog v proizvod- nji boriti za večjo proizvodnjo. Pogosti so bili pojavi, da so bili v občinski komite ZK izvo- ljeni člani ZK z zaslugami iz pre- teklosti, na delavnost, požrtvoval- nost in perspektivo vsakega posa- meznika pa se je premalo gledalo. Na seji komiteja so izvršili neka- tere kadrovske spremembe v OO ZK, kjer je bilo to potrebno, osta- le spremembe pa bodo izvršene spomladi. Ugotovljeno je bilo, da je tempo socializacije vasi prepo- časen in da ga je treba pospešiti, za kar so posebno odgovorni kme- tijski tehniki, ki nekateri še ve- dno ne razumejo dovolj vseh načel gospodarske politike v ob- čini in jim bo treba še nuditi pomoč in jih pravilno usmerjati. Nadalje so na seji ugotovili, da se industrijska podjetja v občini premalo vključujejo v sodelovanje in preveč vztrajajo v samostojno- sti. Prav zaradi nesodelovanja pič- la industrija v občini še vedno še- pa. Tovarna »Jože Kerenčič« sicer pristopa v sodelovanje s TAM, medtem ko Opekarna o tem vpra- šanju še ni ukrenila ničesar, kljub temu da ima za sodelova- nje vse potrebne pogoje. Samo s sodelovanjem v proiz- vodnji z ustreznimi podjetji In s kvalitetnejšo proizvodnjo je moč zagotoviti večji in uspešnejši izvoz. Trgovina v otočini je sicer v zadnjih dveh letih napravila do- ločen korak naprej, zato pa bo v bodoče potrebno dati večji po- udarek vaškim trgovinam, pred- vsem njihovi ureditvi, nakupu sodobnega inventarja itd. Ni prav, povsod samo stremeti za vaškim kolobarjem, ampak samo tam, kjer so zato dani ustrezni pogoji, v ostalih krajih pa je treba uveljaviti sodelova- nje višje stopnje. Jesensko ak- cijo setve je treba pospešiti. Občinska letna konferenca ZK bi naj predvidoma bila 27. ok- tobra in bi naj imela delovn značaj. Posebno skrb v pripra- vah za letno konferenco bi 'mo- rale prispevati OOZK s skrbno pripravljenimi poročili, ki bi naj vsebovala celotno življenje iz svojega območja. Delovne kon- ference bi se naj poleg članov udeležilo tudi 75 kandidatov. Člani ZK so dolžni konkretno posegati v gospodarska vpraša- nja in jih reševati, manj važne probleme pa puščati ob strani. Važno je, da ne bo rotacija za- jela samo ljudi, ki so že preko- račili svojo mandatno dobo, am- pak predvsem tiste, ki na svo- jem položaju zavirajo družbeni razvoj in ki še vedno dovolj ne razumejo naše družbene stvar- nosti. 2e pred letno konferenco je prišlo v občini do kadrovskih sprememb. Pri občinskem LO je bil izvoljen za predsednika Ma- tija Pajnkihar, novi sekretar ob- činskega komiteja ZK Drago Pintarič in sekretar obč. zbora SZDL Stanko Ceh pa sta že pre- vzela zaupni odgovorni politični funkciji. Nova zgradba Narodne banke v Ptuju Novo poslovno stanovanjsko poslopje s Komunalno banko v Ptuja v Ulici heroja Lacka POSVETOVANJE V 0RM02U 20. septembra t. 1. je bilo v prostorih delavske menze »Abo- nent« v Ormožu posvetovanje predsednikov, sekretarjev in blagajnikov krajevnih odborov SZDL. Na posvetovanju je bilo ob- ravnavano delo odborov in na- loge v zvezi s predstoječimi de- lovnimi konferencami. Izmenjaîi so tudi dosedanje izkušnje in rešili nekatera kadrovska vpra- šanja krajevnih odborov in nji- hovih sekcij. • --t Matija Pajnkihar novi predsednik občine Ormož Na zadnji seji občinskega LO Ormož so razrešili dolžnosti do- sedanjega predsednika Franca Novaka. Potem pa so za novega predsednika občinskega LO izvo- lili dosedanjega sekretarja občin- skega komiteja ZK Matijo Pajnki- harja. Matija Pajnkihar Tovariš Pajnikar je bil rojen v Gruškovju pri Podlehniku 30. avgusta 1927, Po končani osnovni šoli in vse do osvoboditve je bil povezan z narodnoosvobodilnim gibanjem. Ves čas po osvoboditvi do marca 1948. leta je služboval v obmejnih enotah KNOJ na avstrij- ski, madžarski, albanski in Italijan ski meji. Nato se je zaposlil pri okrajnem odboru OF, takoj zatem pa na poverjeništvu za finance in pozneje je prevzel službo okraj- nega inšpektorja dela. Leta 1954 je tovariš Pajnkihar postal pred- sednik občinskega komiteja LMS in org. sekretar okrajnega komi- teja ZK. To službo je opravljal vse do odhoda v srednjo ekonom- sko šolo. Po končanem dvoletnem šolanju je postal predsednik ob- činskega odbora SZDL in istočas- no občinski sekretar ZK. V šol- skem letu 1960-61 je z odličnim uspehom končal šolo za družbene politične veda v Ljubljani. Dose- danjega sekretarja občinskega ko- miteja ZK in dolgoletnega politič- nega delavca so odborniki na zad- nji seji soglasno izvolili za pred- sednika občinskega LO Ormož. Novoizvoljeni predsednik je tudi večleten član okrajnega komiteja ZK in okrajnega odbora SZDL. D. R. , Letni sestanki aktivov LMS že v oktobru Sekretariat občinskega komiteja LMS Ptuj je na svoji zadnji seji obravnaval nekatera organizacij- ska vprašanja in nadaljnje delo organizaci.ie LMS v občini. Spre- jetih je bilo več sklepov, o kate- rih pa bo razpravljal še plenum, ki je sklican za v sredo 26. sep- temba. Med drugim je bil sprejet sklep, da se morajo vsi letni se- stanki aktivov LMS izvršiti že v oktobru. občinska konferenca LMS pa bo predvidoma 18. no- vembra. Nekateri aktivisti LMS so že pričeli s pripravami na let- ne sestanke, tako da bodo ti res odraz celoletnega dela, ki je po mišljenju občinskega komiteja bi- lo v tem letu zelo uspešno. Prve konference bodo že v tem mesecu in sicer na ptujskih srednjih šo- lah. Osrednji problem, ki se bo obravnaval na teh konferencahil je idejna vzgoja, predvsem mla- dinske ure, marksistični krožki idr. Zraven tega bodo posvetili tudi precej pozornosti dijaški sa- moupravi, ki po mnenju mnogih dijakov ni na taki stopnji kot bi morala biti glede na naš celotni družbeni mehanizem. Tretji večji problem so življenski pogoji dija- kov, o katerih bo morala tudi mladinska konferenca izreči svojo besedo, da se bodo hitreje in bo- lje reševali. Poleg že naštetih problemov so se še mnogi drugi, predvsem izvajanje reforme, iz- venšolske aktivnosti, učni uspehi itd. Vse to so vprašanja, ki jim je Ljudska mladina posvečala po- zornost, vendar v nekaterih pri- merih po mnenju dijakov — pre- malo. Mladina na vaseh se v zadnjem času vedno bolj ukvarja s pro- blemom družbenih centrov (klu- bov). V Cirkovcah bo v kratkem tak center ustanovljen prav po prizadevanju mladine in pomoči SZDL. O tem že razmišljajo dalj časa in izvajajo priprave tudi v Markovcih, Kungoti in drugod. Navedenih je samo nekaj vpra- šanj, o katerih bo na svojih let- nih sestankih razpravljala pred- vsem šolska in vaška mladina. I Zraven problemov proizvodnje, ki bodo vsekakor glavna tema raz- prav mladine v delovnih kolekti- vih, bo delavska mladina posve- tila precej pozornosti samouprav- ljanju. Po vsem tem dobimo zaključek, da bodo letošnje letne konferen- ce aktivov LMS zelo pestre in da bodo zajele mnoge probleme, za katere je mladina najbolj zainte- resirana. Zadravec Franc Ob obisku razstave »Denar in varčevanje« si oglejte tudi še hoiel »Petovio« v Ptuju Seja ZIS BEOGRAD, 20. sept. (Tan- jug). — Zvezni izvršni svet je imenoval za državnega podsekretarja v državnem sekretariatu za zunanje za- deve in za namestnika dr- žavnega sekretarja za zuna- nje zadeve .Marka Nikeziča, dosedanjega veleposlanika PLRJ v Združenih državah Amerike. Na včerajšnji seji je ZIS obravnaval tudi položaj na trgu z živino in živinsko kr- mo v zvezi z letošnjo sušo. Da hi omilili posledice suše in ohranili živino, so med drugim sprejeli sklep, da bodo kmetijskim in proizva- jalnim organizacijam odo- brili regres, s katerim bodo delno krili prevozne stroške za živinsko кгшо v letih 1962 in 1963. TEDNi PO SVETO v torek zvečer je pričelo z de- lom 17. redno zasedanje General- ne skupščine Združenih narodov, ki ima na dnevnem redu več po- membnih vprašanj za ves svet. Svobodni Alžir je v sredo volil svoje prve predstavnike v skup- ščino. Obisk francoskega pred- sednika de Gaulla v Zahodni Nemčiji se je končal tako, da vzbuja na Zahodu, pa tudi drugod po svetu upravičeno zaskrblje- nost. Velika skupščina Kadar govorimo c letošnjem zasedanju Generalne skupščine, mislimo predvsem na problem razorožitve, na volitve novega taj- ka OZN. na dejavnost OZN za ohranitev miru in varnosti, na kolonialna vprašanja v širšem smislu, na pomoč palestinskim be- guncem, na sodelovanje deleža pri raziskovanju vesolja, na program pomoči OZN in njenim agencijam. Prav teko se bodo morali pome- niti o reviziji postopka. Pomembna za letošnje zaseda- nje bodo tud. priporočila, ki j^h bo velika skupščine dala za reše- vanje perečih vprašanj. Omenimo naj, da se bo morala lotiti tudi dveh izredno pomembnih zgodo- vin, dokumentov, ki jih je prejela: deklaracije o miru, ki jo je spre- jela beograjska konferenca, ter deklaracije o perečih gospodar- skih problemih. Oba dokumente predvsem terjata, naj rešujejo z novih, pozitivnih vidikov vpraša- nja s področja odnosov med raz- vitimi in nerazvitimi deželami. Volitve v Alžiriji v sredo je alžirsko ljudstvo izvolilo 196 poslancev v prvo al- žirsko skupščino, ki bo postavila vrhovne organe ne tako zanimivo, da bi ga moral videti vsak naš človek. Vabimo šole, sindikalne po- družnice, družbene in politične organizacije, da obveste dijake in vse člane delovnih kolektivov in ostalo občinstvo o tej razstavi in organizirajo skupinske ogle- de. Razstavljene eksponate bo- do tolmačili muzejski strokov- njaki. Ta razstava, ki pomeni za Ptuj brez dvoma kulturni dogodek, bo uvod v intenzivnejše delo ptujskih bančnih uslužbencev v okviru pododbora za ustanovitev Kmalu se bodo v vinogradih v Halozah in v Slov. goricah zbrali obirači grozdja muzeja bančnih zavodov LR Slovenije, ki si zadajajo nalogo zbiranja predmetov s področja bankarstva Ptuja in Ormoža, kjer jih čaka veliko in še ne ob- delano področje. Bankarstvo našega področja sega v leto 1862 (100 let) za kar posedujemo v bančnih trezorjih zanimivo gra- divo iz ti.ste dobe, ki posebno osvetljuje naše takratne razme-r re v luči raznarodovanja, in ta-> kratne gospodarske nemoči. V bančnih arhivih je polno zanimi- vih dokumentov, hranilnih knji- žic, bukev, bilanc, poročil, hraa- nilnikov, kar preds^tavlja zgodo- vinsko vrednost. Vee ta material bo potrebno pregledati in sorti- rati, z njim pa bomo obogatili osrednji muzej denarnih zavo- dov Slovenije in ptujeki muzej. Razstava, ki jo bomo odprli v četrtek bo pod geslom »Denar in varčevanje — denar v Slove- niji skozi stoletja — varčevanie pri nas in po svetu«. Obisk razstave v Ptuju bo Do-r kazal našo kulturno zrelost, sa- ma razstava pa nam daje velike možnosti obogatitve našega zna- nja. CV-TL Ob 20-letnici pionirsl^e organizacije partizanski pohod v Gorisnici TVD Partizan, SZDL, ZB NOB, ZROP, RK in osnovna šola »Fran- ca Belšaka«, Gorišnica, priprav- ljajo v počastitev 20-letnice pio- nirske organizacije tradicionalni pohod po poteh XIV. TV stanice NOV. Prireditev bo imela množičen značaj. Partizanski pohod obsega naslednje kategorije: pionirke 2 km dolga proga, pionirji 4 km dolga proga, mladinke od 14. do 18. leta starosti 6 km, mladinci od 14. do 18. leta starosti 10 km, čla- nice od 18 let naprej 10 km in člani od 18 let naprej 20 km dolga proga. Prireditev bo v nedeljo, 30. septembra 1962, ob 9. uri zju- traj. Start in cilj bo pred Zadruž- nim domom v Oorišnici. V sluča- ju slabega vremena bo pohod v nedeljo, 7. oktobra 1962. ob istem času. Tekmovalni pogoji so naslednjj: ekipo sestavlja 5 tekmovalcev oz. tekmovalk, ki morajo istočasno prispeti na cilj, sicer se plasma in rezultat ne upoštevata. Pravico nastopa imajo učenci in učenke osnovnih šol, dijaki in di- jakinje srednjih šol, člani in čla- nice vseh športnih organizacij, pripadniki TVD, LMS, ZB JSTOB, ZROP, RK, PGD, Ljudska milica, predvojaška vzgoja in JLA, sin- dikalne podružnice ter člani in članice drugih društev Zmagovalne ekipe bodo prejele pokale, diplome in praktična da- rila. Prijave po.šiija.rte na naslov-t. TVD Partizan, Gorišnica. najkas^ neje do 28. septembra 1962 Upa- mo, da se bo prijavilo mnogo ekip, da bomo tako dostojno pro- slavili obletnico pionirske organi- zacije. (Nadaljevanje s 1. strani) radi tega morali volitve dvakrat preložiti. Velika večina kandida-; tov za skupščino sprejema osnov- ne nazore biroja in njegov pro- gram. Podpira torej agrarno re- formo, razvoj industrije, uvedbo socialnih reform, modernizranje šolstva in novo, moderno zakono- dajo. Kandidatne spiske je sestavij politbiro FLN. Zato opozicije n^ bo. V položaju, v katerem je tre-i nutno Alžir, je tudi razumljive^ da ni bilo mogoče dovoliti stran» karskega boja, ko gre vendar zi potrebo po hitrem gospoderskem obnavljanju dežele. Ne smemo pozabiti, da je okrog 2 milijona brezposelnih,'da je več tisoč pod- jetij, trgovin in delavnic zaprtih in da so pobegli Evropejci od- nesli s seboj večino kapitala. Računajo, da se bo nova skup- ščina sestala že 25. t. m. Politič- ni odbor FLN bo deloval do kon- gresa konec tega leta. pozneje pa t>o v novi obliki deloval da- lje kot politično predstavništvo največje politične organ,zacije. - Os Bonn-Pariz Nedavni obisk predsednika de Gaulla v Zahodni Nemčiji je po- kazal, kakšni so pravzaprav na- črti sedanje Francije Zahodni Nemci So z manifestacijami spre- jeli predsednikove izjave, da je treba pozabiti preteklost (stolet- na trenja med obema narodoma) in skovati krepko zvezo V teh izjavah skrivajo težnje, da bi Francija prevzela vodstvo v tej zvezi. Dve najmočnejši deželi bi tako zares predstavljali nekak- šno protiutež ZDA m SZ, poseb-^ no še, če bi se jima posrečilo na- vezati nase tudi manjše zahodne zaveznike, ki sodelujejo z njima še v okviru zahodnoevropskega skupnega tržišča in drugih orga- nizacij Od tod tud. težnja, da bi Veli- ke Britanije, ki se še vedno sma- tra za eno vodilnih velesil, ne pu- stili »na evropska tla«, ker je te- sno povezana s »pirtnerjem« ZDA. Take težnje seveda močno pri- zadevajo ZDA :n njene težnje po širok; evropski mtregraciji na vseh področjh OsnuteH ustDve pred uoiiuci Zvezna ljudska skupščina in glavni odbor SZDL Jugoslavije sta na skupni seji sprejela pred- osnutek ustave Federativne soci- alistične republike Jugoslavije, ki ga je pripravila komisija za ustavna vprašanja. Tako se lahko po načelni raz- pravi začne tudi razprava o po- sameznostih predosnutka ustave. Namen tega sestavka je dati vo- livcem čim konkretnejše odgovo- re na vprašanja o vlogi zadrug, o družbeni in zasebni lastnini, o dedovanju, o teritorialnih družbe- no političnih skupnostih, o zako- nitosti in v tej zvezi o Ustavnem sodišču in o drugih podobnih vprašanjih, ki jih obravnava ustava. Glede kmetijskih zadrug obrav- nava ustava, da se zadruge la- hko ustanavljajo kot delovne or- ganizacije za organiziranje in spodbujanje medsebojnega sode- lovanja kmetijskih in drugih pro- izvaiavcev. ki delaio s svojimi sredstvi, na podlagi družbenega dela, za povezovanje teh dejavao- sti z družbenim gospodarstvom ter za razširitev socialističnih družbenih odnosov na teh področ- jih. Članstvo individualnih proiz- vajavcev v zadrugi je prostovolj- no. Zakon pa lahko predpiše ob- vezno združevanje individualnih proizvajavcev ali njihovo obvez- no sodelovanje z določeno delov- no organizacijo, zaradi izvajanja meloriacijskih del v njihovo skupno korist, zaradi boljšega iz- koriščanja zemljišča, na katerem so bila izvršena taka dela, ali kar dar to terja posebna družbensi korist na podlagi gojitve in izkor riščanja gozdov ali na podrocjq pospeševanja kmetijske proizvod- nje. Po ustavi smejo kmetje imet| lastninsko pravico na obdelovala nem in gozdnem zemljišču, kate- rega največjo površino določa zvezni zakon, ter lastninsko pra- vico na delovnih sredstvih v me- jah in ob pogo.iih. ki jih določa zflkon. Zakon določa, v kakšnih mejat) in ob kakšnih pogojih smejo ime- ti občani lastninsko pravico na zemljišču ter na delovnih sred- stvih v obratih in drugih podob- nih dejavnostih. Zemljišča, kot dobrino sploš- nega družbenega pomena je treba uporabljati v skladu s splošnimi, z zakonom določenimi koristmi. Glede uporabljanja tuje delov- ne sile ustava predvideva nasled- nje; Prepovedano je izkoriščanje , tuje delovne sile za pridobivanje I dohodka. Na področju kmetijske I proizvodnje, obrti in drugih po- dobnih storitvenih dejavnosti, ki jih opravljajo občani s svojimi delovnimi sredstvi, se sme v me- Ì jah in ob pogojih, ki jih določa ' zakon, izjemoma dovoliti dopol- nilno delo drugih delavcev j Ustava predvideva, da imajo ' občani pravico osebne lastnine na sredstvih, ki so namenjena za osebno potrošnjo, rabo ali zado- voljevanje njihovih kulturnih po- treb. V osebni lastnini so lahko tudi stanovanja in stanovanjske hiše, ki po svojem namenu služi- jo osebnim potrebam občana in njegove družine. Zvezni zakon določa meje osebne lastnine sta- novanj in stanovanjskih hiš. Na dedovanje se je nanašalo največ vprašanje, ki jih postav- ljajo volivci. Glede dedovanja je predvideno naslednje. Zajamčena je pravica dedova- nja. Nihče pa ne more na podlagi dedovanja imeti v lasti nepremič- nine in delovna sredstva v več-r jem obsegu, kot je določeno z ustavo in zakonom. Ustava predvideva, da so ргот izvajalna sredstva in druga sred- stva družbenega dela ter rudna in druga prirodna bogastva družbe- na lastnina in kot taka nedotak- ljiva. Razpolaganje s posamezni- mi proizvajalnimi sredstvi in i drugimi sredstvi v družbeni last- nini ter druge pravice glede teh sredstev določa zvezni zakon v skladu z njihovo naravo in na- menom Glede teritorialnih družbenopo- litičnih skupnosti je v ustavi še večji poudarek na občinah. To izhaja iz nasledn.iih določil: Občina, republika in federacija določajo v okviru enotnega sister ma delitve družbenega proizvod* del na njihovem ozemlju doseže- nega proizvoda, ki ga namenijo za razvoj gospodarstva m drugih dejavnosti in za zadovoljev-anje drugih splošno družbenih potreb ter samostojno razporejajo sred- stva za te namene. Sredstva družbenopolitičnih skupnosti, ki so določena za raz- voj gospodarstva in drugih dejav- nosti služijo delovnim organiza- cijam in družbenopolitičnim skup- nostim za razširitev materialne osnove v skladu z enotnimi nače- li kreditnega sistema. S sredstvi za zadovoljevanje drugiti splošnih potreb razpolagar jo družbenopolitične skupnosti samostojno v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi. V četrtem in petem poglavju predosnutka. ki obravnavata te- melje političnega sistema in druž- beno politične skupnosti so uvod- ni členi prav tako posvečeni ob- čini, to pa zaradi tega, ker je sa- mouprava občanov osnova enotr nega družbenopolitičnega sistema, v besedilu predosnutka ustave ie to izraženo takole: Samouprava občanov je politica na osnova enotnega družbennpor litičnega sistema. V občini se ustvarjajo in ures* mčujejo kar najbolj neposredne oblike družbenega samoupravlja- nja, iz katerih izhajajo temeljni organi politične oblasti. Enotnost družbeno-političnega sistema je zagotovljena s pravi- cami in dolžnostmi vseh družbe- no-političnih skupnosti ter z nji- hovimi medsebojnimi v ustavi in zakonu določenimi razmerji. Najvažnejše kar se tiče občine kot temeljne družbeno-politične skupnosti pa je naslednje: Občina je temeljna družbeno- politična skupnost, občani nepo- sredno ali po svojih organih družbene .samouprave uresničuje- jo temeljne funkcije družbene skupnosti na področju družbeno- ekonomskih odnosov, zlasti pa za- gotavljajo materialne in druge 1 pogoje za razvoj proizvajalnih sil j in za delo ljudi, v skladu z raz- i vijaniem gospodarstva in družbe- j nih služb; samostojno razpolagajo ! z družbenimi sredstvi občine, iz- vršujejo temeljno vsklajevanje posameznih in skupnih koristi s splošnimi koristmi; ustvarjajo posoje za zadovoljevanje življenj- skih kulturnih, socialnih komu- i nalnih in drugih skupnih potreb občanov: uresničujejo kar najbolj neposredno družbeno samouprav- Kmetijski liomliinat Ptuj KUPUJE KMETIJSKA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU CELOTNE OBČINE PTUJ TER NA OBMOČJU OBRATNIH ENOT PRAGERSSKO IN STARŠE. Ponudbe sprejemajo pisarne obratov: Domava, Sobetincí, Turnilče, Kidričevo, PragersKo, Starle, OsojniK, PQdIçhnik in Zqvrč. UPRAVA PTUJ, DNE 21. SEPTEMBRA 1861 TEDNIK Stran 3 Ijanje, organizirajo organe obla- sti in družbene samouprave ter družbene službe, ki so skupnega pomena; urejajo razmerja, ki so neposrednega skuunega pomrna za občane v občini; izvršujejo tudi druge funkcijo družbene skupnosti, razen tistih, ki so z ustavo določene kot pravice in dolžnosti federacije ali republike. Pravico in dolžno.sti občine do- ločajo ustava, zakon, statut in drugi splo.ini akti občine v skla- du z njenimi funkcijami, ki jih določa ta ustava. Pravice in dolžnosti občine iz- vršujejo občinska skupščina in njeni organi, krajevne skupnosti in občani na zborih volivcev ter v drugih oblikah neposrednega odločanja o splošnih družbenih zadevah ter z medsebojnimi od- nosi teh organov in drugih orga- nov družbenega samoupravljanja v občini. Za čim popolnejše uresničeva- nje in krepitev samoupravnih pravic, svoboščin in drugih pra- vic in koristi človeka na vseh področjih družbenega življenja ustvarjajo in organizirajo občani v občini družbeno-politične in druge organizacije. Nekaj več naj povemo o insti- tuciji, ki je prej v naši ustavi ni bilo, to je o ustavnem sodišču kot varovavcu ustavnosti in zakonito- sti predpisov. Predvideno je. da ustavno sodišče Jugoslavije: odloča o skladnosti zakonov z ustavo Jugoslavije; odloča v skladnosti republiške- ga zakona z zveznim zakonom; odloča o skladnosti drugih predpisov in drugih splošnih ak- tov organov ter delovnih in dru- gih samoupravnih organizacij ustavo Jugoslavije in zveznim zakoni; odloča o sporih in pravicah in dolžnostih med federacijo in еп'^ ali več republikami, med dveina ali več republikami ter med drja- gimi družbeno-političnimi skup- nostmi z ozemlja raznih republik, če ni za reševanje takih sporov z zakonom določena pristojnost rednega sodi.šča; odloča o sporih o pristojnosti med sodišči in zveznimi organi ter med republiškimi organi ter med sodišči in drugimi državnimi organi z ozemlja raznih republik: opravlja tudi druge zadeve, ki so v skladu s pravicami in dolž- nostmi federacije dane v njegovo pristojnost s to ustavo ali zvez- nim zakonom. Ivan Kreft Visoko na gasiiskem stolpu sta nedeljo, 16. sept. 1962 plapolali jugoslovanski zastavi (Posnetek; J. Vrabl) GASILSKA ^liUSI v Gabernlku uspela Razvitje gasilskega prapora v Gaberniku v Slovenskih goricah v nedeljo, 16. septembra 1962, je glede na priprave, na udeležbo prebivavstva in na samo vreme uspelo na celi črti. Odbor gasil- skega društva Gabemik se je ze- lo potrudil. Pri njegovem priza- devanju ga je podprl Občinski ljudski odbor Ptuj z ozvočenjem in z udeležbo predstavnika Jan- ka Grdiša na slovesnosti. Okraj- na gasilska zveza Maribor je po- slala predstavnika Martina Cajnka, ki je imel nagovor. Va- bilu so se odzvali tudi predstav- niki bližnjih društev in gasilci iz bližnjih čet. Samo razvitje prapora je bilo prav slovesno. Lep praipor je iz- delan v Radgoni. Trake so pri- spevali požrtvovalni domačini in organizacije z Občinsko ga- silsko zvezo na čelu. Pokrovitelj Anton Stajnko je ob razvitju prapora in ob predaji prapora praporščaku želel društvu mno- go uspeha pri delu pod novim praporom. Predsednik društva Alojz Herga je v nagovoru opi- sal kroniko gasilskega draštva in njegove načrte za bodočnost. Pri tem je omenil ustanovitelja društva v Gaberniku Alojza Osterca, ki je lani umrl. Napove- dovavec pri slovesnosti je bil Jože Bezjak, gasilski funkcionar, ki je mnogo pomagal pri pripra- vi slovesnosti. Prav marljivo je bilo tudi vse strežno osebje in vsi, ki so imeli pri slovesnosti važne dolžnosti. Za Gabemik, za kraj s^O hi- šami in z okroq 400 prebivavci, ki je na razpotju cest Juršinci— Ptuj—Trnovska va.s—Polenáak, je slovesnost 16, septembra 1962 svojevrsten dogodek, ki je poka- zal vsem okoliškim društvom, da je mogoče v vsakem kraju ob do- bri volji odbora društva in vsega članstva z gasilsko organizacijo organizirati skrbno preventivno požarno-varnostno službo in službo prve Domoči, ki je v korist vsemu prebivavstvu in vsem v čast, ker kažejo za njo vse ra- zumevanje in ji tudi dajejo vso oporo. Po slovesnosti se je zbralo okrog gasilskega doma nad 1.1500 ljudi, mladine in odraslih, ki so ostali skupaj pozno zvečer brez težav in neprilik. Ta prireditev je tudi dobra spodbuda domačemu društvu, da se bo dobro pripravilo na 35. ob- letnico obstoja društva, ki bo leta 1964. Dotlej bodo uredili gasilski dom, kakor imajo v načrtu in opremili društvo, da bo sposobno intervenirati v vsaki nesreči. Sedanja motorna bi-izgalka jim dobro služi in jo imajo vedno v pripravljenosti ter v uporab- nem stanju že od 1930. leta dalje, ko so jo nabavili. Za sredstva, ki bodo ostala društvu kot izkupiček od te slo- vesnosti, bodo nabavili inventar za gasilski dom. vj.i v nedeljo, 16. septembra 1962 popoldne, se je pripetila na ovin- Ku ceste Ptuj—Ormož v Spuñiji pri hiši Jožeta Bratuška prometna nesreča, ki je končala s težjimi poškodbami 8teva Stuiiča in nje- gove žene iz Maribora. Iz Borove proti Spuniji jeprivo- zil Stevo Stulič proti ievenm moč- nemu ovinku v začetku Spuhlje pri Bratu|ekovi Jjiši s preveliku brzino. in ni mogel zvoziti. Zane- slo ga je v smerni kamen na desni strani ceste. Zadaj sedečo ženo je vrglo v velikem loku z motorja, mož pa je obležal blizu motorja, oba s težkimi pošKoclbaini na nogah. Nezavestna so dvignili na rešilni avto, ki jima je prehi- tel na pomoč iz Ptuja in ju od- peljali v ptujsko bolnišnico. Oba imata težko poškodovani nogi. Spuhlja pri Ptuju slovi s svoji- mi tremi nevarnimi ovinki. Nr. njih je nastalo že ogromno ma- terialne škode in človeških po- škodb. Prvi levi ovinek iz smeri Ptuja je enako nevaren kot levi ovinek iz smeri Ormoža. Kdor ne pozna dobro ceste, ga zlahka spravi čez rob. Prav nevarno je tudi' stičišče cest Bori—Ptuj in Ormož—Ptuj v Spuhlji pri go^tiini Samperl. Tudi tam je bilo že več smrtnih nesreč. Vozači motornih vozil so mne- nja, da so obstoječa onczorila na posebno nevarnost na ovinkoma pred Sîîuhljo premalo v dna in da bi bilo potrebno na izredno nevarnih ovinkih tuđi dati po- Taka označitev nevarnosti ovinkov v Spuhlji bi komaj zadoščala. Pri Trojanskem klancu to pomaga varnost. Vozači, ki jim je ta ce-; sta znana, niso v nevarnosti, pač pa tisti, ki jih je pot prvič ^ancslai v tej smeri. Zavede jih prej rav- na cesta, ki naglo zavije in pt-e- seneti vozača. SV. Mladmc! iz Železarne Ravne v Kidričevem v nedeljo, 16. septembra, so se ponovno srečali mladinci iz Ra- ven in Kidričevega. Ni še dolgo, odkar so mladinci iz Tovarne glinice in aluminija iz Kidričevega obi.skali Železar- no Ravne in sedaj so nain oni vrnili obisk. V lepem sončnem dopoldnevu so goste na poétaji sprejeli pred- sednik tovarniškega komiteja Učakar Tine, sekretarka Crne j- šek Matilda in drugi. Nasmeja- nih obrazov so gostje poskakali iz vlaka in se z nami pozdravili kot stari znanci. Od Ančke do Edice, vsi so bili veseli tega sre- čanja. Tovarniški avtobus, ki je ča- kal pred restavracijo, je goste skupno z mladino iz Kidričeve- ga zapeljal v Ptuj, kjer so si ogledali muzej in vse kulturne znamenitosti s panoramo Ptuja, skratka vse, kar se je dalo v kratkem času videti. Potem pa so se zopet vrnili v Kidričevo, kjer Jih je čakalo kosilo. Po ko- silu so se odpeljali na ogled to- varne, kjer so si temeljito ogle- dali obrat za obratom. Tov. Uča- kar, tov. Brglez in tovarišica Crnješkova so jim sproti pojas- njevali oziroma odgovarjali na vprašanja. Po ogledu so se vrni- li na postajo. Med čakanjem na vlak so se skupaj slikali in si iz- menjali naslove. Marsikateri je navezal novo poznanstvo ali pri- jateljstvo. Predstavniki mladine iz Kidri- čevega so se gostom zahvalili za vrnjen obisk in so jih povabili, naj se še oglasijo in naj prene- sejo lepe pozdrave vsem ostalim mladincem iz Raven. T. V. • Beograd: večerja v čast britanskih grafičarjev Predsednik centralnega sveta ZSJ Svetozar Vukmanovič je priredil intimno večerjo delega- ciji britanskih grafičarjev, ki je že nekaj dni gost centralnega odbora sindikata delavcev tiska in papirja Jugoslavije. Novo gnojilo- azotobakterln Azotobakterin je novo gnojilo, ki lahko nadomesti dušičnata do- slej znana gnojila. V nekaterih evropskih deželah je že precej znano. To ni gnojilo v pravem po- menu besede, vendar je po svo- jem učinku mnogo uspešnejše in jo bolj podobno hlevskemu gnoju, kakor tovarniškim ali rudninskim gnojilom. Pridobiva se na ta na- čin, da se na šoti kot podlagi omogoči razmnoževanje takšnih bakterij, kot se razvijajo v do- brem hlevskem gnoju. Gram gno- jila vsebuje okrog 50 milijonov bakterij. Pri nas izdelujejo azotobakterin na tobačnem prahu kot podlagi. V tobačnih tovarnah ostaja precej prahu, ki doslej ni bil koristno uporabljen. Naš izdelek tovrstne- ga gnojila ima v gramu 100 in tudi celo 1600 milij. bakterij ter je zaradi tega še bolj učinkovit. Kmetijski strokovnjaki so z njim zelo zadovoljni, saj so do- segli pri koruzi za 58 » o večji pri- delek, pri pšenici za 17 "o in pri paradižniku za 28 '/o itd. Tudi ka- kovost pridelkov je precej boljša. Pri pšenici so ugotovili, da vse- buje zrnje za 0,48 »/o več belja- kovin, 1 »/« več škroba, odstotek pepela pa se zmanjša za 0,6"». Z 200 tonami tega gnojila lahko pognojimo 50.000 hektarov zem- lje. 4 kg azotobakterina učinkuje tako kot 250 do 300 kg dušičnih gnojil na hektaru površine. Ve- lik prihranek je tu že zaradi te- ga, ker odpadejo stroški za prevoz in raztresanje gnojila Razen tega je to gnojilo tudi cenejše Račun kaže, da je mogoče doseči na hek- taru pšenice za okrog 9000 din večji dohodek z uporabo azoto- bakterina. Večje dohodke je mo- goče doseči tudi v vrtnarstvu Inž. Zoreč Egon Za okrog 10 milijonov dinarjev bluga na kredit Podjetje »Panonija« Ptuj ima v pisarni »KOVINE« v Ptuju, Ulica heroja Lacka, že tri leta urejeno svojo službo potrošnikih kreditov in kreditnega referenta, ki se bavi samo z vlogami potrošnikov za odobritev kreditov. V tem času se je že nabralo okrog 2700 potrošnikov, ki so na- bavili pri »Panoniji« Ptuj razno blago, stanovanjsko opremo in motorna vozila za skupno vred- nost okrog 400 milijonov dinarjev. Mesečno proda podjetje »Panoni- ja« v svojih poslovalnicah raznega blaga za okrog 10 milijonov di- narjev na kredit. Največ potrošnikih kreditov na- jamejo potrošniki za pohištvo, kolesa, mopede, motorje in radio- aparate, v manjšem številu pa štedilnike, hladilnike, električne štedilnike, posteljnino, tekstil in drugo. Največ kreditnih pogodb sklene podjetje »Panonija« Ptuj v jesen- skih mesecih Postopek za najetje posojila je končan v največ 3 dneh, če se stranke pobrigajo pravočasno za potrebna ootrdila podjetij o zaposlitvi posojilojemal- ca in porokov. Sindikalna |iodružnicdružnice obrtnih delav- cev in vajencev v Ptuju z name- nom, da bi s predstavniki mno- žičnih organizacij in oblasti spre- jeli načelna stališča in konkretne neloge v zvezi z izvajanjem druž- benega plana v občini, z mestom zasebnega sektorja pri izvajanju plana ter s perspektivami za mla- di kader delavcev in vajencev v obrti pri zasebnih mojstrih, V ostalem namerava sndikelna podružnica s to konferenco pro- slaviti prvo obletnico sindikalne podružnice, ko bodo najagilnej- šim članom podružnice razdelje- na priznenja. Sindikalni plenum o bodočih nalogah Dne 13. septembra 1962 je sprejel plenum občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj smernice za delo sindikalnih organizacij v naj- bližji bodočnosti. v prvi vrsti bodo delovne kon- ference v podjetjih in zavodih. Te bodo morale biti dobro priprav- ljene. Dobro bodo morali biti pri- pravljeni tudi občni zbori sindi- kalnih podružnic prosvetnih in znanstvenih delavcev Delovne konference in občni zbori bodo še ta mesec in oktobra. Sleherni član sindikata bo mo- ral biti dobro seznanjen z vsebino predosnutka nove ustave FLRJ ter vsebino izpopolnjenega zako- na o socialnem zavarovanju. Po- leg vsega pa bodo morah biti se- znanjeni člani sindikalnih organi- zacij z vsemd gospodarskimi pro- blemi, ki jih rešujejo organi de- lavskega upravljanja po predhod- nih sugestijah in predlogih vseh članov kolektiva in njihovih združenj in organizacij v podjet- ju. (ZKS, sindikat). Plenum je obravnaval o vseh teh nalogah. Udeležil se ga je iz Maribora tov. Ivo Kam.nik. Anica Znidaršič 32 milijonov dinarjev za cesto Ptuj-Senarska s pogodbo, ki sta jo sklenila 24. avgusta 1962 občinski ljudski odbor Ptuj in cestno podjetje Maribor, so zagotovljena sredstva za modernizacijo ceste Ptuj — Senarska in sicer med 0,900 in 2,600 km. Dela na tej cesti, ki bodo stala okrog 32 milijonov di- narjev, bodo končana do 15. mar- ca 1963. leta. Za slučaj, da se cestno podjetje Maribor tega roka izvršitve ne bi držalo, vsebuje pogodba posebna določila. Občinski ljudski odbor bo inve- stiral mesečno okrog 3 milijone dinarjev, poleg te^ia pa bodo za ta dela potrebna sredstva iz ce- stnega sklada LRS — in sicer v višini 16 milijonov dinarjev. Naj- več sredstev bo izčrpanih za ze- meljska dela in sicer nad 13 mi- lijonov dinarjev, saj bo premak- njenih in splaniranih skoraj 5 tisoč m' zemlje. Ostala dela bodo porabljena za ureditev nosilnega in obrabnega sloja ceste za pro- puste, za jarke, drenaže, za var- nostno opremo ter za ureditev okolice. 14 absolventov STS v Ptuju v sredo, 19. septembra 1962 je prejelo 24 slušateljev tehniške srednje šole Maribor oddelka za izobraževanje odraslih v Ptuju, diplome po uspešno končanem študiju in po opravljenih zaključ- nih izpitih. Ob izročitvi diplom prvim absolventom te šole je če- stital predsednik izpitnega od- bora, ravnatelj STŠ Maribor Ivan Petrovič. Izrekel je tudi vse pri- znanje šoli in predavateljem za zelo lep uspeh prvih diplomantov in za dobro uveljavitev te šole. Diplomantom so čestitali tudi ostali člani izpitnega odbora ter prvi in sedanji vodja odseka za odrasle tov. Jože Stropnik in tov. Jože Rojic. Diplome so prejeli Franc Bom- bek, Feliks Čuček, Franc Erbus, Anton Galun, Ludvik Gk>jkovič, Viktor Hazabent, Branko Kolarič, Alojz Koželj, Kari Levanič, Si- mon Pešec, Zdravko Turnšek, Anton Valentin, Vlado Vogrinec in Jože Zupanič. Po prejemu diplom se je eden izmed diplomantov zahvalil tov. Jožetu Stropniku, tov. Jožetu Bo- jicu in tov. Jožetu Hrženjaku v imenu vseh prvih slušateljev te šole za ves trud in prizadevanje, da je bil ustanovljen v Ptuju od- delek za odrasle in da je ta us- pešno deloval ter se dobro uve- ljavil, Slušatelji imajo s tem prili- ko v bližini svojih delovnih mest doseči ustrezno strokovno izo- brazbo. V znak posebnega pri- znanja so vsi trije prejeli šopke nageljčkov. Enako se je zahvalil vsem predavateljem ter članom izpitnega odbra za vse delo in skrb za slušatelje. Po zaključni slovesnosti so ostali vsi skupaj pri »Novem sve- tu« še nekaj ur v prijetnem raz- govoru o načrtih za bodočnost o novih slušateljih in ostalem, V. J. Odkrita 5-ilonska ulomilska skupino mladih lahkomlselnežeu Od letošnje spomladi dalje s« bili organi LM pa tudi vodstva podjetij in prebivavci v skrbeh zaiudi pogostih vlomov in stvari, ki so z neznanimi ponočnimi obi- skovavci izginjale. Kljub pove- čani budnosti so se prijavljali vedno novi oškodovanci. V soboto, 8. septembra 1962 pa je nanesel slučaj, da so organi LM Ptuj odkrili 5 storilcev v sta- rosti 17 do 24 let, izvršili potreb- ne aretacije in pobrali skrite na- ropane predmete v vrednosti okrog 500.000 din. Zbirni center naropanih stvari je bil v Ptuju v Prešernovi ulici, v rumeni, vi- soki zgradbi zraven gimnazije, na podstrešju. Vlomilska skupina 5 mladeničev je oškodovala Turistično društvo Ptuj, trgovino »Kemikalije«, pod- jetje »Vesno«, Kmetijski kombi- nat, TAP in vrvarja Spanerja. V trgovini »Kovina« so pobrali lov- sko orožje in municijo, drugje razno orodje in druge predmete, ki jih je skupina rabila. Rabili so celo cement. Zanimivo jo, da si je skupina nadala ime »Miki Fenk«. Tako je tudi krstila ukradeni čoln, ki ga je prepleskala z materialom, od- nesenim pri vlomu iz trgovine »Kemikalija«. V prednjem delu čolna je bil tudi skrit glavni del strojne pištole, ki jo je imela skupina in ravno iskanje te stroj- ne pištole je pomagalo odkriti vlomilsko skupino. Njihova de- javnost je bila že tako daleč, da bi z noži ali orožjem napadla vsakogar, ki bi ji prišel na sled in odkril njeno početje. Javno mnenje se največ ukvarja s vprašanjem po vzrokih, ki spravljajo tako mlade, sicer za- poslene ljudi, na stranpota. So iz družin, ki si sicer resno prizade- vajo spraviti svojo mladino na pravo življenjsko pot. Ljudje se sprašujejo, kako to, da posnemajo mladi ljudje po filmih ravno ti- sto, ker ni v nikakšni skladnosti z njihovim življenjem v družini in z njihovim okoljem v službi. V svoji vnemi za avanturizmom zaidejo v nasprotje z zakoni, z varnostjo premoženja skupnosti: in celo življenja ljudi, ki jim sto- pijo na pot. Društva in organi- zacije odklanjajo odgovornost za- nje, ker gre za večino takih, ki se v njih niso udejstvovali. dru- žine dolžijo slabo okolico in slab zgled nekaterih mladih ljudi, družba sama pa se sprašuje, kaj sta za njihovo pravilno vzgojo storila dom in šola. Vsekakor je tudi ta primer po- učen za vse, da se je potrebno mnogo več baviti z mladimi ljud- mi, jih pravilno zaposliti v pro- stem času, se več zanimati za nji- hovo družbo in početje, če se želimo obvarovati odkritij, kot so pri tej petčlanski skupini. Ta je imela srečo, da je preprečena pri svojem početju, še preden je za- čela uporabljati naropano munici- jo in orožje. Pz. Stran 4 TEDNIK PTUJ. DNE 21. SEPTEMBRA 19 ptujčani in padalsko prvenstvo slovenije v Novem mestu je bilo 7. in 8.! septembra 1962 IV. republiškoj padalsko prvenstvo, ki se ga jej tudi udeležila 3-članska skupina| padalcev iz Ptuja. Maks Vaupotič je dosegel 2. mesto v Sloveniji za Franc Brezarjem iz Kranja in si- cer s skoki na cilj in s skoki z zadržanim odpiranjem padala. Tudi Matevž Cestnik in Adolf Meglic sta dosegla 4. in 5. mesto med posamezniki. Teko je doseg- la ekipa Ptuja prvo mesto medi osmimi najboljšimi ekipami Slo- venije. V Novem mestu se je na tem tekmovanju zbralo 22 najboljših slovenskih padalcev in več gostov iiz sosednje Hrvatske ter nad de- settisoč gledavcev, ki so na leta- lišču v Prečni pri Novem mestu gledali tekmovalni program. Že v petek zvečer je prispela v Novo mesto skupine iz Ptuja. Tam sta jo sprejela funkcionarja j okrajnega ;n občinskega odbora^ SZDL. S tekmovanjem so začeli v soboto popoldne. Pri skokih iz vi- šine 600 metrov na cilj (1. disci- plina) je dosedel prvo mesto Maks; Vaupotič, tretji je bil Matevž! Cestnik in četrti Adolf meglic. K doseženemu uspehu je imenova- nim čestital predsednik aeroklu- ba Novo mesto. V nedeljo ob 10. dopoldne se je tekmovanje nadaljevalo v drugih | disciplinah in sicer s skoki s ti- j seč metrov viš. in 10-sekundnim zadrževanjem odpiriranja padala. V teh disciplinah so se Ptujčani izkazali. Ta m.esta so obdržali do konca tekmovanja, ki se je kon-' calo v nedeljo, o. septembra, z zadovoljivimi uspehi. j Namen tekmovanja v Novem' mestu je bil dosežen. Pomerili so se najboljši pedalci in izbran je bil republišk: prvak Franc Bre-, zar, ki bo nastopil na državnem i prvenstvu v Vršcu od 23. do 26.' septembra 1962. Vsi ti tekmovav- ci bodo nastopih tudi na ptuj- skem letališču 29. in 30. septem- bra 1962, ko bo v Moškanjcih tekmovanje za najboljšega padal- ca z območja Štajerske. Lansko leto je dosegel pokal najboljšega padalca Štajerske Adolf Meglic iz Ptuja. Tekmovanje bo v skokih z višine 600 in 1000 metrov. Tek-' movalo bo okrog 25 padalcev iz Slovenije m sosednje Hrvatske. Tekmovanje v soboto in nede- ljo, 29. in 30. septembra 1962 ob 10. uri, bo posebno zanimivo. Pri aeroklubu Ptuj računajo, da bo oba dneva mnogo gledavcev ob- čudovalo sposobnost in smelost padalcev, domačinov in gostov. Da bi bilo za gledalce čimbolj zani- mivo, bo aeroklub vsak dan izžre- bal nekaj vstopnic. Dobitniki bo- bo lahko poleteli z letalom nad Ptuj in okolico. S to prireditvijo bo aeroklub Ptuj zaključil letoš- njo dejavnost z vzgojo mladih le- talcev in padalcev. V. C. Računanje na škodo potrošnikov V soboto, i septembra 1962, okoli 17. ure sem bila v ljubljan- ski kolodvorski restavraciji med neštetimi drugimi gosti postrežena po želji. Vse bi bilo v redu do časa, ko je bilo potrebno plačati račun za jestvine in pijačo ter postrežnino. Plačilni natakar me ne pozna, zato si je mislil, da je malo ver- : jetno, da bi bila občutljiva na številke, ki jih je napisal kot ra- i čun za gostinske usluge. Napisal je številke 30, 55, 24 in 220 in seštel ter dobil 329, k te- î mu je prištet postrežnino 32 in j dobil seštevek 461; še k temu je : prištel postrežnino 46, tako da je znesel račun 507 dinarjev. Tega i verjetno ni storil slučajno. Na i mojo reklamacijo je jako nejevo- ljen popravil številko od 461 na ' 361, pobral denar in odšel dalje. ! Niti mu ni biln nerodno, da me je hotel prikrajšati za celih 146 dinarjev. G. s. tudi na novi avtobusni postal mora biti vozni red s premestitvijo avtobusne po- staje s Trga svobode na trg pri »Belem križu« je med potniki avtobusnih prog precej nevolje in godrnjanja, ker istočasno s premestitvijo postaje ni bila pre- stavljena tudi deska z avtobus- nim voznim redom. Mnogi potni- ki sprašujejo v restavraciji »Be- li križ«, kdaj pelje ta ali drugi avtobus in kdaj prispe. Ljudje prihitijo z vlakov in začudeno gledajo, kje je vozni red, kje so avtobusi itd. Ker je s Trga svobode preme- ščena avtobusna postaja k »Be- lemu križu« v zvezi z daljšimi deli, s kopanjem jarka za kanali- zacijo Krempljeve ulice, bo tudi avtobusna postaja dalje časa ostala na novem prostoru. Rav- no zaradi tega bo torej nujno prestaviti desko z voznim redom na novo avtobusno postajo. Gostinsko podjetje »Haloški biser« je postavilo na Trgu svo- bode paviljonček z bifejem, ki zaradi premestitve avtobusne postaje ničemur ne služi, naj- manj pa služi sedaj namenu, po- magati potnikom avtobusov v času čakanja na avtobus s. pri- boljški. Pri novi postaji je potnikom na razpolago .->Beli križ«, ki del- no občuti, da je težišče avtobus- nega prometa preneseno v nje- govo bližino. Seveda je mnogo večji promet tudi v hodniku »Belega križa«, kjer imajo pri ro- ki tudi sanitarije, kar so mnogi na prejšnji avtobusni postaji po- grešali. Vsekakor bo potrebno potni- когц z avtobusi pomagati iz ne- sigurnosti, kje stoji njihov av- tobus in kdaj odpelje, z novo prometno desko ali pa s preme- stitvijo sedanje. Tako bo lažje tudi osebju avtobusov pri oprav- ljanju njihove odgovorne služ- be. V J. tednibova trebuha Pod naslovom »NEPOTREBNI« ste 3. avgusta 1962 objavili čla- nek, v katerem se nekdo pritožu- ' je. da dimnikarji našega podjetja pobirajo denar, ne da bi bilq dimnikarsko delo opravljeno. j Na ta dopis pojasnjujemo piscu i sledeče: Dimnikarsko podjetje Ptuj ni- kjer ne zaračunava pristojbin za neopravljeno delo. Kolikor delo po krivdi posameznega dimnikar- ja ni bilo opravljeno, se je piscu pač potrebno cbrnitj na podjetje, k; bo zadevo takoj uredilo Seve- da dimnikarsko podjetje ne more dopuščati vsakemu državljanu v; dresojo, ali je čiščenje potrebno ali ne. Dimnikarji so dolžni zara- di požarne varnosti opravljati j dimnikarska dela na vseh kurilnih i napravah, kakor to določa Uredba: o opravljanju dimnikarske službe: (Ur. list LRS 21/50), kar velja tu- di za kurilne naprave, ki se upo- rabljajo tu in tam v mesecu. Prav tako so dimnikarji dolžni pregledati vse novozgrajene stav- be, če ustrezajo požar.-varnostnim predpisom ter na tej osnovi iz- dajo tudi ustrezno potrdilo, ki pride v poštev za komisijski pre- vzem, vse to na osnovi 5. čl. te- meljnega zakona o varstvu pred] požari (Ur. list FLRJ št. 18/56). Naša skupnost je zainteresira- na, da je dimnikarska služba or- ganizirana, odno -11 urejena tako, kakor to zahteva^j interesi sploš- ne požarne varnosti, kajti le na ta način se lahko očuva privatno in družbeno premoženje pred po- žari. Mora Pa biti tudi razumeva- nje s strani državljanov samih, da upoštevajo požarno-varnostne predpise, ker posameznik; še ved- no nočejo razumeti, da je dimni- karska služba nujno potrebna. Zaradi tega imajo dimnikarji na terenu z ljudmi velike težave, ker posamezniki trdijo, da štedilnik ne spada pod delokrog dimnikar- ske obrti, kljub temu. da je šte-i dilnik tudi kurilna neprava ter se največkrat vnamejo saje najprej v štedilniku, a šele nato v dim- niku, predvsem na (x>deže!ju, kjer se mnogo kuri. Obenem morajo dimnikarji gle- de na nadzorstvo tajništva za no- tranje zadeve pri ObLO nadzoro- vati tudi vse pomanjkljivosti na kurilnih in dimovodnih napravah oziroma vse okvare na kurilnih in dimovodnih napravah, ki bi lahko povzročile požar. O vseh ponianjkijivostih so dimnikarj; dolžni obvestiti merodajen fo- rum. Obveščamo vse koristnike ku- rilnih naprav, da je dimmikarsko podjetje Ptuj prevzelo s 1. juli- jem 1962 vsa dimnikarska dela na območju krajevnih uradov Trnovska vas, Desternik, Grajena ter deino tudi območje KU Dor- nava in Rcgoznica, katera dela je opravljal privatni dimnikarsk mojster Ivan Šiker, pra\ tako tu- di celotno ctomcčje občinskegc ljudskega odtiora Ormož, na ka- terem sta opravljala dela privat- na dimnikarska mojstra Ivan Ra- kuša in Stanko Mairjanovič. Za vsa potrebna pojasnila naj se stranke z ormoškega območja obrnejo na dimnikarsko podjetje Ptuj ali pa dimnikarskemu moj- stru v Ormožu Ivanu Rakuši, ki je od podjetja zadolžen nadzoro- vati potek dimnikarske službe \ območju, na katerem je opravljal dimnikarsko službo do 1. julija 1962. Ptuj. podj. je zasedlo vse dim- nikarske okoliše ptujske in ormo- ške občine z zadostn m številom kadra, kar bo omogočilo, da bo- mo odslej redno čistili vsak me- sec na območju ptujske in ormo-' ške občine, v nekaterih predelih Halos pa vsak drugi mesec. Raču- ni se bodo isstavljali m 'pobirah po 3-mesečjih, t. j. kot pavšal dim- nikar, pristojbin. Rad; lažje kon- trole podjetja nad posamezniki se račun; izstavljajo tromesečno v enakih zneskih in to zato, ker so dela, ki se opravljajo samo v zimskih mesecih, že všteta k red- nim računom. Podjetje uporablja cenik, ki je bil izdan z odlokom ObLO Ptuj dne 30. julija 1959. Podjetje nima interesa zviševati cene storitvam, kljub temu da so druga podjetja te stroke že zdav- naj zvišala cene. Zahteva od dim- nikarjev kakor tudi od strank, da bo dimnikarska služba nemoteno opravljena, kot to zahteva požar- na varnost. Dimnikarsko podjetje Ptuj Rokomentni klub Ptuj ima na .športnem stadionu novo, lepo ure jeno igrišče Ш (iofflik Odbor turističnega društva G mila je na svoji zadnji seji mt drugim obravnaval tudi progra druge in zadnje letošnje pnred tve (poletne) na Gom.ii, ki bi n bila v nedeljo, 7. oktobra, ozin ma 14. oktobra popoldne pri ra; glednem stolpu. Za tokrat je dri štvo povabilo sosednje šole k s< delovanju (Juršinci, Tomaž, Bui kovci, Videm ob Šč., Stara gor Polenšak in Vitomarci) k sodek vanju, da bi tudi šolska mladir iz Slovenskih goric pokazala, ki zna. Te vrste prireditev nameri va društvo vnesti v svoj bodo perspektivni načrt in jih izvaja vsako leto redno na Gomili v pc mladanskem, potem pa še v j< senskem času. Za čim ožje sod( lovanje s šolami bo TD Gomi razpisalo za šolsko mladino »t e h m o v a n j e« v pisanju domač: nalog o prirodnih in turistični znamenitostih s pristojnega šo skega območja. Primerni boc tudi opisi gospodarskega, druž benokulturnega in prosvetnec razvoja. kako je 2 elektrifska cijo v grf ^^icih? Decembra lanskega leia se ji sestal elektrifikacij ski odbor Gr- linci z vsemi interesenti in pred- stavnikom Elektro-obrata Ptu, k širšemu posvetovanju gled< elektrifikacije vasi Grlinci in del Hvaletinec. Tedaj je zadeva kaj hitro ste- kla ter je bilo upati, da bo v omenjenih vaseh kaj hitro zasvetila električna luč, ki se je je že vsakdo tako veselil, pred- vsem v dolgih zimskih časih ir da bo tudi tamkajšnje prebival- stvo deležno nekaj več kulture i pomočjo radia ipd. Drogovi Zc daljnovod so kar leteli vkup ir vsakdo je tekmoval, da bi čim- prej zasvetil. Toda celotna zade- va se je nepričakovano ter пг veliko in nič prijetno preseneče- nje prebivavstva nekje močm zataknila. Po vsej verjetnosti tam, kjer je elektrika že mnoge let v vsakem kotu in kjer so uli- ce razsvetljene in čiste! Tako se- daj glede del vse stoji in sploh ni znano, kje bi bilo potrebno in- tervenirati, da bi predmet spra- vili z mrtve točke. Glede te zadeve se je elektri- fikacijski odbor omenjene vasi obrnil z vprašanjem na Elektro- obrat Ptuj. kjer pa je zvedel le da je celotna zadeva z njihove strani povsem rešena, da pa tiči nekje v Ljubljani, baje pri IS LRS na Svetu za urbanizem. Nastaja vprašanje kako je mogo- če, da na teh forumih te zadeve tako dolgo ne rešijo. Tak po- stopek je v škodo prebivavcem ki jih itak vedno mučijo poplave Pesnice in pritokov in driige na- ravne sile. p. j. Turistično društvo Ptuj ima na severnem zidu trgovine »Opreme* lepo urejeno omarico s slikam turističnih zanimivosti svojega območja vsi za red na cestah in ulicah članek pod gornjim nasloven e bil objavljen v Tedniku št. 35 Dvakrat sem ga pazljivo prebral in se s piscem v celoti strinjam. S tem v zvezi bi samo predlagal, da se tarifa za čuvanje koles po- stavi zopet na deset dinarjev, vsaj za tiste, k; niso v shrambi dalje cd ene ure. Sam sem vedno, ko sem se pri- peljal v Ptuj, pustil svoje kolo pri čuvaju. Če oddaš kolo v shrambo, lahko mirno odideš po opravkih. Tako se je često pri- merilo, nekega dne pa me je ču- vaj o{x>zoril, da je tarifa povišana na 15 din. Od tega dne dalje ne dajem kolesa več v shrambo. Ne zaradi tistih 5 dinarjev, ampak čisto enostavno iz princpa, da je 10 din za čuvanje kolesa popol- noma dovolj. Kaj pa ima čuvaj opraviti s kolesom? Kolo pripe- ljem tja, čuvaj mi da dve števil- ki, eno za na kolo in drugo meni, kolo sam postavim na določen prostor in ob povratku sam vza- mem svoje kolo, vrnem obe šte- vilki čuvaju in to je vse skupaj opravljeno v pol minute. Ali ni z 10 dinarji vse to dobro plačano? recimo, da bi vsi kolesarji, ki se pripeljejo Ptuj, oddali svoja kolesa v kolesarnice. Ah bi, gle- de na veliko zanimanje kolesar- jev tarifo za čuvanje koles dvig- nili na 30 dinarjev? Marsikdo ima krajši čas traja- joč opravek v mestu skoraj vsak dan. .laz sem na primer hodil dvakrat po 10 dn; v zdravstveni dom na obsevanje. Če bi vsaki- krat postavil svoje kolo ob kosta- njevo drevo, bi me to ne stalo 300 dinarjev. Soglašam s tem, da organi LM vsakega opozorijo, naj pusti svo- je kolo v kolesarnici, čeprav tra- ja opravek v mestu le nekaj mi- nut. Zato pa bi bilo tudi prav. da bi posvetili primerno pozornost vprašanju zaračunavanja za čuva- nje koles. c. a. Posnetek z zadnjega tekmovanja strelcev, opisanega na 6. strani felicien marceau Proii plačilu (Nadaljevanje) Bil sem neprestano v črnem in z žalnim trakom na I rokavu. S časom so ljudje to z| začudenjem opazili :n se začeli i spraševat:: blaznež, bareba, no-j ree? Toda moja potrpežljivost je bila naposled poplačana. Nekega dno sem bil navzoč pr; pogrebu nekega Janeza Krstnika-Plata, upokojenega kapetana, ko sem opazil, da eden njegovih bližnjih sorodnikov hudo začuden odšteva tri sto frankov za »Knjigovezčev j priročnik«, ki je bil naslovljen pi i: plačilu na pokojnika. Uspelo m; je. da sem dobil v roke ovi- tpk Na njem je b.l naslov knji- garne. Nemudoma sem se podali tja. Bila je zelo majhna knjigar- na, revna na pogled. »Gospod Beutre?« Mladenič šestnajstih let mi je povedal, da je g- Beutre odso- ten. Ko sem ga vprašal, je pri- znal — zdelo se mi je, da ne brez majčkene zadrege — da knjigar- na res včasih pošilja proti plači- lu. Komu? po čigavem naročilu? Zaklel se mi je. da ničesar ne ve. Ob kateri uri bi m^gel najti g. Beutre doma? Ni m; mogel na- tanko povedati. Vse to je bilo dokaj nenavadno. Naslednji dan sem se vrnil. Imel sem srečo. Našel sem g. Beutra. možička z bradico, v knjigami »Gospod Beutre,« sem ge nago- voril, ne da bi skušal prikriti razburjenost, »gospod Beutre, muči me neka skrivnost. Samo vi mi jo lahko pojasnite.« i)Vsedite se,« mi je dejal. »Gospod, pred dvema letoma,! vi se tega najbrž ne spominjete več, ste poslal; mojemu stricu Evgeniju Bosserandu neko knji- go . . .« »Zelo verjetno. Res se nekate- rim strankam obvežem, da jin¡ bom poiskal dela, ki jih zanima-¡ jo.« ! »Poslal; ste neko knjigo tud, gospodični Ivani Dufourjevi ...« »Ni izključeno.« In nazadnje pred kratkim ne- ko delo kapetanu Platu.« »Saj res, tega se pa spomi- njam.« »No, gospod, te tri osebe so mrtve.« »Mrtve? Kaj pravite?<- »Resnico, gospodi« Od knjigarnarja nisem mogel pričakovati, da bi točil solze za- radi smrti treh strank s katerimi Se niti ni poznal, vendar bi se spodobilo, da bo po- kazal vsaj presenečen in užalo- ščen obraz. V njegovih potezah pa nisem prebral nčesar podob- nega. Zadovoljil se je s tem. da me je s sklonjeno glavo nepre- mčno gledal. »Toda,« je dejal čez hip. »mar niso bile te tri osebe že precej v letih ?« »Drži' Toda ko sem povedal, da So mrtve, gospod, sem problem šele načel. So še drugi stvari: v vsakem primeru je knj.ga, ki ste jo vi poslali prispela ravno na dan pogreba.« »Ne' Nenavadno!« »Toda govoriti nočem niti o tem. Vem, da so vse te slučajno-1 st; mcžne. Mogli bi m našteti' veliko primerov. Ni treba. Muči,j gloda, mori pa me to: nit- enkrat! se m poslana knjiga v ničemer! ujemala z značajem pokojnega,! njegovim: navadami, njegovimi strastmi ali vsaj s predstavo, ki smo jo o njem imeli.« G. Beutre je dvignil roke »Nisem odgovoren za naročila mojih strank.« »Toda ali so pri vas res na- ročil; take knjige? To hočem zve- deti. Je vaša ekspedic.jska služba dobro urejena. Ali ne pride v njej do pom.ot? Skušajte se spomniti. Ali nimate njihovih naročil ni- kjer zapisanih? Stvar je na moč nenavadna. Razumel bi. če b: ka- petan Plat pri vas naročil kako strateško delo, čeprav se upoko- jeni kapetani navadno... Šlo b; še, če bi naročil kako vrtnarsko razpravo kajti zanimal se je za svoj vrt Toda kakšen nesmisel je imel morda le včasih opravka, naj :'ma. da je pri vas naročil knjigoveški priročnik, ko sem ven. dar dognal, da ni za ta posel m koli kazal zanimanja in da n prebral niti dveh knjig na leto?.. In gospod čna Dufourjeva? GO' spcdična Dufourjeva je bila sla- boumna, gospod, in njen duševn svet ni segal dlje od njenih roži In ona naj bi pri vas natečila ru-' sko slovnico tretje stopnje! Ne- mogoče Rekli m: boste, da sim se lahko zmotili v njenih sposob- nostih. Toda tako hudo? Pa mo; stric! Moj stric je bil zgled čed- nosti. Vi pa ste mu poslal spolzko knjigo. O, vem, vsakd< inia svoje skrivnosti, človek s« včasih začudi, kaj vse pride ni dan, kajti ljudje radi skrivajc svoje napake Da. pri mojem stri- cu bi bilo to razumljivo Toda čemu naj bi kapetan Plat pr kn- val, da se zanima za knjigove- štvo? Kakšen čuden sram naj bi bil kriv. da se je gospodična Du- fourjeva naskrivaj učila ruščine. Ali moram verjeti da n n č res- ničnega, da so naše sodbe neza- nesljive, da je nazadnje vse le videz in h.navšč.na? Na kaj naj PTUJ. DNE 21. SEPTEMBR.A 1961 TEDNIK Se še opiram? In vendar imamo p-sihologijo, gospod . .. G Beutre se je končno pre- makn i -z negibnosti '»Gospod,« mi je dejal ter me prijel za reko, »veša razburjenost m sega do srca Toda saj se ne boste prtožili? Saj me ne boste naznanili ?« »Obljubim vam.« »AH vam smem verjet.?« »Prisegam vam. gospod.« »Stvar je preproste Pred dve- ma letoma sem slučajno na neki razprodaji kupil po cen papirja kakh pet sto kilogramov knjig.. Mislil sem, da j;h bom lahko naz- pečal Ko p-a sem zalogo pregle- dal, sem ugotovil, da so v njej le| knj-ge. ki se sploh ne dajo pro- i dati- K'3j naj bi stori? Se vdal! v č sto zg-ubo? Imam ženo ■ in otroke, gosp-od Tedaj m: je prišlo ^ na misel, da bi bral mrliške ogla- j se m pošljal knjige prot plačilu j osebam., za katerih smrt sem tak-o : zvedel. Rekli ste m. d^t imamo ps:ho!oa:io. Ravno to mi je seglo do srca, gospod. Kajti moj posto- 1 pek sloni na psihologij;. Kam do- spe moja pošiljka? V bogate hi- še, kjer ravnodušni služabnik za tako malenkost ne nadleguje ža- lujočih gospK>darjev m plača brez ugovora. V revne hiše, kjer bi si očtali. če ne bi plačal, zadnjega pokojnikovega dolga Al; bi ver- jeli kej takega? V deseth prime- rih se ne zgodi niti dvaknt, da bi p>c îiko odklonili. O več je do- brih ljudi, kot bi si človek mislil, gospod. Seveda, v takiji pogojih ne smete zahtevati, da bi se po- slano delo vsakokrat ujemalo s strankinimi nagnjenji Toda s kakšnimi nagnjenj -vendar? Saj so mrtve ... Sicer p-a je moja za- loga zdaj že skoraj izčrpana. Ostalo je le še nekaj knjig Glej- te, ravnokar sem namerava! od- pcslati eno zadnjih. Razprava o Kitajski. N. čisto brez zanimivo- sti Če ¿el'te. vnm jn prav rad odstopim. Ne?« Priredil V. N. ; adinska knjiga je izd: . kratkem času sta izšli kar ... mladinski deli prekmurskega pisatelja Perda Godine, ki se je po več kot desetih letih, odkar So izšle njegove Ptice selivke, spet oglasili z dvema knjigama krajših ml'3d;nskih tekstov. Pisa- telj je ostal na rodnih tleh v Prekmurju: Vse zgodbe so tam ambientirane. Prva zbirka, ki no- si letnico 196Г in :ma naslov ŽEMLJE, je zbirka desetih črtic. Vse so avtobiografske (Žemlje, Obraz v milnem mehurčku. Ko- zlarjev Izidor je prijel kačo z ro- ko. Psi, Kako Se ženijo ptice, V Štrgiovo in Beltince, Šarga, Zakaj si strahqpetec!. Vzel mi je pro- stost, Golob) Nekatere so že ta- ke, da se zarežejo človeku v sr- ce (Žomlje), V Štngovo in Bel-j tince, Golobi), druge pa so zani- mive z naravo, ljudmi, skratka s svetom okrog sebe. Gori ome- njene tri pa so'v svoji tematiki, kakor tudi umetnišk obdelavi vredne, da jih postavimo kar v bližino kakega Voranca, saj morda od daleč celo čutiš ton barvo morda, ki bi lahko rekel, da j Vorainčeva, Cankarjeva, seveda i. ne v smislu kakega posnemanja. Druga Godinova knjiga PRAV- LJICA O LOG.ARNICJ je enoten tekst, čeprav razdeljen z vmesni- mi naslovi, k služijo kot začet- ki novih zgodb. Knjiga nam pri- poveduje o kratkem pisateljevem bivanju v rodnem Prekmurju in mi, ki jih je v tem Za razliko od Že- je la knj.ga bolj vesela, ži- in morda tudi napeta. Po vsebinski in umetniški vrednosti Pa se ne more meriti s prvo. Obe knjigi Je ilustrirala Melita Vovk-Štih. Nedvomno pa so Žem- lje veliko boljše delo. Marijan Brecelj slepega zdravnika Norveški zdravnik dr. Gunvadl Eivindson je pred 15 leti občutil, da ga zapušča vid. Obiskal jei kolega, ki je ugotovil resno vnet- je očesnih živcev. Po nekaj me- secih zdravljenja v bolnišnici je zdravnik Eividson kljub skrbni negi ostal slep. Zdravnik je ob- upal. Cez nekaj časa je sklenil, da se bo posvetil poklicu, maser- ja. Nekega dne, ga je nujno pokli- cala neka bivša pacientka, ki ni vedela, da je oslepel. Zdravnik je odhitel k bolnici in ugotovil, da ima vnetje ledvic. Predpisal ji je zdravila in dal nasvete. Ta uspeh je zdravnika ohrabril in mu dal upanje, da bi lahko kljub slepoti nadaljeval z zdravniškim delom. Njegovi bivši pacienti so se pri- čeli vračati v njegovo ordinacijo, prihajalo pa je čedalje več novih, ki so zdravnika močno hvalili. Iz- redno razvit sluh pomaga zdrav- niku, da natančno postavi diagno- zo. Zdravnik pravi, da mu pri ugotavljanju diagnoz mnogo kori- sti poslušanje pacientovih korakov in glasu. Slepemu zdravniku po- maga njegova žena, ki dela pre- iskave, jemlje sedimentacijo in daje injekcije. ne žarke, napetost pri krilih le- tal, krvni pritisk itd. Mnogo tega, kar vemo o celin- skih izstrelkih, smo zvedeli z ma- gnetofonskega traku. Vsak izstre- lek oddaja podatke o temperatu- ri, o nihanjih, o obremenitvah in pritiskih. Najnovejši aparati lah- ko posnamejo stotine podatkov različnih instrumentov, ki so hkrati podlaga za izboljšavo ra- ket. Največji triumf magnetnega traku je zbiranje slik za televizi- jo. Trak zbira impulze slik in jih nato zapet spreminja v sosledje slik. Ta postopek je mnogo eno- stavnejši kot filmsko snemanje, pri čemer trpi tudi kakovost sli- ke, poleg tega ni treba čakati na razvijanje in fiksiranje posnet- ka. Tako lahko napravimo posnet- ke kakšne scene v studiju, jih hi- tro pregledamo in po potrebi pri- zor ponovimo. Posebno idealno je to za televizijske posnetke, ki jih lahko ob poljubnem času zopet predvajamo. Tako odkrivajo vedno nove možnosti uporabe magnetnega traku. Človeški duh ima novo, čudovito orodje. Toda vendar ne more magnetni trak — prav tako ne radio, televizija, pero, papir, tisk — napraviti več kot duh, ki s temi sredstvi upravlja. Mnogo lahko o magnetnem traku govo- rimo, raziskujemo, pokažemo. Ka- ko ga bomo pa uporabili — to je odvisno od nas samih ... Razglednica iz Hrastovca v Halo zah, kjer zopet odmeva jesenka pesem klopotcev Pivo v kartonskih škatlah Avstralske oblasti bodo kmalu prepovedale prodajati alkoholne pijače na nogometnih tekmah, ker »segreti« navijači mnogokrat po- kvarijo treznim užitek tekme. Po neki nedavno odigrani tekmi je ostalo na sedežih točno 100 ti- soč praznih pivskih steklenic. Največja nesreča je v tem, da jih mečejo na »krivične« sodnike ah celo igravce. Antialkoholiki zahte- vajo, naj oblasti prepovedo pro- dajati pivo na nogometnih tek- mah. Pristaši piva pa so priprav- ljeni privoliti samo v naslednjo spremembo: namesto v stekleni- cah naj prodajajo pivo v karton- skih škatlah. ESPERANTO V imenu UEA (Svetovne espe- rantske zveze) je njen predstav- nik dr. Herrman predložil IIL konferenci ministrov za vzgojo v Rimu memorandum. V tem se podčrtuje vloga esperanta za vzgojo in kulturo, govori o jezi- kovnem kaosu, ki vlada po svetu. Poudarja kot edino pametno re- šitev uvedbo mednarodnega je- zika v vse šole. Nadalje ome- nja, da se razmeroma v veli- kem številu šol esperanto že po- učuje. Po ugotovitvah dokumen- tarnega centra je esperanto uve- den v 540 šolah 27 dežel s približ- no 15.000 učenci. To je bilo v šol- skem letu 1960/61, dočim se v tem šolskem letu esperanto uva- ja v šole še drugod. Tako n. pr. je v Franciji uveden v 70 šolah, med tem 15 učiteljišč s 340 učen- ci. Na Poljskem so uvedli espe- ranto kot obvezen predmet v 50 šolah. Na Danskem je esperanto neobvezen predmet v 8. in 9. raz- redu vseh šol kakor tudi v večer- nih šolah. Esperanto se poučuje tudi v šolah na Norveškem in Finskem. Ptujčani na izletu v nedeljo, 16. t. m., je bilo 28 članov društva upokojencev na izletu v Velenju. Tam so si ogle- dali jezero, bili navdušeni nad stanovanjskimi bloki, lepo ureje- nimi parki in drugim. Posebno so bili zadovoljni s samopostrežno gostilno z zmernimi cenami, ka- kor tudi na vrtni veselici, ki so jo priredili velenjski UDokojenci. Nazaj grede so se kopali v Dobr- ni, ustavili SÓ se pred spomeni- kom podlih žrtev v Frankolovem. Užnivali so na potovanju po za- nimivi pokrajini ob lepem jesen- skem dnevu, ter se dobro razpo- loženi' vrnili domov. Tudi ta dan bo ostal vsem ude- ležencem izleta v prijetnem spo- minu. luauiitiiuiuii - türodei tehnike Kaj je pravzaprav, magneto- fonski trak? Cemu toliko o njem govorimo in slišimo? Tehnično je podoben gramofo.nski plošči, kjer drsi po zarezah igla in prenaša preko membrane zvočne treslja- je. Mognetofonski ali zvočni trak iz umetne snovi, ki je prevlečen s slojem železovega oksida, na katerega ujamejo zvočne tresljaje z različno močnim magnetizira- njem. Ce vodimo tak magnetizi- ran trak skozi glavo magnetofon- skega aparata, vzbudijo različno debele plasti železovega oksida tresljaje, ki jih ojačene zopet sli- šimo v zvočniku. i Magnetofonski trak je precej boljši kot gramofonska plošča, ker je bolj občutljiv za zvočne odtenke. Poleg tega se ne obrabi, pa četudi smo ga desettisočkrat uporabili. Prijetno je tudi to, ker lahko vsak snema, kar mu je na voljo. Ce pritisnemo na prvi gumb, lahko snemamo, pri pritis- ku na drugi gumb pa že lahko slišimo, kar smo nanj »zapisali«. Ce s posnetkom nismo zadovolj- ni, lahko vse posnetke takoj zbri- šemo in snemanje ponovimo. Ne- zaželene posnetke lahko izrežemo, potem pa trak zopet zalepimo. Tako je magnetofonski trak le nekaj drugega kot gramofonska plošča, saj je mnogostransko orodje človeškega duha, najveli- častnejši posredovavec misli, od- kar je bij iznajden knjižni tisk. S svojo enostavno ceneno teh- niko bo magnetofonski aparat^ nenadomestljiv pomagač na naj- različnejših področjih poročanja. Pravo revolucijo je povzročil magnetofonski aparat pri učenju jezikov. Res da so uporabljali za učenje jezikov gramofonske plo- šče že zdavnaj prej, kjer je po vsakem izgovorjenem stavku uči- telja nastal odmor, da je mogel učenec njegov stavek ponoviti. Pri traku pa lahko učenec zgo- vorjeni stavek učitelja posname in ga nato sam ponovi, nato pa lahko primerja svojo izgovorjavo z učiteljevo. Ob koncu lekcije la- hko učenčeve stavke izbrišejo in in uporabljajo učiteljeve pri dru- gem učencu. Magnetofonski trak zaznava tu- di vse električne impulze, skratka ! vse, kar lahko pretvorimo v im- pulze — srčne utripe, možganske tokove, tresljaje strojev, kozmič-^ DROBNE USLUGE Pred nedavnim me je poklicala po telefonu znanka, prikupna de- klica iz dcbre družine, in vpraša- la: »Mi lahko napraviš uslugo? Staršem sem rekle, da grem no- coj s teboj v kino. Če se slučajno srečaš z njimi — ne izdaj me, prosim!« »Čemu pa naj bi mislili, da greš z menoj v kino?« sem jo vprašal. »Ker si na dobrem glasu; tebi popolnoma zaupajo. S Karlom je drugače, ne marajo ga in jaz jih ne bi rada po nepotrebnem raz- burjala ... Saj boš tako dober, ne?« »Seveda,« sem rekel, »kar mir- na bodi.« Naslednje jutro sem po na- ključju srečal njeno mamo. Pri- jazno me jte pozdravila. »Sinoči sta bila v kinu?« je vprašala. »To me veseli. Zelo sem zadovoljna, če kdaj povabite Evo gledat kak dober film. Dete potrebuje malo zabave-« »Seveda, pnav rad,« sem rekel nekoliko zmeden. »Kaj pa sta gledala ?< je vpra- šala mama. »Oh, saj veste, danes je film enak filmu ... Komaj jih ločiš. Filmska umetnost propada .. •« »Evi pa je moralo zelo ugaja- ti,« je nadaljevala mama. »Tako živahna m rdečih lic je prišla do- mov.« »Vaša hčerka je pač zelo sen- zibilna,« sem. v zadregi dejal in se naglo poslovil. Čez nekaj dni me je Eva znova klicala. »Ne bodi hud, ampak staršem sem rekla, da pojdem zvečer s teboj plesat. Saj mi boš ustregel in jim ob priliki to potrdil?« Tokrat se mi je zazdela stvar že resnejša. »In kam pojdeš za- res?« sem vznemirjen vprašal. »S Karlom sva se namenila na domačo zabavo k Petru — v naj- ožji krog. Sami strašno prijetni ljudje.« »Si ne moreš izmisliti kakšen drug izgovor? Zakaj hočeš iti plesat prav z menoj ... ?« »Mamica in očka samo tebi za- upata. Stori vendar to zame, ja?« je moledovala Eva. »Prav,« sem obupano dejal. »Še nekaj bi te prosila — bodi tako dober in me pridi zvečer iskat. To te gotovo ne zamudi več kot deset minut ...« In tako sem šel zvečer, nekoli- ko nejevoljen nad samim seboj, iskat Evo. Njen: starš; so me sprejeli s kavo in konjakom. Po- zanimali so se za moje načrte za bodočnost in četrt ure pozneje smo se že tikali. »Pazi, Palo, da se Eva ne pre- hladi, ko se bosta zgodaj zjutraj vračala! In naj ne pije mrzle li- monade,« mi je naročala mamica. Na ulici je prevzel Evo neki temni element. Kazalo je, da je že dolgo čakal. Bržkone je bil tis- ti Karel. Naslednji dan me je klical Evir oče in me je povabil na partijo skata. Odgovoril sem mu, da žal ne morem priti, ker imam hudo vročino. Obljubil je, da pošlje k meni Evo. Dan pozneje se je po- zanimala za moje zdravje Evina mama. »Nič zato,« je rekla, »če mora Eva vse noči bedeti ob te- bi. Glavno je. da boš čimprej spet zdrav!« Hudič naj vzame to Evino hčer Evo! Čez mesec dni sem zvedel, da sva midva, Eva in jaz, preživela štirinajstdneven dopust v gorah. Eva se je čudovito oiX)mogla. Takoj po njeni vrnitvi sem spet šel z njo plesat. Prihodnje jutro me je vprašala njena mama, za- kaj se je vrnila Eva domov z ob- jokanimi očmi. Rekel sem ji. da je neki znani filmski igravec ne- kajkrat plesal z njo, pa jo je to toliko razburilo. Navsezadnje mi je bilo vsega dovolj in najrajši ne bi Eve z vso njeno družino nikoli več videl. Zato mi je bilo izredno ljubo, ko me je prenehala klicati; očitno ni več potrebovala mojih drobnih uslug. Kmalu nisem več mislil o njej. toda natanko na dan, ko sem proslavljal zaroko s Suzano, So me na zelo neprijeten, način spomnili nanjo. Krivi so bil! Evini starši, ki so nenadoma vdrl^ v na- šo družbo in v navzočnosti šte- vilnih gostov izjavili, da sem pod- lež in goljuf, ki si je zvijačno pridobil zaupanje družine, da je zapeljal nedolžno dekle in jo pah- nil v pogubo. Naprej smo proslavljali brez moje zaročenke. Sedaj plačujem vsak mesec Evi alimente in moj dobri glas je šel po vodi. To je posledica drobnih uslug. Prevedel Simoh Pire Sovjetski akademik o meteoroloških sputnikih član sovjetske akademije zna- nosti Komarov je izrazil upanje, da bo v bližnji bodočnost; možno zgraditi sistem specializiranih me- teoroloških sputnikov. Le-ti bi bi- li povezani med seboj z varnost- nem sistemom radijskih zvez in bi oddajali na Zemljo vse potrebne informacije o sestav: atmosfere, ki bi omogočale natančnejšo na- poved vremena. Po smrti - poroka Bolgarskega zdravnika dr. Ar- ševira Deridšijana so poklicali v bolnišnico v Sofiji, ko je bila bol- niška sestra Penka Najdenova za- radi električnega udarca že mrt- va. Klinična smrt je nastopila 15 miniut pred intervencijo kirurga. Le-ta je Najdenovi odprl prsni koš in masiral srce. Po dolgem naporu mu je uspelo bolniško se- stro zbuditi k življenju. Ko je Penka telesno ozdravela, ni znala govoriti, nikogar ni poznala, kajti začelo se je že odmiranje mo- žganskega tkiva. Po nekaj tednih se je 23-letna Najdenova spet za- čela smejati in izgovarjati prve besede. Penka Najdenova se je nedav- no poročila. S sliko bi vam laže pojasnili. Slikana je z rešiteljem. Njemu se ima Penka zahvaliti za ker je bil ob njeni poroki poročna dvoje. Za svoje'življenje in zato, priča. Ali veste? 1. Katera je prva Župančičeva pesniška zbirka, ki jo je izdal le- ta 1899 kot 21-letni študent filo- zofije? 2. Kdo so trije glavni igravci filma »Črna orhideja«? 3. Kje je živel in kje je poko«- pan veliki italijanski vojščak Giu- seppe Garibaldi? 4. Kdo je organizator koncen- tracijskega taborišča v Bileči? 5. Kje so se odigrale prve bal- kanske igre? 6. Katero je največje mesto Banata? 7. Kako Se imenuje prvi film, v katerem je nastopila anglo- ameriška filmska igravka Jean Simmons že s 13 leti? 8. Kje se dogaja film »Grof Monte ChristO'«? 9. Katero je glavno mesto re- publike Haiti'' 10. Kdo je Fiammetta? (EDI) ODGOVORI NA VPRAŠANJA V PREJŠNJI ŠTEVILKI 1. Na Braču. 2. Za jetiko v grlu leta 1897. 3. 180 sur. 4. Predsednik ZIS .Slovenije Edvard Kardelj. 5. Ameriški književnik Sinclair Le- wis (1885-19.'ii.), 6. V Zagorici pri Moravčah. 7. Zarotnika Burt in ' Kasij. 8. Iz Zeusove glave. 9. Glav- na ulica v New Yorku Broadway, kar pomeni »široka pot«. 10. Glav- no medito republike Argentine Bu- enos Aires. Jesen Jesen, bogata teta se nam že smehlja, ponuja jabolk, hrušk in grozdja sočnega. 2e staro, mlado čaka jo odprtih rok, ko pride, da objame in sprejme v svoj jo krog. Jesenski vetrič maje, potresa sladki sad, otroci v košarice hodijo ga brat. Kmetic sad melje, stiskalnica ječi, sladek mošt iz nje v kadi se cedi. Kmalu sočno grozdje s trte bo pobral, bo stiskal ga in v sode mošt bo dal. Ko mošt se o Martinu bo v vino spremenil, prijatelja bo povabil in ga pogostil. Užij, prijatelj dragi, ta naravni dar, upam da ob letu zopet ga bom bral. Zinka STRAN 6 TEDNIK PTUJ, DNE 21 SEPTEMBRA 1961 RAZGLAS Cesta Mezgove!—Strejanci je za- radi obnove mostu prek Pesnice do nadaljnjega zaprta. Zavod za vzdrževanje občin- skih cest. Ptuj OBVESTILO Redni pouk v oddelku za odra- sle pri osnovni šoli Toneta ?.ni- dariča v Ptuju prične v ponede- ljek, 24. septembra 1962, ob 16.30. ob 16.30. Šolski upravitelj Kristina Šepec OBVESTILO Obveščamo cenjene stranke, da ho delavnica zaradi čiščenja in renoviranja zaprta od 23. do 28. septembra 1962. , RUDOLF TRP I NC frizer PTUJ, Bezjakova št. 12 ŠOBE ^ OPREMLJENO SOBO v centru Ptuja ali v okolici nujno išče solidna nameščenka. Naslov v upravi lista. PRODAM PRODAM dvostanovanjsko hišico, eno opremljeno stanovanje ta- koj vseljivo, vrt, 52 a vinograda z vso opremo. Anton Suen, Jur- šinci. ČISTOKRVNEGA devetmesečne- ga ovčarja ugodno prodam. Na- slov v upravi lista. MOTORNO KOLO NSU PRIMA ugodno prodam. Zg. Hajdina štev. 94. ÏJGODNO PRODAM NSU PRIMA 175 ccm. Franc Petrovič, Vičava štev. 14. M\NJSE POSESTVO v bližini Ptuja, ca. 1,70 ha s hišo m ne- kaj inventarja prodam. Infor- macije v pisarni dr. Sluga, od- vetnika v Ptuju. GRADBENO PARCELO v Pod- vincih ugodno prodam. Vpra- šajte v Muršičevi ulici 2/1, Ptuj. DOBRO OHRANJEN otroški vo- ziček prodam. Naslov v upravi lista. NOVO 32-BASNO KLAVIRSKO HARMONIKO prodam. Vprašaj- te pri »Surovini« v Ptuju. PRODAM DVE GRADBENI PAR- CELI v bližini Kidričevega. Na- slov v upravi lista. SLUŽBE ISCEMO HONORARNEGA mate- rialnega knjigovodjo. Naslov v upravi lista. Mestni kino Ptuj predvaja 22. in 23. septembra sovjetski barvni cinemascope'film »ZIMSKA FANTAZIJA«, 25. in 26. septembra nemški film »ZAKON V SENCI«, 27. in 28. septembra italijanski film »VSI DOMOV«. Kino »»Ruda Sever« Gori- šnica predvaja 23. septembra ita- lijanski film »IZZIVANJE«. Kino Zavrr prevaja 23. septembra ruski barv- ni film »MALVIA«. Kino Tomaž pri Ormožu predvaja 23. septembra ameriški film »VABILO NA PLES«. LUNL\E SPREMEMBE IN VRE- MENSKA WPOVED ZA CAS za čas od 21. do 30. sept. 1962 Zadnji krajec je bil 20. sep- tembra 1962 ob 20.36. Napoved: v petek, 21. septembra, bo oblač- no in dež, v soboto zboljšanje, od nedelje, 23. septembra, do okrog 27. septembra bo delno oblečno vreme zaradi padavin na severu. Zadnje tri ali štiri dni v septem- bru bo lepo, sončno in prav toplo vreme. Temperatura v četrtek in pe- tek, 20. in 21. septembra, okrog 10 stopinj Celzija. AC Kegljanje Letošnje poletje je bilo na ptujskem kegljišču zelo zaspano. Radi dopustov? Ti so sedaj veči- noma mimo. Tudi vročine ni več, k; bi zadrževala kegljače v senci. Za kegljaški klub Ptuj je mnogo koristneje, da se zopet loti dela in da dosega uspehe. Z jesenskim krožnim tekmova- njem, ki ga pripravlja klub, in z nagradnim tekmovanjem, ki bo 5., 6. in 7. oktobra 1962, bo za- čelo delo kluba v tej sezoni. Po- leg tekmovanj bo klub organizi- ral tudi razna gostovanja pri dru- gih klubih, da se članstvo uvelja- vi s svojimi uspehi tudi drugod in se medsebojno spozna ter po- razgovori o vseh problemih kluba in drugem. V tej smeri je klub doslej že mnogo storil in je bilo članstvo s takim delom zelo za- dovoljno. Ko. ŠPORT PRETEP NA IGRIŠČU Drava:Mejnik (Svečina) 0:1 (0:0) v nedeljo je bila odigrana pr- venstvena nogometna tekma med »Mejnikom« iz Svečine in domačo »Dravo«. Domača publi- ka je bila silno radovedna nad prvo igro domačinov na doma- čem terenu, čeprav so bili pred tem dvakrat poraženi, toda za tretjo tekmo so se igralci Drave dobro pripravili. Čeprav so tre- nutno na dnu tabele je bilo pri- čakovati, da bo boj zelo zanimiv in da bodo domačini le odločili igro v svojo korist. Toda na igri- šču se je dogodilo povsem dru- gače. Čeprav so bili domačini v prvem polčasu v delni premoči, napadavci niso znali izkoristiti prednosti in vsi streli so postali plen vratarja gostov. Gostje so v sredini prvega dela igre do- segli gol, ki ni vplival preveč na igravce Drave. Napadavci so nato stalno ogrožali vrata go- stov, toda žoga ni našla poti v mrežo. Igra nato postaja precej groba in sodnik ni preveč reagi- ral in celo pustil, da je prišlo do medsebojnega obračunavanja. V ostrem dvoboju je bil opravičeno izključen igravec Drave Šilak, ki bi kaznovan. Boj je nato postal še ostrejši in sodnik je popolno- ma popustil sojenje in je v glav- nem bil zelo pristranski. Sodnik je očitno navijal za go- ste in tudi razveljavil dva za- detka, kakor tudi ni upošteval spopadov, ki so jih povzročili gostje. Zaradi slabega sojenja je ob koncu tekme prišlo do medsebojnega obračunavanja v začetku med samimi igravci nato pa še med gledavci. Vse grobe očitne napake, ki jih je delal sodnik na igrišču, so vplivale na gledavce, predvsem na vroče- krvneže, ki ne delajo nemirov samo na igrišču, temveč tudi drugje. Sele po intervenciji or- ganov notranje uprave, se je sodnik lahko odločil za pobeg. Ce bi ugotavljali krivce, ki jih je precej, moramo reči, da domači gledavci ne bi smeli brutalno nastopiti proti človeku, ki ima samo dolžnost soditi tekmo. Ne- red, kot je bil v nedeljo, se ne sme več ponoviti. Vročekrvneže izmed gledavcev, kakor igrav- cev, je treba ostro kaznovati Velik uspeli »»Aluminija« v Mariboru Moštvo Aluminija je v nedeljo gostovalo v Mariboru in odigralo prvenstveno nogometno tekmo proti zelo dobremu moštvu Bra- nika, ki je bil resen kandidat za prvo mesto. Aluminij je slavil pomembno zmago in premagal domačine 3:0. Moštvo Aluminija se je s to zmago uvrstilo na vrh tabele in postalo resen kandidat za prvo mesto. STRELSTVO v nedeljo, 16. septembra t. L, je bil v Ptuju začetek VIII. tra- dicionalnega občinskega strel- skega tekmovanja, ki se izvaja vsako leto v jeseni z zračno, malokalibrsko in vojaško puško. Najboljša ekipa prejme pre- hodni pokal, najboljši posamez- niki pa razna praktična darila. Na začetnem tekmovanju z zračno puško se je v nedeljo, 16. septembra 1962, zbralo 158 najboljših strelcev in strelk iz strelskih družin občine. Pozdra- vil jih je predsednik občinskega strelskega odbora Lojze Koželj, ter jim po tehničnih navodilih zaželel čimveč uspeha. Zaradi močnega sonca in ne- ugodne lege strelišča je bilo streljanje otežkočeno in zato niso bili doseženi najboljši re- zultati; celo nekoliko slabši od lanskih. Rezultati: Člani — ekipno: krogov 1. Železničar I 1648 2. Turnišče 1644 3. Kidričevo 1572 4. Spuhlja 1456 5. Drava 1448 6. Delta 1428 7. Peto via 1404 8. Cirkulane 1372 9. Kidričevo II ■ 1331 10. ObLO 1330 11. Železničar II 1292 12. TAP 1287 13. Juršinci 1199 14. TETO . 1021 Ekipe Petovie, TAP in TETO so bile nepopolne in zato je njih uvrstitev slaba. Najboljši posamezniki: 1. Pal S. (Tur.) 179 2. Vrbnjak (Tur.) 176 3. Koželj (2el.) 174 (7 x 10) 4. Zupanič (TETO) 174 (4 x 10) 5. Kramberger (Kid.) 173 i. dr. Članice — ekipno: krogov 1. Kidričevo 384 2. Perutnina 363 Najiboljáe posameznice: ^ krogov 1. Vernik (Kid.) 171 2. Zadravec (ObLO) 152 3. Levanič (Kid.) 140 4. Volgemut (Perut.) 133 5. Krajno (Perut.) 131 Pionirji — ekipe: krogov 1. Kidričevo 554 2. Železničar 432 Železničar je nastopil z nepo- FK)lno ekipo. Najboljši posamezniki: krogov 1. Gole (Cirk.) 157 2. Gavez (Cirk.) 147 3. Meglic (Kidr.) 135 4. Krneža (Kidr.) 128 5. Koželj B. (Zel.) 117 Prehodni pokal je tokrat osvo- jila ekipa Železničarja in ga od- vzela dvakratnim zmagovavcem iz Turnišča. V nedeljo, 23. septembra t. 1., bo na ptujskem strelišču nada- ljevanje tekmovanja z MK pu- ško. To bo brez dvoma potekalo v hujši konkurenci. Za favorita velja zopet, lanskoletni zmago- vavec Železničar, toda enako- vredni nasprotniki iz Kidričeve- ga, Turnišča in TAP. pa so spo- sobni vrstni red zamenjati. Na tem tekmovanju nastopajo 5-članske ekipe, pravico sodelo- vanja pa imajo družine odnos- no ekipe, ki so se udeležile pr- vega tekmovanja z zračno puško. . ........ _^ KA. , Zdaj je čas za nabavo jesenskih in zimskih čevljev. Obi- ščite prodajalno s čevlji »ALPINA« v Ptuju, Ulica heroja Lacka, kjer boste lahko nabavili najkvalitetnejšo jesensko in zimsko obutev za moške, ženske ter otroke, in sicer: — moSko visoko in nizko Jesensko in zimsko obutev, — najnovejše ženske £-alonarje in gumarice in — otroško obutev, visoko in nizko. .\ Razen tega vam nudimo v naši prodajalni vse vrste gurni-^ jastih škornjev, domačih in uvoženih, po konkurenčnih cenah.' Obiščite našo prodajalno, kjer si boste nabavili najnovej- šo jesensko in zimsko obutev iz kvalitetnega materiala in po ugodnih cenah. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA 11. septembra 1962 so darovali kri krvodajavci iz Leskovca: Katarina Voglar, Marija Fcštna- rič, Frančiška Skok, Liza Vin- diš, Štefan Oršič, Liza Merc, Ju- rij Hvaleč, Jožef Smigoc, Noža Mere, Ana Hentak, Mihael Hen- tak, Terezija Ciglar, Martin Krajne, Janez Kozel, Martin Kranjc mL, Nikolaj Kmetec, Liza Kmetoc. 16. septembra so darovali kri krvodajavci iz Zavrča: Franc Podhostnik, Ivan Spevan, Jožef Majhen, Ivan Ribič, Jožef Aha- čič, Julijana Hrženjak, Ivana Fajfar. Angela Cvetko, Marija Janežič, Ana Juršič, Franc Maj- cenovič, Ana Možina, Stanko Vuzom. Franc Korpar, .Anton Arklinič, Terezija Skok. Dragu- tin Vnuk, Franc Skok. Marija Zebec, Anton Krisfovič, Heda Ivančič, Ida Hrnčič, Katarina Kušter Medtem so darovali kri še po- samezni krvodajavci, in sicer: Dominik Tisnikar, Angela Jur- šič, Maks Skledar. Jakob Belšak. Marija Slavnik, Marija Ranzel, Elizabeta Zmazek, Terezija Ma- lek in Avgust Malek Vsem organizatorjem in krvo- dajavcem se v imenu bolnikov najlepše zahvaljujemo. Rdeči križ Ptuj Splošna bolnica Ptuj V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Smolinger Jurij, Mestni vrh 113 — kosa mu je padla na desno no- go; Vajgner Jožica, Rajšpova 14 — padla je z motorja in si po- škodovala levo nogo; Kovačec Zvonko, Ptuj, Zelenikova 1 — pa- del je z motorja in si poškodo- val obraz, levo nogo in desno roko; Malek Martin, Ptuj, Ljuto- merska 20 — padel je s kolesa in si poškodoval levo nogo; Predi- kaka Marija, Sveča 43 — zbodla se je v desno nogo; Fras Rozali- ja, Markovci 48 — podrl jo je konj in ji poškodoval telo; Joha Stefan, Ptuj, Ciril Metodov dr. 4 — pes ga je ugriznil v levo nogo; Duh Janko, Kicar 116 — s koso se je vrezal in si poškodoval no- go; Stehec Ivan, Gornje Vratno 126 — nekdo ga je napadel in mu poškodoval glavo in roko; Cero- vce Marjan, Radoboj 128 — sošo- lec mu je vrgel kamen v glavo; Šegula Angela, Pacinje 17 — ure- zala se je v levo nogo; Seguía Julijana, Brstje 19 — padla je in si poškodovala nogo v gležnju; Jakopinec Slavko, Prerad 36 — padel je s kolesa in si poškodo- val glavo; Tibant Konrad. Kur- šinci 15 — pri delu si je poškodo- val levo roko; Veselic Franc, Bu- kovci 9 — padel je s kolesa in si poškodoval roko in glavo; Nemec Jeromin, Kuršinci 56 — padel je in si poškodoval hrbet; Debeljak Jožefa, Medribnik 5 — pri delu si je poškodovala desno nogo v kolenu; Gajšt Kristina, Podlože 89 — pri delu si je poškodovala desno nogo v kolenu. OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti na območju matičnega urada Ptuj Rodile so: Pavlina Znidar, Majšperk 14 — deklico; Roza Koštanjevec. Nova vas 9 — Franca; Antonija Leben, Sodinci 33, Ormož — Stanka; Veronika Lovrenčič, Vi- tomarci 39 — Milana; Terezija Arnejčič, Za vrč 8 — dečka; Ma- rija Semenič, Kamenščak 41 — Jožico; Ana Drevenšek, Gradi- šče 139 — Marjana; Ljudmila Gojčič, Marjeta na Drav. polju 45, Tezno — Blanko; Terezija Zunec, Vratno 57, Varaždin — Stanka; Katica Vindiš, Ašker- čeva 8 — Valter ja; Ivana Luk- man, Lačaves 8 — dečka; Albi- na Plesnik, Krčevina 3 — dekli- co; Marija Kajzer, Mestni vrh 47 — Branka; Cilka Bombek, Cvetkovci 12 — dečka; Marija Mislovič, Borovci 42 — dečka; Marija Bela, Jiršovci 4 — dekli- co; Francka Kosi, Ormoška 3 — deklico; Marija Bohak, Marje- ta na Drav. polju 7 — Franca; Marija Rojko, Mezgovci 74 — Miro; Anica Zidarič, Hardek 33 — Mirana; Ljudmila Lebar, Her- manci 24 — Dragico; Terezija Jagorinec', Spuhlja 108 — Mira- na; Hilda Rajh, Veličane 54 — Sašo; Veronika Kamenšek, Sve- ča 42 — Franca; Kristina Ivanu- ša, Hermanci 44 — Franca; Ma- rija Ivančič, Lovrenc na Drav. polju 123 — deklico; Marija Kontarček, Med vrti 2 — dečka; Matilda Šterbar, Gorišnica 56 — dečka; Jožefa Lovrec, Jiršovci 24 — deklico; Leopoldina Prelog, Vel. Nedelja 8 — dečka; Helena Jerenko, Draženci 73 — dečka; Angela Sužnik, Cermljenšak 3 — Zdenka; Elizabeta Murko, Mest- ni vrh 39 — Marjana; Ana Ušaj, Kidričevo 5 — Vitodraga; Marija Kores, Nadóle 36 — Milana; Ma- rica Pernek, Cvetlin — Vladka; Marija Križan, Krčevina 12 — Zdenko; Vekoslava Golob, Ptuj- ska 4, Ljutomer — Brigito; An- gela Femec, Vodnikova 5 — Alenko; Rozina Klanjšek, Sp. Pleterje 12 — Franca. Poroke: Anton Janžekovič, Hrastnik 91 — Marija Potočnik, Mestni vrh 30; Jožef Murata, Slov. trg 2 — Berta Šprah, Slov. trg 2; Vladi- mir Babusek, Štuki 5 ~ Ljud- mila Slanic, Kidričevo 13; Albin Pernat, Šikole 2if — Marta Ma- rin, Sp. Hajdina 137. Smrti: Stanko Jus, Zetale 114, roj. 1925; umrl 12. sept. 1962; Ivan Horvat, Bučkovci 36, roj. 1940, umrl 18. sept 1962. Visoka zmaga ptujskih rokometašev Drava-Partizan (Kamni- cti) 41:6 (16:1) V prvi prvenstveni tekmi okraj- ne rokometne lige je Drava v ne- deljo na svojem novem asfaltnem igrišču pred približno 400 gledav- ci zabeležila prvo visoko zmago. Začetek je obetal ostro, zanimivo igro, saj je v 7 minuti rezultat bil šele 1:0 za Dravo. Ko je Drava spremenila način igre in zaigrala cono 4-2, so se pričeli na nasprot- nikova vrata valiti nezadržni na- padi. Kljub visokemu vodstvu v dru- gem polčasu igralci Drave niso popustili. Nadaljevali so s straho- vitim tempom in nasprotnika po- polnoma deklasirali. Uspel jim je lep podvig, saj 41 golov na eni strani je redek pojav na rokomet- nih igriščih. Drava je igrala v postavi: Ku- har. Ročak (9), Porger (4). Sulek (2). Hojker (3). Zlender (15), Žem- ljic (.3). Safranko (1). Stra.šek (1), Rakuš (3) in Tomažič. Golo za Kamnico so dali Šalamun 3, Bra- čič 2 in Gergovič 1. Sodil je odlič- no Kosi iz Maribora. a Obiščite do 23. septembra 1962 v Ptuju (magistrat-II.) čebelarsko razstavo, ki je odprta vsak dan med 8. in 18. uro. ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA KOMISIJA ZÄ USTAVNA VPRAŠANJA FEDERATIVNE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE BEOGRAD, aVGUSTâ 1962 ★ T/.hajajoč od zgodovinskega dejstva, da je delovno ljudstvo Jugo- slavije s Komunistično partijo na čelu s svojo borho v narodnoosvo- bodilni vojni in socialistični revoluciji odpravilo stan, na izkoriščanju, političnem zatiranju in nacionalni neeaakopravnosti temelječi raz- redni red, da bi ustvarilo družbo, v kateri bosta človeško delo in člo- vek prosta i/koriščanja in samovolje, vsak narod Jugoslavije in vsi narodi skupaj pa našli pogoje za svoboden in vsestranski nacionalni, materialni in kulturni razvoj v neodvisni socialistični in federativni skupnosti, upoštevajoč, da so z uspehi doseženimi v materialni graditvi i dlržave in v razvoju družbenih socialističnih odnosov, nastale take družbene in politične spremembe, da je sedanja ustava zaostala- za njimi, v težnji, da tudi po poti enotne ustavnosti vskladi in utrdi dose- žene uspehe in zagotovi nadaljnji napredek socialističnih in demokra- tičnih odnosov med ljudmi ter druge pogoje za njihovo blaginjo in svobodo. Zvezna ljudska skupščina kot najvišje predstavniško telo delov- nega ljudstva in vseh narodov Jugoslaviie sprejema ^ USTÄYO Federatiime socialistične republike Jugoslavije UVODNI DEL Теше1|пс1 načelo I Ker ima vsak, narod pravico do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve, so se narodi Jugoslavije v zavesti, da je na- daljnja krepitev bratstva in enotnosti v njihovem skupnem interesu po prosti, v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji izra- ženi volji, združili v federativno socialistično skupnost svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti z namenom: — da skupaj uresničujejo socialistične družbene odnose in cilje ter varujejo socialistični družbeni si.stem; krepijo bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije, eno največjih pridobitev narodnoosvobodilne vojne m socialistične revolucije, — da čuvajo in varujejo nacionalno svobodo in si zagotavljajo neodvisnost in enakopraven mednarodni položaj; — da si ustvarjajo pogoje, v katerih si bodo skladno in z zdru- ženimi močmi prizadevali za razvoj materialne osnove družbene skup- nosti, za še večjo enakopravnost narodov in za uresničevanje drugih skupnih interesov; — da si ustvarjajo kar najširše možnosti in svoboščine za vse- stranski razvoj člove.ške osebnosti in resnično demokratične in humane odnose med ljudmi ter za neposredno in vsestransko sodelovanje delovnih ljudi ter njihovih ustanov in organizacij na načelih druž- bene samouprave in socialistične solidarnosti; — da uresničujejo stremljenja, združiti lastni razvoj z naprednimi težnjami človeštva in prispevati k' svetovnemu miru, mednarodnemu sodelovanju in zbliževanju narodov. Narodi Jugoslavije uresničujejo svoje suverene pravice v svojih socialističnih republikah, izvzemši tiste pravice, ki so po tej ustavi v skupnem interesu dane federaciji. П. Socialistični sistem v Jugoslaviji temelji na razmerjih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnimi proizvajalci in ustvarjalci, ki jim delo služi izključno le za zadovoljevanje njihovih osebnih in skupnih potreb. V skladu s tem so nedotakljiva osnova človekovega položaja in njegove vloge: — družbena lastnina produkcijskih sredstev, ki kot nov družbeni odnos izključuje vrnitev kakršnegakoli sistema izkoriščanja človeka po človeku in ustvarja pogoje za enakopravnost delovnih ljudi pri delu in pri odločanju o delitvi proizvoda dela; — osvoboditev dela, ki je zagotovljena z odpravo mezdnih odno- sov in ustvaritvijo takih družbenih odnosov, v katerih delovni človek odloča o obnavljanju in razširjanju materialnih pogojev svojega živ- ljenja, dela in napredka, ter z vsestranskim razvojem produictivnih sil, usmerjenim in vsklajenim z družbenim planiranjem, v katerem sodeluje tudi sam delovni človek in ki služi takemu njegovemu po- ložaju; — pravica človeka kot posameznika in v delovnem kolektivu, da uživa sadove svojega dela in materialnega napredka družbene skup- nosti po načelu: »Vsak po svojih sposobnostih — vsakemu po njego- vem delu«, in njegova dolžnost, da iz doseženega dohodka zagotavlja napredek materialne osnove za^ lastno in splošno družbeno delo ter prispeva k zadovoljevanju drugih družbenih potreb; — samoupravljanje delovnih ljudi v delovni organizaciji in v socialistični olačini ter demokratično združevanje njihovih samouprav- nih organizacij in organov za kar najbolj neposredno odločanje o skupnem delu in zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb ter za vsklajevanje individualnih in splošnih interesov; — demokratični politični odnosi, ki omogočajo človeku, da usta- navlja družbeno-politične in druge družbene organizacije in v njih razvija svojo politično aktivnost in družbeno zavest ter da kot občan in upravljalec svobodno pove svoje mnenje in daje svoje predloge glede dela vseh organov in funkcionarjev; — enotnost in enakost pravic, dolžnosti in odgovornosti delovnih ljudi kot edinih nosilcev družbenega dela in upravljanja družbenih zadev, dolžnost človeka, da te pravice uresničuje z delom v skladu z enotno ustavnostjo in zakonitostjo; solidarnost in sodelovanje delovnih ljudi in delovnih organiza- cij ter njihova svobodna pobuda, aktivnost, in tekmovanje za razvoj družbene produkcije in dela ter za napredek družbenih dej.avnosti v korist človeka in družbene skupnosti; — obveznost delovnih organizacij in družbeno-političnih .skupno- sti, posebno'pa občine, da omogočajo in varujejo takšen družbeno- ekonomski položaj človeka. Družbeno-politični sistem Jugoslavije izhaja iz takega položaja delovnega človeka in služi njemu. V skladu s tem je individualnim in splošnim interesom delovnega človeka nasprotna vsaka oblika uprav- ljanja produkcije, delitve in drugih družbenih dejavnosti, ki bi spre- vračala socialistične družbeno-ekonomske in politične odnose, bodisi v obliki birokratske samovolje ali na monopolen položaj oprtih pri- vilegijev, bodisi v obliki sebičnega individualizma in partikularizma.^ Za uresničevanje takega človekovega položaja ter njegovih inte- resov in pravic se delavci prosto združujejo v Zvezo sindikatov, da v njej uveljavljajo in razvijajo družbeno samoupravo ter uspešno uveljavljajo načelo delitve dohodka po delu, da dajejo pobudo za zboljševanje svojih življenjskih in de^lovnih razmer v skladu z veča- njem produkcije in produktivnosti dela, da urejajo svoje, vzajemna razmerja in rešujejo druga vprašanja, ki so zanje skupnega material- nega, kulturnega ali moralnega pomena, da ustvarjajo pogoje za raz- vijanje delovnih zmožnosti delavcev ter njihovo usposobitev za samo- stojno reševanje vprašanj skupnega pomena, da vsklajujejo indivi- dualne in skupne intei-ese s splošnimi družbenimi interesi ter da varujejo samoupravno pravico in druge pr?^- ■ ' '■r-^^-^'^P ^-^Vivnega, človeka. III. Nihče nima lastninske pravice na produkcijskih sredstvih in dru- gih sredstvih družbenega dela, ki so družbena lastnina. Delovni ljudja upravljajo ta družbena sredstva hkrati v lastnem mteresu in v inte- resu družbene skupnosti, samostojno v mejah zakonov in družbenili planov, odgovorni drug drugemu in družbeni skupnosti kot celoti. Nihče — ne posamezen delavec ali delovni kolektiv, ne družbeni ali državni organ — nima in ne more pridobiti izključne pravice, prilaščati si proizvod družbenega dela ali samovoljno določati pogojai in merila za njegovo delitev. Družbena lastnina produkcijskih sredstev je tudi podlaga za ob- stoj in razširitev osebne lastnine predmetov, ki jih delovni človelč pridobiva s svojim delom za zadovoljevanje materialnih, kulturnih in drugih potreb. Na podlagi družbene lastnine produkcijskih sredstev izenačuje družbena skupnost pogoje za delo in pridobivanje dohodka, da se ta zares deli po delu, m zagotavlja družbena sredstva za razširitev svoja materialne osnove, za skladen razvoj gospodarstva ter za zadovolje- vanje drugih družbenih potreb Da se postopoma odpravijo razlike v materialnih pogojih za druž- beno življenje in delo delovnih ljudi ter ustvarijo ekonomski pogoji za enakopravnost narodov Jugoslavije, zagotavlja družbena skupnost finančna sredstva za hitrejši gospodarski razvoj nezadostno razvitih republik in krajev ter dopolnilna finančna sredstva 7,a družbene službe, s katerimi se zadovoljujejo neogibne kulture, socialne in druge potrebe občanoy.____^ , ___^ _ ____________ mdâsnuijelt Шт f siti i z namenom, da pospešuje kmetijsko produkcijo, zagotavlja druž- bena skupnost potrebno družbeno kontrolo nad uporabo obdelovalne zemlje in pogoje za nadaljnjo socialistično preobrazbo kmetijstva, s tem da v interesu skupnosti in kmetijskih proizvajalcev samih v kmetijstvu postopoma širi in razvija družbeno produkcijo in družbeno lastnino, pri tem pa varuje z zakonom določeni maksimum zemljiške lastnine kmetov ter načelo prostovoljnosti glede njihovega združeva- nja in glede njihovih gospodarskih razmerij z delovnimi organiza- cijami Družbena skupnost ustvarja ugodne pogoje, da se lahko tudi občani, ki s svojimi delovnimi sredstvi opravljajo obrtno ali kakšno drugo gospodarsko dejavnost, prostovoljno vključujejo v sistem socia- lističnih gospodarskih odnosov, ter pogoje, ob katerih se v teh dejav- nostih vzpostavljajo z zakonom določene samoupravne pravice de- lavcev. IV. Vse politične oblike upravljanja družbenih zadev, vključno tudi državno oblast, ustvarjata delavski razred in vse delovno ljudstvo zase, da bi organizirala družbo kot svobodno skupnost proizvajalcev, in to zagotavljata. — z družbenim samoupravljanjem na vseh področjih družbeno- političnega življenja, zlasti pa v delovni organizaciji in v občini kot temeljni družbeno-politični samoupravni skupnosti; — z odločanjem občanov o splošnih vprašanjih upravljanja in življenja države, bodisi neposredno ali po delegatih, ki jih volijo v predstavniška telesa družbeno-političnih skupnosti; — z vzpostavljanjem in razvijanjem enakopravnih in demokra- tičnih odnosov med občani, ki vzporedno s krepitvijo solidarnosti, izpolnjevanjem svojih družbenih dolžnosti ter z materialnim in druž- benim razvojem socialistične družbene skupnosti nenehno .^irijo svoje človeške in občanske svoboščine in pravice; — z organiziranjem državne uprave, ki je samostojna pri svojem delu in odgovorna predstavniškemu telesu ustrezne družbeno-politične skupnosti in javnosti, ter z osebno odgovornostjo vseh nosilcev javnih pooblastil, zlasti pa državnih izvršilnih in upravnih organov; — s sodno kontrolo ustavnosti in zakonitosti dela vseh in vsako- gar; z družbeno kontrolo nad izvrševanjem pravic in dolžnosti orga- nov in organizacij, ki opravljajo družbene zadeve, na vseh podro'' г gospodarskih, političnih in sploh družbenih odnosov; — z vodilno vlogo socialističnih sil, prostovoljno organiziranih v svojih družbeno-političnih organizacijah. Za varovanje in skladnejši razvoj socialistične osnove družbenih odnosov, za varovanje ustavnega reda, varovanje položaja in pravic človeka in občana ter države in njene neodvisnosti in v ta namen za določanje zadev, ki so splošnega pomena, so funkcije oblasti, določene z ustavo, poverjene predstavniškim telesom družbeno-političnih skup- nosti kot teritorialnim organom družbenega samoupravljanja. Pred- stavniška telesa so konstituirane in zamenljive delegacije vseh ob- čanov, zlasti pa delovnih ljudi v delovnih organizacijah, in se volijo po občinah. Razen funkcij oblasti in družbenega samoupravljanja, ki jih ures- ničujejo po predstavniških telesih in njim odgovornih organih, odlo- čajo občani o zadevah družbenega in skupnega pomena v delovnih in drugih samoupravnih organizacijah ter v drugih oblikah nepo- srednega odločanja, kakor tudi v družbeno-političnih organizacijah in v društvih, ki jih sami ustanavljajo. Občani so neposredno in po svojih družbeno-političnih in drugih družbenih organizacijah pobudniki in nosilci celotne aktivnosti v političnem in družbenem življenju ter kontrolirajo vse organe oblasti in druge organe družbenega samoupravljanja in vsakogar, ki opravlja javno funkcijo. Da bi moglo kar največ občanov opravljati javne funkcije ter da bi se v družbi razvijali in utrjevali demokratični odnosi, je za- menljivost nosilcev funkcije oblasti in določenih drugih javnih funk- cij zagotovljena tudi z načelom te ustave, da je ponovna izvolitev ali postavitev na posamezne funkcije omejena, vendar tako, da je hkrati omogočena tudi potrebna kontinuiteta v izvrševanju javnih funkcij. V. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je nastala v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji kot prostovoljna demokratična zveza občanov, je najširša politična opora in oblika samoupravljanja delovnih ljudi. V Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije občani: — načenjajo in obravnavajo gospodarska, družbeno-politična, runanjepolitična in druga splošna vprašanja z raznih področij druž- benega življenja; vsklajujejo razna in različna mnenja, da se naj- dejo rešitve, ki pomagajo h krepitvi samouprave, uveljavljanju pravic in interesov človeka in občana in k napredku socialističnih in demo- kratičnih odnosov; — uresničujejo pravico prostega izpovedovanja svojih stališč in innenj ter pravico kritike dela volilnih organov in upravnih organov; — uresničujejo družbeno kontrolo nad delom organov, organizacij in posameznikov, ki opravljajo družbene funkcije, posebno glede za- gotovitve javnosti in odgovornosti v njihovem delu; — dajejo politično iniciativo na vseh področjih družbenega živ- ljenja; zagotavljajo čim popolnejše uresničevanje svojih volilnih in drugih pravic in volilnih aktivnosti; — se borijo za bolj humane odnose med ljudmi, za ustvarjanje in razvijanje pravil socialistične morale ter za odpravo zaostalosti, birokratizma, zlorab, samovolje, drobnolastniške sebičnosti in anarhič- nosti ter drugih škodljivih pojavov v družbenem življenju. Zveza komunistov Jugoslavije, pobudnik in organizator narodno- osvobodilne vojne in socialistične revolucije, je postala po nujnosti zgodovinskega razvoja organizirana vodilna sila delavskega razreda in delovnega ljudstva pri graditvi socializma in pri razvijanju brat- stva in enotnosti narodov ter solidarnosti delovnih ljudi. V socialistični demokraciji in družbeni samoupravi je Zveza komunistov s svojim usmerjajočim. idejnim in političnim delom glavni pobudnik politične aktivnosti za varstvo in nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revo- lucije in socialističnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti. VI. Ker sta po njenem pojmovanju miroljubna koeksistenca in ak- tivno sodelovanje neodvisnih držav, ne glede na razlike v njihovi družbeni ureditvi, neogiben pogoj za mir in družbeni napredek na svetu, opira Federativna socialistična republika Jugoslavija svoje mednarodne odnošaje na načela, spoštovanje narodne suverenosti in enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav in socialističnega internacionalizma. V svojih mednarodnih odno.šajih priznava Jugoslavija načela Ustanovne listine Združenih narodov, dosledno izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti in podpira dejav- nost mednarodnih organizacij, katerim pripada. V ta namen se Jugoslavija: — zavzema za vzpostavitev in razvoj vseh oblik mednarodnega sodelovanja, ki služijo utrjevanju miru, krepitvi vzajemnega spošto- vanja in prijateljstva med narodi in državami ter njihovemu zbliže- vanju- in prispevajo k uresničevanju njihovih skupnih gospodarskih, kulturnih in drugih interesov, posebno pa k razvoju socialističnih odnosov med narodi, državami in ljudmi ter sploh k družbenemu napredku; — zavzema za reševanje mednarodnih sporov z mirnimi sredstvi in za popolno razorožitev ter zavrača vojno kot sredstvo v mednarodnih odnošajih, razen za izbojevanje nacionalne neodvisnosti in za obrambo integritete države; — podpira pravico vsakega naroda, da si prosto gradi svojo druž- beno in politično ureditev po poteh in s sredstvi, ki jih prosto izbira in spreminja; — podpira pravico zatiranih narodov do samoodločbe in nacionalne neodvisnosti in njihovo pravico, da se z vsemi sredstvi borijo za uresni- čenje teh ciljev in za obrambo samostojnosti; — zavzema za zagotovitev mednarodne podpore in pomoči razvi- jajočim se deželam; — zavzema za kar najpopolnejše medsebojno spoznavanje narodov 1er za kar najširšo in kar najpreprostejšo menjavo materialnih in du- hovnih dobrin ob enakopravnosti in spoštovanju posebnosti vsakega naroda. Ko se zavzema za vsestransko politično, ekonomsko in kulturno sodelovanje z drugimi narodi in državami, zagovarja Jugoslavija kot prostovoljna socialistična skupnost narodov stališče, da mora to sode- lovanje prispevati k ustvarjanju novih demokratičnih oblik v povezo- vanju narodov in držav, ki ustrezajo interesom ljudstva in potrebam še večjega družbenega napredka, in je v tem pogledu odprta skupnost. VII Z družbenim in političnim sistemom, določenim v tej ustavi, se ustvarjajo možnosti za nadaljnji razvoj socialistične družbe in za premagovanje protislovij, ki so njegov neizbežen spremljevalec, s tem pa hkrati tudi pogoji za tak družbeni napredek, ki bo omogočil po- stopno uresničevanje komunističnih družbenih odnosov, v katerih bosta na visoki produktivnosti dela in obilju proizvodov veljala ekonomska enakost in načelo: »Vsak po svojih sposobnosti!) — vsa- kemu po njegovih potrebah«, in bo s tem zagotovljen vsestranski razvoj človeka kot svobodne osebnosti. V ta namen so delovni ljudje ter njihovi organi in organizacije poklicani, da z vso svojo dejavnostjo spodbujajo in uresničujejo; — krepitev materialne osnove družbe in življenja posameznika, s tem da razvijajo produktivne sile večajo produktivnost dela in nenehno pospešujejo socialistične družbene odnose; — kar najpopolnejšo osvoboditev dela in pogojev za človekov vsestranski razvoj ter za zadovoljevanje njegovih potreb in teženj; — širjenje in nadaljnje razvijanje vseh oblik družbenega samo- upravljanja in socialističnega demokratizma, zlasti na področjih, na katerih prevladujejo funkcije politične oblasti, postopno omejevanje funkcij politične oblasti in območja prisiljevanja ter vzpostavitev takih odnosov med ljudmi, ki bodo temeljili na njihovi zavesti o skup- nih interesih in na njihovih prostih aktivnostih; — premagovanje razlike med umskim in telesnim delon '-^г vse- stranski razvoj človekovega znanja in njegove kulture, — kar najbolj popolno uresničevanje človeških svoboščin in pra- vic, humanizacijo družbenega okolja in človeške osebnosti, krepitev solidarnosti in človečnosti med ljudmi ter spoštovanje člove.škega do- stojanstva; — razvijanje vsestranskega sodelovanja in zbliževanja z vsemi narodi, v skladu s progresivnimi težnjami človeštva, da se ustvari svobodna skupnost vseh narodov na svetu. 3" Predosnutèk ustave FSÍIT Družba, v kateri se' bodo uresničevali taki in vsi drugi odnosi osvoboditve dela, čedalje popolnejše gospodarske enakosti, enako- pravnosti, samouprave, svobode in humanosti — je hkrati tudi pot v komunizem. Vili. Ta_ del ustave izraža temeljna načela družbene aktivnosti ljudi za nadaljnji napredek socialistične družbe in pomeni podlago za ures- ničevanje in razlaganje te ustave in zakonov ter za delovanje in od- govornost vseh in vsakogar. PRVI DEL DRUŽBENA IN POLITIČNA UREDITEV I. poglavje Uvodne določbe 1. člen beaerativna socialistična republika Jugoslavija je zvezna država prostovoljno združenih in enakopravnih narodov in socialistična de- mokratična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delov- nega ljudstva. 2. člen Federativno socialistično republiko Jugoslavijo sestavljajo socia- listične republike: Bosna in Hercegovina, Crna gora, Hrvatska, Make- donija, Slovenija in Srbija. Ozemlje Federativne socialistične republike Jugoslavije je enotno in ga sestavljajo ozemlja socialističnih republik. 3. člen Grb Federativne socialistične republike Jugoslavije je polje, ob- dano z žitnim klasjem. Klasje je spodaj povezano s trakom, na kate- rem je datum 29. XI. 1943. Med vrhovi klasja je rdeča peterokraka zvezda. V sredini polja je šest pošev- položenih plamenic, katerih plameni se zlivajo v en plamen. 4. člen Zastava Federativne socialistične republike Jugoslavije je sestav- ljena iz treh barv: modre, bele in rdeče, z rdečo peterokrako zvezdo na sredi. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave se vrste vodoravno od zgo"aj navzdol po temle redu: modra, bela in rdeča Vsaka barva zavzema po širini tretjino zastave. Zvezda ima pravilno peterokrako obliko in zlat (rumen) rob. Središče zvezde se krije s točko, v kateri se sekata diagonali zastave. Gornji krak zvezde sega do polovice v modro barvo zastave, tako da imata dolnja kraka zvezde ustrezno mesto na rdeči barvi zastave. 5. člen Glavno mesto Federativne socialistične republike Jugoslavije je Beograd. II. poglavje Družbeno-ekonomska ureditev 6. člen Temelj družbeno-ekonomske ureditve Jugoslavije sta svobodno združeno delo s produkcijskimi sredstvi in z drugimi delovnimi sred- stvi, ki so družbena lastnina, ter samoupravljanje delovnih ljudi v produkciji in delitvi družbenega proizvoda v delovni organizaciji in v družbeni skupnosti. 7. člen Delo in uspehi dela so edina osnova in merilo za materialni in družbeni položaj človeka. Nihče si ne more. niti neposredno niti posredno, pridobivati mate- rialne ali drugačne koristi z izkoriščanjem tujega dela. 8. člen Produkcijska sredstva in druga sredstva družbenega dela ter rudna in druga prirodna bogastva so družbena lastnina in kot taka neodtujljiva. Razpolaganje s posameznimi produkcijskimi sredstvi in drugimi stvarmi, kJ so družbena lastnina, ter druga pravna pooblastila na- sproti njim določa zvezni zakon v skladu z njihovo naravo in njiho- vim namenom. ' 9. člen Samoupravljanje delovnih ljudi na podlagi družbenega dela ob- sega zlasti njihovo pravico in dolžnost: 1. da neposredno ali po delavskem svetu in po drugih organih upravljajo delovno organizacijo; da volijo in odpoklicujejo delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja, da so voljeni v organe upravljanja in da odločajo o postavitvah na vodilna mesta v delovni organizaciji; 2. da samostojno organizirajo produkcijo ali drugo dejavnost de- lovne organizacije ter določajo načrte in programe za njeno dejavnost in razvoj; 3. da odločajo o rabi družbenih sredstev in o razpolaganju z njimi ter da jih v dosego čim večjega učinka za delovno organizacijo in družbeno skupnost gospodarsko smotrno uporabljajo, da zagotav- ljajo razvoj materialne osnove svojega dela in izpolnjujejo obveznosti organizacije do družbene skupnosti; 4. da razporejajo dohodek, ki pripada delovni organizaciji, in delijo dohodek med delavce; 5. da urejajo medsebojna razmerja, pogoje za svoje delo in ures- ničevanje pravic iz .»^kupnega dela; da v skladu s splošnimi delovnimi pogoji določajo delovni čas v delovni organizaciji ter odločajo o pri- stopu delovnih ljudi k delovni organizaciji in o drugih njihovih razmerjih z delovno organizacijo; 6. da zboljšujejo svoje delovne razmere; da organizirajo varstvo pri delu ip počitek; da zagotavljajo pogoje za svoje strokovno izobra- ževanje ter za povzdigo svojega osebnega in družbenega standarda; 7. da, odločajo o združitvi delovne organizacije in po svojih izvo- ljenih predstavnikih sodelujejo pri upravljanju združenja, v katerem je včlanjena delovna organizacija, ter pri upravljanju organizacij, ki so od njihovega poslovanja odvisni pogoji za njihovo delo; 8. da volijo svoje delegate v predstavniška telesa družbeno- političnih skupnosti zaradi odločanja o vprašanjih, ki so skupnega pomena za gospodarski, kulturni in splošni družbeni razvoj družbeno- političnih skupnosti. • Pri uresničevanju samouprave so delovni ljudje v skladu z ustavo, zakoni in .statutom delovne organizacije odgovorni za svoje delo. Pri upravljanju delovne organizacije, ki opravlja družbeno službo ali kakšno drugo dejavnost posebnega pomena za družbeno skupnost, sodelujejo v skladu z ustavo in zakonom tudi predstavniki družbene skupnosti ter prizadetih občanov in organizacij. Delovni ljudje v državnih organih, družbenih organizacijah in združenjih imajo v osnovi enak družbeno-ekonomski položaj, kot de- lovni ljudje v delovnih organizacijah, njihove samoupravne pravice pa se urejajo z zakonom in statutom ustreznega organa oziroma orga- nizacije. 10. člen Proizvod družbenega dela, ustvarjen v delovni organizaciji, se deli med delovno organizacijo in delovne ljudi posamično ter med družbeno skupnost po načelu delitve po delu. Da bi delitev ustvarjene vrednosti proizvoda družbenega dela zares ustrezala delu, določa družbena skupnost zanjo taka splošna merila, da gre pri delitvi delovni organizaciji in delovnim ljudem delež, ki je sorazmeren produktivnosti dela delovne organizacije in delovnih ljudi in odvisen od poslovnega uspeha delovne organizacije ter zagotavlja delovni organizaciji samostojen razvoj materialne osnove v skladu s splošnimi razmerami in potrebami družbene skup- nosti. Delovni organizaciji, ki opravlja družbeno službo in se financira neposredno iz družbenih skladov, ter njenim delovnim ljudem gre od družbenega proizvoda delež, ki je sorazmeren uspehom njihovega dela pri zadovoljevanju potreb družbe in občanov in je v skladu s pogoji in merili, v katerih pridobivajo dohodek delovni ljudje v produkciji. Delež družbenega proizvoda, ki gre delovnim ljudem v državnih organih, družbenih organizacijah in združenjih za osebne in skupne potrebe, se določa po načelih, veljavnih za delovno organizacijo, ki opravlja družbeno službo in se financira neposredno iz družbenih skladov. 11. člen Delež proizvoda družbenega dela, ki gre delovni organizaciji in delovnim ljudem, razporejajo delovni ljudje na del, namenjen za razvoj materialne osnove delovne organizacije in za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb, in na del. namenjen za njihove osebne dohodke. Za vsklajevanje individualnih interesov s splošnimi interesi se lahko z zakonom določajo splošna merila, po katerih se odmerja tisti del proizvoda družbenega dela, ki je namenjen za razvoj materialne osnove delovne organizacije in za skupne potrebe njenih delovnih ljudi. Vsakemu delovnemu človeku gre v skladu z načelom delitve po delu dohodek, ki ustreza uspehom njegovega dela in dela delovne enote ter uspehom delovne organizacije kot celote. 12. člen Za odvračanje in reševanje določenih kolektivnih sporov v de- lovni organizaciji in sporov med delovnimi ljudmi v delovni organi- zaciji in organi družbene skapnosti se na podlagi zakona lahko usta- novi arbitraža. 13. člen Delovna organizacija se ustanovi za zadovoljevanje določenih po- treb družbene skupnosti in občanov ob pogojih, ki Jih določa zakon. Delovno organizacijo lahl-:o ustanovijo družbeno-politična skup- nost, d'jlovna in drug-3 samoupravna ali družbena organizacija ter občani Djlovna organizacija se ustanovi kot podjetje ali druga gospodar- ska organizacija, ali pa kot zavod ali druga organizacija za opravlja- nje dejavnosti na področju izebraževanja, kulture, zdravstva, social- nega varstva ali drugih družbenih služb. Vse delovne organizacije, ne glede na to, kdo jih je ustanovil, temeljijo na načelu družbenega samoupravljanja in imajo enak položaj 14 člen Delovna organizacija je samostojna samoupravna organizacija. Deiovna organizacija je pravna oseba in nosilec pravnih pooblastil glede družbenih sredstev, ki jih upravlja. Delovna organizacija sme odtujiti posamezna produkcijska sred- stva in druga delovna sredstva ali drugače razpolagati z njimi, dolžna pa je ohraniti nezmanjšano skupno vrednost družbenih sredstev, ki jih upravlja Delovna organizacija opravlja svojo dejavnost v skladu z ustavo, zakoni, družbenimi plani, statutom in z drugimi na zakonu teme- lječimi predpisi 15. člen Delovna organizacija samostojno določa pogoje za menjavo svojih proizvodov in storitev. Z zveznim zakonom se določajo pogoji za menjavo proizvodov in storitev ter za poslovanje delovnih organizacij v odnosih s tujino. 16. člen Organizacija dela in upravljanja v delovni organizaciji mora omogočati, da delavci v vseh fazah skupnega dela kar najbolj ne- posredno odločajo o vprašanjih svojega dela in gospodarskega polo- žaja, da pa so hkrati zagotovljeni kar najugodnejši pogoji za delo in poslovanje delovne organizacije kot celote. Delovni kolektiv uresničuje samoupiravo v delovni enoti z re- ferendumom in z drugimi oblikami neposrednega odločanja v delovni organizaciji, kakor tudi po delavskem svetu oziroma njemu ustre- zajočem organu upravljanja ter po drugih organih upravljanja. Organi samoupravljanja delovne organizacije odločajo v skladu z ustavo, zakonom, družbenim planom in statutom organizacije o zadevah, ki jih določata zakon in statut, so odstavljivi ter odgovorni delovnemu kolektivu in družbeni skupnosti. 17. člen Poslovanje delovne organizacije neposredno vodi direktor oziro- ma drug ustrezen organ upravljanja. Direktor izvršuje sklepe delav- skega sveta in drugih organov upravljanja. Pri izvrševanju svojili funkcij ter drugih s statutom določenih pravic in dolžnosti je direktor samostojen in osebno odgovoren. Di- rektor je odgovoren tudi za zakonitost dela delovne organizacije. Direktorja gospodarske organizacije postavlja na podlagi javne- ga razpisa delavski svet v soglasju s pristojnim organom družbeno- politične skupnosti; on ga tudi razrešuje. Na podlagi zveznega zakona je mogoče določiti drugačen način posta vijanja "direktorja gospodarske organizacije, ki opravlja dejavno.<=t posebnega pomena za družbeno skupnost. Način postavljanja direktorja oziroma ustreznega organa uprav- ljanja v zavodu se določa z zakonom. Direktor delovne organizacije se postavlja za čas, ki je določen z zakonom, in je lahko znova postavljen na ta položaj. 18. člen Delovna organizacija sprejema v skladu z ustavo in z zakonom statut ter druge splošne akte, s katerimi se v uresničevanju samo- upravne pravice urejajo razmerja v organizaciji. Statut razčlenjuje v skladu z ustavo in z zakonom dejavnost in naloge delovne organizacije, ureja njeno organizacijo, pravice in dolžnosti ter odgovornost njenih organov upravljanja in pa način uresničevanja teh pravic in dolžnosti, notranja razmerja, način po- slovanja ter druga vprašanja, ki imajo pomen za uresničevanje samouprave ter za delo in poslovanje organizacije. Z zakonom se lahko določi, da potrjuje statut kot celoto ali posamezne njegove dele organ družbeno-politične skupnosti. Zakon lahko naloži delovnim organizacijam, da morajo izdati po- samezne splošne akte, in določi postopek pri izdaji takih aktov; izje- moma, kadar to terjajo splošni interesi, pa lahko da pristojnemu orga- nu družbeno-politične skupnosti glede izdaje takih aktov določena pooblastila. Predpisi in na njihovi podlagi izdani akti, s katerimi se krši v tej ustavi določena samoupravna pravica delovnih ljudi ali delovnih organizacij, so protiustavni. 19. člen Za organiziranje in spodbujanje — na podlagi družbenega dela — medsebojnega sodelovanja kmetij.skih in drugih proizvajalcev, ki delajo s svojimi sredstvi, za povezovanje teh dejavnosti z družbenim gospodarstvom in za razširitev socialističnih družbenih odnosov na teh področjih se lahko ustanavljajo zadruge kot delovne organizacije. Članstvo individualnih proizvajalcev v zadrugah je prostovoljno. Z zakonom se lahko predpiše obvezno združevanje individualnih proizvajalcev ali njihovo sodelovanje z določeno delovno organizaci- jo, da se v njihovo skupno korist izvedejo melioracijska dela ali bolje izkorišča zemljišče, na katerem so bila takšna dela opravljena, ali kadar to terja poseben družbeni interes na področju gojitve in upo- rabe gozdov ali na področju pospeševanja kmetijske proizvodnje. 20. člen Ob pogojih in po postopku, kakor določa zakon, smejo biti organi upravljanja delovne organizacije razpuščeni, vendar samo, če je orga- nizacija hudo prekršila zakon ali je s svojim poslovanjem bistveno oškodovala družbene interese. Gospodarska organizacija je ob pogojih, ki jih določa zvezni za- kon, lahko ukinjena, če ne more obnavljati družbenih produkcijskih sredstev in drugih delovnih sredstev ali če ne more izpolnjevati dru- gih z zakonom določenih obveznosti. Gospodarska organizacija je lahko postavljena pod prisilno upravo, kadar so podani pogoji za razpust organov upravljanja delovne organizacije ali za njeno odpravo. Z zakonom se lahko predvidi, da preneha delovna organizacija, ki opravlja družbeno službo, če ni več družbene potrebe zanjo ali če ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev. 21. člen Za uresničevanje smotrne delitve dela, pospeševanje svoje dejav- nosti in opravljanje zadev skupnega pomena lahko delovne organi- zacije organizirajo poslovne skupnosti in poslovna združenja in lahko sklepajo sporazume o skupni dejavnosti in skupnem poslovanju. Delovne organizacije se smejo v skladu z zakonom združevati tudi za pospeševanje produkcije ali drugih svojih dejavnosti, za medse- bojno sodelovanje ter za obravnavanje in reševanje drugih vprašanj skupnega pomena. Z zveznim zakonom se lahko ustanovijo enotne zbornice in pred- pišejo pogoji za obvezno združevanje določenih vrst delovnih orga- nizacij. Delovne organizacije lahko združujejo svoja sredstva za pospe- ševanje in razvijanje svoje dejavnosti. Protiustavna je vsaka oblika združevanja ali spajanja delovnih organizacij ali združevanja njihovih sredstev v namenu, da bi zdru- žene organizacije s protipravnim preprečevanjem ali omejevanjem proste menjave dobrin in storitev dosegle materialne prednosti ali si pridobile kakšne druge prednosti, ki ne temeljijo na njihovem delu. 22. člen Kmetje smejo imeti lastninsko pravico na obdelovalnem in gozd- nem zemljišču, katerega največja površina se določa z zveznim zako- nom, ter lastninsko pravico na delovnih sredstvih v mejah in ob po- gojih, ki jih določa zakon. Zakon določa, v katerih mejah in ob katerih pogojih smejo imeti občani lastninsko pravico na zemljišču ter na delovnih sredstvih v obrtnih in drugih podobnih dejavnostih. Zemljišče kot dobrino splošnega družbenega pomena je treba izkoriščati v skladu s splošnimi, z zakonom določenimi interesi. 23. člen Občani srnejo v mejah in ob pogojih, ki jih določa zakon, z oseb- nim delom in s svojimi delovnimi sredstvi opravljati dejavnosti, ki temeljijo na poklicnem, strokovnem ali drugem osebnem delu. 24. člen Prepovedano je izkoriščanje tuje delovne sile za pridobivanje dohodka. Na področju kmetijske produkcije ter obrti in drugih podobnih storitvenih dejavnosti, ki jih opravljajo občani s svojimi delovnimi sredstvi, se sme v mejah in ob pogojih, ki jih določa zakon, izjemo- ma dovoliti pritegnitev dopolnilnega dela drugih delavcev. 25. člen Občani imajo lahko v osebni lastnini predmete, ki so namenjeni za osebno potrošnjo, rabo ali zadovoljevanje njihovih kulturnih po- treb. V osebni lastnini so lahko tudi stanovanja in stanovanjske hiše, ki služijo osebnim potrebam občana in njegove družine. Z zveznim zakonom se določajo meje osebne lastnine na stanovanjih in stano- vanjskih hišah. 26. člen Zakon določa, ob katerih pogojih imajo lahko društva in druge družbene organizacije lastninsko pravico na nepremičninah in dru- gih stvareh, ki so namenjene za uresničevanje skupnih interesov nji- hovih članov in nalog organizacije, ali ob katerih pogojih Ishko raz- polagajo z družbenimi sredstvi, ki imajo enak namen. 27. člen Nepremičnine in premičnine posebnega kulturnega pomena, ki so lastnina občanov ali pravnih oseb, se smejo, če to terja splošen, na podlagi zveznega zakona določen interes, razlastiti proti pravični od- škodnini. Lastnikova pravica, razpolagati s predmeti posebnega kulturnega pomena, se sme na podlagi zakona omejiti, če to terja splošen inte- res. 5" P re^đ o š nil t e k us t ave F SRJ 28. člen uresničujejo v medsebojni solidarnosti ljudi ter v izpolnjevanju dolž- nosti vsakogar do vseh in vseh do vsakogar. V takih družbeno-političnih odnosih je človek osvobojen kakršne- gakoli izkoriščanja in samovolje ter si ustvarja s-svojim delom in z de- lom drugih delovnih ljudi pogoje za svobodno izražanje in vsestran- ski razvoj svoje osebnosti in za uveljavljanje svojega človeškega dosto- janstva. 36. člen Pravica občana do driižbenega samoupravljanja je neodtujljiva. Da bi mogel uresničevati družbeno samoupravljanje, je občanu zajamčena; 1. pravica, voliti m biti voljen v predstavniška, telesa in v druge organe samoupravljanja, postavljati karvdidate za volitve v ta telesa in v te organe in odpoklicati izvoljene delegate; pravica, sodelovati kot sodnik porotnik pn sojeriju; pravica, sprožati razpis referenduma in odločati o vprašanjih, postavljenih na referendumu; pravica, udeleže- vati se javnega obravnavanja osnutkov za zakone in druge splošne akte ter ukrepov predstavniških teles in organov samoupravljanja; 2. pravica, dajati pobudo za sklicanje zborov občanov in se ude- leževati njihovega dela; pravica, voliti in bili voljen v organe uprav- ljanja krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij; 3. pravica, biti javno obveščen o delu predstavniških teles in nji- hovih organov, in posebej pravica, biti v delovni organizaciji, v kateri dela, m v drugi samoupravni organizaciji, ki ji pripada, seznanjen z materialnim in finančnim stanjem, z izvrševanjem načrtov in drugih splošnih aktov, s poslovanjem in sploh-z delom njenih organov uprav- ljanja, proti dolžnosti, varovati na podlagi zakona in statuta določene poslovne in druge tajnosti; 4. pravica, dajati politične in druge p-:.bude splošnega pomena ter kritično obravnavati deJo državnih organov in, zavodov, ki izvršujejo javna pooblastila; 5. pravica, dajati predstavniškim telesom in drugim organom opo- zorila in predloge ter dajati pobudo za družbeno nadzorstvo. 37 člen Pravico, predlagati in voliti delegate v predstavniška telesa druž- beno-političnih skupnosti in biti voljen za njihovega člana, ima občan, ki je dopolnil 18. leto. Pravico, voliti organe upravljanja delovne organizacije, ima vsak njen delavec ne glede na starost. 38. člen Zajamčeni sta pravica do dela ш svoboda dela. Družbena skupnost ustvarja pogoje, da more vsakdo uveljaviti pravico do dela. Vsakdo si prosto izbira poklic. Vsakomur je ob enaliih pogojih dostopno vsako delovno mesto in vsaka funkcija v družbi. Prepovedano je pristino delo To ne velja za obvezno delo tistih, ki so obsojeni na kazen odvzema prostosti. Vsakemu delavcu je, dokler dela v delovni organizaciji, državnem organu ali v družbeni organizaciji, zajamčen z zveznim zakonom dolo- čeni minimalni osebni dohodek. Delavci imajo med začasno brezposelnostjo pravico do oskrbnine. Družbena skupnost ustvarja pogoje za usposobitev občanov, ki niso popolnoma zmožni za delo, ter za njim primerno zaposlitev. Kdor noče delati, čeprav je zmožen za delo, ne uživa pravic in družbenega varstva, ki jih. ima človek na podlagi, dela. 39 člen Delovni človek ima pravico do omejenega delovnega časa. Najdaljši delovni čas se določa z- zveznim zakonom in ne sme biti daljši kot 48 ur v tednu. Zakon lahko izjemoma predpiše, da sme delovni čas v določenih dejavnostih ali v drugih z zakonom do- ločenih primerih trajati za omejeno dobo tudi več kot 48 ur v tednu, če to terja posebna narava dela. Delovni ljudje imajo pravico do dnevnega in tedenskega počitka ter ob pogojih, ki jih določa zakon, pravico do plačanega letnega do- pusta, ki traja najmanj 14 delovnih dni. Delovnim ljudem je zagotovljena pravica do osebne varnosti ter do zdravstvenega in drugega varstva na delu. Mladina, ženske in invalidne osebe uživajo pri delu posebno var- stvo. 40. člen Zajamčena je svoboda misli in odločitve. 41. člen Zajamčena je svoboda tiska in drugih oblik informacij, svoboda združevanja, svoboda govora ter svoboda zborovanja in drugačnega javnega zbiranja. Teh svoboščin ni dovoljeno zlorabiti za rušenje te- meljev socialistične in demokratične, s to ustavo določene ureditve, za ogrožanje miru, enakopravnega mednarodnega sodelovanja in ne- odvisnosti države ali za ščuvanje h kaznivim dejanjem, in tudi ne tako, da bi se žalila javna morala. Da se prepreči zloraba teh svoboščin, se z zveznim zakonom do- loča, v katerih pogojih in v katerih primerih ima protiustavno izkori- iščanje teh svoboščin za posledico njihovo omejitev ali prepoved. - Delovni ljudje in delovne organizacije uresničujejo na področju družbeno-ekonomskih odnosov pravice in dolžnosti, določene s to ustavo, v družbeno-ekononnskem in političnem sistemu, ki v skladu s skupnimi interesi delovnih ljudi in delovnih organizacij temelji na enotnih načelih in je zagotovljen s funkcijami družbeno-politične skupnosti. 29. člen . Vsaka družbeno-politična skupnost zagotavlja v okviru svojih, z ustavo in zakoni določenih pravic in dolžnosti pogoje za kar najbolj ugoden gospodarski in družbeni razvoj, izenačuje splošne pogoje za delo, pridobivanje in doseganje dohodka po delu, določa splošno de- litev družbenega proizvoda, zagotavlja materialna sredstva za razvoj gospodarstva in materialne osnove drugih dejavnosti, usmerja in uravnava razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti in skrbi za ure- sničevanje drugih skupnih interesov občanov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij v družbeno-ekonomskih odnosih, V uresničevanju svojih funkcij sodeluje družbeno-politična skup- nost pri graditvi družbeno-ekonomskega sistema, planira razvoj go- spodarstva in materialne osnove drugih dejavnosti ter sprejema v ta namen družbene plane in predpise, ustanavlja družbene sklade in družbene rezerve ter z gospodarskimi in drugimi ukrepi uresničuje cilje in razmerja, utrjena v družbenih planih. j Z družbenimi plani in drugimi akti družbenega planiranja se uresničujejo družbeno-ekonomski položaj, pravice in dolžnosti ter skupni interesi delovnih ljudi in delovnih organizacij; z njimi se ne sme kršiti samoupravna pravica, ki jo imajo po ustavi in zakonih delovni ljudje ter delovne in druge samoupravne organizacije. Z družbenimi plani se ne morejo spreminjati zakoni. 30. člen Občina, republika in federacija določajo v okviru enotnega si- stema delitve družbenega proizvoda del na njihovem območju oziro- ma ozemlju doseženega družbenega proizvoda, ki ga namenijo za razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti ter za zadovoljevanje dru- gih splošnih družbenih potreb, in samostojno razporejajo sredstva v te namene. Sredstva družbeno-političnih skupnosti, namenjena za razvoj go- spodarstva in drugih dejavnosti, služijo delovnim organizacijam in družbeno-političnim skupnostim za razširitev materialne osnove^ v skladu z enotnimi načeli kreditnega sistema. S sredstvi, namenjenimi za zadovoljevanje drugih splošnih druž- benih potreb, razpolagajo družbeno-politične skupnosti samostojno v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi. 31. člen Hitrejši gospodarski razvoj nezadostno razvitih republik in kra- jev je splošnega pom.ena za družbeno skupnost. Družbena skupnost zagotavlja vire materialnih sredstev za finan- ciranje oziroma za udeležbo pri financiranju hitrejšega gospodarskega razvoja nezadostno razvitih republik in lîrajev. 32. člen Ozemlje Federativne socialistične republike Jugoslavije je enotno gospodarsko in carinsko območje. Promet blaga in storitev je v vsej Jugoslaviji prost in se smo omejiti samo z zveznim zakonom ali na podlagi zveznega zakona. Delovne -organizacije smejo ob enakih pogojih opravljati gospo- darsko dejavnost in druge dejavnosti v vsej,Jugoslaviji. 33. člen Denarni in kreditni sistem v Jugoslaviji sta enotna. . Za plačilni promet veljajo enotna načela. Delovne in druge samoupravne organizacije, družbeno-politične skupnosti in njihovi organi ter vsakdo, ki razpolaga z družbenimi sredstvi, morajo opravljati vsa plačila in druge posle plačilnega pro- meta ter deponirati prosta denarna sredstva tako, kot določa zvezni zakon. Delovne organizacije in družbeno-politične skupnosti imajo ob enakih pogojih pravico dobivati kredite iz družbenih sredstev, ki jih imajo v rokah banke. ' 34. člen Evidenco in kontrolo nad razpolaganjem z družbenimi sredstvi ter kontrolo nad izpolnjevanjem obveznosti delovnih in drugih samo- upravnih organizacij do družbene skupnosti opravlja služba družbe- nega knjigovodstva. Služba družbenega knjigovodstva je enotna. • III. p o g 1 a vj e Svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana 35 člen Svoboščine in pravice človeka in občana so neodtujljiv del in izraz eocialističnih in demokratičnih, s to ustavo zavarovanih odnosov in se 6 42. člen Nihče, kdor je dosegljiv sodišču ali drugemu za postopek pristoj- nemu organu, ne sme biti obsojen za kaznivo dejanje, če ni bil po zakonu zaslišan ali mu ni bila dana možnost obrambe. Obdolženec ima pravico, vzeti si med kazenskim postopkom za- govornika, ki se mu v skladu z zakonom omogočata obramba in varstvo obdolženčevih pravic. Kdor je bil neopravičeno obsojen na kazen za kaznivo dejanje ali mu je bila nezakonito vzeta prostost, ima pravico zahtevati iz družbenih sredstev odškodnino za škodo, ki mu je bila s tem storjena. ¡ 52. člen ' Občani uživajo svobodo gibanja in nastanitve. Omejitev svobode gibanja ali nastanitve je mjgoče določiti z zako- nom, vendar samo, če je to potrebno za zavarovanje kazenskega po- stopka, preprečitev širjenja nalezljivih bolezni, varstvo javnega reda ali za obrambo države. 53. člen Stanovanje je nedotakljivo. Nihče ne sme proti volji posestnika vstopiti v tuje stanovanje ali v druge prostore, niti jih preiskovati brez odločbe, izdane na podlagi zakona. Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo. Preiskava stanovania ali drugih prostorov se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič. Ob pogojih, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe pristojnega organa vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno, da se prime storilec kaznivega dejanja ali zavarujejo dokazi v kazenskem postopku, ali za varnost ljudi in premoženja Kaznivo je protipravno.vstopanje v tuje stanovanje in v tuje pro- store ter njihovo preiskovanje. 54. člen Tajnost pisem in drugih občevalnih sredstev je neprekršljiva. Samo zvezni zakon lahko predpiše, da se sme na podlagi odločbe pristojnega organa odstopiti od načela neprekršljivosti tajnosti pisem in drugih občevalnih sredstev, če je to neogibno za kazenski postopek. 55. člen Vsakdo ima pravico do enakega varstva svojih pravic v postopku pred sodišči, upravnimi in drugimi organi, zavodi in organizacijami, ki odločajo o njih. 56. člen Občanu je zajamčena pravica pritožbe zoper odločbe sodišč ter drugih organov, zavodov in organizacij, s katerimi se odloča o kakšni njegovi pravici ali na zakonu temelječem interesu. 57. člen Občan ima pravico zahtevati odškodnino za škodo, ki mu jo p.; opravljanju službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa oziroma zavoda ali organizacije, ki opravlja službo javnega pomena, s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom, stori oseba ali organ, ki tako službo oziroma dejavnost opravlja. Škodo mora povrniti družbeno-politična skupnost, zavod oziroma organizacija, v kateri se služba ali dejavnost opravlja, S tem pa ni prost odgovornosti po splošnih predpisih tisti, ki je škodo storil. 58. člen Delavcem je na načelu vzajemnosti zagotovljeno zavarovanje za bolezen, zmanjšanje ali izgubo delovne zmožnosti in za starost, ter druge pravice iz socialnega zavarovanja. Zavarovanje za bolezen, pravica do oskrbnine ob delavčevi sm.rti in druge pravice iz socialnega zavarovanja so ob pogojih, ki jih določa zakon, zagotovljene tudi članom delavčeve družine. Z zakonom se uvajajo zavarovanje za bolezen in druge pravice iz socialnega zavarovanja tudi za druge delovne ljudi. Sredstva in službo socialnega zavarovanja upravljajo zavarovanci neposredno in po svojih organih, ki jih sami volijo in odpoklicujejo. 59. člen Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva. Zakon določa, v katerih primerih imajo občani, ki niso zavaro- vani, pravico do zdravstvenega varstva iz družbenih sredstev. 60. člen Družbena skupnost daje posebno varstvo materi in otroku. Družbena skupnost zagotavlja vojnim invalidom usposobitev za delo, invalidske pravice in druge oblike varstva. Občanom, ki niso zmožni za delo in nimajo za preživljanje po- trebnih sredstev, zagotavlja družbena skupnost socialno pomoč, 61. člen Zakonska zveza se veljavno sklepa s prosto privolitvijo tistih ki jo sklepata, pred pristojnim organom. Starši imajo pravico in dolžnost, skrbeti za vzrejo in vzgojo svojih otrok. Nezakonski otroci Imajo do staršev enake pravice in dolžnosti kot zakonski. Občani so enaki v pravicah in dolžnostih ne glede na razlike v narodnosti, rasi, veroizpovedi, spolu, jeziku, izobrazbi ali v družabnem položaju. Vsi občani so pred zakonom enaki. I - 43 člen Občan ima pravico svobodnega izražanja svoje narodnosti in na- rodne kulture ter svobodne rabe svojega jezika. Jeziki narodov Jugoslavije so enakopravni. Pripadniki narodov Jugoslavije imajo v skladu z republiškim za- konom v drugi republiki pravico do pouka v svojem jeziku. Izjemoma se v Jugoslovanski ljudski armadi pri poveljevanju, vojaškem pouku in v administraciji uporablja srbskohrvatski jezik. Protiustavno in kaznivo je vsako propagiranje ali izvajanje narod- nostne neenakopravnosti ter vsako razpihovanje narodnostnega, ras- nega ali verskega razdora ali nestrpnosti. ! 44. člen Občani imajo ob enakih, z zakonom določenih pogojih pravico, pridobivati si potrebna znanja in izobrazbo na šolah in drugih izobra- ževalnih zavodih vseh vrst. Obvezno je osnovno izobraževanje, ki traja osem let in se finan- cira iz družbenih sredstev. i 45 člen ^ 1 Znanstveno in umetniško ustvarjanje je svobodno. Ustvarjalci znanstvenih in umetniških del ter izumitelji imajo mo- ralne in materialne pravice na svojih stvaritvah. Obseg in trajanje teh pravic določa zvezni zakon. 46. člen Vsaki narodnostni manjšini je zajamčena pravica, svobodno upo- rabljati svoj jezik, izražati in razvijati svojo kulturo in ustanavljati ustanove, ki to pravico zagotavljajo. Na šolah za pripadnike narodnostne manjšine se poučuje v jeziku te narodnosti. ' Narodnostna manjšina ima tudi druge, z ustavo in zakoni določene pravice. 47. člen j Izpovedovanje vere je svobodno in pomeni zasebno stvar občanov. Verske skupnosti so ločene od države in so svobodne pri oprav- ljanju verskih zadev in verskih obredov. Verske skupnosti lahko ustanavljajo verske šole za vzgojo du- hovnikov. Protiustavna je zloraba vere in verske dejavnosti v politične na- mene. 48. člen Protiustavna in kazniva je vsaka samovolja, s katero se krši ali omejuje človekova pravica, ne glede na txD, kdo to stori. Nihče ne sme uporabljati proti človeku sile ali omejevati njegovih pravic, razen v primerih in v postopku, ki jih v skladu s to ustavo določa zakon. I 49. člen ' Protiustaven in kazniv je vsak nezakonit odvzem prostosti. V kazenskem postopku sme biti obdolženec priprt in obdržan v priporu samo, če je to v zakonu določeno zaradi samega kazenskega postopka ali zaradi varnosti občanov. Ptipor odreja sodišče; samo izjemoma v primerih, ki jih določa zakon, smejo odrediti pripor z zakonom pooblaščeni upravni organi, vendar najdalj za tri dni. Pripor po odločbi sodišča prve stopnje sme trajati najdalj tri mesece, izjemoma pa se sme v primerih, ki jih določa zakon, z odločbo vrhovnega sodišča podaljšati največ še za šest mesecev. Ce do izteka teh rokov ni vložena obtožnica, se obdolženec izpusti. O priporu mora biti izdana obrazložena pismena odločba, ki jo je treba ob odvzemu prostosti ali najkasneje v 24 urah od odvzema prostosti naznaniti tistemu, na katerega se nanaša. O pritožbi zoper odločbo o priporu mora sodišče odločiti takoj, najkasneje pa v 48 urah. 50. člen Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon ali na zakonu temelječ predpis prej, preden je bilo storjeno, določil, da je kaznivo, in zanj predpisal kazen. Kazniva dejanja in kazni zanje se smejo določati samo z zakonom. Gospodarski prestopki in kazni zanje se smejo določati z zako- nom ali z uredbo na podlagi zakona. Za storjeno kaznivo dejanje ali storjeni gospodarski prestopek se emejo izrekati kazni aH drugi ukrepi samo z odločbo, ki jo izda pri- stojno sodišče v postopku, predpisanem z zakonom. Upravni organi smejo izrekati kazni in varstvene ukrepe samo za prekrške, in sicer ob pogojih in v mejah, ki jih določa zakon. 51. člen Nihče ne velja za krivega, dokler ni njegova kazenska odgovor- nost za storjeno kaznivo dejanje ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zajamčeno je spoštovanje človekove osebnosti in človekovega do- stojanstva v kazenskem postopku in v postopku za izvršitev kazni. 7 Pr«dosnütek ustave FSRJ 62. člen Zajamčena je pravica dedovanja. Nihče ne sme imeti na podlagi dedovanja v lasti več nepremičnm in delovnih sredstev, kot je to določeno v ustavi ali zakonu. 63. člen Jugoslovanski državljan uživa v tujini varstvo Federativne sociali- stične republike Jugoslavije. Jugoslovanskemu državljanu ne more biti vzeto državljanstvo, ne more biti odstranjen iz države in ne izročen drugi državi. Z zveznim zakonom se sme določiti, da jugoslovanski državljan zaradi odsotnosti lahko izgubi jugoslovansko državljanstvo, vendar sa- mo, če ima drugo državljanstvo. 64 člen Zajamčena je pravica pribežališča tujim državljanom in osebam brez državljanstva, ki so preganjani zaradi svojega zavzemanja za demokratske nazore in gibanja, za socialno in narodno osvoboditev, za svobodo in pravice človeške osebnosti ali za svobodo znanstvaiega in umetniškega ustvarjanja. 65. člen Medsebojna razmerja med ol^čani morajo temeljiti na vzajemnem sodelovanju ter na spoštovanju osebnosti, pravic in dolžnosti človeka in oočana. Dolžnost vsakega človeka je, da ¡wiskocj na pomoč drugeïnu. ki je v nevarnosti, in ga podpre. Opustitev te dolžnosti ima ob pogojih, ki jih določa zakon, za po- sledico kazensko odgovornost. 66. člen Vsak občan je dolžan vestno opravljati javno ali drugo družbeno funkcijo, ki mu je zaupana in je zanjo osebna odgovore«. 67. člen Obramba države je pravica in dolžnost vsakega občana. 68 člen Vsak občan je dolžan, ob enakih pogojih za vse, prispevati za potrebe družbene skupnosti. 69. člen Občani so dolžni držati se ustave in zakonov. 70 člen S to ustavo zajamčenih svoboščin in pravic ni mogoče vzeta in tudi ne omejiti z nikakršnim predpisom Občani uživajo sodno varstvo teh svoboščin in pravic. Samo z zakonom se lahko predpiše, način uresničevanja posamez- nih v tej ustavi določenih svoboščin, pravic in dolžnosti, kadar je v ustavi sami tako določeno ali kadar je to za njihovo uresničevanje potrebno. IV. poglavje Temelji poliUčnega sistema 71 člen Delovno ljudstvo je edini nosilec politične oblasti in upravljanja družbenih zadev Nihče ne more izvrševati javnih pooblastil, če mu jih niso v skladu z zakonom poverili občani ali organi, ki jih ti volijo. 72. člen Oc-čani izvršujejo politično oblast in upravljajo družbene zadeve neposredno ali po svojih delegatih, ki jih volijo v organe upravljanja delovnih in drugih samoupravnih organizacij in v predstavniška telesa družbeno-političnih skupnosti, da odločajo o družbenih zadevah, ki jih določajo ustava in zakoni 73 člen Funkcije politične oblasti m družbenega samoupravljanja izvvSvi- jejo predstavniška telesa in njim odgovorni organi. Sodna funkcija je poverjena sodiščem kot samostojnim organom družbene skupnosti. Za kontrolo ustavnosti in zakonitosti se ustanovijo ustavna sodišča. 74 člen Samoupravljanje občanov v občini je politični temelj enotnega družbeno-političnega sistema. V občini se ustvarjajo in uresničujejo temeljne oblike kar najbolj neposrednega družbenega samoupravljanja, iz katerih izhajajo temeljni organi politične oblasti. Enotnost družbeno-političnega sistema je zagotovljena s pravicami in dolžnostmi vseh družbeno-političnih skupnosti ter z njihovimi medsebojnimi v ustavi in zakonu določenimi razmerji. 75. člen Clane predstavniških teles občine volijo neposredno občani in delovni ljudje v delovnih orgamizacijah, člani predstavniških teles drugih družbeno-političnih skupnosti pa se volijo po načelu delegacije občine. Neposredne volitve članov predstavniških teles družbeno-političnih skupnosti se opravljajo na podlagi splošne, enake in neposredne vo- lilne pravice s tajnim glasovanjem. i 76. člen Predstavniško telo družbeno-politične skupnosti je skupščina. Skupščina je naj via ji organ oblasti in družbenega samoupravljanj* v mejah pravic in dolžnosti družbeno-politične slcupnosti. Skupščina določa v mejah pravic in dolžnosti družbeno-politačne skupnosti politiko in odloča o drugih temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko, kulturno in družbeno življenje in razvoj družbeno-politične skupnosti, sprejema temeljne predpise, druge splošne akte, družbeni plan in proračun, določa temeljno organizacijo in pooblastila vseh organov skupwiosti, voli odgovorne javne funkcio- narje ter izvršuje proračunsko kontrolo, kontrolo nad delom politično- izvTŠilrtih in upravnih organov in družbeno nadzorstvo. Skupščina kot splošni družbeni politični zbor ustrezne družbeno- politične skupnosti obra\mava vprašanja, ki so splošnega družbenega pomena za družbeno-politično skupnost, s predstavniki družbeno-po- litičnih organizacij in javnosti. ^ ' , 77. člen ' Vsaka družbeno-politična skupnost ima po ustavi, zakonu oziro- ma statutu politično-izvršilne organe skupščine. Politično-izvršilni organi skrbijo za uresničevanje politike in izvrševanje zakonov, družbenih planov in drugih aktov stkupščlne, da- jejo pobudo za določitev njene politike in za njene akte, določajo upravnim organom smernice za delo in opravljajo druge politično- izvršilne zadeve. Politično-izvršilni organi so od^vorni za svoje delo slcupačini, ki jih voli in razrešuje. 78. člen Skupščina ustanavlja na podlagi ustave, zakona ali statuta upravne organe, da izvajajo politiko in predpise predstavniških teles in njihovih izvršilnih organov, spremljajo izvajanja in obveščajo o stanju njiho- vega izvajanja, predlagajo in pripravljajo akte predstavniških teles ter organizirajo in opravljajo posamezne službe, upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti na posameznih področjih iz prLstojnosti družbeno-politične skupnosti. Upravni organi morajo s svojim delom omogočati uresničevanje pravic in interesov občanov ter delovnih in drugih samoupravnih or- ganizacij in pa uresničevanje nalog in interesov družbene skupnosti, v skladu z ustavo, zakoni ali drugimi splošnimi akti predstavniških teles ter njihovih politično-izvršnih organov. V mejah svojih zakonskih pooblastil so uptpv-«- —сг^,^^ samo- stojni in za svoje delo odgovorni skupščini in njenim politično-izvršil- nim organom. 79. člen Delo državnih organov in drugih organizacij, ki izvršujejo javna pooblastila, je javno. Način zagotovitve javnosti se določa z zakonom in statutom. Skupščina ima mešano skupščinsko politično komisijo, ki ji je poverjeno javno obravnavanje in pripravljanje predlogov v zvezi z izvolitvijo in postavitvijo javnih funkcionarjev ter obravnavanje drugih kadrovskih vprašanj, za katera je pristojna S'kupečina. Vsak nosilec javnih pooblastil je za njihovo izvrševanje osebne odgovoren. Zakon določi, v katerih primerih sme nosilec javnih pooblastil opravljati posamezne zadeve v delovnih in drugih samoupravnih organizacijah. Za kršitev ustave in zakonov so nosilci javnih pooblastil odgovorni po zakonu. Nosilec javnih pooblastil ima pravico odpovedati se svoji funkciji in odpoved utemeljiti. ßO. člen Mandat članov skupščine traja štiri leta. Vsaki dve leti se voli polovica članov vsakega zbora skupščine. Mandat članov skupščine more prej prenehati ali se podaljšati samo po sklepu skupščine v primerih, ki jih določa ustava; 81 člen Občan ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen za člana istega zbora iste skupščine in ne za člana njenega politično-izvršilnega organa. Nihče ne more biti hkrati član Zvezne skupščine in republiSke skupščine. Clan republiške skupščine, ki je izvoljen v Zbor narodov Zvezne skupščine, obdrži tudi mandat republiškega poslanca. Clan zbora narodov je lahko izvoljen za republiškega ali zveznega poslanca tudi za naslednjo štiriletno dobo, vendar pa v tej dobi ne more biti delegiran v Zbor narodov. Posamezni člani izvršnih svetov smejo biti ob pogojih, ki jih določa ustava, zaporedoma izvoljeni v to funkcijo.še za eno štiriletno volilno dobo. Clan okrajne skupščine, ki ga je izvolila za delogatapbčinsl^ skupščina, je lahko zaporedoma še za eno voUlno ootoô arbljáh ш ЈШШџШЕЏ.џвгхев FSRJ 8 člana občinske skupščine, vendar pa v naslednji dobi ne moi-e biti dfilegiran za člana okrajne skupščine, , 82. člen - ' Zvezni in republiški državni sekretarja, se^kretarji ter drugi zvezni in republiški funkcionarji, za katere zakon tako določi, ne morejo ostati v taki funkcija dalj kot štiri leta in ne morejo biti znova po- etavljeni v tako funkcijo za naslednjo štiriletno dobo. Posamezni taki funkcionarji so lahko izjemoma, otb pogojih, ki jih določa ustava, zaporedoma postavljeni v kakšno tako funkcijo, vendar največ še nadaljnja štiri leta. Uslužbenec upravnega organa in sodnik ne moreta biti hkrati Mana skupščine iste družbeno-politične si-iupnosti. Zakon oziroma statut predpisuje, kateri drugi funkcionarji in vo- dilni uslužbenci v organih državne uprave im v zavodih družbenih Klužb, ki imajo javna pooblastila, morajo biti po preteku določenega Časa znova voljeni. 83. člen Skupščine, njihovi politično-izvršilni organi in upravni organi opravljajo svoje zadeve na podlagi in v mejah ustave in zakonov. Vsi ti organi izvršujejo funkcijo oblasti samo v mejah pooblastil, ki so jim dana z ustavo in zakonom ali na podlagi zakona. 84. člen Državni organi imajo do delovnih in drugih samoupravnih orga- nizacij samo pravice, katere jim daje zakon. 85 člen ' Skupščina uresničuje z družbenim nadzorstvom javno kontrolo nad izvrševanjem pravic in dolžnosti državnih organov, delovnih in drugih samoupravnih organizacij ter drugih organizacij, ki razpola- gajo z družbenimi sredstvi ali izvršujejo javna pooblastila. Z družbenim nadzorstvom se ne sme omejevati v ustavi in zakonu določena samoupravna pravica delovnih in drugih samoupravnih orga- nizacij in ne pravica državnih organov, da samostojno odločajo. 86 člen Medsebojni odnosi med organi raznih družbeno-politačnih skup- nosti temeljijo na pravicah in dolžnostih, ki jih določajo ustava in zakoni v skladu s to ustavo. Z republJštkim in zveznim zakonom se smejo določati v skäadu 6 pravicami in dolžnostmi republike in federacije pravice in dolžnosti republiških oziroma zveznih upravnih organov do republiških, okraj- nih in občinskih upravnih organov glede kontrole nad izvrševanjem republiških in zveznih predpisov. 87. člen Na svojih zborih obravnavajo občani vprašanja, ki imajo pomen za življenje in delo v naselju in v občini, ter vpražanj«, kd imajo pomen za druge družbeno-politične skupnosti, sprožajo pobudo in dajejo predloge za rešitev takih vprašanj ter neposredno odločajo o vprašanjih, ki jih določata zakon dn občinsiki statut. ^ 88. člen ' I Skupščina družbeno-politične skupnosti lahko razpiše reierendum, da se občani naprej izjavijo o posameznih aktih ali vprašanjih iz pri- stojnosti te skupnosti ali da FM>trdijo zakoane in druge njene sklepe. Zakon ali občinski statut lahko predpiše obvezen referendum o ix>sameznih vprašanjih. , V. p o g 1 a v j e Družbeno-politične skupnosti 1. Občina 89. člen i Občina je temeljna družbeno-politična skupnost. V občini občani neposredno in po svojih organah družbenega eamoupravljanja: 1. uresničujejo temeljne funkcije družbene skupnosti na področju družbeno-ekonomskih odnosov, zlasti pa zagotavljajo materialne in druge pogoje za razvoj produktivnih sil in za delo ljudi v skladu z razvijanjem socialističnih družbenih odnosov; usmerjajo in vskla- jujejo razvoj gospodarstva in družbenih služb; samostojno razpolagajo z družbenimi sredstvi občine; izvršujejo temeljno vsklajevanje indivi- dualnih in skupnih interesov s splošnimi interesi; ustvarjajo pogoje za zadovoljevanje življenjskih, kulturnih, socialnih, komunalnih in drugih skupnih potreb občanov; 2, uresničujejo kar najbolj neposredno družbene samoupravo; organizirajo organe oblasti in družbenega samoupravljanja ter druž- bene, službe skupnega pomena; urejajo odnose neposrednega sikupnega pomena za občane; varujejo zakonitost, skrbijo za varnost ljudi in 90. člen i Območja občin se določajo z republiškim zakonom v skladu s po- goji za izvrševanje njihovih z ustavo določenih funkcij. Velika mesta imajo lahko po več občin. 91. člen Vsaka občina ima svoj statut, ki ga samostojno sprejema. Statut občine določa v okviru ustave in zakonov zlasti: samo- upravno pravico in dolžnosti občine ter način njihovega uresničevanja; razmerja med občani ter delovnimi in drugimi organizacijami pri opravljanju skupnih zadev občine; način zagotavljanja javnosti dela organov, zavodov in organizacij v občini; pravice občanov ter delovnih in dmgih samoupravnih organizacij glede družbenih skladov občine, uporabe družbenih in drugih služb, dobrin v sploáni rabi in drugih družbenih sredstev, s katerimi občina razpolaga; ustroj občinskih organov ter njdhove temeljne pravice, dolžnosti in pooblas-tila. , 92. člen Občina samostojno razpolaga z dohodki in z drugimi sredstvi, ki J4 pripadajo po ustavi in zakonu. Občina, ki ne more z lastnima sredstvi financirati svojih nalog in öruÄbenih sdužb, dobiva ob pogojih, ki jih določata republiSka ustava in zakon, iz republiških sredstev dopolnilna sredstva za financiranje neogibnih služb. 93. «en Občinska organi neposredno izvršujejo zvezne in republiške zakone ter druge zvezne in republiške predpise, če ni njihovo izvrševanje po ustavi ali zakonu v pristojnosti okrajnih, republiških oziroma zveznih organov. 94. člen Občine sodelujejo med seboj, se prosto združujejo in združujejo evoja sredstva za upravljanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti aJi za ustvaritev pogojev skupnega pomena; ustanavljajo »kupane orga- ne, zavode in silužbe; začenjajo skupne akcije in izmenjujejo iz.kuišnje. I 95. člen V krajevni sikupnosti kot samoupravni skupnosti občanov vaških In mestnih naseJij občani neposredno uresničujejo samoupravo na področju dejavnosti, s katerimi se zadovoljujejo osnovne komunalne, iultume, zdravstvene, socialne in druge njihove potrebe ter potrebe sikupaiosti. 2. Okraj 96, člen Za zadeve, ki so skupnega pomena za dve ali več občin, so v republiki okraji. Republiška ustava lahko določi, da republika nima okrajev. 97, člen Pristojnost okraja se v mejah pristojnosti federacije in republike določa z ustavo in zakonom. Republiška ustava lahko določi, da izvršuje okraj nasproti občinam tudi posamezne s to ustavo določene pravice republike. Občine lahko po sklepu svojih skupščin prepustijo okraju tudi opravljanje posameznih zadev, ki so zanje skupnega pomena, repu- bliška skupščina pa lahko s svojim sklepom naložb okraju da mora opravljati take zadeve. Republiška ustava lahko določi, da v mestih, ki Imajo več oWin, opravlja posamezne zadeve skupnega pomena za vse mesto okrajna skupščina ali da se ustanovi zanje skupen organ občin na območju mesta. 98, Člen Clane okrajne skupščine volijo občinske skupščine izmed svojih članov. premoženja in opravljajo diužibeno nadzorstvo v občini, uresničujejo druge funkcije družbene skupnosifi, izvzemši tiste, ki so po ustavi pravica in dolžnost federacije ali republike. Pravice in dolžnosti občine določajo ustava, zakon, statut in drugi splošni akti občine v skladu z njenimi, v tej ustavi določenimi funk- cijami. Pravice in dolžnosti občine izvršujejo občinska sikupščina in njeni organi, krajevne skupnosti in občani na zborih volivcev in pa v dru- gih oblikah neposrednega odločanja o splotšnih družbenih zadevah ter v medsebojnih odnosih med temi organi in drugimi organi družbenega samoupravljanja v občini. Za kar najpopolnejše uresničevanje in krepitev samoupravne pra- vice, svoboščin ter drugih pravic in interesov človeka na vseh področ- jih družbenega življenja ustanavljajo in organizirajo občani v občini družbeno-politične in druge organizacije. 9 \Л>ак okraj ima svoj statut. Okraj ima samostojne vire dohodkov, ki se dolofajo z zakonom. S. Sacialistična republika 99 člen Republika je državna socialistična demokratična skupnost, ki te- melji na samoupravi in oblasti delovnega ljudstva. V republ'ki delovno ljudstvo uresničuje družbeno samoupravo, ureja družbene odnose, ustvarja pogoje za razvoj gospodarstva in za organiziranje družbenih služb zagotavlja uveljavljanje pravic občanov in zakonitosti ter opravlja vse družbene zadeve, ki so skupnega po- mena za gospodarsko, kulturno in socialno življenje in razvoj repu- blike, izvzemši tiste zadeve, ki so po tej ustavi pravica in dolžnost federacije. Pravice in dolžnosti republike ter pristojnost republiških organov določa republiška ustava v skladu s to ustavo. 100. člen Ozemlje republike se določa z republiško ustavo in se brez pri- volitve republike ne more spremeniti. Meje med republikami se lahko spremenijo po ipcMrazumni odlo- čitvi republiških skupščin. 101 člen Republike sodelujejo med seboj in razvijajo medsebojne odnose v zadevah skupnega pomena. Za uresničevanje posameznih ciljev skupnega pomena re^jublike sporazumno ustanavljajo skupne organe in organizacije, vodijo skupne akcije in spodbujajo izmenjavo izkušenj ter druge oblike gospodarskega in drugačnega sodelovanja. Upravni in sodni akti ter listine državnih organov in pooblaščenih zavodov in organizacij ene republike imajo enako veljavo tudi v drugih republikah. 102. člen Republika skrbi za izvrševanje zveznih zakonov in drugih zveznih in republiških predpisov, ki so jih pristojni izvrševati občinski organi. Republika lahko neposredno po svojih organih zagotovi izvrševanje zakonov ter drugih zveznih in republišicih predpisov, ki so jih pristojni izvrševati občinski organi, če jih ti organi ne izvršujejo. 103 člen Na območjih s posebno narodnostno sestavo ali z drugimi poseb- nostmi lahko republika, če je to volja prebivalstva takih območij, z ustavo ustanovi avtonomne pokrajine. Odločitev o ustanovitvi ali odpravi avtonomne pokrajine začne ve- ljati, ko je potrjena v ustavi Jugoslavije. Socialistična republika Srbija ima avtonomno pokrajino Vojvodino in avtonomno oblast Kosovo in Metohijo, ki sta bili ustanovljeni po odločitvi Ljud.ske skupščine Ljudske republike Srbije, ker je bila to volja prebivalstva teh dveh ot-močij. 104. člen Avtonomne pokrajine so družbeno-politične skupnosti na določe- nem ozemlju republike. Avtonomne pravice in dolžnosti in temeljna načela o organizaciji avtonomnih pokrajin določa ustava republike. 4. Federacija 105 člen V Federativni socialistični republiki Jugoslaviji uresničujejo in zagotavljajo delovno ljudstvo in narodi Jugoslavije suverenost, teri- torialno celotnost, varnost in obrambo Federativne socialistične repu- blike Jugoslavije, svoje mednarodne odnošaje. enotne temelje družbeno- ekonomskega in političnega sistema, enotnost gospodarstva države ter usmerjanje in vsklajevanje splošnega gospodarskega razvoja, družbeno samoupravo, temeljne svoboščine in pravice človeka in občana ter sode- lovanje pri uresničevanju drugih funkcij, ki so skupnega pomena za njihov politični, gospodarski, kulturni in sploh družbeni razvoj. Da bi mogla federacija uresničevati te skupne funkcije, so v tej ustavi določene njene pravice in dolžnosti. Svoje politične, gospodarske, kulturne in druge skupne cilje ures- ničujejo občani tudi po skupnih organizacijah in ustanovah, ki delujejo na vsem ozemlju Federativne socialistične republike Jugoslavije. 106. člen Federacija varuje suverene pravice in socialistično družbeno-po- litično ureditev republik. Pri uresničevanju svojih nalog se opira federacija na sodelovanje republik, občin in samostojnih družbenih organizacij ter na zavesti.o politično akcijo občanov. 107. člen Enotni temelji pravnega sistema Federativne socialistične republike Jugoslavije se zagotavljajo s to ustavo in z zveznimi zakoni. Zvezni zakoni in drugi zvezni splošni akti so obvezni na vsem ozemlju Federativne socialistične republike Jugoslavije, če n¡ v samem predpisu oziroma aktu določeno, da se uporablja na ožjem območju. Na področjih iz izključne pristojnosti federacije in na drugih pod- ročjih, za katera je v tej ustavi določeno, da se urejajo odinole z zveznim zakonom, smejo izdajati republike svoje zakone le tedaj, če so z zvez- nim zakonom za to pooblaščene. Na drugih področjih, na katerih izdaja federacija popolne zvezne zakone, lahko republike urejajo posamezna vprašanja, če ni zveznega zakona ali če so z zveznim zakonom za to pooblaščene. Na vseh drugih področjih, na katerih izdaja federacija temeljne zakone, urejajo republike s svojimi zakoni v skladu z zveznim zakonom vprašanja in razmerja, ki niso urejena z zveznim zakonom. Z dnem. ko začne veljati zvezni zakon, izdan z republiškim zako- nom na področjih, ki sodijo v pristojnost federacije, nehajo veljati tiste določbe republiškega zakona, ki se nanašajo na vprašanja, urejena z zveznim zakonom, če ni v samem zveznem zakonu drugače določeno. Zvezni zakon lahko pooblasti republike, da v svojem zakonu dru- gače uredijo posamezna vprašanja. 108 člen Federacija skrbi za enotnost denarnega in kreditnega sistema, emi- sijo denarja in kontrolo denarnega obtoka. Emisijo denarja opravlja Narodna banka Jugoslavije. Federacija določa pogoje in način za uporabo deviznih in monetar- nih rezerv ter obveznih depozitov bank pri zveznih bankah. 109. člen Federacija ureja in kontrolira zunanjetrgovinske, valutne in druge gospodarske odnošaje s tujino. 110. člen ' Ce je to potrebno za zagotovitev in razvoj enotnosti družbenega in političnega sistema, sme izdajati federacija splošne zakone, s katerimi določi enotna načela za zakonodajo iz pristojnosti republik. Splošni zakoni se ne uporabljajo nepvosredno Na področjih, na katerih izda federacija splošne zakone, izdajajo republike svoje zakone v skladu s splošnimi načeli, ki jih določa splošni zakon. Republike so dolžne spraviti svoje zakone v sklad s splošnimi načeli, ki jih postavi pozneje izdani splošni zakon. 111 člen Da se ustvarijo kar najugodnejši pogoji za gospodarski napredek države in krepitev socialističnih ekonomskih odnosov, določa federacija z družbenim planiranjem splošno smer gospodarskega razvoja države in temeljna razmerja v delitvi družbenega proizvoda, vsklajuje mate- rialna razmerja za kar najskladnejši razvoj gospodarskih panog in področij, določa smer in pogoje za ekonomsko menjavo s tujino, izena- čuje splošne pogoje za delo in pridobivanje dohodka, da bi se uresniče- valo načelo delitve po delu, ter ustvarja kar najbolj ugodne splošne po- goje za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in delovnih or- ganizacij ter funkcij drugih družbeno-političnih skupnosti. Družbeni plan Jugoslavije se uresničuje na vsem njenem ozemlju. 112 člen ! Za izvrševanje nalog in zadev organov federacije ter za zagotav- ljanje skupnih sredstev, namenjenih za razvoj gospodarstva Jugoslavije in za uresničevanje drugih skupnih interesov delovnih ljudi in narodov, določa federacija vire m višino sredstev, s katerimi razpolaga ali glede katerih ima s to ustavo in zakonom določene pravice in odgovornosti. Sredstva federacije so namenjena: 1. za financiranje potreb narodne obrambe in drugih nalog in ob- veznosti federacije ter za dotacije republikam; 2. za intervencije v gospodarstvu, s katerimi se vsklajujejo raz- merja med posameznimi dejavnostmi, zagotavlja gosp>odarska stabilnost in založenost trga ter omogoča promet s tujino; 3 za financiranje hitrejšega gospodarskega razvoja nezadostno raz- vitih republik in krajev; 4. za udeležbo pri investicijah, ki so bistvenega pomena za vsklaje- vanje in usmerjanje gospodarskega razvoja Jugoslavije, ter za investi- cije, določene z mednarodnimi sporazumi. t 113. člen ' Za financiranje gospodarskega razvoja nezadostno razvitih republik in krajev ima federacija poseben sklad. Zvezni zakon predpisuje pogoje in način dodeljevanja sredstev iz tega sklada. Republikam, ki ne morejo s svojimi sredstvi financirati neogibnih družbenih služb, daje federacija dotacije ob pogojih, ki iih določa zvez- ni zakon. 114. člen Federacija sme na podlagi zakona: 1. nalagati delovnim organizacijam in družbeno-političnim .skupno- stim, da morajo ustvarjati rezervna družbena sredstva; uvajati kon- 10 troìo cen in pre'dp:süvati način obiiliovanjs cen za posamezne proizvode in storitve, nalagati delovnim organ.zacijam da morajo določen del svo- jt,^ 'ohodiia uporabljat-, m razvo.i maieriaine osnove svojega dela ozi- roma za gospodarski in družbeni razvoj če so taki ukrepi v splošnem interesu gospodar.^^ke stabilnost: in uresničevanja temeljnih razmerij, ki jih določa družben; plan Jugoslavije; 2 predpisovati deiovnirn organizacijam in družbeno-političnim skupnostim omejitve v razr^olaganiu z družbenimi sredstvi, kadar je to potrebno da b; se preprečile in odvrnile večje gospodarske motnje in večja nesorazmerja v izvrševanju družbenega plana Jugoslavije, ali kad¿r to terjajo narodna obramba ali druge izredne potrebe države; 3. nalagali delovnim organizacijam in dnjžbenim-političnim skup- nostim obveznosti, ki imajo pomen za narodno obrambo. 115 člen Federacija sme določati vire in vrste-dohodkov občine, republike in drugih družbeno-poiiličnih skupnosti in sme, kadar je to potrebno, da bi se delovnim ljudem m delovnim organizacijam zagotovili enaki pogoji za delo, ali kadar je to v interesu gospodarske stabilnosti in ures- ničevanja temeljnih razmerij, ki jih določa družbeni plan Jugoslavije, postavljati meje. v katerih smejo te skupnosti določati svoje dohodke in druga sredstva. 116 člen. Za občane Jugoslavije je enotno jugoslovansko državljanstvo. Vsak državljan republike je hkrati tudi jugoslovanski državljan. Državljan ene republike ima na ozemlju druge republike enake pravdce in dolžnosti, kot jih imajo njem državljani. 117. člen Republike izdajajo predpise za izvrševanje zveznih zakonov, če so za to pooblaščene z zveznim zakonom ali če so z zveznim zakonom urejene zadeve, ki so jih pristojni izvrševati organi v republiki, v zvez- nem zakonu pa ni določeno, da izdajajo predpise za njegovo izvrševanje zvezni organi. Republike so odgovorne za izvrševanje zvezinih zakonov in drugih zveznih predpisov na svojem ozemlju. Na področjih iz izključne pristojnosti federacije izdajajo predpise za izvrševanje zveznih zakonov zvezni organi. 118. člen Pravice in dolžnosti federacije uresmičujejo njeni organi v mejah svoje pristojnosti ter samoupravne organizacije, ki delujejo na vsem ozemlju Federativne socialnstične republike Jugoslavije. Pri izvrševanju pravic in dolžnosti federacije sodelujejo republike, občine in druge družbeno-politične skupnosti v skladu z njihovimi, v tej ustavi in v zakonih določenimi pravicami in dolžnostmi Na področjih iz izključne pristojnosti federacije so njeni organi odgovorni za popolno uresničevanje pravic in dolžnosti federacije tudi tedaj, kadar so za izvrševanje posameznih zadev po tej ustavi pristojni drugi organi in organizacije. 119. člen Federacija sme na ozemlju republike in drugih družbenc-političnih skupnosti z zakonom ustanavljati upravne organe za upravljanje posa- meznih upravnih zadev iz njene izključne pristojnosti ter predpisovati republikam in drugirrt družbeno-političn^im skupnostim, da morajo usta- noviti upravne organe za izvrševanje takih zadev ali zadev sploš- nega pomena za federacijo, ki so prenesene v njihovo pristojnost. Republiški, okrajni in občinski organi so dolžni skrbeti za izvrše- vanje zakonov, aktov in ukrepov zveznih organov na teh področjih ter v ta namen sodelovati z njimi, kadar zvezmi organi v skladu z zveznim zakonom to zahtevajo. Zvezni organi občujejo z organi drugih družbeno-političnih slaip- nostj v republiki po ustreznih republiških organih. Samo na podlagi zveznega zakona je mogoče določiti, da imajo pri izvrševanju posam.ez- nih zadev iz izključne pristojnosti federacije in zadev splošnega pomena za federacijo zvezni organi pravico, dajati upravnim organom v repu- bliki obvezna navodila, in pravico nadzorstva nad njihovim delom ter da smejo zvezni upravni organi v zadevah iz izključne pristojnosti fede- racije zadržati izvrševanje splošnih aktov upravnih organov v republiki, ki nasprotujejo zveznemu zakonu ali kakšnemu drugemu na podlagi za- kona izdanemu zveznemu predpisu, in odločati o pritožbah zoper uprav- ne akte republiških upravnih organov. Federacija sme neposredno po svojih organih zagotoviti izvrševanje zveznih zakonov in drugih zveznih predpisov, ki so jih pristojni izvrše- vati organi di-ugih družbeno-političnih skupnosti, če jih ti organi ne Izvršujejo in dokler jih ne začno izvrševati. Zadeve splošnega pomena za federacijo so z zakonom določene za- deve, ki so bistvenega pomena za uresničevanje tistih pravic in dolž- nosti federacije, ki jih neposredno izvršujejo organi v republiki. 120. člen Z zveznim zakonom se smejo prenesti posamezne zadeve izvrše- vanja zveznih zakonov na področjih iz izključne pristojnosti federacije ter druge zadeve iz njene pristojnosti v pristojnost republiških, okrajnih im otočinskih organov, pri tem pa je federacija dolžna zagotoviti jim ustrezna sredstva oziroma vire dohodkov za izvrševanje takih zadev. 121 člen VI. poglavje Sodišča in javno tožilstvo 122. člen Sodno funkcijo izvršujejo: občinska sodišča, okrajna sodišča, repu- bliška vrhovna sodišča in Vrhovno sodišče Jugoslavije Za sojenje o gospodarskih sporih ter za odločanje o drugih pravnih stvareh, ki imajo pomen za gospodarstvo, se lahko ustanavljajo z zvez- nim zakonom gospodarska sodišča. Za sojenje vojaških oseb za kazniva dejanja ter za odločanje o drugih pravnih stvareh se ustanavljajo z zveznim zakonom vojaška sodišča. Z zakonom se lahko ustanavljajo tudi druga sodišča za odločanje o posameznih stvareh iz sodne pristojnosti. Z zakonom se lahko predvidi ustanovitev razsodišč, arbitražnih svetov, poravnalnih svetov in drugih ustanov za obravnavanje medse- bojnih sporov med občani, zavodi in organizacijami. 123 člen Pristojnost sodišč se sme določati in spreminjati samo z zako«om. 124. člen Sodišče odloča o kazenski odgovornosti ter o kaznih in drugih ukrepih zoper storilce kaznivih dejanj, o temeljnih premoženjskih in drugih z zakonom določenih pravicah občanov, samoupravnih orga- nizacij in družbeno-političnih skupnosti ter v upravnem sporu do- končno presoja zakonitost posamičnih aktov državnih organov ter de- lovnih in drugih samoupravnih organizacij. Pri izvrševanju pravosodja, sodišča spremljajo in proučujejo diTiž- bene odnose in pojave, ki imajo pomen za uresničevanje njihove funk- cije, in dajejo predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti. Najmanj enkrat v letu dajejo sodišča skupščini ustrezne družbeno- politične skupnosti v obravnavo poročilo o stanju in o splošnih pro- blemih pravosodja na svojem območju. 125. člen Sodišča so neodvisna in sodijo po ustavi in zakonu 126 člen Pri sojenju sodelujejo sodniki in sodniki porotniki, ki so pri sojenju enakopravni. Sodnike in sodnike porotnike voli skupščina ustrezne družbeno- politične skupnosti. Zakon lahko določi da volijo sodnike in sodnike porotnike posameznih sodišč neposredno občani. Sodniki in sodniki porotniki se volijo za čas, ki ga določa zakon, in so lahko znova izvoljeni Sodnike in sodnike porotnike S'ine pred pretekom časa, za katerega so izvoljeni, razrešiti te dolžnosti samo predstavniško telo, ki jih je izvolilo, in sicer po pogojih in postopku, kakor določa zakon. 127 člen Sodnika in sodnika porotnika ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal o vprašanju, o katerem je soodločal Za kazniva'dejanja, storjena pri opravljanju sodniške dolžnosti, sodnik in sodnik porotnik ne moreta biti priprta brez dovoljenja pri- stojne skupščine. 128. člen O pritožbi in o drugih z zakonom določenih pravnih sredstvih zoper sodbe sodišč odloča višje sodišče Na prvi stopnji izdajajo sodbe občinska ali okrajna sodišča, razen če ni z zakonom določeno, da je za sojenje na prvi stopnji pristojno kakšno drugo sodišče Sarho pristojno sooišče sme spremeniti, izreči za neveljavno ali razveljaviti sodno odločbo. 129 člen Sodišče sodi v senatu. Zakon lahko določi, da sodi v posameznih stvareh senat, ki ga se- stavljajo samo sodniki, kakor tudi, da sodi na prvi stopnji »odnik kot sodnik posameznik. Zvezni organi, ki opravljajo inšpekcijo ali nadzorstvo, smejo v skladu z zveznim zakonom opravljati te zadeve na vsem ozemlju Fe- derativne socialistične republike Jugoslavije, da bi lahko kontrolirali izvrševanje zveznih zakonov ter varovali zakonitc^t ii\ pravice obča- nov, zavodov in organizacij. u 130 člen Obravnavanje pred sodiščem je javno. Zakon določa, v katerih primerih se zaradi varstva splošnih ali osfc.>nih interesov pri obravnavanju pred sodiščem izključi javnost. 131. člen Javno tožilstvo je samostojen organ, ki so mu poverjeni kazenski pregon ter ukrepi in pravna sredstva, s katerimi nastopa za enotno uporabo zakonov in za uresničevanje zakonitosti. V uresničevanju teh funkcij začenja javno tožilstvo kazenski posto- pek, sodeluje v njem ter v drugih z zakonom določenih primerih, sode- luje v postopku pred sodišči in drugimi organi, vlaga zahteve za varstvo zakonitosti in drugih na zakonu temelječih interesov družbene skup- nosti ter druga pravna sredstva zoper nezakonite akte sodišč in drugih organov 1er zoper nezakonite odločbe, ki jih izdajajo zavodi in organi- zacije v izvrševanju javnih pooblastil. 132. člen Javno tožilstvo je samostojno v svojem delu in izvršuje svoja po- oblastila na podlagi zakona, v interesu zakonitosti in varstva pravic občanov in splošnih interesov. Javno tožilstvo opravlja zadeve iz svoje pristojnosti v skladu s smernicami pristojnega izvršnega sveta. Funkcijo javnega tožilstva v Jugoslovanski ljudski armadi izvršuje vojašiko jiavno tožilstvo. 133. člen Republiškega javnega tožilca postavlja in razrešuje zvezni javni tožilec v soglasju z republiškim izvršnim svetom, druge javne tožilce pa postavlja republiški javni tožilec. 134 člen Višji javni tožilec ima pravico in dolžnost dajati nižjemu javnemu tožilcu obvezna navodila za njegovo delo. Višji javni tožilec sme prevzeti izvrševanje posameznih zadev, ki jih je upravičen opravljati nižji javni tožilec. VII. poglavje Varstvo ustavnosti in zalconitosti 135, člen Da bi se-uresničevali s to ustavo in zakoni določeni socialistični druž- beni in politični odnosi in enotnost pravnega reda ter varovale svobo- ščine in pravice človeka in občana ter samoupravne pravice delovnih in drugih samoupravnih organizacij in družbeno-političnih skupnosti, se 2 ustavo določa posebno varstvo ustavnosti in zakonitosti. Skrb za zakonitost je dolžnost vseh organov, zavodov in organizacij. 136. člen Republiška ustava ne sme biti v nasprotju z ustavo Jugoslavije. Zvezni zakon mora biti v skladu z ustavo Jugoslavije, republiški zakon pa tudi v skladu z zveznim zakonom. 137 člen Zakoni in drugi predp'M morajo bili v skladu z mednarodnimi ob- veznostmi Federativne socialistične republike Jugoslavije. Mednarodne pogodbe in druge sporazume, ki so ratificirani in so začeli veljati, sodišča in drugi organi neposredno uporabljajo. 138. člen Statuti, pravilniki in drugi splošni akti, ki jih izdajajo delovne in druge samoupravne organizacije v mejah svojih z ustavo in zakonom določenih pravic, morajo biti v skladu z ustavo in z zakonom. 139 člen Ustavnost in zakonitost predpisov varujejo ustavna sodišča. Z rei ubliško ustavo se sme funkcija ustavnega sodišča poveriti republiškemu vrhovnemu sodišču. 140. člen Ce je republiška ustava v nasprotju z ustavo Jugoslavije, se uporabi us'iava Jugoslavije. Ce republiški zakon ni v skladu z zveznim zakonom, se uporablja do odločitve Ustavnega sodišča Jugoslavije zvezni zakon Kadar misli sodišče, da zakon, ki bi ga bilo treba uporabiti, ni v sikiadu z ustavo, predlaga pristojnemu vrhovnemu sodišču, naj začne postopek za presojo njegove skladnosti z ustavo. 141. člen Zvezni izvršni svet sme do odločitve Ustavnega sodišča Jugosla- vije zadržati izvršitev predpisa ali drugega sploénega akta republi- škega izvršnega sveta, ki je v nasiprotju s to ustavo ali z zveznim zakonom. Republiški izvršni svet sme do odločitve ustavnega sodišča za- držati izvršitev predpisa ali drugega splošnega akta občinske ali okrajne skupščine ali kakšnega njunega organa, če je v nasprotju z ustavo ali zakonom. Ce republiški izvršni svet ne zadrži predpisa ali drugega splošnega akta katerega izmed teh organov, ki je v na- sprotju s to ustavo ali z zveznim zakonom, sme to storiti Zvezni iz- višni svet. Občinska skupščina sme do odločitve ustavnega sodišča zadržati izvršitev splošnega akta delovne ali druge samoupravne organizacije, če nasprotuje ustavi ali zakonu. Z zakonom se lahko določi, da iz- vršitev splošnih aktov posameznih delovnih in drugih samoupravnih organizacij ob enakih pogojih zadržuje kak drug organ družbene , skupnosti. 142. člen Zvezni zakoni in drugi zvezni predpisi začenjajo veljati osmi dan po objavi, če ni v samem zakonu ali predpisu izrecno predpisano, da začne veljati pred pretekom ali po preteku tega časa. Samo iz posebno opravičenih razlogov se sme določiti, da začne veljati zvezni zakon ali drug zvezni predpis prej kot v osmih dneh po objavi. Zvezni zakoni in drugi zvezni predpisi, ki se nanašajo na občane, zavode ali organizacije, se objavljajo v uradnem listu federacije v štirih avtentičnih besedilih: srbskem oziroma hrvatskem, slovenskem in makedonskem. 143. člen ) Predpis ne more imeti učinka za nazaj. Samo zakon sme določiti, da imajo posamezne njegove določbe in določbe drugih predpisov in splošnih aktov učinek za nazaj. Odgovornost in kaznivost za kazniva dejanja, gospodarske pre- stopke ih prekrške se presojata po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon milejši za storilca. 144. člen • • Vsi akti in ukrepi upravnih organov ter drugih državnih organov, ki opravljajo izvršilne in upravne zadeve, ter akti, ki jih izdajajo zavodi in druge organizacije v izvrševanju javnih pooblastil, morajo temeljiti na zakonu ali kakšnem drugem zakonito izdanem predpisu. 145. člen..... ' Državni organi ter zavodi in organizacije, ki izvršujejo javna pooblastila, smejo v posamičnih stvareh odločati o pravicah in ob- veznostih občanov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij ali na podlagi zakona uporabljati proti njim prisilne ukrepe ali ome- jitve njihove dejavnosti samo v postopku, predpisanem z zakonom, v. katerem je občanom ter delovnim in drugim samoupravnim organi- zacijam dana možnost, braniti svoje pravice in interese in zoper izdani akt uporabiti z zakonom določeno pravno sredstvo. Upravni organi smejo s svojimi akti le tedaj nalagati delovnim in drugim samoupravnim organizacijam obveznosti glede njihove dejavnosti, kadar so z zakonom izrecno pooblaščeni, da s svojimi akti v postopku, ki je z zakonom določen, odločajo o njihovih pravicah in obveznostih. 146. člen Neznanje jezika, v katerem teče postopek, ne sme biti ovira za obrambo in uveljavitev pravic in opravičenih interesov občanov, zavodov ali organizacij. Vsakomur je zajamčena pravica, uporabljati v postopku pred sodišči, drugimi organi, zavodi in organizacijami, ki pri opravljanju družbene službe odločajo o pravicah in obveznostih občanov, svoj jezik in se v tem postopku v svojem jeziku seznanjati z vsemi po- membnejšimi dejstvi. 147. člen Zoper odločbe, ki jih izdajajo na prvi stopnji sodni, upravni in drugi državni organi ter zavodi in organizacije, ki izvršujejo javna pooblastila, je dovoljena pritožba na pristojni organ. Z zakonom se sme izjemoma, v določenih primerih, izključiti pritožba, če je na drug način poskrbljeno za varstvo pravic in zako- nitosti. 148. člen I O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi odločajo državni organi ter zavodi in organizacije, ki izvršujejo javna po- oblastila, o pravicah ali obveznostih občanov, zavodov ali organiza- cij, odloča sodišče v upravnem sporu, če ni za posamezno stvar z zakonom predpisano drugačno sodno varstvo. Samo z zveznim zakonom se sme izjemoma, v upravnih stvareh določenih vrst, izključiti upravni spor. 12 DRUGI DEL ORGANIZACIJA FEDERACIJE vin. poglavje Pristojnost federacije 149. člen V izključno pristojnost federacije spada: 1. varstvo neodvisnosti in teritorialne celote države; ofganiziraoje oboroženih sil in obramba države. 2. varstvo s to ustavo določenega reda (državna varnost); varstvo s to ustave določene ustavnosti; 3. predstavljanje Federativne socialistične republike Jugoslavije; politični, gospodarski in drugi odnošaji z drugimi državami in med- državnimi organizacijami; mednarodni sporazumi; vprašanja vojne in miru; 4. zvezno državljanstvo; zavarovanje in kontrola meje; pravni položaj in bivanje tujcev v Jugoslaviji; urejanje in kontrola zunanje- trgovinskega in deviznega poslovanja ter drugega ekon'>mskega po- slovanja s tujino; carine; določanje emisijske politike in kontrola nad obtokom denarja: kontrola nad prometom blaga čez mejo; kon- trola nad mednarodnim prometom in zvezami; 5. organizacija federacije in izvrševanje nalog in zadev, za katere je po tej ustavi pristojna samo federacija. Na teh področjih sprejemajo organi federacije zakone in druge predpise, jih neposredno izvršujejo in so odgovorni za njihovo izvr- ševanje tudi talčrat, kadar je opravljanje posameznih takih zadev v pristojnosti drugih organov. i 150 člen Na FK)dročju zakonodaje spada v pristojnost federacije: 1. popolna zakonodaja: o družbeni lastnini in drugih oblikah lastnine; o obligacijskih in drugih temeljnih premoženjskopravnih razmerjih; o razlastitvi; o denarju in drugih plačilnih sredstvih; o plačilnem prometu; o kreditnem in bančnem poslovanju; o družbe- nem knjigovodstvu; o merah, standardih in tehničnih normativih, patentih, znamkah, vzorcih, modelih in avtorski pravici; o osebnem položaju občanov; o volilni pravici; o produkciji in prometu mamil in strupov ter o prometu zdravil, kazenski zakonik; zakonik o go- spodarskih prestopkih; o izvrševanju kazenskih sankcij; o ureditvi gospodarskih sodišč; o ureditvi javnega tožilstva; o sodnih postop- kih; o splošnem upravnem postopku; o upravnih sporih; o civilni zaščiti; o drugih za enotnost gospodarskega območja pomembnih odnosih ter o tistih odnosih, za katere je v tej ustavi določeno, da se urejajo samo z zveznim zakonom.; 2. temeljna zakonodaja: o gospodarskih organizacijah in njiho- vem združevanju; o poslovanju delovnih organizacij; o gospodarskem poslovanju; o delu in varstvu pri delu; o delitvi družbenega proiz- voda; o prispevkih, davkih, taksah in drugih davščinah; o javnih po- sojilih; o proračunih in skladih; o zemlji, gozdovih in vodah, cestah ter o izkoriščanju prirodnih bogastev in drugih prirodnih sil; o jav- nih dobrinah; o prometu blaga in storitev; o družbenem planiranju; o proftietu in zvezah ter o varnosti prometa; o projektiranju in gradit- vi; o zborovanjih in drugih javnih shodih; o tisltu in drugih oblikah informacij; o društvih; o socialnem zavarovanju; o zakonski zvezi, rodbini in skrbništvu; o zdravstvenem varstvu, ki ima pomen za vso državo, o varstvu živali in rastlin, ki ima pomen za vso državo; o varstvu pred elementarnimi nesrečami; o prekrških; o družbenem nadzorstvu; o ureditvi sodišč; o službi notranjih zadev; o odvetništvu in pravnem zastopanju; o položaju državnih uslužbencev in delavcev, ki opravljajo službo javnega pomena, o odgovornosti funkcionarjev; o pravnem položaju verskih skupnosti; o statistiki, evidenci in drugih podatkih, ki imajo pomen za vso državo, o drugih odnosih, ki imajo pomen za enotnost gospodarskega sistema in osnove političnega siste- ma, ter o tistih odnosili, za Icatere je v tej ustavi določeno, da se ure- jajo z zveznim zakonom, pa niso obseženi v 1. točki tega člena; 3. izdajanje splošnih zakonov. 151. člen V pristojnost federacije spada tudi: 1. določanje politike izvrševanja zveznih zakonov in drugih aktov Zvezne skupščine, skrb za njihovo izvrševanje in izvajanje ter druge politično-izvršilne in upravne zadeve v mejah pravic in dolžnosti fe- deracije; opravljanje upravnih dejavnosti neposrednega izvrševanja teh predpisov in drugih aktov, kadar je tako določeno na podlagi zveznega zakona v zadevah, ki imajo pomen za več republik ali splo- šen pomen za vso državo, ali kadar je treba zagotoviti enotno uporabo zveznih zakonov; 2. zagotavljanje enotne uporabe zveznih zakonov in enotne ka- zenske politike na področju pravosodja; 3. opravljanje zadev statistike, evidence in zbiranja drugih po- datkov, ki imajo pomen za vso državo; evidenca o izvrševanju zvez- nih zakonov, družbenih planov Jugoslavije in o stanju na posamez- nih področjih družbenega življenja, ki ima splošen pomen za vso državo; 4. nadzorstvo in upravne zadeve glede zavodov in organizacij, ki opravljajo za uresničevanje pravic in dolžnosti federacije pomembne zadeve; 5 organiziranje službe družbenega knjigovodstva in kontrola nad njenim delom; 6. opravljanje drugih s to ustavo določenih zadev. IX. poglavje Zvezna skupščina 1. Položaj in pristojnost Ì52. člen Zvezna skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v mejah pravic in dolžnosti federacije. Zvezna skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru te ustave. 153. člen Zvezna skupščina kot temeljni nosilec pravic in dolžnosti federacije neposredno in izključno: 1. odloča o spremembi ustave Jugoslavije; 2. sprejema zakone; razpisuje zvezni referendum; daje avtentično razlago zveznih zakonov; daje amnestijo za kazniva dejanja, ki so dolo- čena z zveznim zakonom; 3. sprejema družbene plane Jugoslavije, zvezni proračun in zvezni zaključni račun; 4. obravnava splošna politična vprašanja v mejah pravic in dolž- nosti federacije ter določa temelje notranje in zunanje politike; določa obveznosti zveznih organov in organizacij glede izvrševanja zakonov in drugih aktov ter politike skupščine; 5. voli in razrešuje predsednika republike; 6. voli in razrešuje predsednika in podpredsednike Zvezne skup- ščine, predsednika in člane Zveznega izvršnega sveta in odborov skup- ščine, predsednike in sodnike Ustavnega sodišča Jugoslavije, Vrhov- nega sodišča Jugoslavije in Vrhovnega gospodarskega sodišča; postavlja in razrešuje zvezne državne sekretarje, generalnega sekretarja Zvez- nega izvršnega sveta, zvezne sekretarje, zveznega javnega tožilca ter druge funkcionarje in člane organov upravljanja organizacij, za katere tako določa ta ustava, zvezni zakon ali kakšen drug akt skupščine; 7. opravlja politično kontrolo nad delom politično-izvršilnih in upravnih organov federacije; kontrolira izvrševanje družbenih planov Jugoslavije in zveznega proračuna ter finančnih načrtov z zakonom določenih skladov federacije; opravlja v skladu z zveznim zakonom družbeno nadzorstvo; 8. odloča o spremembi meja Federativne socialistične republike Jugoslavije; 9. odloča o vojni in miru; ratificira mednarodne pogodbe o politič- nem ali vojaškem sodelovanju in mednarodne pogodbe, ki te/jajo izdajo novih ali spremembo veljavnih zakonov; 10. obravnava poročila sodišč federacije in zavzema načelna stališča glede enotne kazenske politike sploh ter glede politike v izvrševanju zveznih zakonov po sodiščih; obravnava poročila samoupravnih organi- zacij, za katere tako določa zvezni zakon; 11. opravlja druge v tej ustavi določene zadeve. Zvezna skupščina lahko v mejah pravic in dolžnosti federacije spre- jema deklaracije ter resolucije, v katerih določa svoja stališča glede politike na posameznih področjih ter glede načina njenega uresničevanja. Zvezna skupščina lahko daje v mejah pravic in dolžnosti federacije priporočila organor« zavodom in organizacijam, v katerih je izraženo njeno mnenje o vprašanjih splošnega pomena. 2. Sestava in izvolitev 154. člen Zvezno skupščino sestavljajo: Zvezni zbor. Gospodarski zbor. Pro- svetno-kulturni zbor, Socialno-zdravstveni zbor in Politično-upravni zbor. ' Člani Zveznega zbora, ki jih izvolijo republiške skupščine in skup- ščine avtonomnih družbeno-političnih skupnosti, sestavljajo Zbor na- rodov. 155 člen Vsak zbor Zvezne skupščine ima po 120 poslancev, ki se volijo kot delegati občin v skladu s pravilom, da se voli en poslanec na епгко 13 število prebivalcev in da se voli v vsaki volilni enoti po en poslanec v vsak zbor. V Zvezni zbor voli tudi republiški zbor vsake republiške skupščine po deset poslancev izmed svojih članov. V republiki, ki ima v svoji sestavi avtonomno družbeno-politično skupnost, voli skupščina te skup- nosti v republiško delegacijo za Zvezni zbor še po pet poslancev izmed svojih članov ali izmed članov republiškega zbora republiške skupščine, ki so bili izvoljeni na območju avtonomne skupnosti. 156. člen Poslance v vsak zbor Zvezne skupščine voli skupščina ene občine ali jih volijo skupščine več občin. Člani občinske skupščine volijo poslance v vsak zbor Zvezne skup- ščine na podlagi kandidatur, ki jih postavljajo občani na svojih zborih ali na kakšen drug z zakonom določen način. 157. člen Za člana Zveznega zbora, ki se voli v občini, ima pravico biti izvo- ljen vsak občan, ki ima volilno pravico. 158. člen Za člane Gospodarskega zbora imajo pravico biti izvoljeni delovni ljudje, ki delajo v delovnih organizacijah na področju produkcije, trans- porta, trgovine, gostinstva in drugih gospodarskih dejavnosti, ter kmetje, ki so člani zadruge, in obrtniki, ki so člani zbornice. Za člane Prosvetno-kulturnega zbora imajo pravico biti izvoljeni delovni ljudje, ki delajo v delovnih organizacijah na področju znanosti, presvete in kulture, za člane Socialno-zdravstvenega zbora pa delovni ljudje, ki delajo v delovnih organizacijah na področju zdravstva in socialnih služb. Za člane Politično-upravnega zbora imajo pravico biti izvoljeni člani organov samoupravljanja delovnih organizacij ter člani občinskih in okrajnih skupščin in njihovih svetov. Za člane vsakega teh zborov so lahko izvoljeni tudi člani organov upravljanja samoupravnih organizacij, strokovnih združenj ter drugih družbenih organizacij, katerih dejavnost se nanaša na vprašanja z ustrez- nega področja, kakor tudi drugi občani, ki se ob pogojih, predpisanih z zakonom, kot družbeni delavci stalno ukvarjajo z vprašanji z ustrez- nega področja. 159. člen Glan Zveznega zbora postane tisti kandidat, ki je bil izvoljen v občinski skupščini oziroma v občinskih skupščinah in ga je na referen- dumu potrdila večina vseh volivcev volilne enote, med več kandidati pa tisti kandidat, ki je dobil največ glasov. . Clan Gospodarskega, Prosvetno-kulturnega, Socialno-zdravstve- nega oziroma Politično-upravnega zbora postane tisti kandidat, ki ga je z zakonom določeno večino izvolila občinska skupščina oziroma občinske skupščine. 160. člen Volitve na poslanska mesta tistih članov zborov Zvezne skupščine, ki jim poteče mandat, in volitve, kadar se Zvezna skupščina ali kakšen njen zbor razpusti, razpiše predsednik skupščine. Volitve' na poslanska mesta tistih članov zborov, ki jim poteče mandat, morajo biti najmanj en mesec pred iztekom njihovega mandata. Ce je razpuščena skupščina ali če je razpuščen kakšen njen zbor, morajo biti razpisane volitve najpozneje v 15 dneh od dneva razpusta. Od dneva razpisa volitev do dneva volitev poslancev ne smeta pre- teči več kot dva meseca in ne manj kot en mesec. Z dnem, ko so verificirani mandati novoizvoljenih poslancev, pre- neha funkcija poslancev, ki jim je iztekel mandat. 161. člen Zvezna skupščina lahko v izrednih razmerah podaljša zveznim po- slancem mandat za toliko časa, dokler traja tako stanje. Volitve se razpišejo takoj, ko prenehajo okoliščine, zaradi katerih je bil mandat podaljšan. 3. Delovno področje in delo 162. člen Zadeve iz pristojnosti Zvezne skupščine opravlja Zvezni zbor skupaj 2 drugim pristojnim zborom enakopravno ali pa jih opravlja samostojno posamezen njen zbor. Določene zadeve iz njene pristojnosti opravlja Zvezna skupščina na skupni seji vseh zborov. Zvezna skupščina opravlja določene zadeve iz svoje pristojnosti v odborih, komisijah ter v drugih telesih zborov in skupščine. 163. člen Na skupni seji vseh zborov voli in razrešuje Zvezna skupščina pred- sednika republike ter svojega predsednika in podpredsednike, odloča o svojem, razpustu in o podaljšanju mandata svojih poslancev ter ugo- tavlja, da so prenehale okoliščine, zaradi katerih je bil poslancem po- daljšan mandat. 164. člen Zvezni zbor sodeluje enakopravno z enim od pristojnih zborov pri sprejemanju zakonov in drugih aktov ter pri opravljanju drugih pravic in dolžnosti iz pristojnosti Z\>ezne skupščine, razen če ni v tej ustavi določeno, da opravlja posamezne zadeve samostojno kakšen drug njen zbor. 165. člen Zvezni zbor samostojno: 1. obravnava splošna vprašanja na področju mednarodnih odnoša- jev in narodne obrambe ter določa temelje politike; 2. sprejema zakone in druge akte na teh področjih ter ratificira mednarodne pogodbe; 3. voli in razrešuje predsednika in člane Zveznega izvršnega sveta, predsednika in člane svojih odborov in komisij, predsednika in sodnike Ustavnega sodišča Jugoslavije, Vrhovnega sodišča Jugoslavije in Vrhov- nega gospodarskega sodišča; postavlja in razrešuje zvezne državne se- kretarje, generalnega sekretarja Zveznega izvršnega sveta, zvezne se- kretarje, zveznega javnega tožilca ter druge funkcionarje in člane orga- nov upravljanja organizacij, za katere tako določa ta ustava, zvezni zakon ali kakšen drug akt skupščine; 4. odloča o plačilu za delo zveznih poslancev ter drugih zveznih funkcionarjev, ki jih določa zakon; 5. opravlja druge zadeve iz pristojnosti skupščine, ki ne spadajo v. enakopravno ali samostojno delovno področje drugih zborov. 166. čler Gospodarski zbor enakopravno z Zveznim zborom: 1. obravnava splošna vprašanja s področja gospodarstva, financ in dela ter določa temelje gospodarske politike; 2. sprejema zakone in druge akte na teh področjih: 3. sprejema družbene plane Jugoslavije. 167. člen Prosvetno-kulturni zbor enakopravno z Zveznim zborom: 1. obravnava splošna vprašanja s področja prosvete, znanosti in kulture; 2. sprejema zakone in druge akte na teh področjih. 168. člen Socialno-zdravstveni zbor enakopravno z Zveznim zborom: 1. obravnava splošna vprašanja s jpodroČja zdravstva, socialnega zavarovanja in socialne politike; "2. sprejema zakone in druge akte na teh področjih. 169. Člen . Politično-upravni zbor enakopravno z Zveznim zborom: 1. obravnava splošna vprašanja s področja organizacije državne oblasti, družbeno-politične graditve in z drugih področij iz pristojnosti skupščine, izvzemši tista vprašanja, ki spadajo po tej ustavi v enako- pravno ali samostojno delovno področje kakšnega drugega zbora; 2. sprejema zakone in druge akte na teh področjih; 3. sprejema zvezni proračun in zaključni račun. 170. člen Gospodarski zbor, Prosvetno-kulturni zbor, Socialno-zdravstveni zbor in Politično-upravni zbor lahko v svojem delovnem področju samo- stojno obravnavajo vprašanja v zvezi z uresničevanjem zveznih zakonov in skupščinskih odlokov ter druga vprašanja, ki so skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organizacije ter druge družbeno- politične skupnosti, da bi se spravili v sklad njihovi odnosi in razvijalo prostovoljno medsebojno sodelovanje. Ti zbori imajo pravico dajati de- lovnim in drugim samoupravnim organizacijam ter državnim organom o takih vprašanjih priporočila. Vsak od teh zborov lahko v svojem delovnem področju samostojno zahteva poročila od Zveznega izvršnega sveta in mu postavlja vprašanja. Vsak od teh zborov lahko v svojem delovnem področju zahteva poročila in pojasnila od zveznih državnih sekretarjev in zveznih sekre- tarjev ter izraža svoja mnenja Zveznemu zboru in Zveznemu izvršnemu svetu glede odgovornosti teh funkcionarjev. 171. člen Vsak zbor Zvezne skupščine sklepa veljavno z večino glasov na seji, na kateri je navzoča večina njegovih članov, razen če se po tej ustavi ne zahteva posebna večina. Na skupni seji vseh zborov sklepa Zvezna skupščina veljavno z ve- čino glasov, če se po tej ustavi ne zahteva posebna večina. Za sklepčnost je potrebna navzočnost večine članov vsakega posameznega zbora: 172. člen Pravico predlagati zakone in druge akte imajo vsak Član zbora v svojem zboru, Zvezni izvršni svet in odbor zbora. Vsak zbor lahko predlaga tudi zakone in druge akte z delovnega področja drugega zbora. Pobudo za izdajo zakona lahko dajo tudi delovne ali druge samo- upravne organizacije, družbene organizacije ali z zakonom določeno šte- vilo volivcev. 173. Člen Vsak zbor ima pravico obravnavati predlog zskona ali vprašanje z delovnega področje drugega zbora ter dati o njem mnenje pristojnemu Pređosnutek ustaye FSRf 14 zboru, če predlog oziroma vprašanje posega tudi v njegovo delovno področje. Pristojni zboi; je dolžan obravnavati tako mnenje in zavzeti stališče do njega. 174 člen Pristojni zbori skupščine lahko sklenejo, naj se da predlog zakona na javno diskusijo občanom ter njihovim družbeno-političnim in dru- gim organizacijam, ali pa pri obravnavi zakona ali kakšnega drugega akta lahko pokličejo predstavnike delovnih organizacij, njihovih zdru- ženj in drugih samoupravnih organizacij, družbenih organizacij ter drugih strokovnih društev, da dajo svoje mnenje in predloge. I 175. člen Vsak zbor zaseda in sklepa na svojih sejah posebej, vendar pa zbori lahko tudi sklenejo, da bodo zasedali in delali skupaj. Dva zbora, ki enakopravno sodelujeta pri sprejemanju zakona ali kakšnega drugega akta, lahko skleneta, da bosta ta zakon oasiroma akt obravnavala ali pa tudi sprejela na skupni seji. Dvoje ali več zborov lahko sklene, da bodo na skupni seji obravna- vali vprašanja, ki so zanje skupnega pomena. Kadar zbori sklenejo, da bodo glasovali na skupni seji, glasujejo člani vsakega zbora posebej. i 17«. člen Zvezna skupščina ima svoj poslovnik, ki ga sprejemajo vsi zbori skupščine. Vsak zbor Zvezne skupščine si predpiše poslovnik za svoje delo. ' 177. člen Vsak zbor Zvezne skupščine samostojno verificira mandate in od- Јоба o mandatno-imunitetnih vprašanjih svojih članov. 4. Sprejemanje zakonov 178. aen Zakon ali drug akt, ki ga skupaj sprejemata dva zbora Zvezne skupščine, je sprejet, če je v obeh zborih izglasovan v enakem besedilu. Ce zbora niti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne dosežeta soglasja glede enakega besedila zakona ali kakšnega dru- gega akta, izvolita skupno komisijo, sestavljeno iz enakega števila nju- nih članov, in ji poverita sestavo predloga za rešitev spora. Ce se v skupni komisiji ne doseže soglasje ali če en zbor ne potrdi besedila, ki ga predlaga komisija, gre predlog zakona ali drugega akta na skupno sejo obeh zborov. Ce se niti na skupni seji ne doseže soglasje, se sporna zadeva umakne z dnevnega reda Zvezne skupščine in se sme znova dati na dnevni red na predlog enega zbora ali Zveznega izvrš- nega sveta šele po šestih mesecih od dneva, ko je bila umaknjena z dnev- nega reda, prej pa le po sklepu obeh zborov. [ 179. člen Ce zaradi spora med zboroma ne more biti sprejet družbeni plan Jugoslavije ali zvezni proračun do takrat, ko bi moral začeti veljati, ali če ni sprejet zakon, za katerega je predsednik republike ali Zvezni izvršni svet mnenja, da je nujen, se oba zbora razpustita, družbeni plan, proračun oziroma zakon pa velja za sprejetega v besedilu, ki je bilo izglasovano v Zveznem zboru. S. Praviee Zbora narodov 188. člen Člani Zveznega zbora, ki sestavljajo Zbor narodov, se zberejo kot Zbor narodov obvezno ali kadar sami tako sklenejo. Obvezno se zbere Zbor narodov, kadar je na dnevnem redu Zvez- nega zbora predlog za spremembo ustave Jugoslavije. 181. člen Zbor narodov se lahko zbere tudi, kadar je na dnevnem redu Zvez- nega zbora predlog zakona ali kakšnega drugega akta ali vprašanje, ki iitta pomen za enakopravnost narodov in republik ali se tiče s to ustavo določenih pravic republike. Zbor narodov se zbere, če to zahteva večina delegatov ene republike, deset njegovih članov ali predsednik Zvezne skupščine. f 182. člen Zbor narodov lahko predlaga, naj se predlog zakona ali kakšnega drugega akta spremeni ali naj zakon oziroma drug akt ne bo sprejet, če sodi, da vsebuje kršitev enakopravnosti narodov ali republik ali drugih z ustavo določenih pravic republik. Ce Zvezni zbor ne sprejme predloga Zbora narodov, lahko Zbor parodov znova sklepa o sporni zadevi. Ce Zbor narodov vztraja pri svojem prvotnem stališču in se glede spornega vprašanja niti tokrat ne doseže soglasje z Zveznim zborom, izvolita oba zbora skupno komisijo, sestavljeno iz enakega števila njunih članov, in ji poverita sestavo predloga za rešitev spora. Ce se v skupmi komisiji ne doseže soglasje ali če Zvezni zbor ozi- roma Zbor narodov ne sprejme rešitve komisije, se ustavi nadaljnja obravnava spornega predloga. Takega predloga ni mogoče več dati na dnevni red Zveznega zbora, preden ne preteče eno leto od dneva, ko je bila obravnava ustavljena. Zvezni zbor razpravlja in odloča kot enoten dom tudi o vprašanjih, ki jih obravnava Zbor narodov. 183. člen Ce zaradi spora med Zveznim zborom in Zborom narodov ne more biti sprejet družbeni plan Jugoslavije ali zvezni proračun do takrat, ko bi moral začeti veljati, ali če ne more biti sprejet zakon, za katerega je predsednik republike ali Zvezni izvršni svet mnenja, da je nujen, se Zvezni zbor razpusti, družbeni plan, proračun oziroma zakon pa velja za sprejetega v besedilu, ki je bilo izglasovano v Zveznem zboru. Ce je razpuščen Zvezni zbor, traja njegovim na novo izvoljenim čla- nom mandat do rednega izteka mandata članom razpuščenega zbora. e. Predsednik skupščine in predsedniki xlM»rov 184. člen Zvezna skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsedni- kov. Iti se volijo izmed članov Zveznega zbora. Vsak zbor in Zbor narodov ima svojega predsedniksL 185. č}«n Predsednik Zvezne skupščine predstavlja skupščino, sklicuje skupne seje zborov, jih vodi in skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku. 186. člen Predsednik skupščine z njenimi podpredsedniki in predsedniki zborov, rešuje vprašanja pristojnosti in zavzema stališča o drugih vpra- šanjih skupnega pomena za delo zborov, ki jih določa skupščinski po- slovnik. Predsednik skupščine sopodpisuje ukaze o razglasitvi zakonov in sam podpisuje druge skupščinske akte, ki jih sprejemajo zbori. Pred- sednik skupščine razglaša akte o razpustu zborov in izvršuje druge pravice, ki mu jih daje poslovnik. Predsednik skupščine lahko skliče skupno sejo vseh zborov, da se na njej obravnavajo vprašanja, katerih splošni politični pomen to zahteva. Predsednik skupščine je dolžan sklicati skupno sejo vseh zborov na zahtevo predsednika republike ali najmanj treh zborov skupščine, skupno sejo dveh ali več zborov pa na zahtevo dveh zborov. 187. člen Seje posameznega zbora sklicuje njegov predsednik po sklepu samega zbora ali po lastnem preudarku, dolžan pa je sklicati sejo na zahtevo Zveznega izvršnega sveta ter v drugih primerih, kadar je v tej ustavi tako določeno. Ce predsednik zbora ne skliče njegove seje. kadar je v tej ustavi tako določeno, se zbor zbere na vabilo dvajset svojih članov ali predsed- nika Zvezne skupščine. 7. Pravice in dolžnosti poslancev 188. člen Vsak poslanec ima pravico dajati zboru, katerega član je. predloga zakonov, odlokov, priporočil, deklaracij in resolucij ter sprožati druga vprašanja z delovnega področja zbora. 189. člen Poslanec ima pravico predlagati zboru, katerega član je, obravna- vanje vprašanj, ki se nanašajo na politiko in delo Zveznega izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov ali na delo zveznih upravnih organov. Vsak poslanec ima pravico postavljati Zveznemu izvršnemu .svetu ali funkcionarjem, ki vodijo zvezne upravne organe, vpra.šanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti O postav- ljenem vprašanju mora dati Zvezni izvršni svet oziroma funkcinn^.»- ki vodi zvezni upravni organ, usten odgovor na seji zbora, katerega član je poslanec, ki je vprašanje postavil, ali pa pismen odgovor. 190. člen Vsak poslanec ima pravico zahtevati preko svojega zbora poj isnila od zveznih državnih sekretarjev, zveznih sekretarjev in od drugih funk- cionarjev, ki vodijo samostojne zvezne upravne organe. Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, je dolžan diti zahtevano pojasnilo pismeno, razen če zbor ne sklene, naj ga da ustno na zborovi seji. 191. člen Zvezni poslanec ima pravico sodelovati pri delu skupščine .občine, v kateri je bil izvoljen. 15 192. člen 8. Odbori in komisije 193. člen Za obravnavanje splošnih političnih vprašanj in dajanje predlogov o teh vprašanjih Zvezni skupščini, za proučevanje predlogov zakonov in drugih aktov skupščine, za obravnavanje izvrševanja zveznih zakonov in drugih aktov skupščine ter za obravnavanje drugih vprašanj z nje- nega delovnega področja ima Zvezni zbor stalne odbore. Odbor ustanovi in njegovo delovno področje določi Zvezni zbor s svojim odlokom. Vsak odbor ima svoj poslovnik. 194 čien Stalni odbori Zveznega zbora v svojem delovnem področju zlasti: 1. obravnavajo stanje na posameznih področjih družbenega življe- nja, spremljajo izvrševanje zakonov in drugih aktov Zvezne skupščine in predlagajo pristojnim zborom skupščine in Zveznemu izvršnemu svetu določitev politike za izvrševanje zakonov in drugih aktov skup- ščine ter ukrepe za njihovo izvrševanje; 2. proučujejo predloge zakonov in drugih aktov ter druga vprašanja iz pristojnosti skupščine in dajejo pristojnim zborom svoja poročila in predloge; 3. določajo predloge zakonov in drugih aktov skupščine in imajo pravico zahtevati od zveznih upravnih organov, naj pripravijo osnutke za posamezne zakone in druge akte skupščine. 195. člen Stalni odbor lahko zahteva od Zveznega izvršnega sveta, naj mu po svojem predstavniku razloži svoje stališče o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu odborove seje. ali mu pošlje svoje mnenje o osnutku kakšnega zakona ali drugega akta. Odbor ima pravico zahtevati od zveznih državnih sekretarjev, zveznih sekretarjev in drugih funkcionarjev, ki vodijo zvezne upravne organe, naj mu razložijo stanje na ustreznem upravnem področju in dajo poročilo o izvrševanju zveznih zakonov in drugih zveznih predpisov ter o drugih vprašanjih z delovnega področja ustreznega upravnega organa, kakor tudi, naj mu ustno ali pismeno odgovorijo na vprašanja ter dajo obvestila in pojasnila. 196. člen Zakonski predlog, ki spada v delovno področje odbora, mora biti, preden se predloži v obravnavo pristojnima zboroma Zvezne skupščine, obravnavan v ustreznem stalnem odboru Zveznega zbora, razen če pri- stojna zbora ne skleneta, naj se predlog obravnava po hitrem postopku. 197 člen Stalni odbor lauko opravlja ankete in zaslišanja; v ta namen sme zahtevati od vseh državnih organov ter delovnih in drugih samouprav- nih organizacij potrebne podatke, spise in listine, vendar pa ne sme opravljati preiskovalne ali sodne funkcije. Odbor lahko pokliče predstavnike posameznih zavodov, organizacij in društev, da mu dajo mnenje in predloge ali da se z njimi posvetuje o posameznih vprašanjih. 198 člen Zvezna skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo stalne in občasne komisije ter druga iz poslancev sestavljena telesa in jim poverijo pro- učevanje posameznih vprašanj, sestavo osnutkov za posamezne zakone in predlogov za druge akte ter opravljanje anket. V te komisije in v ta telesa so lahko imenovani za člane tudi strokovnjaki in javni delavci. Skupščina ima lahko tudi strokovne, posvetovalne in podobne službe, ki so potrebne za njeno delo ali za njeno delo in delo Zveznega izvršnega sveta. 199 člen Zvezna skupščina ima posebno komisijo, ki spremlja in obravnava kadrovska vprašanja v zvezi z volitvami oziroma postavitvami, za katere Je pristojna. Komisijo sestavljajo poslanci in predstavniki družbeno-političnih organizacij, ki jih voli skupščina. Zakon natančneje določa naloge in način dela te komisije. , 9. Sprememba ustave 200. člen O spremembi ustave Jugoslavije sklepata Zvezni zbor in Zbor na- rodov enakopravno ob pogojih, ki jih določa ta ustava. Spremembo ustave lahko predlaga 30 članov Zveznega zbora. Zbor narodov, predsednik republike ali Zvezni izvršni svet. Predlog ima lahko obliko ustavnega amandmaja ali ustavnega zakona. Zvezni zbor in Zbor narodov sklepata najprej o opravičenosti pred- lagane spremembe ustave. Ce se niti po dveh zaporednih obravnavah ne doseže med Zveznim zborom in Zborom narodov soglasje o tem, ali je sprememba ustave opravičena, se predlog za spremembo ne more znova dati na dnevni red, preden ne preteče šest mesecev od dneva, ko je bila obravnava ustavljena. 201. člen Pred obravnavo predloga za spremembo ustave pošlje Zvezni zbor predlog Gospodarskemu zboru, Prosvetno-kulturnemu zboru, Socialno- zdravstvenemu zboru in Politično-upravnemu zboru. Ti zbori obravnavajo predlog za spremembo ustave in dajo Zvez- nemu zboru o tem svoje mnenje. Ko dobi mnenje drugih zborov, začne Zvezni zbor sam obravnavati predlog za spremembo ustave. 202. člen ' Pred obravnavo v Zveznem zboru obravnava predlog za spremembo ustave Zbor narodov. Sprememba ustave ni sprejeta, če se Zvezni zbor in Zbor narodov ne strinjata. Ce se Zvezni zbor ne strinja z mnenjem Zbora narodov glede spre- membe ustave, se obravnava odloži za dva meseca. Po preteku tega časa sta lahko o spornih vprašanjih v Zveznem zboru in v Zboru narodov samo še dve zaporedni obravnavi. Ce se niti po teh obravnavah ne doseže soglasje, lahko oba zbora skleneta, naj se o spornem vprašanju razpiše referendum ali naj se Zvezni zbor raz- pusti. Razpust Zveznega zbora ali razpis referenduma- lahko predlaga predsednik republike ali Zvezni izvršni svet. 203. člen * ' Med obravnavanjem predloga za spremembo ustave zavzema Zvezni zbor stališče tudi do mnenja drugih zborov skupščine. Sprememba ustave je v Zveznem zboru sprejeta, če glasujeta zanjo dve tretjini njegovih članov. 204. člen Ce se takoj potem, ko je sprememba ustave sprejeta v Zveznem zboru, ugotovi, da najmanj trije drugi zbori Zvezne skupščine še vedno vztrajajo pri svojem mnenju, ki ga Zvezni zbor ni sprejel, ali izrazijo, da se ne strinjajo s sprejetim besedilom, se sprememba ustave, ki je bila sprejeta v Zveznem zboru, da na referendum. Spremem.ba ustave, za katero je bil razpisan referendum, je spre- jeta, če glasuje zanjo večina vseh volivcev. Referendum o spremembi ustave, ki ga razpiše predsednik Zvezne skupščine, mora biti opravljen v enem mesecu od dneva, ko je bila sprememba ustave sprejeta v Zveznem zboru. Akt o razglasitvi ustavne spremembe izdata predsednik republike in predsednik Zvezne skupščine. X. p o g 1 a v j e Predsednik republike 205. člen Predsednik republike predstavlja Federativno socialistično repu- bliko Jugoslavijo doma in v tujini in opravlja druge s to ustavo določene politično-izvršilne funkcije v mejah pravic in dolžnosti federacije. Predsednik republike je vrhovni poveljnik oboroženih sil Jugosla- vije. 206. člen Predsednik republike poveri enemu od članov Zveznega zbora man- dat za sestavo Zveznega izvršnega sveta in lahko predlaga Zvezni skup- ščini razrešitev predsednika Zveznega izvršnega sveta. Predsednik republike lahko sklicuje seje Zveznega izvršnega sveta in daje posamezna vprašanja na dnevni red njegovih sej ter predseduje sejam, na katerih je navzoč. Predsednik republike, je predsednik Sveta federacije. Poslanec uživa imuniteto v Zvezni skupščini in izven nje. Poslanec ne sme biti klican nu odgovornost, ne sme se mu vzeti pro- stost in tudi ne sme biti kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v skupščini. Ce se poslanec sklicuje na imuniteto, se mu brez dovoljenja zbora, katerega član je, ne sme vzeti prostost in tudi ne začeti zoper njega kazenski postopek. Brez dovoljenja zbora, katerega član je, se sme vzeti poslancu pro- stost samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpi- sana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je poslancu vzel prostost, to takoj sporočiti predsedniku Zvezne skupščine. Ta predloži vprašanje ustreznemu zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu pro- stosti v veljavi. Zbor sme vzpostaviti imunitetno pravico tudi poslancu, ki se ni skli- ceval na imuniteto, če je to koristno za opravljanje te javne funkcije. Ce zbor ni zbran, da dovoljenje za odvzem prostosti in za začetek oziroma nadaljevanje kazenskega postopka zoper poslanca mandatno- imunitetna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora; isto velja za vzpostavitev njegove imunitetne pravice. iPredqsiuitek ustave ESRJ^ "16 207. člen V izvajanju svojih funkcij predsednik republike: 1. razglaša z ukazom zakone; 2. razglaša odlok Zvezne skupščine o izvolitvi Zveznega izvršnega sveta; predlaga izvolitev predsednika in sodnikov Ustavnega sodišča Jugoslavije, članov Sveta federacije in namestnika vrhovnega povelj- nika; 3. postavlja in odpoklicuje z ukazom veleposlanike in pooblaščene ministre ter sprejema poverilna in odpoklicna pisma pri njem akredi- tiranih tujih diplomatskih predstavnikov; izdaja listine o ratifikaciji mednarodnih pogodb in drugih sporazumov; 4. daje v skladu z zveznim zakonom pomilostitve za kazniva deja- nja, ki so določena z zveznim zakonom; 5. podeljuje odlikovanja in častne naslove; 6. razglaša vojno stanje, kadar gre za neposredno nevarnost napada ali za dejanski napad na neodvisnost in celotnost ozemlja Federativne socialistične republike Jugoslavije, če se Zvezna skupščina ne more zbrati in odločiti o teh vprašanjih; 7. izvršuje druge s to ustavo določene pravice in dolžnosti. Predsednik republike izdaja med vojno skupaj z Zveznim izvršnim svetom uredbe z zakonsko močjo o vprašanjih iz pristojnosti Zvezne skupščine. Predsednik razglaša te uredbe in jih mora predložiti v po- trditev Zvezni skupščini, brž ko se ta lahko zbere. Z uredbo z zakonsko močjo, izdano med vojno, se smejo izjemoma in začasno suspendirati posamezne določbe ustave Jugoslavije, ki se tičejo posameznih svoboščin in pravic občanov, pravic delovnih.in dru- gih samoupravnih organizacij ter pooblastil in sestave izvršilnih in upravnih organov, če to terja obramba države, Zvezna skupščina pa se ne more zbrati. [ 208. člen Predsednik republike ima pravico zadržati izvrševanje uredb in drugih predpisov Zveznega izvršnega sveta, preden so objavljeni. Ce predsednik republike zadrži izvrševanje predpisa Zveznega iz- vršnega sveta, svet pa vztraja pri svojem predpisu, predloži predsednik republike sporno vprašanje takoj Zveznemu zboru v odločitev. 209 člen Predsednik republike izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v mejah te ustave in zveznih zakonov. Ce je predsednik republike izvoljen izmed poslancev, mu preneha poslanski mandat. 210, člen Predsednik republike se voli za štiri leta in je lahko zaporedoma izvoljen še za eno volilno dobo. Določba o omejitvi izvolitve za predsednika republike ne velja za prvega predsednika republike Josipa Broza Tita. i 211. člen Zvezna skupščina voli predsednika republike na skupni seji vseh zborov mesec dni pred pretekom mandata tedanjemu predsedniku. Kandidata za predsednika republike lahko predlaga skupščini naj- manj trideset poslancev na lastno pobudo ali na predlog zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Izmed predlagateljev jih mora biti najmanj po pet izvoljenih v vsaki republiki, polovica vseh predlagateljev pa mora biti članov Zveznega zbora. Za predsednika republike je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov od skupnega števila vseh zveznih poslancev. Predsednik republike poda takoj po izvolitvi pred skupščino slo- vesno izjavo. i 212. člen Predsednik republike uživa imuniteto in je odgovoren Zvezni skup- ščini za opravljanje svoje funkcije v skladu z ustavo Jugoslavije in z zveznimi zakoni. Predsednik republike obvešča skupščino o stanju in problemih notranje in zunanje politike in ji lahko predlaga, naj obravnava posa- mezna vprašanja in sprejme sklepe. 1 213. člen Ce je predsednik republike daljši čas odsoten ali daljši čas za- držan, ga v vseh njegovih funkcijah nadomestuje predsednik Zvezne skupščine. 214. člen Za obravnavanje politike in stanja v državi ter dela politično- izvršilnih in upravnih organov in za predlaganje stališč in ukrepov odgovornim državnim organom lahko predsednik republike skliče Svet federacije. Ciane Sveta federacije imenuje Zvezni zbor na predlog predsednika republike izmed zveznih in republiških državnih funkcionarjev ter izmed funkcionarjev drugih družbeno-političnih in drugih organizacij in predstavnikov javnega življenja Jugoslavije. XI. poglavje Zvezni izvršni svet 215. člen Zvezni izvršni svet je stalen izvršilni organ Zvezne skupščine, ki mu je poverjena politično-izvršilna funkcija v mejah pravic in dolž- nosti federacije. Zvezni izvršni svet je odgovoren za izvajanje politike federacije, za katero določa osnove Zvezna skupščina. 216. člen Zvezni izvršni svet sestavljajo predsednik in določeno število čla- nov, ki jih voli Zvezni zbor izmed članov Zvezne skupščine; pri tem mora gledati na narodnostno sestavo. Predsedniki republiških izvršnih svetov so po svojem položaju člani Zveznega izvršnega sveta. Po svojem položaju so člani Zveznega izvršnega sveta tudi zvezni državni sekretarji, njegov generalni sekretar in zvezni sekretarji. Zvezni izvršni svet voli izmed svojih članov enega ali več podpred- sednikov sveta. 217. člen Predsednik in člani Zveznega izvršnega sveta se volijo na predlog mandatarja, ki ga določi predsednik republike. Zvezni zbor lahko na posebej obrazložen predlog, ki ga poda man- datar oziroma predsednik Zveznega izvršnega sveta v soglasju s pred- sednikom republike, izvoli za člana Zveznega izvršnega sveta poslanca, ki je neposredno pred tem že štiri leta opravljal to funkcijo, in sicer najdalj še za nadaljnja štiri leta. Pred prehodom na volitve Zvezni zbor z večino glasov najprej sklepa o utemeljenosti takega predloga. Predsednik Zveznega izvršnega sveta ima pravico v soglasju s pred- sednikom republike predlagati skupščini izvolitev in razrešitev posa- meznih njegovih članov. -Razrešitev predsednika Zveznega izvršnega sveta ter odstop večine njegovih članov ima za posledico odstop celotnega sveta. 218. člen V izvrševanju svojih politično-izvršilnih funkcij Zvezni izvršni svet: 1. predlaga Zvezni skupščini določitev notranje in zunanje poli- tike in skrbi za izvajanje politike, ki jo določi skupščina; skrbi za izvrše- vanje zveznih zakonov, družbenega plana Jugoslavije, zveznega prora- čuna in drugih aktov skupščine; nadzoruje delo zveznih upravnih orga- nov in jim daje splošne smernice za delo; 2. predlaga skupščini zakone in druge akte in ji daje mnenje o zakonskih predlogih, ki jih predložijo skupščini njeni zbori, odbori Zveznega zbora ali poslanci; 3. določa predlog družbenega plana Jugoslavije, zveznega prora- čuna in zaključnega računa; 4. izdaja uredbe in druge predpise za izvrševanje zveznih zakonov in drugih splošnih aktov Zvezne skupščine, če je v skladu s pristojnostjo federacije z zakonom ali s takim aktom za to pooblaščen; 5. določa splošna načela za notranjo organizacijo in delo zveznih upravnih organov; 6. ustanavlja zvezne upravne organe, če ni za to pristojna skup- ščina, ter strokovne službe, ki so potrebne za njegovo delo; v mejah pravic in dolžnosti federacije ustanavlja v skladu z zakonom zavode in gospodarske organizacije; 7. razveljavlja ali odpravlja predpise zveznih upravnih organov, če so v nasprotju z zveznim zakonom, uredbo ali s kakšnim drugim predpisom Zveznega izvršnega sveta; 8. ratificira mednarodne pogodbe in druge sporazume, če ne spada njihova ratifikacija v pristojnost skupščine; 9. predlaga Zveznemu zboru izvolitev in razrešitev predsednika in sodnikov Vrhovnega sodišča Jugoslavije in Vrhovnega gospodarskega sodišča ter posta\'itev in razrešitev zveznega javnega tožilca in drugih funkcionarjev, za katere zakon tako določa; 10. postavlja funkcionarje v zveznih upravnih organih ter direktorje zavodov in organizacij, za katere tako določa zvezni zakon; 11. razpolaga v mejah te ustave in zveznih zakonov z določenimi skladi federacije; 12. opravlja v mejah pristojnosti federacije druge z zveznim zako- nom določene zadeve. 219. člen Zvezni izvršni svet odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svijih sejah v ožji in širši sestavi. Zakon o organizaciji in delu Zveznega izvršnega sveta določa, katere zadeve iz svoje pristojnosti opravlja svet v širši sestavi. Zvezni izvršni svet lahko ustanavlja odbore in druga telesa za ko- ordiniranje dela zveznih upravnih organov in za obravnavanje vprašanj, ki so skupnega pomena za več upravnih organov. 220 člen Predsednik Zveznega izvršnega sveta predstavlja svet. skrbi za izvajanje sklepov in uresničevanje politike Zveznega izvršnega sveta in je osebno odgovorDn za njegovo splošno politiko. ^rédosntiték aètàve^ FSRf Predsednik sveta sklicuje seje sveta po lastnem preudarku, na za- htevo predsednika republike ali na predlog najmanj petih članov sveta. Predsednik sveta lahko sklicuje zvezne državne sekretarje, zvezne sekretarje in druge zvezne funkcionarje na obravnavanje vprašanj, ki imajo skupen pomen za zvezne upravne organe. 221. člen Zvezni izvršni svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na podlagi in v mejah te ustave in zakonov. Zvezni izvršni svet je za svoje delo odgovoren Zvezni skupščini. Skupščina lahko odpravi predpis ali drug akt Zveznega izvršnega sveta, ki ni v skladu z ustavo Jugoslavije ali z zakonom. 222. člen Zvezni izvršni svet mora vsako leto predložiti Zvezni skupščini splošno politično poročilo, ki ga obravnavajo zbori skupščine v svojem delovnem področju. Zvezni izvršni svet lahko predlaga pristojnim zborom skupščine, naj se odloži obravnava predloga zakona ali kakšnega drugega akta ali naj se za obravnavo posameznega vprašanja sestavi skupna komisija članov pristojnega zbora skupščine in njegovih članov ali naj se skliče seja pristojnega zbora skupščine, na kateri bo razložil svoje stališče. Ce kljub obrazloženemu mnenju Zveznega izvršnega sveta tudi Zvezni zbor sprejme predlog zakona ali drugega akta, Zvezni izvršni svet pa misli, da ne more zagotoviti njegovega izvrševanja, lahko poda Zveznemu zboru kolektiven odstop. Do izvolitve novega Zveznega izvršnega sveta ostane svet, ki je odstopil, v svoji funkciji. XII. poglavje Zvezna uprava 223. člen Za opravljanje zadev državne uprave iz pristojnosti federacije se ustanavljajo zvezni državni sekretariati, zvezni sekretariati in drugi zvezni upravni organi. Zvezni državni sekretariati se ustanovijo za tiste upravne panoge, ki spadajo po tej ustavi v celoti v izključno pristojnost federacije, ter za tiste upravne panoge, v katerih je precejšen del upravnih zadev v pristojnosti federacije. Za opravljanje upravnih zadev na drugih področjih iz pristojnosti federacije se ustanavljajo zvezni sekretariati in drugi zvezni upravni organi. Zvezni državni sekretariati in zvezni sekretariati imajo enak položaj. Za opravljanje posameznih zadev s področja pravic in dolžnosti federacije se lahko ustanovijo tudi sveti. V Zveznem izvršnem svetu in v zveznih upravnih organih se lahko postavljajo tudi funkcionarji, ki se jim poveri samostojno izvrševanje posameznih nalog in zadev. 224. člen Zvezni državni sekretariati so: Državni sekretariat za zunanje za- deve; Državni sekretariat za narodno obrambo; Državni sekretariat za notranje zadeve; Državni sekretariat za finance in Državni sekretariat za zunanjo trgovino. Delovno področje zveznih državnih sekretariatov se določa in spre- minja z zakonom. Zvezni sekretariati in đi'ugi samostojni zvezni upravni organi se ustanavljajo in odpravljajo z zakonom; z zakonom se določa tudi nji- hovo delovno področje. 225. člen Zvezni upravni organi samostojno opravljajo zadeve iz svoje pri- stojnosti na podlagi in v mejah te ustave, zveznih zakonov in drugih zveznih predpisov. Zvezni upravni organi so dolžni zagotavljati izvajanje zveznih za- konov in drugih zveznih predpisov ter politike, ki jo je določila Zvezna skupščina, in splošnih smernic Zveznega izvršnega sveta. 226. člen Zvezne državne sekretarje, generalnega sekretarja Zveznega izvrš- nega sveta, zvezne sekretarje in druge zvezne funkcionarje, za katere tako določa zakon, postavlja in razrešuje Zvezna skupščina na predlog, ki ga v imenu Zveznega izvršnega sveta poda njegov predsednik. Funkcionar, ki je opravljal katero od omenjenih funkcij že štiri leta, sme biti zaporedoma postavljen v tako funkcijo najdalj še za štiri leta, če so za to posebno opravičeni razlogi. Zvezni zbor sklepa na predlog predsednika Zveznega izvršnega sveta z večino glasov najprej o tem, ali s«- podani opravičeni razlogi, da se tak funkcionar znova postavi v isto ali v drugo tako funkcijo. 227. člen Zvezni državni sekretarji, zvezni sekretarji in funkcionarji, ki na- čelujejo zveznim upravnim organom, vodijo upravni organ ter so osrbno odgovorni za njegovo delo in za izvrševanje nalog in zadev njegove pristojnosti. Zvezni državni sekretarji, zvezni sekretarji in funkcionarji, ki vo- dijo druge zvezne upravne organe, smejo izdajati pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in uredb, če so za to pooblaščeni z zakonom oziroma uredbo. Zvezni državni sekretarji, zvezni sekretarji in funkcionarji, ki vo- dijo druge zvezne upravne organe, so za svoje delo v upravnih organih materialno in kazensko odgovorni po določbah zakona. 228. člen Zvezni državni sekretarji in zvezni sekretarji dajejo Zvezni skup- ščini in Zveznemu izvršnemu svetu poročilo'o delu sekretariata, ki ga vodijo. Zvezni državni sekretarji, zvezni sekretarji in drugi funkcionarji, ki vodijo zvezne upravne organe, morajo dajati v svojem delovnem pod- ročju zborom, odborom in komisijam Zvezne skupščine na njihovo zahtevo sporočila in pojasnila o vprašanjih z delovnega področja organa, ki ga vodijo, in odgovarjati na vprašanja poslancev. Х1П. poglavje Vrhovno seciišče Jugoslavije 229. člen Vrhovno sodišče Jugoslavije: 1. določa načelna stališča in načelna mnenja, s katerimi zagotavlja enotno uporabo zveznih zakonov po sodiščih; 2. odloča o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe republiških vrhovnih sodišč, kadar je tako določeno v zveznem zakonu; 3. odloča o primerita, ki jih določa zakon, o izrednih pravnih sred- stvih zoper pravnomočne odločbe sodišč, s katerimi je prekršen zvezni zakon; 4. odloča o upravnih sporih zoper določene upravne akte zveznih organov; 5. odloča v sporih o pristojnosti med sodišči z ozemlja raznih re- publik; 6. opravlja druge zadeve, ki jih v mejah pravic in dolžnosti fede- racije določi zvezni zakon. 230. člen Pristojnost in organizacijo Vrhovnega sodišča Jugoslavije določa zvezni zakon. XIV. poglavje Ustavno sodišče Jugoslavije 231. člen Ustavno sodišče Jugoslavije: 1. odloča o skladnosti zakona z ustavo Jugoslavije; 2. odloča o skladnosti republiškega zakona z zveznim zakonom; 3. odloča o skladnosti drugih predpisov in drugih splošnih aktov organov, delovnih in drugih samoupravnih organizacij z ustavo Jugo- slavije in z zveznimi zakoni; 4. odloča v sporih o pravicah in dolžnostih med federacijo in eno ali več republikami, med dvema ali več republikami ter med drugimi družbeno-političnimi skupnostmi z ozemlja raznih republik, če ni za reševanje takih sporov z zakonom določena pristojnost rednega sodišča; 5. odloča v sporih o pristojnosti med sodišči in zveznimi organi ter med sodišči in drugimi državnimi organi z ozemlja raznih republik; 6. opravlja v skladu s pravicami in dolžnostmi federacije, ki jih do- loča ta ustava, druge zadeve, ki so po tej ustavi ali po zveznem zakonu v njegovi pristojnosti. 232. člen Ustavno sodišče Jugoslavije sestavljajo predsednik in določeno število sodnikov. Predsednik in sodniki Ustavnega sodišča se volijo za štiri leta in so lahko znova izvoljeni. Predsednik in sodniki Ustavnega sodišča ne morejo biti hkrati člani Zveznega izvršnega sveta in ne funkciona i ali uslužbenci državne uprave ali kakšnega drugega sodišča. Predsednik in sodniki Ustavnega sodišča smejo biti, v skladu z zvez- nim zakonom, pred pretekom mandata razrešeni dolžnosti samo, če storijo neko kaznivo dejanje, izgubijo opravilno sposobnost ali posta- nejo trajno telesno nezmožni za opravljanje te funkcije. 233. člen Ce se začne postopek za presojo ustavnosti ali zakonitosti kakšnega predpisa ali drugega splošnega akta, ki hkrati nasprotuje ustavi Jugo- slavije ali zveznemu zakonu in republiški ustavi ali republiškemu za- konu, kontrolira ustavnost oziroma zakonitost republiško ustavno so- dišče, ki presoja samo tu, ali je tak predpis oziroma splošni akt v skladu z republiško ustavo oziroma z republiškim zakonom. Ustavno sodišče Jugoslavije lahko začne postopek za presojo ustav- nosti ali zakonitosti predpisa ali splošnega akta, še preden je končan postopek pred republiškim ustavnim sodiščem, če se s predpisom ozi-, roma splošnim aktom očitno kršijo pravice federacije. 18 Ce republiško ustavno sodišče odloči, da je predpis ali splošni akt v skladu z republiško ustavo ali z republiškim zakonom, pošlje zadevo Ustavnem.u sodišču Jugoslavije, da presodi, ali je predpis oziroma splošni akt v skladu z ustavo Jugoslavije in z zveznim zakonom, 234. člen Postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti lahko sprožijo: 1. vsak zbor Zvezne skupščine v svojem delovnem področju, Zbor narodnv. Zvezni izvršni svet, zvezni državni sekretarji in zvezni sekre- tarji, republiške skupščine, republiški izvršni svet in republiški sekre- tarji, če gre za skladnost predpisa z ustavo Jugoslavije in z zveznim zakonom; 2. Vrhovno sodišče Jugoslavije in republiška vrhovna sodišča, če nastane vprašanje skladnosti predpisa ali drugega splošnega akta z ustavno Jugoslavije ali z zveznim zakonom v postopku pred sodiščem; 3. skupščina družbeno-politične skupnosti ali delovna ali druga sa- moupravna organizacija, če je s predpisom prekršena kakšna njena z ustavo Jugoslavije določena pravica; 4. zvezni javni tožilec Postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti lahko začne na lastno pobudo tudi Ustavno sodišče Jugoslav .je. 235 člen Ustavno sodišče Jugoslavije daje Zvezni skupščini mnenje glede nasprotja m.ed kakšno določbo republiške ustave in ustavo Jugoslavije in ga pošlje Zvezni skupščini in republiški skupščini. 236 čleb Ce ustavno sodiščf Jugoslavije ugotovi, da zvezni zakon ni v skladu z ustavo Jugoslavije, ga mora Zvezna skupščina v šestih mesecih od objave njegove odločbe spraviti v sklad z ustavo. Ce skupščina v tem roku zveznega zakona ne spravi v sklad z ustavo Jugoslavije, neha veljati ves zakon oziroma nehajo veljati tiste njegove določbe, ki niso v skladu z ustavo; to ugotovi Ustavno sodišče Jugoslavije s svojo odločbo. Ce ugotovi Ustavno sodišče Jugoslavije v primeru, ko gre za ne- skladnost republiškega zakona z zveznim zakonom, da zvezni zakon ni v skladu z ustavo Jugoslavije, odloči, da se do dokončne odločitve o tem ne uporabljajo tiste določbe zveznega zakona, ki niso v skladu z ustavo. 237. člen Ce Ustavno sodišče Jugoslavije ugotovi, da republiški zakon ni v skladu z ustavo Jugoslavije ali z zveznim zakonom, ki je z njo v skladu, mora republiška skupščina v šestih mesecih od objave odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije spraviti republiški zakon v sklad z ustavo oziroma z zveznim zakonom. Ce republiška skupščina v tem roku ne spravi republiškega zakona v sklad z ustavo Jugoslavije ali z zveznim zakonom, neha ta zakon veljati oziroma nehajo veljati tiste njegove določbe, ki niso v skladu z ustavo Jugoslavije oziroma z zveznim zakonom; to ugotovi Ustavno sodišče s svojo odločbo. Ce Ustavno sodišče ugotovi, da republiški zakon ni v skladu z ustavo Jugoslavije ali z zveznim zakonom, odloči, da se do dokončne odločitve o tem ne uporabljajo tiste določbe republiškega zakona, ki niso v skladu z ustavo Jugoslavije oziroma z zveznim zakonom. Ustavno sodišče Jugo- slavije pa sme republiški zakon takoj odpraviti, če se z njim očitno kršijo pravice federacije. 238. člen Ce ustavno sodišče Jugoslavije ugotovi, da kakšen predpis, ki ni zakon, ali kakšen drug splošni akt ni v skladu z ustavo Jugoslavije ali z zveznim zakonom, razveljavi ali odpravi predpis oziroma akt oziroma tiste splošne določbe, ki niso v skladu z ustavo Jugoslavije ali z zvez- nim zakonom. 239. člen Zvezni zakon vsebuje natančnejše določbe o pristojnosti, poobla- stilih, organizaciji in postopku Ustavnega sodišča Jugoslavije ter o prav- nih posledicah njegovih odločb. XV. poglavje Narodna obramba in Jugoslovansica ljudsl