OLiSILO SOCIALISTIČNE Z ¥ E Z E DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 15 din — LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 ameriške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 1—2 (563—5G4) Leto XII. NOVO MESTO, 12. JANUARJA 1961 UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnlk — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg štev. S (vzhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave štev. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani /T Stopamo ¥ fabilefno leto »...Stopamo v 1961. leto, ki je za nas zlasti pomembno tudi kot leto, v katerem proslavljamo 20-letnico narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije. To leto proslavljamo kot dvajseto leto od tistih dni največjih preizkušenj in tragedije naših narodov - začetka junaške epopeje, v kateri se je iz krvi in trpljenja porajala svobodna, neodvisna, nova socialistična Jugoslavija. Ko se spominjamo težkih dni, ki so nastali z okupacijo naše dežele, in junaške štiriletne borbe najboljših sinov in hčera naših narodov, hkrati izražamo globoko spoštovanje in priznanje vsem, ki so v tej borbi žrtvovali svoja življenja za srečnejše in boljše življenje sedanjega in bodočih pokolenj socialistične Jugoslavije. Ta proslava naj bo tudi nova močna pobuda za nadaljnje napore naših delovnih ljudi, da bomo čimprej uresničili tiste ideale, za katere so bile dane tako ogromne žrtve. S trdno vero, da bo človeštvo srečno prebrodilo nevarnost, ki mu zdaj grozi, s trdno vero, da bomo premagali vse težave, ki bi utegnile nastati v naših naporih pri graditvi socializma, želim vsem našim državljanom in državljankam, delovnim kolektivom in vsem našim delovnim ljudem, pripadnikom naših obrambnih sil in varnostne službe, naši mladini in najmlajšemu rodu, pionirjem, srečno novo 1961. leto!« TITO (Iz novoletne poslanice predsednika republike tovariša Tita) J 08NUTEK PETLETNEGA PERSPEKTIVNEGA NAČRTA OBČINE NOVO MESTO PRED ODBORNIKI Besedo imaio volivci m m M m m in proizvajalci V prihodnjih 5 letih na] bi sc vredriost skupne proizvodnje v novomeški občini povečala na 36 milijard In 400 milijonov dinarjev, narodni dohodek pa za 122 odstotkov. Največje povečanje: v industriji in kmetistvu - Volivci naj odločijo, ali so za zvišanje prometnega davka na blago v drobni prodaji - Osnutek odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku na osebni dohodek gre najprej na zbore volivcev - še ta mesec: združitev občin Novo mesto in Žužemberk Štirinajsta redna seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora Novo mesto 5. januarja pod predsedstvom tov. Ludvika Goloba je bila namenjena obravnavi osnutka petletnega perspektivnega gospodarskega razvoja novomeške komune. Osnutek, ki so ga dobili odborniki že nekaj dni pred sejo, nakazuje glavne smernice bodočega gospodarskega razvoja. Izhodišče bodočega petletnega načrta so uspehi, doseženi v minulem obdobju. Ti pa nikakor niso majhni. Vrednost proizvodnje se je v letih 1956— 1960 povečala od 7,9 milijarde na 15,8 milijarde ali za 99 odstotkov, narodni dohodek pa od 3,2 na 6,4 milijarde dinarjev ali za 100 odstotkov. Taki dosežki v preteklih letih so trdna osnova za Se hitrejši go- IZJAVI PREDSEDNIKOV OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV OB ZDRUŽITVI OBČIN SENOVO in VIDEM - KRŠKO Predsednika občinskih ljudskih odborov SENOVO in VIDEM-KRSKO sta na prošnjo našega sodelavca v zvezi g skorajšnjo združitvijo obeh občin naslednji Izjavi: @ Tovariš KAREL ŠTER-BAN, predsednik ObLO Senovo: ' »Občane bo najbolj zanimalo zakaj je prišlo do združitve in kakšni vzroki so pripeljali do tega. Za tak ukrep se je odločil občinski ljudski odbor potem, ko smo po daljših in temeljitih razpravah s političnimi organizacijami na okraju in v občini uvideli, da manjše občine glede na prenose raznih služb z okrajnega ljudskega odbora na občine ne morejo več obstajati! Občina Senovo bi glede na finančne dohodke še lahko obstajala; imela bi tudi dovolj kadra, ki je zdaj na ObLO. S prenosom novih služb, ki jih mora v bodoče opravljati, pa je občina za tako delo tudi po številu prebivalcev premajhna. Ze zdaj imamo z občino Videm-Krško več skupnih inšpekcij: za veterinarstvo, sanitarno inšpekcijo, sodnika za prekrške, Skupno banko, katastrski urad, sodišče in še več drugih služb, ki prihajajo na občine (zavod t* zaposlovanje delavcev, po-V6* ln pod.). Na podlagi teh Jgotovitev smo prišli do zaključka, da je združitev naših dveh občin gospodarsko in politično utemeljena. V letih 1981—65 se bo dvignil bruto produkt v obeh sedanjih občinah za 47.9 odstotka na prebivalca v občini, narodni dohodek pa za 41,1 odstotka. To nam jamči dober nadaljnji razvoj našega področja v združeni občini. Pri združitvi' občine Senovo z občino Videm-Krško bo trebs dati Krajevnemu uradu na Senovem in v Brestanici večje pravice, tako da bi prebivalci teh, območij opravili na svojih domačih uradih vse potrebno — razen pristojnosti, ki bodo tudi poslej pripadale občini. Zbori volivcev, ki so bili glede tega vprašanja, so potrdili predlagano združitev občin pod pogoji, ki sem jih pravkar naštel. Potrebno pa bo, da bo bodoča komuna skrbela za'nadaljnji razvoj tako, kot Je to že predvidela občina Senovo v svojem perspektiv-n#Jn petletnem planu. Na soji ObLO na Senovem, ki Je bila M. decembra lani, smo sklenili, da m občini združita na enakopravni podlagi. S tem bo zagotovljeno, da se bo v združeni občini gospodarstvo že nadalje razvijalo v korist dviganja življenjske ravni vseh občanov. S tem pa bomo tudi prispevali k hitrejši zgraditvi socialističnih odnosov in socializma v naši domovini.« ® Tovariš STANE NUN-Č!Č, predsednik ObLO Videm-Krško: »Združitev občine Senovo z občino Videm-Krško je logična posledica razvoja našega komunalnega sistema. Pri tej in ostalih združitvah kaže, da se ljudska oblast oddaljuje od svojih državljanov in volivcev. Ce pa vemo, da je delavsko in družbeno samoupravljanje osnovni temelj, na' katerem stoji naš družbeno politični sistem ,in njegova komunalna ureditev, potem je v praksi vsa stvar drugačna. Demokratični mehanizem zahteva široko sodelovanje volivcev pri upravljanju zadev s področja gospodarstva, pro- svete kulture in drugih družbenih služb preko ljudskega odbora, njegovih svetov in komisiji, krajevnih odborov, šolskih odborov, delavskih svetov in drugih družbenih samoupravnih organov, ki imajo pomen za življenje ljudi v kraju in za splošen gospodarski in prosvetno kulturni razvoj. Potemtakem imajo volivci nekega kraja vse možnosti za reševanje raznih problemov, ki so življenjsko važni za ljudi v tem kraju. Naša naloga je torej ta demokratični mehanizem nadalje razvijati in oblast preko zborov volivcev, krajevnih odborov in stanovanjske skupnosti približati volivcem. Čimbolj se bodo ta načela uveljavila v življenju, tem manj opravkov bodo imeli volivci na občini, s tem pa je tudi odpravljena bojazen pred neenakopravnim položajem volivcev in krajev v komuni. Prenos pristojnosti na občinske ljudske odbore zahteva kvalitetnejši kader v državni upravi in organizaciji raznih služb, kar je v manjši občini nemogoče. Z občino Senovo imamo že sedaj organizirane nekatere skupne službe, kot veterinarsko in sanitarno in- špekcijo, sodnika za prekršlse, skupen zavod za zaposlovanje delovne sile, kataster, sodišče, socialno zavarovanje in banko. Združitev je tako z ekonomskega in z drugih političnih razlogov upravičena in koristna. Obe združeni občini bi tvorili močno ekonomsko enoto, saj imata že v letu 1960 skupaj pribl. 13 milijard bruto proizvoda in 5.557,000.000 din narodnega dohodka. Leta 1965 pa naj bi združena občina imela pribl. 24 milijard družbenega bruto proizvoda in 9.500,000.000 narodnega dohodka, kot je predvideno s perspektivnim družbenim planom. * S tem je podana močna materialna osnova za nadaljnji gospodarski vzpon in krepitev družbenega in delavskega samoupravljanja.* Razstava Lojzeta Perka v Dolenjskem muzeju Obiščite razstavo novejših slikarskih del akad. slikarja Lojzeta Perka v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Razstava jo odprta dnevno od.9. do 12. ure, ob torkih, četrtkih in sobotah tudi od 16. do 19. ure. - Ljudje božji, ne vsi naenkrat, sai ga is tiskafo! Nihčs vari bo zameril, če si ga naročite vsak na r.yoj dor.icči nar.!ov. Če inicuno že 16.650 izvodov tedenske naklade, lahko še vašo vas vzamemo pod streho... spodarski razvoj v prihodnjih petih letih. Upoštevajoč splošne smernice gospodarskega razvoja v naši državi in dosedanje uspehe na območju komune, predvideva osnutek perspektivnega načrta, da se bo vrednost proizvodnje v prihodnjih petih letih povečala na 36 milijard 400 milijonov dinarjev ali za 132 odstotkov, narodni dohodek pa na 14 milijard 285 milijonov dinarjev ali za 122 odstotkov. Število zaposlenih se bo v tem času povečalo za 44 odstotkov. Največje povečanje proizvodnje predviđeno v industriji, In sicer od 6 milijard 885 milijonov v letu 1960 na 23 milijard 315 milijonov dinarjev v letu 1965. Za porast bo potrebno okoli 6 milijard investicij za nove industrijske zmogljivosti in razširitev ter modernizacijo obstoječih. Na novo se bo zaposlilo v industriji okoli 2.300 delavcev ali za 71 odstotkov, storilnost pa naj bi se v tem obdobju povečala za 76 odstotkov. Osnutek obravnava perspektivni razvoj vsake gospodarske organizacije v občini, hkrati pa vsebuje tudi vrsto pripomb in predlogov, ki jih daje občinski ljudski odbor posameznim podjetjem glede njihovega bodočega razvoja. Odborni-ška komisija, ki je sestavljala osnutek načrta, se ni mogla strinjati z več kot skromnim planiranjem nekaterih podjetij, ker ni vsebovalo realnih možnosti. Take predloge je komisija zavrnila in predlaga zvečanje obveznosti, kar je ljudski odbor tudi potrdil. Razprava o osnutku petletnega perspektivnega načrta je bila živa. Sodelovalo Je 19 odbornikov obeh zborov. Iz te izčrpne razprave posnemamo glavne misli: Priporočila in predloge posameznim podjetjem naj pretrese zbor proizvajalcev odnosno občinski ljudski odbor ter na osnovi tega prične razgovore s prizadetimi kolektivi. Industrija se bo razvijala v bodoče še bolj v posameznih centrih, zato je potrebno tudi sredstva za negospodarske investicije (šole, zdravstvene domove ipd.) usmerjati v prvi vrsti v take centre. Hkrati je treba nujno misliti na urbanistične načrte. Združevanje razpoložljivih sredstev komune, podjetij in državljanov bo temelj za nadaljnjo rast življenjske ravni naših ljudi. Bodoči razvoj komune je treba gledati vzporedno. s splošnimi družbenimi interesi, ne pa z ozkih krajevnih stališč. Področje komune je treba vedno obravnavati kot celoto. Zlasti moramo preudarno uporabljati sredstvo za negospodarske investicije. Potrebe po teh so znatno večje, kot bodo možnosti, kar nare- SOCIALISTICNA ZVEZA 0 DRUŽBENEM NAČRTU V torek, 10. januarja, je bilo v Novem mestu posvetovanje predsednikov občinskih odborov' SZDL novomeškega okraja. Pogovorili so se o pripravah na občinske konference SZDL, ki bodo v vseh občinah od 28. januarja dO 7. februarja. Konference bodo skrbno pripravljene, delegati bodo dobili gradivo pravočasno, da bi ga lahko predelali in se pripravili na razpravo. Občinske konference bodo kritično ocenile delo krajevnih konferenc (le-te niso bile povsod najboljše pripravljene), utrdile nove organizacijske oblike Socialistične zveze in nakazale pomembne naloge te organizacije, še posebej pa bodo delegati na njih razpravljali o pripravljanju družbenih načrtov občin za leto 1961 in o pripravljanju 5-letnih' perspektivnih načrtov. V tem je največji pomen občinskih konferenc, saj mora SZDL kot javna tribuna določiti smer gospodarskega razvoja in o njem najresineje razpravljati. Na posvetovanju so se pogovorili tudi o seminarjih za novoizvoljena vodstva SZDL, katera moramo že takoj v začetku utrditi in jim nakazati Obvestilo prebivalcem občin Videm-Krško in Senovo Uredništvo in uprava Dolenjskega lista sporočata vsem prebivalcem občin Viclein-Kr-ško in Senovo, da sta s 1. januarjem 1961 odprla v Vidmu-Krškem podružnico uredništva. Podražpico vodi tov. Drago KasteJic, Videm-Krško. poštni predal 14; dobile ga lahko v pisarni Občinskega odbora SZDL v Krškem. Vodstva organizacij, društev, kolektivov, ustanov in podjetij prosimo, da sporočajo naši podružnici v KršUero datume svojih občnih zborov, prireditev In nagonov, kakor tudi druge želje in potrebe, ki zadevajo javno obveščanje v domačem listu. UREDNIŠTVO - UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA pravo pot, ter o aktivizaciji žena v družbenem življenju. O vsem' tem bomo poročali več v prihodnji številki. Posebno skrb so udeleženci posveta namenili tudi razširjanju Dolenjskega lista, glasila Okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva. kuje že toliko večjo skrb. Ne gre, da bi gradili nekaj samo iz socialnih ozlrov, pač pa moramo upoštevati predvsem splošno gospodarske naloge, Socialna vprašanja posameznikov moramo reševati drugače. Plan razvoja kmetijstva predvideva povečanje proizvodnje na družbenih posestvih za 108 odstotkov, pogodbeno sodelovanje med zadrugami ta zadružniki pa naj bi zajelo do leta 1956 60 odstotkov vseh kmetijskih površin v občini Svet za kmetijstvo je mnenj«) da je načrt za družbena posestva premajhen in da je možno v tem času doseči povečanje za 250 odstotkov. Tega mišljenja so bili tudi posamezni odborniki, ker so pogoji ugodni. Hkrati s povečanjem kmetijske proizvodnje pa je treba misliti tudi na življenjsko raven ljudi, zaposlenih v kmetijstvu. Več odbornikov se Jc zavzemalo za nadaljevanje elektrifikacije posameznih naselij In zaselkov. Elektrifikacija vasi je v glavnem končana, brez elektrike pa so le še oddaljene manjše vasi in zaselki. Nadalje so poudarjali potrebo po raznih obrtnih delavnicah, ki jih za nekatere stroke zelo primanjkuje. (Nadaljevanje na 8. strani) Za pomoč alžirskim otrokom Pionirji sevnlške šole so s svojimi prispevki zbrali do sedaj 17.000 dinarjev za alžirske otroke. Akcijo nameravajo nadaljevati z zbiranjem starega železa po podjetjih, ki bi ga nato prodali in dali izkupiček tudi v ta namen. Vsem upravam podjetij so že poslali prošnje za odstop nerabnega materiala in bodo verjetno prav dobro uspeli. PREBIVALCEM NOVOMEŠKE OBČINE! Ne zamudite v prihodnjih dneh zborov volivcev, na katerih boste soodločali o osnovah novega petletnega plana gospodarskega razvoja novomeške občine! Te dni so imeli odborniki ObLO^ po vseh sektorjih konference, prihodnji teden pa se začno zbori volivcev! Obiščite jih polnu-številno! • UiltOSOClUliTICHE Z V 111 OtlOKIIl L I u D S T V t 0ii111 SOVO H E { T 0 svojim naročnikom Spet nas imate v rokah — vendar še v stari obliki in v dosedanji "-obleki«. Dolžni smo vam zato najprej sledeče obvestilo: Tiskarnu DELO v Ljubljani nas je decembra 1960 obvestila, da bo s 1. januarjem 1961 stekel njen novi rotacijski stroj, ki tiska časnike. Naročero nam je bilo, da, izberemo z letošnjim januarjem našemu listu novo obliko: tako, kot jo ima zdaj republiški dnevnik •»Delo«, ali pa polovico tega formata (v pokončni obliki). Odločili smo se za drugo - za polovično velikost dnevnika -Delo-. V četrtek. 5. januarja, smo se oglasili v ljubljanski tiskarni, da bi naredili nekaj vzorcev in poskusen prelom našega tednika v novi obliki, vendar pa smo od tehničnega vodstva tiskarne zvedeli sledeče: Na novem stroju bodo do 1. aprila 1961 tiskali samo -Delo- in »Tedensko tribuno-, ostali časniki, ki jih tiska CP DELO v Ljubljani, pa bodo prešli na nov format svojih listov šele čez 3 mesece. Tiskarna i:na z novim časopisnim strojem trenutno različne težave tehničnega značaja, katerim je treba podrediti želje in potrebe posameznih naročnikov njenih uslug. Zato prosimo vse naše bralce in naročnike, da vzamejo to okolnost nn znanje. V prihodnjih 3 mesecih bomo tiskali na« list 'ako kot doslej, z novo obliko in -obleko- pa se bomo — ne po naši krivdi! — lahko predstavili šele spomladi. Upamo, da nas boste potom prav tnko veseli, kot smo bili zdaj mi, ko smo Vam hoteli že danes postreči t domačim listom v malce drugačni opremi in opravi. Kaj več o naših načrtih in pa težavah preberite . še v današnjih Novoletnih pomenkih. Saj smo vsi — naročniki, bralci in uredništvo z upravo vred - solastniki našega okrajnega glasnika Socialistične zveze; prav zato moramo vsi tudi poznati okoliščine, ki nam pomagajo ali pa nas t-irajn pri našem delu. UREDNIŠTVO IN UPRAVA Novoletne želje iz Vidma-Krškega Obiskali smo tovariše, ki delajo na različnih področjih in v organizacijah in jih zaprosili, naj povedo novoletne želje. Prisluhnimo, kaj so povedali: ■ Franc Agrež, ravnatelj osnovne šole v Vidmu-Krškem 1: — Moja največja želja je, da bi tudi naša šola dobila prostore in opremo. Sedanja šola je bila zgrajena 1883 za takratne potrebe. Trenutno pa to šolo obiskuje preko 1000 državljanov, in sicer redno in večerno tehniško srednjo šolo In osnovno šolo, srednjo ekonomsko šolo za odrasle in vajeniško šolo. Naslednja moja osebna želja pa je, da bi se materialni položaj prosvetnih delavcev približal položaju zaposlenih v gospodarstvu. H Ing. Leo LEONARDIS, direktor Tehniške srednje Sole: — Imam več želja. Vsekakor prednjači želja, da bi naši prvi letošnji maturanti doživeli uspešen krst na diplomi In da bi se dobro izkazali na svojih prvin delovnih mestih. S tem bodo le potrdili sloves naže srednje tehniške šole. Isto želim tudi slušateljem oddelka za izobraževanje odraslih. Vsem pa srečno in uspeha polno novo leto! H Inž. Gabrijel PERKO, direktor Ekonomske srednje tole za odrasle: — Toplo priporočam slušateljem Ekonomske srednje šole, naj se resno poprimejo študija, kajti šole ne obiskujejo samo zaradi diplome, temveč, da bodo podjetjem in ustanovam, ki zanje plačujejo šolnino, tudi koristili 6 svojim pridobljenim znanjem. Največjo korist pa bodo brez dvoma imeli slušatelji sami. Želim vsem skupaj veliko uspeha v šolL 9 Joško SELER, predsednik DPM, Videm-Krško, desni breg: — Naše društvo se je odločilo, da bo posebno pozornost posvetilo kolektivnemu obdarovanju otrok. Postavljenih je bilo več jelk na javnih prostorih, temu primerno pa so bile urejene tudi izložbe. Želim tudi, da bi mladina znala ceniti prizadevanja druživa in da bi tudi ona, ko odraste, nadaljevala to pot. B Janez DRNOVŠEK, kontrolor bolnikov pri podružnici Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Vidmu-Krškem: — Na bolezenski dopust naj gredo le tisti, ki so ga dejansko potrebni. Čim manj »namišljenih bolnikov« in nepotrebnega izkoriščanja sredstev socialnega zavarovanja! Našim zavarovancem srečno in zdravo novo leto 1961! ii Janez BRESKVAR, predsednik stanovanjske skupno- sti, plavalnega kluba »Celuloza«, občinske zveze za telesno vzgojo, član UO DIT in šef katastrskega urada: — Za stanovanjsko skupnost: da bi obrat družbene prehrane čimprej pričel delovati in da bi v letu 1961 dobili vsi delovni ljudje svoja stanovanja! — Za plavalni klub: da bi naši tekmovalci marljivo trenirali in pri tem dosegli čimveč uspehov ter da bi mero-dajni činitelji imeli več razumevanja pri dodelitvi finančnih sredstev! — Za občinsko zvezo za telesno vzgojo: da bi novo ustanovljena zveza uspešno delala in da bi se čimveč mladine, predvsem na vasi, vključilo v telesno vzgojna društva! — Za obč. odbor DIT: da bi vsi člani strokovnih podružnic sodelovali v društvu in pri reševanju vseh problemov v občini! — Za kataster: da bi se ljudje ne pravdali za vsako ped zemlje in da bi živeli v dobrih sosednih odnosih! — Osebno: "naj bi čimveč ljudi sodelovalo v množičnih organizacijah, da ne bi imel eden preveč funkcij. ■ Lojze STIH, predsednik občinskega odbora SZDL: Vse priznanje članom SZDL, ki so v konstruktivnih razpravah na množičnih sestankih pokazali veliko zanimanje za nanredek SZDL in razvoj gospodarstva v občini! Želim le, da bi se pričeto uspešno delo nadaljevalo še z večjo vnemo in da bi bilo sodelovanje med občinskim odborom SZDL in osnovnimi organizacijami z vsemi člani še bolj izrazito. Iz diskusij na sestankih, ki jih organizira SZDL, je opaziti, da ljudje še vse premalo poznajo razvoj in napredek v občini. O vsem tem pa nazorno piše naše okrajno glasilo »-Dolenjski list-. Priporočam vsem članom, da redno prebirajo naš domači časnik, in prepričan sem, da jim bo postal dober prijatelj. Prebivalstvu občine in članom SZDL srečno in uspeha polno novo leto! H Ignac PRIJATELJ, komandir postaje LM: — Želel bi, da bi bilo med državljani v občini čimveč prijateljstva, poštenja in medsebojnega razumevanja. Sladka kapljica naj bi ne grenila odnosov! Pravilo »Na cesti nisi sam« naj koristnikom bolje služi kot lani. S tem bo veliko doseženega glede discipline, blaginje in sreče v novem letu. Drago K a šteli c Nekaj črnomaljskih upov za 1961 Lani smo zbirali ob raznih priložnostih želje naših »navadnih« državljanov, letos pa smo se odločili, da bomo vprašali pO željah tiste, ki smo jim ml državljani zaupali določene sektorje, službe Itd.. Na vrsti je občina Črnomelj: ln prvi 0 Tone Malnerlč je želje kar hitro naštel. Zeli si kot: 1. šef odseka za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru: — da bi se hkrati z vsemi pristojnostmi, k! se prenašajo z višjih organov na nižje, prenašala tudi ustrezna sredstva, — da bi se vsi sklepi organov oblasti, svetov in komisij tudi izvršili; se pravi, da bi sprejem le realne sklepe, ki bi jih potem upravni organ lahko izvršil, — da bi Imeli naši družbeni plani izražena merila v fizičnih merah (tonah, metrih Itd.), ne pa v finančnih, ker je ta pokazatelj malokdaj vse leto enak, — da bi črnomaljska stano-novanjska skupnost zaživela in da bi ljudje sami povedali, kaj potrebujejo, ter hi potem ustanovili potrebne servise in nabavili zanje primerne stroje; 2. predsednik Partizana: — da bi bila splošna vadba še naprej osnovna dejavnost Partizana; iz te osnovne dejavnosti se potem lahko razvijejo vse ostale telesnovzgojne discipline od telovadbe do atletike in iger z žogo, — da bi strokovni kader Partizana napravil še več za vzgojo članov, — da bi dobil Partizan svoje prostore; 3. predsednik Šahovskega društva: — da bi društvo še naprej dosegalo lepe uspehe in da bi se mladi člani upravnega odbora še bolj znašli pri delu; Tudi po Brežicah smo nabirali želje Prvi Je bil na vrsti Franc Buko-vlnsky, tajnik občinskega ljudskega odbora. Njegovo željo so: - Da bi finančna sredstva za Izpolnjevanje proračuna dotekala redno ln da bi Jih za gotovo v planirani vsoti tudi dobili Največji vir naših proračunskih dohodkov predstavlja dohodnina lz kmetijstva. Ta pa je odvisna od raznih elementarnih nesreč: pozebe, poplave, toče, zaradi katerih se kmetijski dohodki, s tem pa tudi dohodnina, zmanjšajo. — Da bi se spremenil odstotek delitve dohodkov med našo občino in med okrajem, republiko ln zvezo. Nam ostane zdaj le 42 odstotkov dohodkov med našo občino ln mod okrajem, republiko ln zvezo. Nam ostane zdaj le 42 odstotkov dohodkov, čeprav imamo najmanjši narodni dohodek na prebivalca v okraju, medtem ko ostane nekaterim drugim občinam v okraju višji odstotek, čeprav Imajo višji dohodek na prebivalca. - Da bi naša občinska uprava čim bolje, čim hitreje in v obojestransko zadovoljstvo reševala vse zadeve državljanov. Za to bi potreboval! še vsaj tri pravnike ln dva ekonomista. - Da bi se gospodarstvo občlne hitreje razvijalo - vsaj tako, kot smo predvideli v osnutku petletnega plana. Kljub temu bo pa narodni dohodek, izražen v odstotkih, še bolj zaostal za okrajnim povprečjem, kot že zaostaja, čeprav bo precej večji od sedanjega. MANJ PROMETNIH NESREČ Komandir postajo Ljudske milice v Brežicah Jože Stembergar: — Da bi se bolj zmanjšali število prometnih nesreč v naši občini, ki je največje v okraju. Lani smo število nesreč že zmanjšali za 33 odstotkov v primeri z letom 1959, čeprav se je promet v zadnjem letu občutno povečal. NIC P02AROV Vlado Godler, tajnik Občinske gasilske zveze: — Da bi ljudje upoštevali preventivne predpise, navodila, ki Jih dobe po radiu, v časopisih, na predavanjih, javnih gasilskih nastopih, v šoli in drugod, kar bi precej zmanjšalo število požarov. — Da bi se izboljšala alarmna služba. — Da bi imeli več denarja za vzdrževanje opreme. In zadnja želja: - Da sploh ne bi bilo požarov. UGODNEJŠE KREDITNE POGOJE Pri trgovskem podjetju na drobno in debelo »Krki« smo dobili doma komercialista Ivana Kostrev-ca, ki Je povedal tole: - ietel bi, da bi dobili dolgoročni kredit brez lastne udeležbe ali vsaj z manjšim odstotkom, kot Je bilo doslej za gradnjo skladišč. Razen tega bi ei radi zgradili še garaže — imamo tri tovorne avtomobile brez garaž - ln si uredili upravne prostore. 40 MILIJONOV... Silvo Požar, upraviteJJ bolnišnice v Brežicah je imel le eno željo: — Da bi dobili potrebna sredstva za dograditev ambulantno- poli-klinlčnega trakta, ki je že pod streho Za to potrebujemo še 40 milijonov dinarjev (če se ne bodo gradbeni stroški medtem zvečali NOVO OSEMLETKO BrežUka I. osemletka ima pouk v nižjih razredih v treh izmenah. Pouk začno ob pol osmih zjutraj ln ga zaključijo ob šestih zvečer. Takrat pa že zamenjajo mlado šolarje 6tari, ki imajo tu razne večerne šole, tečaje, seminarje itd., ki jih prirejajo Delavska univerza. Avto-moto društvo in drugI Tako so prostori zasedeni do 22. ure. Otroci nimajo prostorov, kjer bi se udejstvovall v raznih dejavnostih, krožkih itd. Oddelki od prvega do šestega razreda so močni, saj štejejo do približno 40 učencev, oddelki sedmega in osmega razreda pa so bolj šibki, zato so lahko v majhnih učilnicah. Sčasoma pa bodo male učilnice za pouk odpadle, velike pa so že tako za pouk neprimerne, ker je I osemletka v bivšem samostanu. V predlogu občinskega petletnega plana je predvidena gradnja novega poslopja. 2clja upraviteljice I. osemletke Rozlkc Bohinc pa je: — da bi z gradnjo nove osemletke začeli čimprej. MLADINSKI KLUB Kristina Kranjc, upravnica Delavske univerze v Brežicah, je povedala: — Imam dve želji. Prva je, da bi v tem letu uredili klubske prostore za mladino. Tu bi se mladi zbirali, gledali televizijo, poslušali radio, brali knjige ln časopise, igrali šah, namizni tends ln podobno. Skratka, to bi bil prijeten kotiček, kjer bi se mladina lepo počutila ln zadovoljno preživela svoj prosti čas. V tem klubu naj bi se morda zbirali tudi odrasli in pionirji. Druga želja pa Je, da bi tudi v tem letu delavski sveti ln uprave podjetij imeli vsaj tako razumevanje za vzgojno-izobraževalno delo odraslih, kot so ga imeli lani, in da bi tudi še naprej tako sodelovali z našo delavsko univerzo, kot v preteklem letri. Enako sodelovanje želimo ohraniti tudi z Občinskim odborom SZDL in Občinskim komitejem ZK, hk.\itl pa se vsem skupaj zahvaljujem za res prijetno dosedanje sodelovanje. SE DVE BREZ IMEN Ti dve želji pa sem ujel slučajno na ulici, morda pa v kakšni pisarni ali podjetju. Pozabil sem že, kje, vendar sem ju zapLsal, ker je vsaka po svoje zanimiva ln vredna premisleka, čeprav se bo kdo ob obeh le nasmehnil. 2elji sta namreč različni, ker gre pri eni za stranišče, pri drugi pa za direktorje. Prva želja Je, da bi Brežice dobile javno stranišče, ker so zdaj - posebno ob semanjlh dneh — ogrožena vsa zasebna ln gostilniška stranišča, dvorišča, veže itd. Druga želja pa Je: — 2e ta mesec bomo Imeli v Brežicah seminarje za člane delavskih svetov ln upravnih odborov podjetij ter za člane upravnih odborov sindikalnih podružnic. 2eumo pa si, da bi imeli podoben seminar tudi za direktorje, saj so ga — predvsem nekateri — potrebni. Dve želji, pa obe upravičeni. Jože Prime 4. kot Tone Malnerlč: — da bi se čimprej rešil večine funkcij (tovariš Malnerič je namreč še član upravnih odborov več društev, član svetov, komisij Itd.), da bi se mi, starejši, rešili funkcij, kar pa je mogoče le, če se mladina vedno bolj vključuje v delo društev, organizacij itd. Stari zaradi novih funkcij hodimo le po sestankih In razpravljamo, za delo pa nam velikokrat zmanjka časa. Želim si še, da bi mladi od nas posneli samo dobre stvari. Vzgoja je najvažnejša £ Sekretar občinskega komiteja ZK Črnomelj Franc Hočevar je povedal takole: — Moja želja je, da bi vsi skupaj, posebno pa podjetja, dali vzgoji večji poudarek ln jo tudi materialno podprli. Posebno ne bi smela biti zapostavljena — kot je žal ponekod še vedno — politična vzgoja. Na področju delavskega ln družbenega upravljanja smo dosegli lepe uspehe, a še zdaleč ne zadovoljive, ker se ljudje-upravljavci zaradi pomanjkljive politične vzgoje še vse premalo zavedajo pravic ln dolžnosti, ki jih danes imajo. Druga moja želja, ki nI samo enoletna, je, da bi Izpolnili "naš novi petletni plan, ki predvideva povečanje bruto proizvodnje od štirih na dvanajst milijard dinarjev. Novo lekarno! Q- Mr. pli. Milan Dujcc, predsednik sveta za zdravstvo p ObLO v Crnomiljiu, je želel: — da bi v prihodnjem letu res začeli zidati novo lekarno, — da bi adaptirali ambulanto na Vinici ali pa zgradili zanjo paviljon In — da bi dobil Semič zdravnika ln da bi zanj uredili stanovanje. Dobre zveze 0 Sef železniške postaje Miloš Krajnović je povedal nekaj svojih želja, ki pa so hkrati tu želje potnikov: — da bi spet dobili motorni vlak Metlika—Ljubljana, ki je bil zelo udoben in je vozil hitro, — da bi se železniški potniki ne vozili več iz Črnomlja v Ljubljano približno štiri ure, ker sicer železnica ne bo vzdržala konkurence avtobusov, ki jih je vedno več in vozijo približno še enkrat hitreje. In še ena želja: — da bi čimprej uredili čakalnico v zdravstvenem domu. še 10 učilnic Q Profesor Marijan Skrbln- šek, predsednik Sveta za šolstvo, želi: — da bi osemletka čimprej, najkasneje pa do prihodnjega šolskega leta, dobila še 10 učilnic. Zdaj ima namreč že več razredov pouk v treh izmenah in vsem tem razredom odpade 40 odstotkov ur pouka. Ce do prihodnjega leta ne bo dobila šola še 10 učilnic, bodo prizadeti vsi razredi, se pravi, da bodo imeli vsi 40 odstotkov manj ur pouka. In kakšno bo potem znanje? J. P. Trebanjčani, pogumno v novo leto! V Trebnjem sem Iskal Šolskega upraviteflja tovariša Bukovca. Nekad otrok se je zapodilo vame, ker so menda mislM, da sem njihov novi učitelj. Potem sem le našel pot do upraviteljeve sobe. •Novo šolo potrebujemo«, Je začel razlagati staro resnico. »Vse je odobreno, deset učilnic bi imela, pričakujemo pomoč iz republiškega sklada za gradnjo šol. Morda,« je nadaljeval, »morda bomo le kdaj imeli novo šolo, toda jaz ne želim biti več upravitelj.« Povedal je, da ga pisairna preveč utesnjuje. »Sem športnik,« je dodal. Ustavil sem so v brivsko-fri-zerskem salonu »Rus«. »Sleclte se,« je velela devetnajstletna frizerka Joža. »Nisem prišel na zdravniški pregled.« Dekle Je malce zardelo. »Na kaj ste mlslPj. ko ste čakali Novo leto?« sem vprašali. »Da sem eno leto starejša.« »Se kaj?« Nagtela Je čez petdeset najnovejših življenjskih potreb . .. Do prodajalne »Borovo« sem moral gaziti precej debele plasti blata. »Imate gumijaste škornje številka 40?« »Nimamo.« In potem. »Pridite jutri!« prodajalka Jožica Auerspcrgerjeva, ki je ne. kaj obračunavala, Je povedala, da ljudje vodno bolj povprašujejo po gumijastih škornjih. »Oh, več praznikov ln prometa,« je zaupala, ko sem Jo vprašal, kaj si v novem letu najbolj želi. Direktor Splošnega trgovskega podjetja Ignac Jeraj me je sprva nezsupno gledal, ker 1e mislil, da so me poslal'j od »Pavlihe«. Pokazal ml Je račun za orflas v »Pavlih!« in zatrjeval, da ne ve, kdo ga Je naročil. Ko sem ga vprašal, kaj bo podjetje napravilo v novem letu, Je pojasnjeval: — da bi bilo treba preurediti vse prodajalne, razen »Knjigarne«; — da Je to še celo potrebno na Mirni, kjer njihova poslovalnica še skladišča nima; — da se v Slovenski vasi kvaril njihovo blago v privatni hiši in — da naj hi vsi, ki se v njihovih trgovinah izučijo, ostali še naprej v delovnem razmerju in ne samo takrat, ko se učijo za poklic. Sodnik za prekrške Anton Smole me Je najprej hotel vpisati v knjigb'-kršilcev javnega reda, ke« sem ga nepričakovano zmotili sredi dela. Povedal Je, da Je bilo lani 61 odst. prekrškev več kot predlanskim, pretepov pa celo toliko kot prej v štirih letih. Kje so vzroki? Povedal je, da bi morali pristojni organi bolj pazilM, kaj počnejo ljudje. »Finančna, tržna in sanitarna inšpekcija naj bodo bolj delovne. Tudi prepozno Javljajo, tako ne moremo vedno pravočasno in pravilno ukrepati. Zlasti velja to za prekrške v gozdarstvu. Želim . da bi v novem Jetu ne imeli preveč dela!« Predsednik občinskega odbora SZDL tov. SlavOco Kržan si Je najprej zapisal v svoj blok: Nimamo dopisnika, moramo ga dobiti! Potem Je povedal, kaj naj bi uresničili v prvem letu novega desetletja. »Najprej to: organizacija nima dovolj prostorov ln opreme. Radi bi kupili prevozno sredstvo. Želimo pa, da bi SZDL kot organ družbenega upravljanja res prišla do popolnega izraza. ZoMmo tesneje sodelovati z ObLO ln ■ s krajevnimi organizacijami; kajti nalog v tem letu ne bo malo. Želimo še. da bi začele delati ostalo občinske organizacije, n. pr. prosvetna društva. Le tako lahko pričakujemo boljše uspehe, kot smo jih imeli doslej. »Trebanjska občina Ima letos obsežne načrte,« Je povedal še tajnik ObLO Stane Kojenc.« Predvsem bomo poskušali kraj dvigniti lz zaostalosti. Da naši ljudje ne bodo Iskali zaslužka drugod, bi bilo treba v Trebnjem zgraditi večji obrat in svoje ljudje zaposliti doma. Radi bi še na Mirni zgradili stanovanjski blok in do Ponikev in Nemške vasi speljili vodovod. Predvsem pa nam gre za to. da bi petletni perspektivni plan kar najhitreje začeli izvajata!.« IVAN ZORAN V NOVEM MESTU: Srečno! Dočakali smo 1961! Srečno! Nikdar si ne seže s krepkim stiskom toliko dlani v dlan, nikdar ni iskrena želja »-srečno«« izgovorjena tolikokrat kof ob slovesu starega leta. Za začetek kratita ugotovitev: pripovedka o »-počenem-" dinarju, ki naj bi ga prineslo novo leto 1961, je zbegala kar precej Novomcščanov. Naval na tekstilno blago je mnoge močno »olajšal«, zato smo praznovali malo manj bučno, toda vseeno dovolj slovesno, predvsem pa prisrčno. V gostinskih lokalih ni bilo nikjer take gneče kot lani. Vso noč je iz oken številnih stanovanj mežikala svetloba, dokaz, da so mnogi praznovali doma. Na Glavnem trgu št. 15 se je v dveh oknih prvega nadstropja po zapletenem vrstnem redu prižigalo in ugašalo desetine raznobarvnih drobnih žarnic in priše-pctavalo mimoidočim: SREČNO, SREČNO, SREČNO! Avtomobilskega prometa skoroda ni bilo. Ulice so se proti polnoči popolnoma izpraznile, le osamljeni zvoki godal in kriki razvnetih plesalcev so tu in tam prodrli iz gostinskih lokalov. Srečno! Dvojico mladih je polnoč zatekla pred Košakovo gostilno. Stisnila sta se v objemu. Srečno, sem zaše-pctal in odhitel mimo . . . Kmalu po polnoči je po Ljubljanski pridrvel na Glavni trg osebni avtomobil in se na ovinku zaradi »gasa« komajda obdržal na kolesih . . . Srečno! Ko je odbilo prvo uro novega leta, so se pričeli ljudje vračati na domove. Dobro razpoloženi, tu in tam rahlo se opotekajoči. Pesem; Oja, po meksikansko, je zadonela čez trg. Vmes klici: Srečno! preko trga, preko mostu, povsod. V Kandiji Je nekdo prešerno zatulil v nebo: Kaj nam pa morejo! Ko sem hitel preko mostu, me je Tako stikamo glave v upravi lista te ponovoietne dnj in pri- mo namreč upravičeno za solastnika domačega lista. Čeprav s 600 dinarji letne naročnine pokrije le del tega, kar med letom dobi v časniku, je vendar solastnik lista, ki vam pride v roke vsak četrtek. Brez naročnikov bi časnika ne bilo! Tega se dobro zavedamo in prav zato leto za letom v teh zimskih mesecih posebno skrbno pripravimo akcijo, krščeno za -MESEC RAZŠIRJANJA DOMAČEGA LISTA«. Iz leta v leto- zato uspeh nI Izostal. © Ta teden: naklada 16.650 izvodov Prav gotovo ni za novomeški okraj majhno število 16 tisoč in 650 izvodov domačega tednika! Pred vojno je izhajal -Slovenski narod« v Ljubljani v pribl. nakladi 7-8.000 izvodov. -Dolenjske novice« pa so pred dolgimi desetletji dosegle ginljivo velike naklade -s 1.000 in 1.300 izvodi... Seveda je danes -lakota* po novicah in želja po spoznavanju sveta in dogodkov vse kaj drugega kot nekoč. Velika pridobitev NOB in povojne graditve je osveščanje množic, ki nočejo več živeti v neznanju, mraku in dvomih. Odtod tako številne in razveseljive izjave: -Bre2 časopisa ne morem živeti '* Osrednja Dolenjska: 6.772 izv. Bela krajina: 2.332 izv. Spod. Posavje: 3.939 izv. Kočevsko: 429 izv. Razne pošte v L RS, FLRJ; 1.434 izv. Ljubljana: 361 izv. Inozemstvo: 378 izv. Kolportaža: 924 izv. Arhiv uredništva: 51 izv. Številke so vam pravkar povedale, da ima danes naš list 15.645 rednih naročnikov, ki prejemajo tednik na svoj naslov po pošti, medtem ko prodamo v trafikah le 924 izvodov. Razen tega smo danes poslali v Zabukovje pri Sevnici 30 izvodov, da bi ljudje v tamkajšnji okolici domači tednik malo bolj spoznali mati moramo, da so prijetni občutki, ko potegne upravnik lista zadnjo črto pod rubriko »skupaj« in pove: dosegli smo toliko novih naročnikov, skupaj pa imamo do danes opoldne toliko in toliko novih članov naše .družbe'... © Malce nenavaden uvod Morda za bralce, za nas pa ne — hoteli smo vam predstaviti vzdušje v uredništvu in upravi lista, ki vlada te dn! v I. nadstropju na Glavnem trgu 3 v Novem mestu. Radi bi vam namreč povedali, da se Je zadnja dva tedna naša "družina« spet močno povečala. Nalašč smo zapisali «druži-na«,_ točneje pa bi lahko rekli: družina lastnikov Dolenjskega lista. Vsakega naročnika šteje- »Od prvega dneva sem naročen na Dolenjca, pa vam povem, da ml tole nI všeč. Napišite, da...« Takole kaj pogosto prihajajo ljudje v uredništvo in upravo našega lista In človek je vesel, ko sliši: »Deset let že berem naš list, pa ml ji.- Iz leta v leto bolj všeč...« Res, prijetno je slišati, da obstaja med uredništvom In bralci tesna vez, da smo znali prisluhniti željam naših naročnikov in zvestih bralcev, da se je v teku let domači glasnik Socialistične zveze (začel je izhajati leta 1950 še kot glasilo okrajnih odborov 0F v Novem mestu, Črnomlju In Trebnjem) razvil - In še se razvija, morda prav zadnje čase še najuspešneje! - v javno tribuno delovnih Iju li našega področja. Posebno pa je prijetno opazovati ljudi, kako s ponosom In radi povedo: »Oc1 vsega začetka sem naročen na naš list...« ali* »Več let ga dobivam že vsak teden, pa ne vem, kaj In kje se >e zataknilo, da mi zadnje številke niste poslali...«. »Našega lista no odpovem, pc naj stane karkoli!" nam je pred dnevi dejal starejši bralec, ki je prinesel naročnino za letošnje leto v upravo. Nenehno poudarjanje o »našem« listu je že pred leti rodilo spoznanje, da smo pravzaprav vsi: naročniki, bralci, uredništvo In uprava lista ter Okrajni odbor SZDL kot njegov izdajatelj ena sama družina lastnikov domačega časnika. 0 tem danes nekaj več besed • Saj res - in naročnina? No, pa smo skupaj — srečala so se vaša ugibanja, kaj bo z naročnino po novem letu in z našimi željami, da vam razložimo finančni položaj lista. Saj smo že v uvodu zapisali: VELIKA DRUŽINA LASTNIKOV LISTA smo vsi: naročniki in uprava lista, uredništvo in izdajatelj, Okrajni odbor SZDL. Te dni še ni gotova letna bilanca in vam z zaključnimi številkami žal še ne moremo postreči, povemo pa vam vseeno lahko nekaj nerazveseljivih novic: tiskarna v Ljubljani nam je s 1. novembrom 1960 brez vsake napovedi čez noč povišala ceno svojih storitev in uslug za 40 odstotkov. Do konca oktobra smo plačevali tiskanje ene številke Dol Hsta na 8 straneh (brez stroškov za klišeje in odpreme) takole: 202.000 din, 205.000 din, 208.000 in 209.500 din, povprečno pribl. 205.000 din. Po 1. novembru se je vsa reč čez noč zasukala (v našo škodo) takole: tisk lanske 44. številke (8 strani): 284.254 din, tisk 45. številke (8 strani): 284.254 din, tisk 46. številke (8 strani): 287.417 din itd. Pri številki povprečno: 85.000 dinarjev dražji tisk. Računajoč s povišanji, ki so že »obljubljena« v zvezi s prehodom na novo obliko lista, moramo kar odkrito povedati: letos nam bo v primerjavi z lanskimi dohodki in izdatki manjkalo pribl. 5 milijonov dinarjev. Kako in kje jih bomo pokrili, ta trenutek še ne vemo. Prav gotovo je treba računati s podražitvijo tiskarniških uslug (vprašanje je seveda, če morajo dosegati prav 40 odstotkov — ali 38 odstotkov, kakor trdi uprava tiskarne), ki znatno obremenjujejo naše načrte z nadaljnjim razvojem domačega lista. Problem je tu, o njem pa bomo morali razpravljati še v prihodnjih mesecih, ko bodo stroški tiskanja na novem stroju bolj znani. Gre -Ce ne bi imela radijskega sprejemnika, ne vem kaj bi počela...« -Knjige so mi vse!« Pa poglejmo nekaj številk malo bliže. Danes smo tiskali 16.650 izvodov Dolenjskega lista, ki je razdeljen (malce po starih okrajnih mejah, ki pa dajejo dober pregled razširjenosti domačega tednika v posameznih predelih) takole: Tiskali pa smo danes še po sebej 800 izvodov — za vse tiste naročnike, ki si bodo tednik naročili do prihodnjega četrtka, a jim bomo poslali tudi še 1. številko novega letnika. Naročilnica za tisk naklade v tiskarni DELO se je torej glasila: »Tiskajte nam L—2. štev. Dol. lista - 17.450 izvodov.« Lani 17. februarja smo tiskali 15.300 izvodov - zdaj torej že dva tisoč več. Kje se bomo ustavili? Morda pri 18.000 izvodih redne tedenske naklade — tako vsaj sodimo zdaj, ko znova vidimo, da domačega lista še nimajo v mnogih družinah Spod. Posav-ja, Bele krajine in v drugih krajih Dolenjske. Ko bomo dosegli 18.000, bomo morda pogledal) še malo čez to številko... — Nenasitni ste s temi naročniki! nam je v šali z novoletnim voščilorn vred pred kratkim dejala ena Izmed prvih bralk našega lista Pa smo menda res © Kaj pa uizgube«? — Kaj nihče ne odpove lista, da -ležete« samo navzgor s temi številkami? Tudi tako nas rad povpraša ta in oni. Le povejmo: letos po novem letu smo morali odpisati 156 naročnikov, ki so najavili odpoved že lani ali pa so,vrnili novoletno številko (seveda brez koledarja!) s pripisom: NAZAJ! NE SPREJMEM. Mnogi si čez mesec, dva al) tri spet premislijo - in si list znova naroče ... Na splošno je odpovedi malo; sem štejemo tudi tiste redke slabe in netočne plačnike, ki zamujajo z naročnino Ce na prvi in drugi opomin le še ne izpolnijo svoje dolžnosti; odloži naša uprava njihovo kartico med -a. a«, kakor pravijo pri na tovarišice mirila. Loi/kn in Tilka . V VSAKO HISO V SPODNJEM POSAVJD, V BELI KRAJINI IN NA DOLENJSKEM. zadnjem tednu spremeniti. Nekaj napovedanih novosti bo zaživelo lahko šele v aprilu, ko nam je obljubljena nova oblika lista, glede drugega pa tole: roman bomo začeli objavljati konec januarja ali prvi teden februarja, čim bo glavni -naval* novih naročnikov pojenjal. Radi bi vsem, tudi tistim, ki se bodo naročili na domači tednik še ta mesec, postregli z začetkom povesti, ne pa šele z drugim ali tretjim nadaljevanjem. Stari naročniki, prosimo, potr-pite še malo! Slikanico OTOK ZA- KLADOV imamo že pripravljeno; začeli jo bomo objavljata iz istih vzrokov kot roman prihodnji teden. DRUGE NAPOVEDANE NOVOSTI: nekaj jih začenjamo objavljati že danes, druge boste spoznali v prihodnjih številkah. Verjemite nam, da smo se res potrudili ustreči številnim željam lanske ankete (stara -bolezen« — pomanjkanje prostora — je kriva, da boste svoje odgovore spoznali šele prihodnji teden!) — in najbolj veseli bomo čez mesec, dva ali tri, ko boste povedali, ali smo izpolnili vaša pričakovanja! Naj bo dovolj! Finančni obračun vam bomo javno predložili še ta mesec. Upoštevajte, dragi bralci, tudi našo odvisnost od tiskarne v Ljubljani! Ni vse v naši moči, ozirati se moramo na razmere v tiskarni, kjer tiskaino naš list. Zato potrpite še nekaj mesecev z »Dolenjcem- v dosedanji obliki in obleki, mi pa bomo napeli vse sile, da z vašo pomočjo prej ali slej uresničimo geslo: V vsako hišo Spodnjega Po-savja, Bele krajine in Dolenjske: DOLENJSKI LIST! Tcn- Gošnik Na Senovem bi radi tca, za cci.t' »uva pa zmenila, ko u.uii stanejo zadrga, gumbi Id sukanec...« v de l koliku Pozdravite uvojca v tujini e DOLENJSKIM LISTOM I Naročit« jim jj9 « uvalažai Vam bodo za pozornosti za precejšnjo vsoto, ki jo bomo morali rešiti z združenimi močmi, verjetno nekaj naročniki, nekaj lastnik in izdajatelj lista s povečano dotacijo. O obračunu naših dohodkov in izdatkov pa kaj več v eni izmed prihodnjih številk lista čim bo gotova letna bilanca • Za zdaj: naročnina ostane začasno neizpremenjena: polletna '300 din, celoletna 600 dinarjev; za mozemstvo 4 ameriške dolarje oz. 1200 dinarjev. — Pa ste res poceni: za tri litre vina berem vse leto Dolenjski list! Tako nam jo je pred kratkim zasolil znanec, ko smo razpravljali o stroških za tiskanje lista. Precej resnice je v njegovi kratki ugotovitvi! Primerjajte letno naročnino še s 24 jajci ... in se vam kar nehote vrine misel: o naročnini se bomo tamle aprila ali maja morali prijateljsko pomeniti. Pa res prijateljsko — saj ne gre, da bi nekdo dobival časnik takorekoč skoraj zastonj (zani plačaš približno 11 dinarjev, nas pa stane v tiskarni 28 ali 29 dinarjev!), obogateli pa z naročnino tudi ne bomo! No, o tem res še kaj več kasneje, ko vam bomo lahke postregli s točnejšimi številkami naših izdatkov. 9 »Pa nov roman, slikanica in drage obljube?« Da, tudi na to moramo z-reč' Invno pohvalo zs n!ihOtlip|o naročilnice novih naročni '-tov 7 <>b!nvlian!em nove slikanice in 7 začetkom novpgp mrnana čakamn v listu prav zato da hI čimveč nnvh naročnikov lahko bralo že prva nadalje vama Senovo-Brestanlca, z odhodom U Senovega ob 14. urt. Srečko LETONJA, šel odseka za gospodarstvo občine: Da bi se perspektivni družbeni plan za obdobje 1961-1065, ki so ga sprejeli prebivalci občine Senovo, dobro uresniču. Kristina RADEJ, upraviteljica osnovne šole na Senovem: 2ellm, da bi vsi, ki rastejo ln se vzgajajo ter razvijajo ob prizadevnem delu naših pedagoških delavcev, občutili vrednost dobrin, ki Jih daje šola. Želim, da bi to bogastvo V polni meri dajali naši skupnosti. Roman SOTLER, šef komunalnega podjetja: Da bi bila letos zgrajena cesta od Senovega do Brestanice 1 Kot predsednik -Partizana« pa želim, da bi se razvila vsestranska športna dejavnost ln da bi naše nogometno moštvo bilo zastopano v conski ligi. In končno naj bi tudi ♦Partizan« Imel svojo dvorano 1 Drago Kastelic — Tu tajnik Občinskega ljudskega odbora Franc Golob. Moje želje? Da bi se tu razvila industrija, ki bi zaposlila odvisno delovno silo. Sto ljudi se vozi drugam na delo, osem sto pa se jih je v zadnjih treh letih odselilo. In še, da bi čimprej uspel! urediti cesto skozi Žužemberk, da bi elektrificirali vso Suho krajino in da b' nadaljevali z gradnjo vodovoda. KRIiBIT — Tu Kmetijska zadruga Žužemberk. Pri telefonu kme-fjski tehnik Milan Senica Mo- ŠE ŽUŽEMBERŠKE je želje: da bi dobili vsaj letos iz občinskega investiciiskega sklada nekaj sredstev za nabavo opreme, da bi Imeli še boljše uspehe v sodelovanju med kmeti in kmetijsko zadrugo ter da bi se zadružni svet 'n upravni odbor še boli uveljavila in še bolje delala. MODERNIZIRANO PODJETJE — Ne. direktorja ni. Tu Jože Hribar, predsednik upravnega odbora Gradbenega podjetja »Remont«. Žužemberk In ž»v lje: da bi podjetje čimbolj nrv hanizirall ln de bi si uredil upravno poslopje ter menzo. RAZŠIRITI PODJETJE Predsednik upravnega odbv ra Mizarstva na Dvoru Vinfio Veselic: — Da bi začeli čimprej šlrfltt podjetje fražšjrili ga bomo leta 1963) in da bi kmalu d'W bili lesno sušilnico. DOMOVINA V SRCU- SRCE V DOMOVINI Prisrčen novoletni pozdrav! Toplo novoletno voščilo! Vam, listom našega drevesa, ki vas Je pred leti neljubi veter raztrosil po širnem, po tujem svetu. Novoletne misli, novoletni spomini! Vaši in naši. Kako se prepletajo kraji in leta... Amerika, VVestfalija, Kanada, Francija, Argentina — dolenjski griči, belokranjske loze, posavska polja... šum oceanov se meša s šumom Kolpe, Krke, Save. Gorjanska podgorska vasica in detroitska tovarna, belokranjski sieljnik in vvestfal-ski rudnik. Tujina in rodni dom! Domovina, ki visoko dviguje antene svojih gora in gričev, ki z nevidnimi valovi pljuska v vaša srca. Zdaj, ob novem letu, -še posebno toplo in zavzeto. Antene, v katerih drhte njene misli na vas, antene, ki sprejemajo tudi vaše želje in pozdrave. Za srečo, za nspeh, za veselo pesem in jasno sonce vaših rodnih krajev! In časi... šestdeset, štirideset, trideset let. — Pastir, kmečki fant, bajtarski sin si se trakrat poslovil od rodne zemlje, od domovine, ki je bila ljubezen tvojega srca, vsebina tvojega mladega življenja, le kruha, le blaginje za tvoje vsakdanje življenje ti ni mogla dati, kajti bila je revna, bila je izkoriščana. Beseda domovina, ki je bila za tvoje mlado srce pesem ln luč, je bila za gospodo, ki je na domačih tleh krojila tvojo usodo, le domoljubna, volilna parola, geslo politikantov, ki so zase in svoje namene hoteli izkoristiti tvojo delovno vnemo, tvoje pridne roke. Zato si šel, šel v svet, da si najdeš kruha in ustvariš dom, ki ti ga domovina, tista tvoja prava, ni mogla dati, ker ji niso pustili, da bi ti ga dala. Sel si s težkim srcem, in domovina, ne tista v ustih politikantov, tvoja prava domovina je tožila za teboj, te venomer hranila v srcu, kakor si hranil ti njo. In dekle, ki si ji pod rožnim okencem v domačem kraju, podaril ljubezen, je odšlo za teboj. Tisto cvetoče, pogumno slovensko dekle! In ko sta sedela pred novoletnim dreveščkom, zdaj po šestdesetih, štiridesetih, tridesetih letih, v družbi sinov in hčera in vnukov, v Nemčiji, v Argentini, v Kanadi, v Franciji, v Ameriki in še marsikje — kako topla misel je obiskala vajine rodne kraje, njive in polja, gorice in vasi, in tisti nagelj na oknu, in nagelj v srcu, ki vama je bil zacvetel, pred petdesetimi, tridesetimi leti, in je vama cvetel, ko sta na tujem bojevala težki boj z življenjem in si ustvari- da je to domovina, kakor ste si nekoč v trpki mladosti želeli, da bi bila. Domovina, naša in vaša. Nepozabljena v vašem srcu, kakor ste vi nepo-zabljeni v njenem. Saj domovina smo mi, ki smo tukaj, in vi, ki živite v tujih deželah, na tujih kontinentih. Listi smo enega drevesa. Ena sama velika družina, čeprav so daljave »Že 24 let sem v Afriki...« Sredi decembra smo dobili med drugo pošto tudi pismo naše zveste naročnice MARIJE ROMEO iz Afrike. Objavili ga bomo kar v celoti, saj samo dovolj pove, kaj pomeni domači Ust našim rojakom v tujini: »Spoštovani gospod urednik, sprejmite mnogo dragih pozdravov iz daljnje Afrike, iz Tanganuika. Pošijam vam nov naslov, zda} smo v kraju Mivanza, Tanganyika in ne več v Kom-pabe v Ugandi. Z možem sva se preselila v Mivanza, ki je 470 milj oddaljeno od Kompabe in bliže Lago Victoria. Kot v Kompabu ni tudi tukaj v Mivanza nobenega Slovenca, je pa dosti Italijanov, Grkov, Angležev in mah Nemcev. Moj mož je Italijan: govorim le italijansko in malo angleško. Dragi urednik, zato lahko razumete, zame je vse Dolenjski list, ki ga prejemam in prebiram z velikim veseljem in me zanima vse, saj je moj edini prijatelj. Dobim tudi pogosto pošto od doma in tudi od mojega brata, ki je v Beli krajini: Ivan Sturm, mizar v Grad. cu. Ce hočete kaj več izvedeti, vprašajte njega. Vnaprej se Vam lepo zahvaljujem in oprostite slabi pisavi, ker sem že malo pozabila, ker je že 24 let, kar sem v Afriki. Končno sprejmite nebroj pozdravov od vaše naročnice.-" MARIA ROMEO nin ras to njihova vlakna, kakšna je zemlja, ki so jo orali in ljubili njihovi očetje in dedi... Vsem vam, izseljencem, kjer koli ste po svetu, vam in vašim otrokom, vsem skupaj in vsakemu posebej — šopek prisrčnih voščil za novo leto! Da boste zadovoljni in zdravi! Vsakemu topel stisk roke, kakor da smo se zbrali in da sedimo za skupno mizo. Srečno novo leto! To je želja in voščilo vaše Bele krajine in Po-savja in Dolenjske! Njenih krajev in prebivalcev. In še posebej voščilo vašega DOLENJSKEGA LISTA Koča na Boborju, v ozadju Javornik (1023 m), priljubljeno shajališče planincev Spodnjega Posavja, posebno pa še navdušenih ljubiteljev planin iz Brestanice in Senovega V vsako domačo hišo! Ia srečo in dom, dom, ki stoji na tujem, pa je vendar ves domač in je dragocen košček domovine v njem, in srečo, srečo, ki sta jo jo priborila na tujem, pa vendar vsa prepletena s skromno, pa prisrčno, tiho srečo mladih let pod rodnim krovom, prepletena s tisoči bleščečih niti, ki povezujejo domovino in vaju. Morda sta jo obiskala, po mnogih letih. — Potem vesta, kakšna je: vsa nova, vsa drugačna, vsa lepa in srečna, ker je svobodna. Ce jo nista obiskala, potem verjemita, da je res taka, da je napredovala za stoletje, da žive na nji svobodni, sproščeni ljudje, da njena polja tudi orjejo traktorji, da so zrasle tovarne, da jo krasijo trakovi modernih cest. med nami. Otrok na tujem matere ne ljubi nič manj, pač pa jo ljubi še bolj. Naj gre kamor koli, njena kri se pretaka v njem, kakor v vas in v vaših otrocih krožijo prežlahtni sokovi rodnih tal. Povejte jim, tem vašim otrokom, kje je njihov pravi dom, čeprav so bili rojeni na tujem. Pojte jim domačo besedo, da jim bo za zmeraj zvenela v srcu, tudi če je ne bodo znali govoriti z usti. In naj pridejo, naj vidijo svojo podobo, svoj odraz, v zrcalu naših voda, naj slišijo šum svoje krvi v šumu naših gozdov in žitnih polj in trat, naj zašije njihov lik v dragulju, ki se mu pravi: rodna zemlja njihovih staršev, da bodo vedeli, iz kakšnih kore- Našemu naročniku M. VI-DETICU in družini, ki živi v Norandu pri Quebecu v Kanadi, smo pisali že za lansko jubilejno številko, ob 10-letnici izhajanja našega tednika. Odgovoril nam je, pismo pa se je na poti zamudilo in ga šele danes objavljamo: »... kar se tiče lista je v najlepšem sestavu. Veliko se dela in napreduje. Ko pride list v hišo. prvo pogledam, kaj je iz naše rodne grude, to je :z Bele krajine, Suhorja in Dragomlje vsi rajši čitajo kot pišejo, ker vem, da je dosti in preveč novosti, pa jih je malo objavljenih v Dol. listu. Lepo poročajo iz Krškega in drugih dolenjskih krajev, kar je lepo zrcalo za list, ki bi moral zahajati v vsako dolenjsko hišo... ... Pošiljam vam sliko, naše družine, seveda je že bolj stara, ker otroci so odrasli. Sin je doštudiral in se lani že oženil. Izučen je kot tehnik-inže-nir. Druga hči je tudi poročena; ona ima trgovske šole. Tretja je končala prav tako šolo in še ni poročena, dela pa v veletrgovini. Ta mala je z nama doma. hodi še v šolo. smo, ker sem bolj pri slabih očeh. Sprejmite najlepše pozdrave od mene in žene vsi pri listu in vsi čitatelji našega lista!- Ameriški rojaki se pripravljajo na obisk Dolenjskih Toplic Kratko, a jedrnato! » Frank Turk iz Jolieta, Illinois, USA, nam je prejšnji teden poslal takole pisemce: - UREDNIŠTVO! Prosim če mi hočete pošiljati vaš list, za pol leta vam pošiljam dva tolarja v pismu. Me> veseli, da deželo ,bildate' in delo odpirate za ljudi, ka^kor tudi da jih šolate, da bodo vedeli, kaj je svet! S pozdravom, FRANK TURK »Nepozabno srečanje v Fontani« — Cenjeno uredništvo, v Fontani imamo pevsko društvo že pet let in smo priredili prvi koncert lani 23. okto. bra. To je bila fina prireditev, so gostovali tudi hrvatski pevci zbora SLAVUJ iz Los Angelesa. Igrali so tudi mali umetniki in gostovali slovenski marinarji, ki so prišli sem v Ameriko s slovensko ladjo. To so bili veseli, ko so slišali naše petje! Tudi oni so nam -zapeli ali meni se vidi, da pojejo drugačne pesmi kot smo mi bili tam pred 50 leti. Potem smo nadaljevali s plesom do jutranje ure. So rekli, da ne bodo nikoli pozabili kako so s>3 imeli lepo v Fontani... Meni se list dopade, najprm v o pogledam, če je kaj iz moje vasi Zbure in iz cele fare, potem pa še drugo... Pozdrav. JOZEFINA BREZOVEC »Nikoli pozabljene! Jugoslavija! 3 Naš naročnik M. VideMS z družino v Kanadi Število naših izseljencev v Ameriki, ki obiskujejo domovino, se veča iz leta v leto. Vsakdo bi rad obiskal domače lh si ogledal domače kraje. Seveda pa jih tudi vleče izlet po prenovljeni domovini. Večina slovenskih izletnikov potuje v domovino, s pomočjo znane in ugledne Kolandrove potovalne pisarne. Ta je bila ustanovljena pred 40 let! in deluje v Clevelandu, ki jo imenujejo tudi »Ameriška Ljubljana« zato, ker živi v tem kraju največ Slovencev. V Clevelandu živi in dela več deset tisoč naših rojakov. Tu je tudi ena najmočnejftih podružnic Slovenske narodne podporne jodnote (SNPJ), ki je med glavnimi organizacijami naših izseljencev v Ameriki. V Clevelandu deluje celo devet slovenskih Narodnih domov. Med največjimi je Narodni dom na St. Clair aveniji, v tem poslopju je velika dvorana in ima tam sedež več tvrdk, med drugim tudi Ko-landrova potovalna organizacija. Za letošnje leto (1961) bodo naši rojaki organizirali spet več ekskurzij. Na čelu organiziranih Izletov bo spet Slovenska narodna podporna jednota, ki šteje skoraj 60.000 članov. Lansko leto je njen izlet v domovino nadvse lepo uspel: med izletniki so bili predsednik Slovenske narodne podporne jednote Mr. Jože Cul-kar, ki je po svojih starših dolenjski rojak, njegova žena Elza. znani publicist in bivši uredn-'k Prosvete dolenjski rojak Anton Garden, predsednik gospodar-skegao dbora slovenskih izseljencev Donald Lo-trič in drugi. Glavno glasilo Slovenske narodne podporne jeđnote je dnevnik Prosveta; ta izhaja na sedežu SNPJ v Chicagu, med glavnimi organizatorji in voditelji Prosvete je upravnik lista Milan MedveSek. novomeški rojak in ein znanega tov. Ludvika Me-dveška iz Žabje vasi pri Novem mestu. (Kakor mi poroča Milan lz Chicaga. se tudi sam pripravlja z družino na obisk starih krajev.) Vse kaže, da bo v letu 1961 prišlo v staro domovino rekordno število r^ših izseljencev, med njimi tudi otroci naših izseljencev, ki so bili rojeni že v Ameriki. Knmnanio za izlet v domovino' vođi turi! slovenski Ust v New Yorku Glas naroda, ki ga ureja slovenska pesnica hi kulturna delavka Anna Pra-fek-Krasna. List Glas naroda je med najstarejšimi slovenskimi listi v Ameriki ta je bil ustanovljen že leta 1893. Skupino naročnikov Glasa naroda bo vodila v domovino znana organizacijska delavka in sotrudnica Glasa naroda Mrs. Jennie Troha, ki je že večkrat povedla preko velike luže naše izletnike. Mrs. Troha je zlasti navdušena za naše Dolenjske Toplice. Sem si prihaja zdravit revmo in zato bo povedla svojo skupino tudi v letu 1961 v naše dolenjsko zdravilišče. Prva skupina Izletnikov Glasa naroda bo dopotovala z velikim letalom 16. julija 1961. Mrs. Jennie Troha objavlja večkrat dopise o naši Dolenjski, nje lepotah in zdravilnosti naših vod. V enem izmed svojih dopisov je takole priporočila našim ameriškim izseljencem Dolenjske Toplice: »Zdravilna voda Dolenjskih Toplic je že marsikomu dala moč, da je odvrgel palice ln spet stopil na noge. Zdaj sem tu v Dolenjskih Toplicah (ta članek je pisala z obiska po Sloveniji).-Sobe v Dolenjskih Toplicah so lepe in čiste. Tukaj bi bilo koristno za mnogega našega rojaka, ki ga muči revma, kakor muči tudi mene. V Dolenjskih Toplicah bi bilo primerno za našo urednico Mrs. Anno Krasno, gotovo bi se tukaj pozdravila, ker trpi zaradi artritisa.« Takih pohvalnih dopisov je vrla propagatorica Jennie Troha o naši Dolenjski in njenih toplicah napisala v Glasu naroda več in prav zato raste število prijav za letošnje izlete v staro domovino. Tudi letos bo organiziral več izletov Glasa naroda Mr. Avgust Kolander iz Clevelanda, ki prevzame vodstvo in oskrbo izleta vse od začetka pa do namembne postaje in poskrbi tudi za reden povratek svojih številnih izletnikov. Jože Zupančič vasi in drugih okoliških krajev, kakor je Metlika, naša občina. Pa vidim, da je od tu najmanj sporočil, ne vem ali Upam, dragi urednik, da vas še obiščem junija meseca in kaj pokramljamo. Prosim, da s potrpljenjem preberete pi- Taikole nam piše na-. ročnica iz Springfielda, Illinois, USA: »Me veseli, da ste prejeli dolar za list. Zelo mi ugaja Vaš časopis. Prav rada ga berem in mi zelo ugajajo dolenjske novice. Se mi zdi, da sem, ko ga berem, kar z vami v duhu. Odkar je list povečan, je še bolj zanimiv. V njem je še več novic in mi zato še bolj ugaja. Kakor vidim, Jugoslavija zelo, zelo napreduje v vseh ozirih. Vaša mladina je zlata vredna, ko tako lepo pela po začrtani poti in tako pridno dela. Zelo mi ugajajo slike. Rada jih gledam in so velikega pomena. Posebno vaš prezident Tito je dober človek in ga zato ljudstvo ljubi. Sedaj že imate boljšo Ameriko tam, kot mi tukaj... ... H koncu pozdravljam vse bralce Dolenjskega lista. Listu pa želim mnogo naročnikov, ker je zanimiv. Vse najlepše pozdravim iz daljave. Naj živi lepa Jugoslavija, nikoli in nikoli od mene pozabljena! URŠULA ZATTICH Zločincem vest ne da miru.. Kako živi domovina, kako napreduje in kaj vse delamo, da bi imeli [lepši in slajši kos kruha, o vsem tem so se v povojnih letih prepričali tisoči naših dragih rojakov, ki so obiskali stare kraje in na lastne oči videli nase elektrarne, nove ceste, mostove in bolnišnice, nova mesta in pozida*-ne vasi. obnovljene kraje, ki s< jih zapustili pred 40, 50 ali celo več leti. o vsem tem redno poroča Prosveta, Glas naroda in drugi časniki naših rojakov v Ameriki in drugod po svetu, o vsem tem pa so obveščeni sto ti. soči rojakov po pripovedovanju onih, ki so bili tako srečni, da so spet videli stare kraje. Zato naši ljudje v tujini nima-Jo več napačne podobe o novi Jugoslaviji. Spoznali so jo ln poznajo Jo. še vedno dihajo s starimi kraji ln zamje jim toplo bije zvesto srce. Zato tudi pomiloval- no gledajo na obupna prizadevanja nekaterih zločincev-beguncev ki so od tu pobegnili pred zasluženo kaznijo zaradi svojih slabih defi med narodnoosvobodilno vojno. Bojalk P. j. iz severne Amerike nam je poslal izrezek lz nekega tamkajšnjega časnika, v katerem piše tale neumnost; UBOGI JETNIKI JUGOSLAVIJE 1 CleveJand, julit 19G0 Narodi Jugoslavije, ki jo tvorijo hrvatsko, makedonsko ln slovensko ljudstvo, so zdaj vključeni v »Captive Natlons Week ob. servance« v Clevelandu. To pomeni, da so med narodii-jetnilki zdaj tudi narodi Jugoslavije. To »pretresujočo« vest je obla-viil Plain Dealer, ko 1e sporočU, da je »Captive Week Commltee« v Clevelandu sprejel resolucijo, da se narodom-jetnlkom pridruži tudi jugoslovanske narode. Predsednik tega odbora Je neki Ivan Bezuglofi (kdor koU se pač skriva pod tem imenom). »Tri etične grurpe — Hrvati, Makedonci in Slovenci (kje neki so ostali Srbi, najštevilnejši izmed Jugoslovanov?) - so »jetniki maršala Tita«, ugotavlja dailje »resolucija«. Cer. kvena opravila, ki bodo opravljena v namen tega tedna, bodo 22. Julija v katedrsSl sv. Janeza in v cerkvi Old Stone. Pozneje bo v dvorani »PuMdc music« -efoli. tični shod .. . Ta/ko so lani poročali v tem časniku. Naš zvesti bralec, rojak v M., Je pristavi na kraju svojega pisma samo še tole: »Rojalki-iziletniki. ki ste začasT no v »Jugoslovanski Ječi«, povejte svojim »nesrečnim« rojakom v »chain-gangih«. da v inozemstvu niso pozabljeni ln da bodo v naj- DVE ŽELEZNIŠKI 2elezniške postaje v Semiču, Gradcu in Rosalnicah so že pod streho. Zanje so prispevali precej ljudje s prostovoljnim delom in s prispevki v materialu in denarju. bližnji bodočnosti »rešeni« svojih »verig« . . Ni težko uganiti, kaj se skrive za takimi »resolucijami« in č.sn. ki.( Cleveiandski ubežniki beri: belogardisti in druga SVOjat!) pač nimajo mirnega spanja. Klevetanje, laž in goljufija so bih prej in so zdaj — njihova edina hrana. France Slana: ZALEDJE POMAGA PARTIZANOM »Ne vem, s kom bi si kregata čas...« Tudi KRISTINI AVSEC, ki živi v Londonu, doma pa je z Dolža na Gorjancih, po. meni vsakotedenski obisk domačega lista prijetno razvedrilo; le poglejte, kaj nam je pisala 23. decembra lani: »Ne vem, dragi Ust. zakaj mi je tako hitro minilo leto. Mogoče zato, ker me Ti tako redno obiskuješ. Jaz sama ne vem, s kom bi si krajšala čas, tukaj v tem pustem in temnem Londonu, če me ne bi Ti, dragi list. tako zvesto obiskoval. Vsak teden mi prine- seš kaj novega iz lepe Do. lenjske. Zato se Ti še nadalje priporočam} Vsem brclcem lista kakor tudi gasilski desetini na Doi-žu, v moji rodni vasi pod Gorjanci, znancem, prijateljem, očetu in sestrama želim v novem letu mnogo zdravja in vse srčno pozdravljam! Tebi, dragi list, želim v novem letu 1961 polno uspehov!" KRISTINA AVSEC London, South Kensington POZDRAV II LEPE BELE SCUJUlNt Kako tesno so vedno in povsod naši rojaki v mislih s svojo staro domovino, nam pokaže tudi gornja fotografija: v severni Franciji so naši slovenski rudarji skupaj z veleposlanikom FLRJ v Parizu, tov. dr. Darkom Cernc jem, generalnim konzulom Todom Vardžiskim in sekretarjema Mihailovičem in Ivanovičcm lani 27. novembra slovesno proslavili 15. obletnico nove Jugoslavije in deseto obletnico delavskega upravljanja v stari domovini. O borbah in zmagah naših narodov je govoril naš naročnik in zavedni aktivist Jože Martlnčič iz Lensa. Dvorana -«e bila polna rudarjev, izme d katerih so nekateri prišli tudi 30 km daleč, da so se lahko udeležili proslave republike. Peli so narodne pesmi in tovariš veleposlanik je bil ginjen nad tako velikim rodoljubjem naših starih izseljencev. Proslave se je udeležil tudi tovariš Boris Kocjančič, predsednik sve tn za kulturo LS LRS in predsednik občinskega odbora mesta Sallauminna, ki je tudi komunist in član Federalnega komiteja KP Francije. Nepozaben bo ostal trenutek, ko so naši rudarji izročili rudarsko svetilko veleposlaniku dr. Černcju. Za vse Slovence v severni Fran ciji is bil obisk naših diplomatov izraz najglob-je uresničenega bratstva in enotnosti naših narodov. — (Foto: Vicior Lapornik, Sallnumincs, P-d-C) Na črnomaljski železniški postaji so prejšnji teden zamenjali streho, še prej so si uredili jamo za smeti, preuredili pa bodo tudi stranišče. Na postajnem prostoru so postavili pet živo-srebnih luči (štiri železnica, eno rudnik Kanižarica). S tem je še bolj posrbljeno za varnost potnikov. DOLENJSKI LIST naj ne manjka v nobeni družini v domačem okraju! Tudi v Adlešičih so pridelali lani v kooperaciji 40 metrskih stotov pšenice na hektar, sorte XI 1, na njivi Ivana Požeka iz Velikih sel. Požek je bil lani zelo zadovoljen s sodelovanje z zadrugo. Na sliki: žanjice iz Velikih Sel se zadovoljne krepčajo s hladno pijačo; sonce jih je ugrelo, ko so spravljale bogato žetev z njiv. Tu so žele še s srpi, marsikje pa je lani kombajn požel na stotine hektarov žita. Ljudja se kar niso mogli načuditi, kaj vse zmore sodoben stroj. — Fotografijo pošiljamo kot novoletni pozdrav vsem rojakom iz Bele krajine, ki žive v tujini! (Foto: Jože Škof, Črnomelj.) Prior dr. Josip Edgar Leopold osemdesefletnik V torek, 17. januarja 1961, o tiho in skromno praznoval 0,-letnlco svojega rojstva predstojnik kartuzijanskega samo-ttana v Pleterjah pod Gorjan-re-hod po hodnikih, prav tako tudi pred glavnim vhodom v samostan. Glavna samostanska vrata, pred katerimi je bil močan bunker, so bila noč in dan odprta, tako da nam je bila nemogoča vsaka kontrola. Na cesti, ki vodi v samostan, so postavili »španske jezdece« ln žične ovire. Opeko za bunkerje eo dovažali kar na debelo. Na stolpu so imeli postavljen mitraljez. Po vseh hodnikih so postavili straže. Nenehno so z velikim krikom in vikom hodili v stolp in pogosto streljali s stolpa na hišo admirala Vučerja v Drči ter jo poškodovali. Vse to pa je vodil major Novak, Id je bil zastopnik Mihailoviča za Slovenijo. Toda nI se izdajal za takega, marveč za navadnega pisarja v pisarni štaba v Pleterjah in kot tak se je lahko tu skrival. Poleg njegove sobe je bila večja soba, v kateri so imeli belogardistični voditelji 6voje konference, kiji je vodil on In ki so bile mnogokrat zelo dolgotrajne. Tam je bil tudi radio In neke vrste knjižnica. Tu so se sestajali k razgovoru in na zabava Po vsem samostanu so žvižgali, peli, kričali, kadili, povsod naokoli metali čike in pljuvali. Stražo so imeli tudi pred cerkvijo. Medtem ko je bilo v cerkvi bogoslužje, bodisi podnevi ali ponoči, so neposredno pred vrati kakor nalašč brez potrebe kričali in ropotali. Taki so bili ti ljudje, ki so se borili »za Boga in vero-« in čečkali po zidovih: »V borbi aa vero, Boga in domovino!« ali »Legija smrti«, naša nada — partizan naj krepa — tako naš narod sklepa!« In vse to naj bi bilo v duhu krščanske ljubezni in strpnosti! Tisti pa, Id so bili po sobah, so ves dan prepevali, igrali na harmoniko in pijančevali pozno v noč. Pozdravljali nas sploh niso. razen nekaj katoliških mladeničev. ki so bili vsak dan pri naši in vsak dan sprejemali sv. obhajilo. Ti so nam, izjavili, da so si drugače predstavljali borbo za Bogo in vero ter da so b;li pravzanrav zapeljani. Preklinjali so tako odvratno, da so se samostanski bratje, ki kaj takega niso vajeni, zgražali in se m! prihaiali pritoževat. Toda kaj je bilo mogoče storiti, ko pa so h!li komandanti mnogo slabši od moštva. Tako je Svarun dal prav v petekf!) speči zase in za komandirje odojka na ražnju. Krenko se je napil v pijanost! vrgel več ročnih bomb skozi okno na dvorišče ter tnko ^oškodoval nad 50 oken, v opravičilo pa razglasil, da so prišli parti-7anl do snmosinnskega zidu in vrgli bombe čez zid. Beli so šli vnovič v patrulje ▼ okolico ter zasledovali in lovili partizane, da jih ali ustrele ali pa pošljejo v internacijo. Tako so na Tolstem vrhu ustrelili šest kmetov In pristašev Osvobodilne fronte. Prav tako so na Vrhpolju ujeli dva partizana, ki sta bila tam zaradi zavarovanja tretjega bataljona Cankarjeve brigade, ki se je mudil v Mihovem zaradi mobiliziranja. Eden od teh je bil Albert Božič iz Kostanjevice na Krki, za drugega pa nisem mogel dognati, kdo je in cd kod Istega dne. to je 12. decembra 1942, so ujeli v Mihovem intendant-ko 2. čete 3. bataljona Cankarjeve brigade. Stano Marinič, katere komandir je bil Miroslav Počkaj. Vse tri so pripeljali v Pleterje in jih tu pod predsedstvom Milana Kranjca obsodili na smrt. Stano so ustrelili istega dne v gozdu blizu Pleterij. oba partizana pa dan pozneje na istem mestu. Vsi trije so rvokopanl v skupnem grobu ob poti. ki vodi v Apne-nik. Kraj je še danes ograjen in označen s križem. Ob deseti obletnici njihove smrti je bil grob okrašen z vencem, na katerem je pisalo: -Žrtve fašizmu 1942.« Na svojih pohodih po okolici so beli popih" vse vino. V tem se je posebno odlikoval neki mesar, pravi orjak. V pijanosti je metal ročne bombe in streljal s puško naokoli ter s tem plašil ljudi. Zdi se mi, da je pri tem tudi nekoga ranil. Ob neki priliki se je na tak način ranil komandant sam, ko so šli na Vodenice. Tudi pred glavnimi vrati je bila straža. Ponoči so prihajale tako imenovane »kurirke« v t^jaških plaščih, ki so potem ostajale pri oficirjih vse do jutra. Zjutraj so nam pripovedovale njihove straže, ki so se nad tem početjem zgražale in obsojale. Ko sem rekel komandantu, da ženske ne smejo v samostan, je surovo odgovoril, da mora tako biti in da on tega ne more opustiti. Tako so te »kurirke« še nadalje prihajale. Vedno več belih je nrihajalo v samostan, tako da se jih je nabralo 250 do 300. Razdeljeni so bili v dve četi. Komandanti so bili Svarun, za njim Baudaš, potem pa Sekolec (ki je bil še najdostojneši od vseh) ter komandirja Balant in Kara. Nen.hno smo se pri n>:h pritoževali In se z njimi prepirali, ker so se obnašali ln delali tako, kot da je samostan njihov. Trošili so samostanska drva na debelo brez vsakega vprašanja in dovoljenja, jemali samostansko sena dali odvažati posekano samostansko drevje itd., po drugi strani pa so govorili, da komunizem uničuje privatno lastnino ter da se je zato treba boriti proti njemu na življenje in smrt! (Odlomek iz knjige: Josip Edgar Leopold - Tsivov: KARTUZIJA PLETKR.TF TN P A RTI A-NI, 1941-1945, Spomini -LJubljana. 1953.) Stran 6 DOLENJSKI LIST Novoletni šentjernejski titrink Ustavili smo se v Šentjerneju. Bil je deževen dan, toda ljudje so kljub temu hiteli po opravkih: čez cesto v trgovino ln nazaj v drugi smeri. Nekaj voznikov je ustavilo konje pred gostilno. "Slabo vreme imamo. Upajmo, da bo prihodnje leto bolje,* je ves premočen tarnal starejši kmet. »Najraje smo tu, a kaj, ko ni vsak dan praznik,« je potožil skladiščnik IEV v Majzlje-vi gostilni. Bral je Dolenjski list. »-Polno želja in uspehov je vedno natisnjenih,- je govoril izpod očal, »In Vaše želje za Novo leto?« smo ga vprašali. »Nimam želja* je kratko odvrnil, »otroci pa so preveliki za dedka Mraza.« Prav tako je odgovorila last- nica gostilne — Zofija Majzelj. Potem pa: »Pišite, da smo zelo zadovoljni z Dolenjskim listom. Tudi gostje ga radi bero.* Kolektiv Krojaško-šiviljske-ga podjetja smo našli sredi dela. Šestdesetletna Ana Stem-berger, šivilja pred upokojitvijo, je povedala: »Želimo več dela in manj šušmarjev! Najbolj bi bili veseli, če bi dobili. električne stroje. Tudi prostori so majhni. — Kaj si želim'' Predvsem to, da bi se v kolektivu še naprej tako dobro razumeli.* »Brivci imajo na deželi vedno težave,* je povedal šel brivsko-frizerskega podjetja Ignac Zupan. »Največ dela imamo v soboto in nedeljo. Med tednom ga skoraj ni. 20 nagrad - 818 rešitev o V torej zjutraj smo dali besedo botri Sreči — prišla je k žrebanju novoletne nagradne križanke. Rešitev ste tokrat poslali 813 — iz vseh krajev Posavja, Bele krajine, Dolenjske, Ljubljane in drugih mest, nekaj jih je bilo celo iz Nemčije. Kaže, da naročniki povsod radi rešujejo križanke, zato bomo za tako zabavo poslej poskrbeli večkrat! Izžrebani so bili: 1. nagrado: 8000 din dobi Jože Bučar z Gabrovca 13, p. Metlika; 2. nagrado: 6000 din dobi Tončka Marčan, Ljubljana, Fabianijeva 21; 3. nagrado: 4000 din dobi Ernest Jazbinšek, Bolnišnica Valdoltra, p. Ankaran; 4. nagrado: 2000 din - dobi Ivan Gabrijan, Adlešiči 5. ' Šestnajst knjižnih daril je žreb razdelil takole: 1. Anton Klenovšek, Studenec pri Sevnici; 2, Damjanka Simončič, Ljubljana, Njegoševa 11; 3. Anica Tome, osnovna šola Podzemelj, p. Gradac; 4. Franc Murn, Dijaški dom, Kočevje; 5. Janez Mišigoj, Piran, Mateottijeva 17; 6. Marija Bla-žič, Grič 11, p. Smarjeta; 7. Leopold .Tel eni č Črnomelj, Kolodvorska 54; 8. Ivan Desimi-rovič, V. p. 3634, Kragujevac; 9. Vida Kante, Ljubljana, Per-čeva 27; 10. Jože Bertolc, Brezina 103, p. Brežice; 11. Marija Banovec, šola Dobliče, p. Črnomelj; 12. Ema Rccck, Ljubljana, VPŠ, Stari trg 34; 13. Ana Brulc, Gotna vas 41, p. Šmihel pri Novem mestu; 14. lika Skala, Zagreb, Vinogradska 59; 15. Tine Košir, Pržanj 21, Šentvid nad Ljubljano; 16. Fanika Turki, Celje, Jenkova 32. Vsem izžreban :em smo denar in knjige poslali po pošti, vsem drugim: prihodnjič Vam želimo več sreče! REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE Vodoravno; 1. Novomesčan. 10. Gospodična, 19. astronavt, 20. stlast 22. satrap, 23. Vera, 24. opra-vlm, 20. Untnlk, 28. zleti 30. estet, 3L orli, 32. ost. 34. tisk. 36. turneja. 38. sile, 39. epi. 41. Krt, 43. rdim, 44. tok, 45. NO, 46. napotki. 48. oprava, 51. platana. 53. naprave. 55. protin. 56. parlament, 58. leto, 59. stseptomicin, 62. ako. 63. krilo, 65. rejec. 66. JZ, 67, Koreja, 69. serenada, TI. et. 73. karavana, 75. Trdina. 77. nekak, 79. Šentjernej. 80. siirar. 83. kroma-nje. 84. nanesti, 85. DM. Navpično; 1. Navzven. 2. osel, 3. vtreti. 4. orati, 5. MO. 6. eno, 7. šaipe, 8. čvrst, 9. Ataturk. 10. ga, la. ostra.. 12. stil. lfl. ost, 14. dan. 15. iti, 16. črteostavec, 17. na, 18. apoteka. 20. sitni, 21. LM, 25. Verdi. 27. Ni, 29. iska«, 31. OJ, 33. Slovenija. 35. Krpan. 37. EM, 40. foprek, 42. fon, 46. NATO. 47. ta. 48. oplojen, 49. pramenast. 50. ramica 52. lotos. 53. narpreden. 54. arrterlje. 55. pladenj. 56 PE, 57. TNZ. 59. sijaj. 60. rila, 61. ro. 63 Kranj, 64. rente, 67. kaša, 68. oven. 60. srna, 70. dar. 72. te, 73. kar, 74 ako, 75. trn, 76. Grm, 78. KK, 81. n, 82. ad. Kmetje se ne brijejo vsak dan. Želim, da bi imeli v prihodnjem letu kaj več obiskov Če bi bilo kot letos, bi še šlo.* »Pri nas imamo marsikaj Gumijaste škornje smo razprodali. Blato je. Za tako vreme druga obutev ni primerna Ljudje kupujejo in kar tekmujejo, kdo bo več nakupil. Naša želja? Vsem potrošnikom želimo srečno novo leto!« ;e prijazno odgovorila prodajalka pri trgovskem podjetju »Dolenjec* in že stregla naku-povalcem. Poštne uslužbenke smo dobili pri »udarniškem* delu. »Treba je bilo malo pospraviti,* so začele hkrati. »In poslovanje?* »Gre, samo na ;es-nem smo. Nimamo dovolj velikih prostorov. Naši pismonoše? Kar tekmujejo, kdo bo zbral več naročnikov za Dolenjski list- — »Kaj si v nor vem letu obetam jaz? — Rada bi šla v telegrafsko voa\i.šče,-je izrazila svojo tiho željo Milena Vidnjevič. Vsi si vedno kaj želimo. Kolektivi in posamezniki. V novem letu pa še celo. Včasih ;e želja preveč, zato se vse ne izpolnijo. Tovarišica , Boža iz uprave Kmetijske zadruge nam je zaupala: »Moped, pisalni stroj!* Kmetijska zadru- V kratkem dva mladinska seminarja Okrajni komite LMS in Okrajni zavod za izobraževanje odraslih sta pripravila dva seminarja za mladinske aktiviste in to: od 23. I. - 26. I. za vodstvo sekcij mladih zadružnikov pri mladinskih aktivih in od 27. I. — 31. I. za vodstvo kluba mladih proizvajalcev. Oba seminarja bosta v Dijaškem domu v Smihelu. Okrajno mladinsko vodstvo pričakuje precej od obeh seminarjev. Zlasti pričakujejo, da bodo zaživeli klubi mladih proizvajalcev v naših podjetjih, tako da bodo odstranjena marsikatera vprašanja, ki sli jih mladina v proizvodnji sama težko tolmači. Pozdrav Iz Lovrana Mornarji, ki so pri vojakih v Lovranu, čestitajo za novo leto novomeškim delovnim kolektivom, zlasti podjetju »Krka* in »Pionir*, pozdravljajo pa svojce. Marijan Kovač, Peter Zalokar in Jože Dulc. ga pa: »Tovornjak (TAM 450U, dovolj investicij in sredstev za nakup!« In kaj si v Šentjerneju št želijo? — Zgraditi novo šolo, sezidati stanovanjski blok ra prosvetne delavce in ustanoviti obrtno delavnico kovinsKe stroke! I. Zoran Pozdravljajo: Za novo leto smo dobili še nešteto pisem naših' fantov, ki so pri vojakih. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo več objaviitl vsakega posamič, zato jih bomo našteli kar v skupnem sestaivku, nekaj pa jih še pride na vrsto. Vsi želijo svojim domačim, znancem ln prijateljem kar največ sreče in zadovoljstva v letu 1961! Iz Subotlee: Tone Vidlc in Franc Bučar. Iz Danllograda; Anton Cugelj. Albin Perko, Franc Mohar, Andrej Modrijan Jože Pucelj, Jože Suklje ln' Janko Korene Iz Niša: Ferdo Potočnik, Jože Brodarič. Jože Smuk, Peter He-nič, Alojz Romšek, Boris Mokro-vič. Viljem Novina, Alojz Smr-ke. Ivan Erjavec. Rudi Dim, Anton Aš, Milan Zupan, Milan Kav-šek. Anton Medm ln ostali. Iz Tltograda; Franc Fa/bJanMc, Anton Lavrič, Vid Suštarič, VeJi-nvtr Terzin, Franc Bevec in Alojz June. Iz Beograda: Pavle Mušič, Mar. tin Žužek, Jože Slmonič ter Jože Grgovič ln Pavel Ciglar. Iz Zagreba; Anton Dragan. Anton Stancar< Franc Novak. Franc Eorštnar. Iz Dugega sela: Polde Mušič, Vinko 2agar, Matija Planine, Jože Seglna. Mlko Jaklič, Franc Nampel in Mirko Eršte. Iz Sombora: Karel Zupančič. Franc Turk, Ivan Šinkovec, Stane Hočevar, Jože Beznik. Jože Semenič. Silvo Bedenik. Iz Smedereva; Frane Matkovic, Viktor Veindorfer, Anton Iva-nek ln Anton Leskovec. Iz Boshjffrada; Albin Hočevar. Z romunske meje: Janez Mi-klavčlč in Ivan Zupan. Iz Knjaževca; Alojz Bojane. Iz Jastrebarskefa; Anton Mehak. Branko Turk, Anton Berko-pec, Franc Dravlnec, Vinko Gra-brijan Franc Žalec. Iz Vueitrna: Jože Božič. Anton Stravs, Vinko Klobučar, Avgust Sprajcer. Iz Kranja: Tone Pfajfer, Slavko Florjančlč, Jože Kelhar. Alojz Radij. Vinko Smrečnlk. Iz Doboja: Stane Dražumerič in Viktor Svaj ger. Iz Egipta: Jože Lenič, Franc Maver m Janko Grom. " Iz Tolmina: Stane Turšič, Ivan Kovačič, Tone Kozinc. Iz Skopja: Miroslav Uršej, Ludvik Mihelič, Jože Zabukovec, Mirko Zohar ln stane Simec. Iz Sarajeva; Lojze Kovačlč ter Mirko Novak in Ivan Lukšič. V soboto zvečer se je odločilo: kdo je vostneje in natančneje poslušal radijske oddaje RTV Ljubljana v lanskem decembru — Kamnik ali Novo mesto? V priljubljeni oddaji »POSLUŠAJ IN POVEJ« sta nabrali mladinski ekipi obeh m est vsaka po 18 točk — in šele žreb je bil bolj naklonjen prebivalcem mesta ob Krki kot mladim Kamničanom.., Nagrada: obisk skupine solistov narodne glasbe. Za novomeške barve s o tekmovali Mija Kotar, Mirko Vesel, Pavel Mi. helčič, Jože Zupane, Lado Saje, Rudi Berger, J anko Saje, Franc Mikcc in Janko Golež. »Možganski trust« mladih so podprli tudi nekateri izkušeni starejši zvesti poslušalci radijskih oddaj, ki pa so imeli bore malo dela. Videli smo, da m ladi zares poznajo radijske oddaje in da so »na tekočem«. Prihodnje srečanje te oddaje bo 4. februarja med ekipo Črnomlja in Nove Gorice. Novomeško oddajo je prijetno vodil tovariš Er nest Petrin, prenos pa je bil naravnost odličen in brez motenj. Mladinski klub v Novem mestu lahko zapiše uspelo tekmovanje med svoje doslej najbolj uspele prireditve! Zato — tudi naš e čestitke! Okrogle iz dolenjske preteklosti (Napisano po pripovedovanju starega Movomeščana. mojstra Ferda Buka) POSTAVA JE POSTAVA! 1809. leta v času francoske okupacije so novi gospodarji Francozi tudi v Novem mestu imenovali občinski svet. V njem so bili predstavniki No-vomeščanov, ki so bili dolžni skrbeti za vrehrano vojakov in vojaških konj, za stanovanja oficirjev ter podobno. Neki meščan, po poklicu ro-kavičar in strojar, doma Na Bregu, je prišel domov s prve seje. Zena ga je vprašala: — No, kaj ste pa sklenili? — Hmeljnik mora dati 1.700 kg zrnja za konje! — Saj lahko dajo! je pripomnila žena in nadaljevala tako, dokler ji ni možiček naštel vseh, ki so morali kaj prispevati. Ko se je vrnil z druge seje, je bila spet radovedna. Mož pa je le stežka izdavil: — Danes smo pa sklenili, da, no, da mora imeti vsak dve babnici! — Boljša polovica je poskočtia: — Kje bo pa ležala, kaj bo jedla? Krivica, strašanska krivica je to! Do Napoleona grem, če bo potrebno, tega pa ne bom premolčala! — In je šel mož še na tretjo sejo. Spet je bila žena radovedna, saj mu je dala prej obilo napotkov. — Tokrat smo pa sklenili, da mora vsaka dva dedca imeti! je povedal gospodar. Žena pa: car in jo urno odmahal proti vratom. — Haj, vi, dali ste le 1 krajcar, račun je pa 10 krajcarjev! Gost pa je ročno odvrnil: — Zamiii pa spravi! USTREŽLJIVE NARODNE DAME Dolenjske novice so leta 1909 objavile sporočilo, da so narodne dame sklenile naprositi moško občinstvo, naj se pozimi, pri pozdravljanju na cesti ne odkriva zaradi nevarnosti »prehladitve«... Kaj, ko bi se kaj takega primerilo še danes? STRUMEN ODGOVOR V .neki gostilni na Dolenjskem je bilo v prejšnjem stoletju bolj klavrno razpoloženje. Gostje so čemernih obrazov pili. Podjetni gostilničar je. da bi družbo razpoložil, KRIŽEM KRA2EM PO GOSTILNAH OBČIN SENOVO I N VIDEM-KRSKO Pijancu: povsod še dva deci... 0 nekaterih senčnih in sončnih straneh senovškega in videmsko-krškega gostinstva-»Le pijte ga, čeprav ste že pijani - mi pa le zaslužimo...« Komaj se je dobro znočilo, že smo začeli z akcijo. Šofer je pritisnil na plin in odbrzcli smo proti Senovemu. Tu bomo začeli z našo gostilniško akcijo. Razen Senovega bomo obiskali še gostilne v Brestanici, Vidmu-Krškem in Kostanjevici. Posadka: -Pijanec- (sicer po poklicu novinar), še en novinar in šofer. Namen akcije: ugotoviti, če dajejo gostilničarji pijancem piti, preveriti poštenost gostincev ter ugotoviti važne dobre in slabe strani našega gostinstva. V PETIH SEKUNDAH 7,\ 5 DIN DRAŽJI SENDVIČ V prvih dveh gostilnah (Re-»t*.vraclja in Klanjšek) ni bilo tako rekoč nič posebnega, če ne računamo, da je »pijanec« dobil želena 2 dečka in da so Imeli v restavraciji na mizi strgane polivinilne prte. (Je temu vzrok nemarnost uprave, ali »kultura- gostov?) O, pač. Pri Klanjšku je natakarica računala tako: —___dva sendviča 80 din ... ne, 90 dinarjev ... -Sendviča- sta bila sestavljena iz dokaj suhih žemelj in obložena z malo salame. »HRENOVKE SMO KUPILI, DA USTREZEMO GOSTOM« V gostilno -'Pri mostu« je vstopil prvi -pijanec-. Povprašal je za jedačo in se odločil za hrenovko. Pogled mu je,ob-visel še na zadnji vrsti cenika, kjer je pisala: 1 kg kranjskih klobas 700 din.« — Ali pri vas servirate zraven kranjskih klobas tudi tehtnico? Odgovora »pijanec« ni dobil, pač pa kasneje trezni novinar: — Zaračunavamo jih po velikosti in debelosti, tako od 130 do 160 din. Medtem je bila hrenovka kuhana, a »pijanec- z njo ni * bil zadovoljen. Nekaj jo je ovohaval in precej naglas klel, da hrenovka smrdi ko sto hudičev, da tega že ne bo žrl in naj natakarica pokliče šefinjo. Natakarica, ki je tudi ugotovila, da hrenovka smrdi, jo je skozi lino porinila v kuhinjo: — Pravi, da hrenovka smrdi in hoče vas, šefinja. — Kdo pa je? Kakšen pa je? — En tak, je nedvoumno zmignila z rameni natakarica. Šefinja ni prišla. Neki gost, ki je »pijanca« verjetno spoznal, je šel v kuhinjo vohat klobaso in iskat šefinjo. Ko se je vrnil, je poročal: — Hrenovka res smrdi. V kuhinji kvartajo. Maloprej jo bil v kuhinji tudi sanitarni inšpektor, pa je na žalest malo pred vami odšel. Trezni novinar je dobil bd upravnika gostilne o hrenov kah še to pojasnilo: — Nameravali smo ustrer gostom in smo kupili večjo količino hrenovk. Zdaj pa ne gredo v promet, ker je prav čas kolin. Tega pa nismo predvideli. Ogrožati nekomu zdravje in morda celo življenje s tem, da prodajate pokvarjene hrenovke, pa ne gre, tovariš upravnik1 Gostilničar mora čuvati ugled gostilne, 'pa tudi prodajati zdrava jedila in pijače. Ne sme gledati samo, kako bo izvlekel iz ljudi čimveč denarja — pa čeprav s pokvarjenimi hrenovkami! ZA EN DINAR POŠTENOSTI »Pijanec« je dobil svoja dva deci tudi v gostilni Alegro v Srestanici in »Pod lipo«. Le •Pod lipo- so pijancu vino z ,žirom na cenik za en dinar oodražili. »Pijanec« je to na-mignil treznemu in šoferju. Tudi onadva sta natakarico preizkusila tako, da sta ji bon- bone plačala dinar draže kot je zahtevala. Dinarja ni vrnila. Dinar je malo in si zanj res ne izplača prodati poštenosti. »LE PIJTE GA!« — V gostilni Marije Pohle bova pa oba zaigrala pijanca, sva se domenila. Zadnji pregled pred vrati gostilne, če sva videti dovolj pijana. V redu. Znotraj so pravkar končali neko pesem in začeli drugo: »Mi Slovenci., > vinca ne prodamo, ker ga sami dobro piti znamo. Jujujuhuhu! sva pripela in privriskala v gostilno. »Pijani« se je prijel za vodovodno pipo pri točilni mizi, -da ne bi padel«; trezni, ki je bil tudi -pijan«, pa je naročil: KOSTANJEVISKI ZASPANCI Nekaj minut čez deveto uro zvečer smo se pripeljali v mesto Kostanjevica na Krki... in v tem mestu so bile že tako zgodaj zaprte vse gostilne. Vse kaže, da so gostinci domače prijatelje dobre kapljice naučili, naj hodijo spat s kurami, turistov ' pa jim ni mar. V mestu bi pa že moral biti vsaj en lokal odprt do 11. ure zvečer. Kaj pravi na to občinski ljudski odbor? VSTOP NEZAPOSLENIM PREPOVEDAN V Vidmu-Krškem smo ob-! iskali še hotel oziroma restavracijo Hotela Sremič. Kljub temu da sva bila oba dobro -nasekana«, sva dobila piti. V restavraciji je bilo le malo gostov, pač pa jih je sedelo več za vrati z napisom -Vstop nezaposlenim prepove- — Dvakrat dva deci! Takoj sva dobila. Izpila sva na dušek, a tako, da se je nekaj vina razlilo. — Tale dva vinska bratca sta se ga pa nekje pošteno na-žrla, so ugotavljali pevci, ki tudi niso bili-trezni. — Bi lahko še kaj dobila? Natakarica: — Le pijte ga! * V Brestanici sva si končno le potolažila lakoto. V gostilni Kosar, ki je med najlepšimi, kar sva jih na poti obiskala, sva bila lepo sprejeta (pijani je dobil vino) in bi po želji lahko dobila celo zrezke. Vendar sva se najedla šele v restavraciji »Zemljak«, ki je tudi imela približno polovico gostov v kuhinji. dan« (to je v prostoru med restavracijo in kuhinjo). Spet nad drugimi vrati v restavraciji piše »telefon«, notri pa je najbrž brezžični brzojav ali kaj drugega nevidnega (o ta današnja tehnika), saj je bilo v telefonski kabini videti le šest stolov. SE NEKAJ SOCNEJSIH IZ VIDMA-KRSKEGA V gostilni Murko je bil lokal skoraj prazen, pač pa je bila zato kuhinja polna veselih gostov. Točili so še po 23 uri. -Pri mostu- sva naročila le vsak kozarec kisle vode. Dobila sva ga s pripombo: — Od takih gostov nimamo koristi. V gostilni »Komočar« smo dobili jetrca in pribor, servie-te pa šele na našo zahtevo. Miza ni bila pogrnjena. V gostilni Kužnik sta bila ■le dva gosta in precej — smeti. V gostilni v Tovarniški ulici so gostje pili še po 23. uri, vendar je bila gostilna zaklenjena. , * Seveda nismo doživljali samo neprijetnosti, ampak tudi lepa presenečenja. Prijazno so nas postregli posebno v restavraciji Senovo. Nekatera go-. stišča so lepo. urejena, ljubka, domača, privlačna — posebno gostilna Kosar, Hatel Sremič in še kakšna. Gostinci so pošteni, saj kljub temu da je -pijanec« metal na mizo zmečkane stotake in tisočake, niso izkoristili priložnosti, da bi ga ogoljufali. — Povsod imajo v glavnem dobro pijačo. Itd. Zal smo naleteli na precej bolj žalostnih stvari. Nekatere smo že našteli, nekatere pa oomo še podkrepili. Gostilniška soba ne sme biti nastlana s smetmi -kot -svinjak«, posebno, če sta v njej le dva gosta in je torej dovolj časa za pometanje. Papirnate serviele niso velik izdatek, napravijo pa gostišče kulturno in reklamno zanj. Prti — no, vsaj nekaj miz naj bi bilo pogrnjenih povsod, nekaj pa jih je ahko tudi brez prtov! Pijanim osebam gostinci še vedno točijo alkoholne pijače in s tem pomagajo razdirat: družine, prispevajo k več prometnim nesrečam, pretepom, razbijanjem, razgrajanjem (tudi v gostilni — kar odbija trezne goste, saj pijani razgrajač ali pretepač razen ostalega ogroža tudi življenja drugih treznih gostov. Hrano bi lahko imeli v' vsaki gostilni, če ne drugega pa nekaj domačega, saj je čas kolin in tudi med letom se lahko kaj od prašiča prištedi v dimu, jajca in podobno pa so tudi lahko vedno pri roki Res. brez vsakih Investicij bi v mnogih naših gostiščih lahko nudili gostu (za aiep.ov denar!) Kaj več. O tem. da dobi pijanec povsod še pijače, oa ka?e resneje ra/.nus'i'i ln tudi ukrepati proti tistim ki dajejo pijanim ljudem še pijače. Drago Kastelic in Ježe Prime — Postava je postati bogati je treba! Bo že imel kaj jesti in tudi kak kot se bo pri nas zanj našel!... Se bomo že stisnili! ZAMIŽI IN ... V okolici - Novega mesta je neki gostilničar prodajal zelo kislo vino. Prišel je popotnik, naročil polič in pričel piti. — Fuj, kako je kislo, to pa res ni pitno! — Gostilničar pa ravnodušno: — Kaj bo kislo, zamiži pa spij! Gost je res tako storil in vprašal za račun. - 10 krajcarjev! Možakar je položil na mizo en sam kraj- dvignil čašo in zdeklamiral: — To je vince, da se reče, samo si reklamo peče! Lep in čist si kot cekin, res najboljših od vseh vin! Srečen sem, da imam te v kleti, daleč šel sem za teboj po sveti! Stari možak ki je prav tako čemernega obraza kot vsi ostali pil v kotu, pa je ka) hitro zložil odgovor: — Ne grajam vaše vino boter, le vašo klet nam n\ po aodu, ker vam voda teče noter ... Na račun gostilničarja, ki je rad -krstil«, pa so se še dolga leta nato smejali... SOBOTA, U. Januarja: 5.0O-8.OO Dobro jutro1 (pisan glasbeni spored) - 5.10-5.30 Nekaj domačih - 6 30-6.40 Reklame - 8.00 Poročila - 8.05 Glatba ob delu -8.30 Narodni motivi v priredbah za klavir - 8.55 Radijska Sola za nižjo stopnjo - 9.25 Potpourl za za- ■ bavo - 10.15 Sergej Rahmaninov; Rapsodija na Paganlnijevo temo -10.40 Angleščina za mladino. 2. lekcija - 10.55 Aleksander Cioir s svojim ansamblom - 11-00 Po svetu Jazza: I. Jugoslovanski festival lazu - U.30 Pionirski tednik -U 50 Otroci Izbirajo pesmico -12.00 Tone Kozlevćai in Darinka Rezek z Avgustom Stankom - 12.15 Kmetijski nasveti - 12.25 Zabaven opoldanski spored - 1.1.00 Napo-veda časa, poročila, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda in prireditve dneva - 13.30 Zadovoljni 'Kranjci s svojimi pevci - 13.50 Melodiie, ki jih radi poslušate .-14.20 Sport in ?'portniki - t).33 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15 40 S knji/.ne^a trga -16.00 Zvoki za razvedrilo - 16.40 Narodne pesmi poje mešan: ibor France- Prešeren iz Celja - n 00 Lokalni dnevnik - 1".15 Po kinu se dobimo - 17-45 P?vka Marta:ta Der.-.ai - 18.00 Jezikovni pogovori - 18.15 Blaž Ainič: Koncert ~~za flavto, godala, harfo In čele-to -18 30 Nnpevi lz operele Melodiie srca - 18.45 Okno v svet - i!(.3f> H.-idrskt dnevn'k - 20.OO Ce- drn m »trn.. spor«d veselih domačih - 2'.' 20 Mlchncl Rrett: Geora-'u it /meral kai primeri - 21.00 Melodije za pr'jeten konec vtedna -22.15 Ori.-inia za naSn Izsellence -2".05 Zaplešite 7. nami! NF.I1ISL.IA, 15. Januarja: 6.00-6.30 Nedeljski Jutranji pozdrav, vmes ob 6.03 Poročila, vre- menska napoved ln dnevni koledar - 6.30 Vedri zvoki - 7.00 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in objava, dnevnega, sporeda - 7.15 Reklame — '.30 Radijski koledar in prireditve dneva - 7 35 Igra pihalna godba ■JLA - 8.00 Mladinska radijska Igra - 8.35 tz albuma otroških skladb - 8.45 Z zabavno glasbo v novi teden - 9.45 Edvard Grieg: Peter Gynt, suita št. 1 - 10.00 Se pomnite .tovariši. . . Franc Dijak-Tone Svetina: zimski boj pod mrzlim Triglavom - 10.3u Ivan Matetić Ronjgov: Ćaće moj; Puna je Pula mladih mornarica - 10.45 Spoznavajmo svet :n domovino - 1145 Zabavni orkester Les Baxter -12.00 Naši poslušalci 'čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Napoved časa, poročJla. vremenska napoved ln objavi dnevnega sporeda - 13.15 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Za naSo vas - 13.45 Koncert pri VtVS loma - 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Napoved Saši .poročila ln vremenska napoved - 15.15 Reklame -15.30 Operetna in lahka glasba -ts.00 Humoreska tega tedna - 16.20 ■Majhen mozaik melodij - 17 00 Zabavni ansambii za nedeljsko popoldne - 17 30 Radijska igra - 18.27 Samuel Barber: Adaglo 'za godala - 18.35 Vcm li planšarjl vam igrajo - ig.Oli Obvestila, reklame in zabavna gia-iba - 19.30 Radijski dnevnik ln šj>ortna poročila — 2i;.('5 Izberi!«1 melodijo tedna! — JD.50 Zabavni orkester Alfred Scholz - 2! 00 o Verdijevem živ-HcnHi ln delu: VII. oddaja - 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska r. ip^ived m prenicd sporeda za na- m!« dan - 22.15 Ples ob radlj-si-em +prietemniku - 23 00 Porodila - 23 DS Nočni simfonični koncert - 21.09 Zailn.i.1 poročila ln zaključek oddaje. Idejnost in kakovost nam bodi merilo, ne pa polne dvorane! Tajnika okrajnega sveta SVOBOD in prosvetnih društev, tovariša Janeza Gartner.ja smo zaprosili, da je odgovoril na tri vprašanja s področja aktualnih nalog dela naših društev po plodni okrajni skupščini in decembrskem kongresu Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Vprašali smo ga: KATERI SO NAJPOMEMBNEJŠI SKLEPI OKRAJNE SKUPŠČINE IN KONGRESA ZVEZE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV SLOVENIJE? Osnovno in bistveno tako za okrajno skupščino kot za kongres Zveze je čvrsta opredelitev pozitivnih praktičnih izkušenj v delu zadnjih dveh odnosno treh let, poglobljeno razmišljanje o vsestranski vlogi Svobod in prosvetnih društev in odstranjevanje nerazumevanja za velike spremembe, ki so naša društva razvila iz diletantskih skupinic v nosilce kulturno-prosvetnega življenja. Potrditev procesa preobrazbe naših društev z uvajanjem novega načina dela, ki 6ta jo dala dva naša najvišja organa, skupščina in kongres, je odprla vrata novim pestrejšim oblikam, ki jih prinaša razvoj in čas v društva in klube. KAKŠNE SO NOVE NALOGE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV PO KONGRESU? Menimo, da moramo najprej spremeniti pojmovanje o kul-turno-zabavnem življenju. To obliko dela naših društev — žal še zelo zapostavljeno — morajo društva uvrstiti na prvo mesto svojega programa. Predloge, ki so jih dajala .nekatera društva o administrativnem preganjanju zabavnih ansamblov, ki jih neupravičeno zmerjamo z nazivom »divji ansambli«, mora zamenjati sodelovanje naših društev z njimi na raznih zabavnih prireditvah, plesih in izletih. Naša društva niso storila dosti, da »udomačijo« te ansamble, redki poskusi. pa niso ostali brezuspešni. Naši društveni funkcionarji morajo dokončno prenehati deliti kulturne prireditve po svojih željah in interesih. Nerazumevanje za razvedrilo kot vsakdanjo potrebo vsakogar, predvsem pa mladine, je čestokrat vzrok prazni dvorani pri »kulturni prireditvi« društva. O kultur-no-zabavnem življenju je tovariš Vladko Majhen dejal na kongresu med drugim tudi tole: »Cas je, da se nekdo začne resno ukvarjati s tem vprašanjem. Ce ne bodo tega storila naša društva, bodo morale komune najti koga drugega, ki se bo načrtno ukvarjal s tem problemom.« Prepričani smo, da bodo v komuni prav občinski sveti tisti, ki bodo načrtno reševali to važno vprašanje. Na področju izobraževanja nam je ostala točno opredeljena naloga: estetsko-huma-nistiona vzgoja. Tu se nam spet odpirajo izredno široke, toda še malo načete možnosti udejstvovanja: organiziranje razstav in muzejev, spoznava- nje bogastva likovnih in glasbenih stvaritev, prirejanje predavanj in razgovorov ob televiziji, magnetofonu itd. Skratka, treba je nenehno usposabljati množice za globlje dojemanje kulturnih vrednot. Ker vsi nimamo interesa za vse, naši društveni funkcionarji pa se tako boje na pol praznih dvoran, bodo za to vrsto dela Svobod in prosvetnih društev kot nalašč primerni klubi. Se naprej pa bomo gojili in razvijali dosedanje oblike dela kulturnoprosvetnih društev na področju amaterske dejavnosti. Odveč je strah, da je padla zavesa zadnje predstave naših amaterskih gledališč in skupin, še bolj neupravičena pa je bojazen, da je izzvenel poslednji akord pevskega zbora. Nekaj sto dramskih predstav v minulem letu, veličastne revije mladih pevcev, ki bodo v letošnjem letu tudi pri nas zavzele širok obseg, bodo odpravile sumnjo, da kdo zapostavlja to področje in da tu ni več dela. Razumljivo pa je, da ne moremo več ostati tam, kjer srno bili pred 30 in več leti; čas in zavestna hotenja vnašajo spremembo tudi na to področje. Idejnost in kakovost nam bodi merilo dela, in ne nabito polne dvorane! Skupščina in Kongres sta dala torej dosti snovi za resno razmišljanje našim dru- štvenim vodstvom o nalogah. Te naloge niso več nove za vsa tista društva, ki že dalj časa pozorno prisluškujejo utripu okolja, kot na primer v Šentjanžu, Kanižarici, Kostanjevici, Vel. Dolini, Žužemberku, na Senovem, v Sevnici in še marsikod. DELO OKRAJNEGA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V PRVI POLOVICI LETOŠNJEGA LETA? Kmalu bo sklicana vrsta posvetov v okrajnem obsegu. Tako bodo posvetu predsednikov ' občinskih svetov SPD in predsednikov okrajnih sosvetov 21. in 22. januarja sledili razgovori režiserjev, zborovodij in vodij zabavnih glasbenih ansamblov, ki pripravljajo svoje skupine in zbore za letošnje revije. Občinski sveti bodo sklicali plenume, ki bodo priprava za II. plenarno sejo okrajnega sveta v prvi polovici februarja. Tej bodo sledile sektorske konference in delovni društveni sestanki, na katerih bodo delegati s kongresa posredovali vse važnejše sklepe. V aprilu in maju bodo občinske in okrajne revije, ki bodo prikazale naše uspehe z raznih področij kulturno - prosvetne dejavnosti v večjem obsegu kot prispevek proslavljanju 20-letnice revolucije. Lojze Ferko: Zanjice (tuš, 1960) Pesem zemlje v umetninah Ob razstavi akadem. slikarja LOJZETA PERKA v »Dolenjskem muzeju« O zaprti šentjernejski knjižnici V novoletni številki Dolenjskega lista Je članek »Sentjernejske iveri« omenil tudi ljudsko knjižnico »Franceta Prešerna« v Sent jerneju. Pojasnila bom, zakaj'.je zaprta. (Opomba uredništva: odgovor tovarišice Tavčarjeve smo zaradi pomanjkanja prostora malo skrajšali). Ko je tovarišlca Skerletova leta 1956 pustila delo v knjižnici, sem jo prevzela jaz. Štiri leta sem z veseljem delala v knjžnici. Knjig in bralcev Je bilo vedno več, zato so mi pomagali dijaki in dijakinje. V štirih letih smo kupili 751 knjig in porabili čez 229.000 dnarjev. Zdaj je v knjsž-, nioi čez 2.000 knjig, članov pa 832. Večjih dohodkov nismo imeli. Nekaj sredstev smo nabrali s srečolovi. z vpisnino in izposojanjem. Podpore že štiri leta nismo dobili. Odkar se je Šentjernej združil z novomeško občino, smo delali brezplačno. Tudi novih knjig ln revij nismo dobili, ker n bilo sredstev. Nekaj knjig so nam podarile novomeška Studijska knjižnica. Cankarjeva založba v Ljubljani in Mladinska knjiga. Občinski svet Svobod in prosvetnih društev iz Novega mesta nI razumel našlih težav, samo ZARADI STANOVANJA Uprizoritev novomeškega gledališča DPD Svoboda »Dušan Jereb« Ze malo odmaknjena tematika ki jo Drago Gervais obravnava v komediji Zaradi stanovanja, bi morda sodila bolje v prva povojna leta, vendar nas spomin na tragično - komične situacije v občinskih pisarnah pri referentih za stano vanjske zadeve Se vedno spravlja v dobro voljo. Morda prav zato, ker je nekaj rahle satire v njej. Pristnih domislic komediji ne manjka, vendar bi človek pričakoval malo manj konvencionalno-sti, pa zato več zdravega humorja, invencije in več besedne komike. Zgodba je preprosta, ena izmed tisočerih, ki so se odigravale v stanovanjskih uradih naših mest. Nič zapletenih dogodkov! Ze večkrat oddano stanovanje dobiva vedno nove podnajemnike s pravimi odločbami s podpisom in žigom. Ti podnajemniki se kajpak lepega dne znajdejo vsi skupaj v uradu, bulijo v uradnika, on pa vanje, in v kriku in viku ubogi referent plane blazen ven. Brez ljubezni pa komedije ni — tudi tu se domača hčerka zaljubi v enega teh podnajemnikov, ki so sami Prišli v stanovanje. Člani novomeške Igralske družine so pod režijskim .vodstvom Franceta Kralja prvič uprizorili to Sttridejanko dne 22. decembra. S čutom za pravo mero Je režiser ves čas pazil, da bi preprečil pretirano burkaštvo, v katerega Igralci pri komedijah radi zaidejo. Tu in tam mu je kak lik zašel v rahlo stilizacijo, vendar so se ljudje gibala prirodno brez nepotrebne poze in efektov. Pričakovali bd več enotnosti predstave. Nekoliko razvlečeni tekst v 1. in 2. dejanju se krepko loči od odlično igranih prizorov na stanovanjskem uradu. Hes je, da tipi niso dovolj -jasno karakterizirani in tudi režiser ne more popravljati pisatelja. Vigrani so bili še najbolj v 3. dejanju. Lastnika stanovanja sta igrala režiser Kralj (inž. Milan Tomič) in Marija Sali (njegova žena Marija). Kralj je vlogo zanesljivo odigral ln oživil lik z Jasno interpretacijo. Tudi Salijeva je bila prepričljiva pri upodabljanju pre-oej temperamentne zakonske družice. Ivo Pavšlč je študenta medicine igral vešče in s smislom za življenje. Dober referent stanovanjskega urada je bil Lado Saje. ppokojenec Poldeta Ciglerja je na odru zaživel polno življenje, bil je igralsko dovršena in dognana figura. Tudi Tone Gortnar Je kratko vlogo dostojnega gospoda upodobil z mirno in učinkovito igro. Izdelani epizodni lik Mace je Eva Nlfergalova zaigrala izkušeno in doživeto: tudi Riko Urh se je vživel v vlogo Marka in ustvaril Izdelano odrsko podobo, 'prav tako Mara Glonar v vlogi dame in Justi Moravec v vlogi strojepiske. Sefa urada je igral Miro Saje, profesorja pa Franc Stirn. Tudi ostali so @ Ze sedem televizorjev je v občini Trebnje, odkar so za novo leto dobili televizor še v Vel. Grabnu. Del sredstev za nakup aparata so dobili od prispevkov za novoletno jelko, ki jih je zbral občinski odbor SZDL. Tudi v Dobrniču že gledajo televizijski program. Televizijski sprejemnik je dobil tudi Čatež. prispevali kljub več ali manj za-četniškim težavam svoj delež pri uprizoritvi: Milena Sramelj (Vesna), Jelka Zaje (Dragica), Simona Cernelč (Lija) ln Štefka Pirnar (igralka). Scena je bila preprosta ln je dopuščala še dokaj učinkovito uprizoritev. Prof. Tone Trdan obrazce za statistiko v knjižnici smo redno dobivali. Za pomoč smo prosili še Društvo bibliotekarjev iz LJubljane, republiški svet za kulturo m prosveto in republiški odbor Zveze Svobod in prosvetnih društev. Svet za kul. turo in prosveto je sicer obljubil pomagati, a obljubljenih knjižnih novosti do zdaj še nismo prejeli. Tudi sredstev za pomoč ljudskim knjižnicam ni bilo, čeprav smo upali in kupili knjige za na. menjenlh 30 do 40 tisoč dinarjev. Težave so se kopičile. Razen tega se je sesula p«?č v knjižnici. Omagali smo, a naprej nismo mogli. Knjižnico smo zaprti prav v začetku sezone, kar so ljudje ogorčeno sprejeli,' saj smo samo lani do septembra izposodili čez 40.C00 knjig. Kdaj bo knjižnica spet odprta? To ni odv:sno od knjižničarjev. Člani Ljudske teh-niike so na občnem zboru že odobrili 20.000 dinarjev za pomoč knjižnic, prav toliko pa bo prispevalo prosvetno društvo »Brata Pirkovič«. Kdor hitro da, dvakrat da. pravi pregovor, zato se za pomoč zahvaljujemo. Priča-kujemo še novih pomoći. Bomo uspeli? Volio imamo, ker se zavedamo, kaj pomeni izobraževanje'na vasi. VLASTA TAVČARJEVA V soboto, 7. januarja 1961, j°nskih visokošol-cev. postane član čeških likovnih združenj in kot sijajen p?vec — sam je študiral solo oetje v operni šoli Parš-Zike-ševe — vodi l. 1903 člane pev, skega društva Hlahol na tur-, neji po hrvaških in slovanskih krnjih. Od l. 1900 do 1905 uči razen na Strakovi akademiji še na praški kadetni šoli risanje in petje. Ko se v teh letih vrača v domovino na počitnice, hodi na Triglav, v Kamniške planine, k Belopeškim jezerom in v Vintgar. Takrat nastaneta znani podobi Belopeškega in Blejskega jezera, ki ;u kasneje tudi izda v barvnem kamno-, tisku. Dunajska in praška leta so hkrati Teta Germovega umetniškega vzpona. Skrbno realistično oblikovanje, ki skuša pronikniti v igro senc in svet. lobe, natančno, skoraj fotografsko obdelovanje pokrajine ali portreta ter pretehtana kompozicija so od'ike ic t jc-gove dobe. V svojem vzorova-nju se trdno drži realističnih mojstrov in mu je zato nova impresionistična struji, ki se je tedaj s slovensko slikarsko »moderno« pričela zmerom močneje uveljavljati, ostala tuja, odbijajoča. Njegovo znano vodilo je bilo, »da je priroda učiteljica in razum vladar«; to geslo pa je v slikar, stvu istovetil edinole s čistim realizmom. Hkrati z umetnikom je zra- £ f ---sss Josip Germ: Kolpa pri Pobrcžju (1925) stel v Germu človek, razgledan, širok, svobodomiseln. V starosti je sam nekje zapisal besede: »Po očetu — učitelju sem podedoval svoj risarski dar, predvsem pa redko lastnost narodne in verske strpnosti; že v rani mladosti sem se navzel od njega brezstre" t nega človečanskega duha.': Prav ta njegova verska »topnost, ki so mu jo njegovi nasprotniki sčasoma razplamteli v strasten odpor, pa je kasneje prekipela v tragiko Germa-človeka in umetnika. Po prihodu na novomeško gimnazijo je Germ, ne gl'di na hud nemškutarski vritisk, stopil v Dolenjsko pevsko dru. štvo in Narodno čitalnico. Osnoval je Javno knjižnico in kot tajnik Sokola 7 nekaterimi člani docela preosnoval to telovadno društvo. Narodna zavednost in hkrati svobodomiselnost, ki io je Germ neustrašeno kazal na vsakem koraku, ga je na novem službinem mestu privedla v žolčen spor z gimnazijskim direktorjem, katehetom in še z nekaterimi stanovskimi kolegi. Ta spor se je tako zaostril, da ie moral Germ že l 1909 in ?udi naslednje leto zaradi živč->!■ bolezni zaprositi za večmesečni dopust. V tem svojem boju zoper zagrizene, ozko-srčne nasjirotnike se je Germ obrnil rn pomOč na takratnega oos^anca dr. Ivana Tavčarja, ki pa mu je v zaupnem pismu odgovoril, da so njegovi nasprotniki proti njemu rovk»{H tudi že pri deželni vladi v Ljubljani, kjer komuj čakajo na priložnost, da ga odpustijo iz gimnazije. Res jz pravica na Germovi strani, vevtar mu prijateljsko svetuje, naj pre. neha s svojim vztrajnim, nepopustljivim bojem, *e mu je kaj do službe. Tavčarjeve besede niso padle na rodovitna tla. Germ je bil preveč prepričan j zvoji pravilni poti, da bi mislil na kakršen koli umik cli kompromis. Njegovo geslo je bilo slej ko prej: vztrajati ali pasti. Ce je takrat nastal nepremostljiv prepad med svetovnim nazorom Germa in tUVm njegovih nasprotnika'), ;e Germ ttidi s svojo umetnostjo kmalu ostal sam na ?nem bre. gu. Pokrajinski motivi našega Primorja, s katerimi je v le>,h pred prvo svetovno vojno polnil svoja platna na Rabu, Krku in dubrovniški okolici, niso prinesli v njegov slikarski register nič novega. Na drugi strani pa so se zmerom bolj zmagovito uveli.iv'jali slovenski impresionisti in tako se je. zgodilo, da je dominsve-tov umetnostni kritik Germa, ki je dosledno vztrajal na svoji umetniški poti, leta 1913 v neki oceni degradiral iz umetnika v navadnega rokodelca. Ta vsekakor preostra, čeprav do neke mere upravičena sodba, je Germu za nekaj časa docela zagrenila vese. Ije do slikarskega in drugega javnega dela, (Konec prihodtjrjtt) Besedo imalo volivci in proizvajalci ZUHBN1EP0LIIIĆIII TEDENSKI PREGlfD; (Nadaljevanje s 1. strani) Velika in odgovorna naloga čaka ljudski odbor v pogledu gradnje zdravstvenih ustanov, šol, stanovanj in podobnih objektov. Osnutek družbenega načrta predvideva delitev investicij: 70 odstotkov za gospodarske in 30 odstotkov za negospodarske Investicije. Pri teh nalogah je zlasti potrebno sodelovanje podjetij in prebivalcev. Smernice bodočega petletnega perspektivnega načrta, kot jih nakazuje osnutek, sta oba zbora ljudskega odbora v celoti sprejela. Obenem je bil sprejet sklep, naj se s smernicami perspektivnega družbenega načrta seznanijo vsi prebivalci preko zborov volivcev In zborov proizvajalcev. Zbori volivcev bodo še v januarju. Občinski ljudski odbor pričakuje, da bodo zbori volivcev in proizvajalcev podrobni obravnavali smernice načrta in dali koristne predloge k posameznim postavkam. Uresničenje petletnega perspektivnega gospodarskega načrta je odvisno od prizadevnosti vsakega občana, zato je potrebno, da vsak pri obravnavanju tudi sodeluje s predlogi Nadalje je ljudski odbor uredil številne tekoče upravne in premoženjske zadeve. Predlog, da bi povišali prometni davek na blago v nadrobni prodaji v korist investicij v trgovino, ljudski odbor ni sprejel, ker meni, da morajo o tem razpravljati in se izreči volivci. Z enako obrazložitvijo je odložil tudi sprejetje odloka o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka na osebni dohodek. Po predlogu naj bi bil to namenski prispevek za gradnjo obrata družbene prehrane v Novem mestu. Tudi o tem bodo poprej razpravljali volivci. Potrjena je bila združitev kmetijskih zadrug Novo mesto, Mirna peč, Birčna vas, Stopiče, Podgrad in Brusnice. Prav tako je bila potrjena združitev trgovskih podjetij -Izbira« in -Zarja« v Novem mestu, s tem da~ se izločita poslovalnici Knjigarna in Papirnica in se priključita založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Tudi zadruge Straža, Dol. Toplice in Uršna sela so se združile, kar je ljudski odbor potrdil. Ustanovljen je bil servis za avtomobilske prevoze pri občinskem ljudskem odboru: za šefa je Imenovan Franc Počr-vlna iz Ločne. Za načelnika za občo upravo pri ObLO je bil imenovan Jože Suhadolnik, za direktorja -Mesarije« v Novem mestu pa Milan Sepeta-vec. Oba zbora sta tudi usvojila prcdloc političnih organizacij občin Žužemberk in Novo mesto, da se občina Žužemberk združi z občino Novo mesto. Združitev naj bi bila izvedena še ta mesec. Sprejet je bil sklep, da se odda občinski vinograd v Knežiji v obdelavo gospodarski organizaciji. Na seji je bilo rešenih še veliko drugih zadev in imenovanih več komisij. Izobraževanje odraslih v Birčni vasi Dne 27. decembra smo v Blrč-ni vasi pričeli z zdravstveno-prosvetnim ln gospodarskim tečajem, ki ga obiskuje 38 mladink, žena in mladincev. Predavanja iz zdravstva, prve pomoči, hranoslovja, ureditve doma '.n njegovega okolja so vsak dan, praktično delo v kuhinji pa je v dveh skupinah petkrat na teden. Predavajo učitelji in strokovnjaki Iz Novega mesta, predavanja pa poživljajo diafllml In ogledi kmečkih domov ln dvorišč. Tečajniki so poslušali naslednje teme: Biološka sestava hrane, Pripravimo zdravo mleko, Pravilno kuhanje hrane, Obramba pred paralizo in 10 let zdravstva. Občinski odbor Rdečega križa je dal precej živil, okrajni odbor pa bo tečaj finančno podprl in ■ Za nove-- poveljnika mednarodnih sil v Kongu Jc Ml Imenovan Irski general MeKetown. Zamenjal bo švedskega generala van Homa. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V novo leto stopamo s sprejetim načrtom za petletni razvoj gospodarstva in družbenega sistema. Povsem razumljivo je, da je ta načrt le okvir za delo, kajti uresničenje posameznih postavk Je povsem odvisno od podjetij in občin. Po našem mnenju toliko bolj, kolikor več sredstev prepuščamo neposrednim proizvajalcem. Pa Se nekaj! Načrt bodo spremljale tudi spremembe predpisov. Tako glede delitve dohodka med proizvajalci in družbo kot bančnega in kreditnega sistema, deviznega sistema, in 6e mnogih drugih, ki bodo spodbujali kolektive k boljšemu gospodarjenju, če bodo, predpisi namreč, prav zastavljeni. Od tega si največ obetamo. Ce bo kolektiv ugotovil, da ima več, če več dela, bo lo prav gotovo storil. In narobe, za nič si ne bi mogli obetati kaj dosti več kot nič. Bralce bi radi vsaj na kratko seznanili z nekaterimi že uveljavljenimi spremembami ln z drugimi, ki Jih za to izbrane komisije resno pripravljajo. Kaj več o posameznih pa bo trpba pisati še pozneje. Težko bi bilo namreč na kratko povedati, kako je s sproščanjem cen, kar pomeni, podražitev nekaterih uslug. V mislih imamo železnico, kjer so končno železničarji dobili samoupravne pravice, ne le formalno, pač pa dejansko. Cene za prevoz na železnici so namreč včasih tako nizke, da s plačilom železnica ne dobi niti povračila za premog, ki ga lokomotiva porabi pri prevozu. Skratka dosledneje bomo uveljavljali po- Novi predpisi boljše gospodarjenje litlko cen, ki narekuje: plačaj uslugo ali proizvod toliko kot je vreden. Drugo seveda pa je vprašanje življenjske ravni ob takih spremembah. Dosledno bomo uveljavljali nadelo, da mora življenski standard tudi ob takih spremembah cen naraščati. Sicer pa imajo glede tega škarje v rokah kolektivi. Trenutno največ razpravljamo o spremebah pri delitvi dohodka med podjetjem ln družbo. Nekatere spremembe bodo namreč uveljavljene že letos. V bistvu gre za to, da naj bi v bodeče družba zajemala sredstva za skupne potrebe v veliko večji odvisnosti od tistih činiteljev, ki vplivajo na skupni dohodek podjetja. Bolj po domače: kdor bo gospodaril s stroji, oziroma boljše ln kdor bo bolje gospodaril z delovno silo, naj bi imel več kot slabši gospodar. Postopoma je treba ukiniti ugodnosti, ki jih imajo nekateri kolektivi na trgu ali pa v mednarodni trgovini itd. Od uspehov podjetja Je sedaj odvisno približno 30 odstotkov dohodka. Predvideno pa js, da naj bi čisti dohodek porasel približno na 85 odsotkov dohodka. To zna biti izredna spodbuda za dobro, oziroma boljše gospdarjenje. Kaže, da bo že letos ukinjen tudi minimalni osebni dohodek, kot merilo za delitev dohodka. O tem smo že kdaj pa kdaj pisali, prav gotovo pa je, da bo to terjalo od posameznih kolektivov bolj odgovorno gospodarjenje in pač ne bo vseeno (kot je bilo več ali manj do sedaj) kolikšni so materialni stroški, kolikšna obratna sredstva, kako so izkoriščeni stroji in podobno. No, kljub temu moramo reči, da tu še ni definitivnih odločitev, zato se bomo k tem vprašanjem prav gotovo še povrnili. Povsem spremenjen pa je z novimi predpisi režim uvoza ln razdelitev deviz. Zvezni Izvršni svet je namreč spremenil uredbo o deviznem poslovanju. Od 1. januarja se uveljavlja novi proces reforme zunanjc-trgovinskega sistema. Namesto dosedanjega obračunskega kurza za ZDA dolar 632 Je uveden nov kurz 750 dinarjev za dolar. To sicer še ne pomeni spremtmbo uradnega kurza 300 dinarjev za ZDA dolar, toda vsekakor je to začetek, ki bo pripeljal do tega, da bodo morala podjetja, ki izvažajo, veliko bolj skrbeti za ceno svojih proizvodov, ki jih pošiljajo v tujino, kajti regresov ne bo več. Uspeh na zunanjem tržišču bodo torej lahko dosegla tista podjetja, v katerih bodo z vsemi silami skušali znižati stroške proizvodnje, kajti le tako bodo konkurenčni. To pa se ne bo poznalo le pri zunanji trgovini, pač pa prej ali slej tudi v notarnji trgovini. Vsa podjetja so več ali manj vezana pri izvozu in vsa se bodo morala truditi, da znižajo cone za svoje proizvode ali sestavne dele. Skratka, sčasoma si tudi domači potrošnik lahko obeta od takega povezovanja s tujim trgom le korist. Potem so tu še zaščitne carine. Povsem prav je, da z višjimi cnrinami zaščitimo proizvodnja, oziroma proda.fo domačega blaga. Le eno nevarnost skrivajo takšne zaščitne carins, in o tem v gospodarskih krogih že razpravljajo. Previsoke zaščitne carine bi lahko demobilizirale kolektiv, češ, saj je vseeno po kakšni ceni prodajamo, uvozno blago je tako ali tako še veliko dražje. Kaj mislimo: Zaščitne carinr- ne bi smele ščititi kolektivov pred lastno površnostjo in ne;>rizad»\nosijo, ko gre za znižanje proizvodnih stroškov. V tetm primeru prav gotovo M bi dosegle pravega namena. nudil pomoč z dlafilmt, nasveti in ustrezno literaturo. Za tečaj vlada veliko zanimanje celo v oddaljenih vaseh pod Gorjanci, predvsem med žensko delavsko mladino, ki tvori večino tečajnikov. Žalostna usoda alžirskih otrok je ganila tudi naše pionirje In podmladkarje. Konec decembra so zbrali 7000 din in jih poslali v Beograd. Hvala vsem darovalcem in zbiralcem I R- Novo leto ni prineslo olajšanja v mednarodni napetosti, kvečjemu ga je ponekod še povečalo. To velja vsaj za Laos in Kongo. Za prvega ni nobenega dvema več, da je tam prišlo do prave državljanske vojne, »ki jo je treba takoj zaustaviti, če se hočemo izogniti pravi, veliki vojni,« kakor je v zadnjih dneh resno posvaril svet in velesile indijski premier Nchru. Kljub temu, da je položaj še zmerom izredno resen, pa je treba le povedati, da zmaguje zamisel o politični rešitvi krize. Kaže, da sta Velika Britanija in Francija že na pol prepričali VVashington, da je treba obnoviti mednarodno komisijo za nadzorstvo nad premirjem v Laosu — v skladu z ženevskim sporazumom o Indokini — kot prvi korak k politični rešitvi. Tajlandski premier, ki je najbolj vnet pobornik intervencije SEATO v Laosu, je zaradi omahovanja članic tega pakta, da bi se spustile v pustolovščino z nepredvidenimi posledicami, izjavil: -Zaradi negotovosti naših zaveznikov utegne Laos postati druga Koreja.« Dejansko pa ni nikjer dokaza, da bi vietnamske čete vdrle v Laos, kakor trdijo Američani. Ti so isto trdili tudi ob neki drugi priložnosti lani in so morali potem priznati, da ni bilo res. V Casablancl v Maroku so se na pobudo maroškega kralja Mohameda V. sestali predsednik ZAR Naser, predsednik Gvineje Sćkou Tourć, predsednik republike Mali Modibo Kelta In predsednik začasne alžirske vlade Fer-hat Abas. Ta afriški -vrh«, kakor so ga nekateri Imenovali, Je sprejel tako imenovano afriško ustanovno listino, ki Je v bistvu potrditev načel, ki naj vo- dijo afriške državnike in njihove narode v prihodnosti. Pomembno je, da ta listina med drugim poudarja aktivno nevtralnost in izvenblokovsko stališče afriških narodov. Sklenjeno je bilo tu di, da bodo države udeleženke konference umaknile svoje čete iz Konga ker se ne strinjajo s polit-ko OZN v Kongu, da pa bodo nudile poveljstvu mednarodnih sil v Kongu še eno mo: nosi, da spremeni svojo politiko v smislu resolucij Varnostnega sveta o Kongu. sprožili socialisti. Kljub temu, da se krščanski sindikati niso pridružili tej stavki, je stavka skoraj popolna. Cim dlje traja, tembolj se zaostruje položaj v Belgiji in tembolj očitno postaja, kaj je pravo ozadje -enotnega načrta« oziroma vladne politike varčevanja, zaradi katere se je delavski razred Belgije uprl. Politika varčevanja ;«j bi se izvajala na škodo delavskega razreda in naj bi nadoknadila finančne izgube, ki jih je belgijska vlada pretrpela zaradi svoje kratkovidne in škodljive politike Svetovni mozaik Predsednik do Gaulle je -zmagal« na referendumu o alžirski politiki, kar pomeni, da je več Francozov in baje Alžirccv odgovorilo na njegovo politiko do Alžirije z -da« kot z -ne«. Njegovo zmago gre predvsem pripisati strahu ljudi pred vojaško diktaturo, ki bi skoraj gotovo nastopila v Franciji in Alžiriji (tam praktično že obstaja), če bi de Gaulle odstopil. In de Gaulle je pred referendumom zagrozil, da bo odstopil, če ne bo zmagal na referendumu. S tem si je utrdil položaj, toda dvomljivo je, če je to naredilo kakšen vtis na I Fronto narodne osvoboditve Alžirije oziroma na začasno alžirsko vlado, s katero se bo moral de Gaulle pogajati, če bo hotel vsaj začeti reševati alžirsko krizo. V Belgiji traja že tri tedne velika stavka delavskega razreda, ki so jo v Kongu. Račun naj bi torej plačal nekdo, ki ga ni naredil. Dvajsetega januarja bo izvoljeni predsednik ZDA John Kennedv uradno prevzel funkcijo predsednika republike. Mladi 44-letni predsednik je že sestavil svojo vlado po dolgem proučevanju, temeljitih razgovorih z raznimi kandidati in upoštevajoč razne politične ozire. Na splošno mu vsi priznavajo, da se mu je posrečilo spraviti skupaj ^lepo zaokroženo« vlado, to pa pomeni, da ni v njegovi vladi nobenih ekstremnih ljudi. Imenovali bi jo lahko umerjeno liberalno. V njej so po splošni sodbi zelo sposobni ljudje, katerih nasvet bo za Kennedyja zelo dragocen. Povprečna starost članov njegove vlade je 47 let in je potemtakem to mlado -moštvo«. Vodil ga bo mlad kapetan. Kam? To bo pokazala samo prihodnost. Pravica in »ozkost«, ki ni ozkost Kolektiv posestva »MATIJA GUBEC« v Leskovcu pri Krškem se poteguje za svoje pravice soodločanja pri bodočem upravljanju posestva, ki ga je s trdim delom dvignil iz nič na lepo višino DeSavski svet posestva Matija Gubec v Leskovcu Je sprejel sklep o združ.tvi s kmetijsko za. drugo. KZ Vldem-Krško je sprejela skleip o prtpodltvl posestva Matija Gubec v Leskovcu. Zadeva Je bila urejena le navidezno. Do združitve še ni prišlo. Zataknilo se Je pri delavskem samoupravi j anju. Posestvo Matija Gubec Je nastalo leta 1054. Kolektiv Je lz prej razdrobljenega poljedelsko-živlno. rejsko-sadjarskega obrata, ki Je le životaril, ustvaril vzgl°den specializiran sadjarski obrat. Prešli so strmo pot proizvajalcev in upravljavcev, preden so dosegli prve uspehe. Investicije v sadjarstvo so tvegane, šele čez tri leta prično vračati prvi, skromen sad, proizvodnja pa Je le vedno moč no odvisna od vremena. Vzgadali so cadike. Jih opazovali Jn lzliiii najmočnejše, dokler niso vzgojm drevesnih sort, najprimernejših za talno ln podnebne razmere v Leskovcu. Od tega, kako Je drevje obrezano, kako sn veje pripete na Sftčn« opore, kako Je poškropljeno, okopano ln pognojeno, Je odvisen prildelek. Prav zato na plantažnem nasadu ne more biti suhega, birokratskega ukazovanja. Vse, kar delavec naredi, mora storiti zavestno, z razumom ln srcem hkrati. Delavsko samoupravljanje, nagrajevanje po delu in razvijanje socialističnih odnosov so tu gospodarsko in stro-kovno-tehnljna nujnost. Mnogi sadjarski obrati so propadli prav zato, ker tega niso upoštevali. Posestvo Matija Gubec Je najmlajši sadjarski obrat v Sloveniji, z najmanjšimi površinami v polni rodnosti, pa Je že. leta 1959 dosegel največji pridelek breskev in edini v Sloveniji zaslužil oceno: odtlii<6no! Polovico njihovega pridelka Je izvoznik prodal v Inozemstvo, sad so bile leskovške breskve celo boljše kot italijanske! Delavci posestva Matija Gubec dobro vedo. da so njihovi uspehi zasluga delavskega samoupravljanja. Uvideli so potrebo združevanja ln se zanj odločili, toda ne za ceno samoupravljanja. Mate- rialne pravice so osnova delavske, ga samoupravljanja, zato so postavili pogoje: da ostanejo samo-stojen obrat zadruge, s samostojno delitvijo dohodka in zaključnim računom. Kolektiv se zaveda, da sprejema s tem nase tudi dobršen del odgovornosti. Ker so že prebili sedem dolgih, suhih let. se tega ne boje. Njihove zahtev so dovolj utemeljene, pa ven. dar Jim očitajo, da so ozki ... TudU občni zbor Kmetijske zadruge Videm-Krško je razprav. IJal o pripojitvi posestva. Sleniii so, da se iz nJega in vseh ekonomij ustanovi samostojen obrat kmetijske proizvodnje pri zadrugi. Vprašanju delavskega samoupravljanja se Je občni zbor pri sestavljanju sklepa molče izo- gnil, čeprav, je tu jedro spora. -Skrili so se za odlok o pogojih ln postopku za pripojitev kmetijskih podjetij ln obratov h kmetijskim zadrugam (Uradni list FLRJ štev. 24-60). Ta odlok delavskega samoupravljanja ne omenja. Dosedanja praksa združevanja posestev in zadrug v našem okraju Je pokazala, da smo delavsko samoupravljanje vedno miže obšli. Ne nameravamo podtikati, te vprašujemo: ali ne bo združitev, ki Jo predlaga zadruga, zgolj posledica »mode« združevanja? Ce neposrednim kmetijskim proizvajalcem odvzamemo pravico do samoupravljanja, podiramo s tem gospodarsko nujo združevanja! Osnovno gibalo materialnega raz- voja so družbeni odnosi! Ko bo združitev opravljena, bo prepozno razpravljati o delavskem sa-moupravljanju tn materialnih pravScah delavcev iz bivšega posestva Matija Gubec. Oni bodo takrait samo majhen, nepomemben del obrata kmetijske proizvodnje pri zadrugi, iver, ki Jo bo tok na škodo sadjarske proizvodnje potegnil na dno. Posestvo se z zadrugo gotovo ne združuje zato. da bomo čez leto ali dve na. prej skrbno obdelanih nasadih opazovali propadajoče sadno drevje 1 Ce tega nočemo, moramo upoštevati posebnosti sadjarske proizvodnje in kar najbolj upoštevati samoupravne pravice kolektiva, ki Je predvsem zato. ker je bil upravi,)alec, dosegel v preteklosti tako lepe uspehe! Kolektiv posestva, ki se bori za svojo pravico, torej ni »ozek«, kot trdijo nekateri, ampak so »ozki« prav ti, ki nJega dolže ozkosti! Nadaljevati delo po smernicah okrajne konference ZK Zapiski i zadnje seje Občinskega komiteja ZKS v Sevnici Za pitanje prašičev sa-io ker pospešuje debelenje. Na zadnji seji. Občinskega komiteja ZKS, Sevnica, so člani komiteja razpravljali o bodočih nalogah. Ugotovili so, da so zaključki okrajne konference ZKS za okraj Novo mesto delovno napotilo in konkreten program za delo vseh članov ZK, In sklenili, da jih bodo v celoti izvajali. V drugi točki so obširno razpravljali o napredku kmetijstva in združevanju v kmetijstvu. Na podlagi ekonomskih in drugih pokazateljev se je pokazala potreba po najvišji obliki združevanja kmetijskih organizacij in kmetijske proizvodnje v občini. Le tako organizirana kmetijska proizvodnja bo lahko kos nalogam, ki jih ima ta veja gospodarstva v naslednjih petih letih. ^Ogromne potrebe, ki jih izkazujejo predlogi perspektivnih planov gospodarstva in negospodarskih dejavnosti, narekujejo, da začnemo v okviru občine in tud; izven njenih meja resno razpravo o združevanju sredstev. Le tako bo KMETIJSKA ZADRUGA Z 0. J. BREŽICE razpisuje naslednja delovna mesta za režijsko gradbeno skupino: kvalificiranega zidarja 4 nekvalificirane delavce Nastop službe in osebni prejemki po dogovoru. Pismene ponudbe je poslati na naslov uprave KZ Brežice. Razpis velja do popolne zasedbe delovnih mest. Trgovsko podjetje »2eleznina«, Novo mesto obvešča POTROŠNIKE EKSPLOZiVMECiJl MATERIALA na področju OLO Novo mesto, da bo Izdajalo razstrelivo le trikrat na teden, in sicer v- ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11. ure. Naročila za razstrelivo sprejema glavno skladišče v BršMnu, izdaja ga pa skladišče v Žabji vasi pri Novem mestu. Izven določenih dni in časa razstreliva ne bomo izdajali. možno izvršiti obsežen načrt Investicij, ki znaša v naslednjem petletnem obdobju 5,3 milijarde dinarjev. Za tako velike investicije je v občini na razpolago v istem času 3,2 milijarde dinarjev skladov. Z drobljenjem sredstev je torej resnično treba prenehati ln začeti resno razpravljati o __i Sindikati se pripravljajo na občne zbore Vse sindikalne podružnice bodo imele v bližnjih dneh konference pred občnimi zbori. V sevniški občini bodo na ta način pregledali delo, sprejete sklepe in naloge. Hkrati bodo sindikalni aktivi ocenili tudi sedanje odbornike. Marsikje bodo razpravljali že tudi o izvršitvi plana za preteklo leto. Tudi v Zagrebu klub dolenjskih študentov Delavno vodstvo Kluba dolenjskih visokošolcev, s sede žem' v Ljubljani, se je odločilo pritegniti k sodelovanju tudi naše študente v Zagrebu. S tem namenom so za soboto stklicali v Zagrebu sestanek, na katerem se bodo pogovorili o ustanovitvi kluba, ki bi bil povezan z vodstvom v Ljubljani. To pobudo lahko iskreno pozdravimo. Sd. Načrti iz šmarjete Na pobudo ZB je bila pred dnevi v Smarjeti. razširjena seja te organizacije s predstavniki množičnih organizacij in krajevnih odborov. Razpravljali so o pripravah na proslave v počastitev 20. obletnice vstaje nal|ih narodov. Prav tako bodo za vse pomembne državne praznike pripravili pestre prireditve. V krajih, ki jih poznamo iz NOB, pa bodo odkrili še dve spominski plošči Razen tega bodo dogradili dvorano za kulturne in prosvetne prireditve in nabavili ali televizor ali kinoprojektor. Prebivalci si tega zelo želijo, saj je res že čas, da se primerno ra7v°rlriio. D. P. VREME od 12. do 22. januarja Vse >kozl nestalno vreme s pogostimi padavinami in mnogokrat močnimi padavinami Ohla&tve se pričakujejo okrog 12. in 10. januarja. edini možni poti, da se vse te naloge izvršijo. V tem smislu je komite sprejel ustrezne sklepe. Da bi vsem državljanom omogočili čimbolj neposredno sodelovanje pri sprejemanju perspektivnega plana za leta 19G1-19G5, je komite sklenil priporočiti sindikalnim organizacijam, organizacijam SZDL, Ljudske mladine in občini, naj organizirajo posebne sestanke, posvete in zbore, kjer naj bi obravnavali predlog družbenega plana. Pri tem je treba zagotoviti, da se bodo predlogi vseh državljanov dejansko tudi upoštevali. Le tako bo možno zagotoviti največ sodelovanja vseh državljanov tudi pri izvrševanju nalog tega plana. Komite je obravnaval tudi organizacijske zadeve. -ok O Med Kubo ln ZDA Je prišlo do nove zaostritve. Potem ko Je zunanji minister Kub« Roa obtožil ameriško vOado pred varnostim svetom OZN, da namerava v kratkem času napasti Kubo, Je prišlo do prekinitve diplomatskih odnosov rrfed obema državama. Odnose Je prekinila ameriška vlada. Kljub prekinitvi odno. sov pa se Američani ne mislijo umakniti s pomorskega oporišča Guantanamo na kubanskem ozemlju. tO Sovjetska zveza Je zah-tcvala čimprejšnje sklicanje Varnostnega sveta, ki naj bi proučil položaj v Kongu. V pismu sovjetskega delegata Velcnjana Zorina Je med drugim rečeno, da belgija uporablja skrbniško ozemlje Ruanda Urundl za organiziranje vojaških operacij Mobutujevili tolp proti enotam kongoške nacionalne vojsko v pokrajini Kivu. O Na letnem zasedanju Indijske Kongresne stranke so soglasno i prejeli resolucijo o tretjem petletnem planu ln načrtnem lazvoju države. Ta plan obvezuje stranko, da ustvari družbeno ureditev socialistične oblike z demokratičnimi ln miroljubnimi sred-stvi. ■i Generalni sekretar OZN Hammarskjoeld Je po kratkem postanku v Leopoldvillu odpo. toval z letalom v Južnoafriško unijo, kjer se Je sestal s premierom- Verwocrdom. Sodijo da sta se razgovarjaJft o resni politiki, ki Jo Uvaja južnoafriška vlada, ■ V Ankari Je bila sestavljena nova turška vlada, v kateri Je 11 članov prejšnje vlade ki Je pretekli teden od. stopila. General Gursel. ki Je Imenoval novo vlAdo, jc obdržal položaj premiera. ■ V Lagosu so uradno sporočili, da Je Nigerija prekinila diplomatske odnose ■ Francijo zaradi eksplozije tretje francoske atomske bombe v Sahari. II Na etiopsko-somalskl meji Je prišlo v zadnjih dneh dto spopadov med etiopskimi vojaki in somalskimi plemeni, ki pasejo svoje črede na spornem 1 travnatem ozemlju med oboma državama. □ □□□□ □ □□□□ □ □□□□ □ □□□D □ □□□□ □ □□□□ □ □□□D □ □□□□ □ □□□□ □ □□□□ i ^ ^ detarqw\t llilili -V vsako hišo dobro pralno sredstvo!" — to je parola, kadar govorimo o higieni in čistoči. Detcrgent OSKAR je pralno sredstvo z odličnimi svojstvi, zato OSKAR v vsako hišo! Za belo in pisano perilo OSKAR, za volno, svilo, nylon in perlon: detergent -PERILO«! Kal pa gozdarstvo? RTV Ljubljana je tik pred novim letom zaključila razpravo o reorganizaciji gozdarske službe. V razpravi so sodelovali tudi tovariši lz našega okraja. Zaradi aktualnosti objavljamo njihove prispevke tudi v našem tedniku, da bi tako seznanili s predvideno reorganizacijo kar največ bralcev. Direktor Gozdarsko-lesne poslovne zveze, Novo mesto, tovariš Stane Smid: Perspektive razvoja: zadruge! — V splošni razpravi o reorganizaciji gozdarske službe ta prenosu gozdarske operative na KZ, so se brez dvoma razčistili pojmi o vlogi in važnosti obeh panog. Perspektiva razvoja kmetijstva in gozdarstva so zadruge. Kmetijske zadruge bodo morale postati osnova spremembe sedanjih družbeno-ekonomskih odnosov na vasi, kakor sedaj za kmetijstvo, tako v perspektivi za gozdarstvo. Osnovni problem in bojazen za prenos gozdarske službe na KZ in KG je v tem, da te organizacije do sedaj niso imele drugega opravka z gozdarstvom kot nakup in prodajo gozdarskih proizvodov in ker je splošno mnenje, da ima gozdarstvo neomejena sredstva, da je gozd trden vjr dohodka ter da gozd sam' raste. Tako sem mnenja, da antago-nizem kmetijcev in gozdarjev izvira bolj iz nepoznavanja vsebine in gospodarjenja z gozdovi, kot pa iz želje po zlorabi samega gospodarjenja z gozdovi. Družbeni instrumenti so danes takšni, da je spričo potreb obeh panog prelivanje sredstev skoraj nemogoče, kajti v obeh panogah so potrebe zelo velike, sredstva pa omejena. Z druge strani pa je pri gozdarjih že sama stroka vezana na zelo dolgo obhodnjo gospodarjenja in je ustvarila konservativno gledanje in bojazen do vsake spremembe. Gospodarji menijo, da najbolj vidijo potrebe gozda in da zaradi tega, ker škode v gozdovih takoj ne opazimo, obstaja nevarnost za prekomerno izkoriščanje in premajhno vlaganje. Ta strah je le delno upravičen, kaj+i družbeni organi bodisi pri kmetijski ali gozdarski organizaciji morajo računati z gozdovi kot družbenim premoženjem in panogo, ki mora našemu gospodarstvu jamčiti čimvečjo trajno proizvodnjo. Ko bodo eni in drugi strokovnjaki tako gledali na gozdove, bosta nasprotovanje in bojazen odpadla. Član upravnega odbora OZZ Novo mesto inž. Janez Mi-klavc: Kmetijcl o gozdarstvu — Izhajati moramo iz stališča, da so gozdovi splošno družbeno bogastvo in da je družba neposredno zainteresirana nad gospodarjenjem v gozdovih. , Medtem ko je gospodarjenje v gozdovih SLP kolikor toliko urejeno, tega ne moremo trditi za gozdarstvo privatnega sektorja zaradi posebnosti, ki jih le-ta ima. Prijemi na tem področju so popolnoma drugačni od onih v socialističnem sektorju. Doslej je gozdarska služba poslovnih zvez največ administrativno upravljala gozdove privatnih lastnikov mimo njih in mimo KZ. Medtem ko je KZ uspela proizvajalce v eni in drugi obliki pritegniti v proizvodno so letovanje v kmetijstvu, ji to v gozdarstvu ni uspelo. Njena dejavnost je bila omejena, kot je tudi tovariš Šmid naglasi!, le na nakup in prodajo gozdnih sortimentov; v samo gospodarjenje pa ni posegla. To je razumljivo tudi spričo tega, da so bili zasebni gozdovi na področju posameznih kmetijskih zadrug relativno mi posegi v sodelovanju z zasebniki povečali zaloge lesne mase in prirastek, denimo na plantažah in podobno. S smo-' trnim "investiranjem iz družbenih sredstev bo možno postopno podruflabljati tudi gozdarsko proizvodnjo. V okviru KZ bo možno celoten zemljiški kompleks smotrneje in PREDSEDNIK OLO, TOV. NIKO BELOPAVLOVlC: »Upoštevati bomo morali konstruktivna mnenja vseh treh zainteresiranih skupin...« Naprošen za mnenje o reorganizaciji gozdarstva v okraju, je predsednik OLO Novo mesto tovariš NIKO BELOPAVLOVlC sodelavcu RTV Ljubljana izjavil tole: Reorganizacija v gozdarstvu je kot v drugih okrajih tudi v novomeškem izzvala precej razprave med kmetijskimi in gozdarskimi strokovnjaki, kakor tudi med kmetijskimi in gozdarskimi organizacijami. Zato smo smatrali na okraju za potrebno, da ustanovimo komisijo, ki naj bi proučila stališča enih in drugih in zavzela najbolj ustrezne variante, ki so gospodarsko in politično sprejemljive za naše komune in okrajni ljudski odbor. Prav na torkovi seji OLO v zvezi s perspektivnim planom pa je to vprašanje prišlo še boli do izraza v razpravi, kako zagotoviti glede na povečanje kapacitete naše lesne in papirne industrije zadostne količine surovin za te gospodarske organizacije. Dobili smo še tretjo skupino, to se pravi lesno-papirne gospodarske 'organizacije, ki se zanimajo za to reorganizacijo. Zato smo sklenili, da komisija, ki dela že več kot mesec in pol, pripravi ta material za sejo sveta «" kmetijstvo in gozdarstvo, kakor tudi sveta za Industrijo in izdela skupen predlog v zvezi z reorganizacijo gozdarstva za prihodnjo sejo OLO. Lesnopredelovalna industrija namreč izraža bojazen zaradi dobave surovin, ker je že do sedaj dostikrat prihajala v težko situacijo, ne glede na to, da leži v neposredni bližini gozdov. Ta bojazen Izvira iz dosedanje prakse, ker so te gospodarske organizacije že sedaj težko prišle do prepotrebnega lesa za svojo proizvodnjo. V bodoče pa bo to verjetno še teže glede na to, da bodo zadruge težile za tem, da najdejo kupca za različne sortimente lesa na enem mestu; podjetja pa za tem, da bi dobila za svojo proizvodnjo potreben sortiment na enem mestu v čim večji količini. Odločili smo se prav za prej omenjeno varianto, da vsi skupaj izdelajo predlog za reorganizacijo, prav zato, da bi zadovoljili potrebe gozdarjev, kmetijcev in lesnopredelovalne Industrije, ki zavzema v gospodarstvu našega okraja prvo mesto. kompleksno urejevati. Tu mislim predvsem na zemljiško /'kulturne spremembe, ki jih bomo morali začeti uvajati. — Poedine gozdove na relativnih gozdnih tleh bomo morali nameniti kmetijstvu in obratno. Začeti bo treba s pogozdovanjem in plantažiranjem na problematičnih kmetijskih tleh. Trditev nekaterih o težnjah poedinih zadrug, češ da hočejo dobiti vpliv na gozdarstvo in s tem reševati rentabilnost v kmetijstvu, ni na mestu. Na primer: v novomeškem okraju je znašal doslej promet vseh zadrug okoli 5 milijard dinarjev letno. Od te vsote je odpadlo na promet ž lesom 900 milijonov ali slaba petina, medtem ko gre ostali del na promet, s kmetijskimi pridelki in na kmetijsko proizvodnjo. Gozdarstvo v tem primeru pač ni reševalo kmetijstva. Kar zadeva odnose med kmetijstvom in gozdarstvom na družbenih posestvih, menim, da je treba v finančnem pogledu vsako panogo obravnavati ločeno, dasiravno se v gospodarskem smislu dopolnjujeta v eni celoti. Popolnoma nepravilno je gledanje poedinih kolektivov, da je gozd neizčrpen vir dohodkov, ki ponekod lahko pokriva slabo gospodarjenje v kmetijstvu. Vsaka panoga naj bo v načelu na lastnem računu in naj posluje rentabilno. Kolikor ima gozdarstvo v okviru enega podjetja večjo akumulativno sposobnost, pa ne nasprotujemo temu, da se začasno ali prehodno del sred- stev iz gozdarstva preliva na primer za investicije v kmetijstvu, ki je trenutno manj akumulativno odnosno je v svojem razvoju zaostajalo za gozdarstvom. Mislim, da se z gledišči nas kmetijcev ujema tudi mišljenje gozdarjev. Skupno delo in sodelovanje obeh panog se bo v okviru KZ ali KG lepo dopolnjevalo in vodilo k skupnemu cilju: večji in ceneni proizvodnji ob uvajanju novih družbeno-ekonomskih odnosov. mmmi Mirna gora — okrasek »strehe Bele krajine«. Planinski dom (1048 m) je v resnici dom oddiha in razvedrila; tu sem zahaja čedalje več ljudi, ki ljubijo počitek v prelepi naravi in mir prečudovitih bost in lepega razgleda (Foto: Jože Skof) Ob prelomnici v Trebnjem Na zadnjem plenumu ObK ZKS v Trebnjem, ki je bil 14. decembra 1960, so največ razpravljali o organizacijskem vprašanju. ZK je v Trebanjski občini močno zakoreninjena politična organizacija in postaja vse bolj odločilen činitelj pri splošnem gospodarskem, političnem in kulturnem razvoju. Seveda pa ne bi smeli prezreti tega, da jedro organizacije še vedno tvorijo delavci in izobraženci, medtem ko je kmetov manj. Ko so razčlenili delo osnovnih organizacij, so ugotovili, da za komunista ni pomembno samo to, da je član in da plačuje članarino, ampak tudi, kakšna ie njegova ideološka vzgoja. Zato nekateri niso vedno razumeli, kakšen pomen in namen ima organiza- Gostišče ob avtomobilski cesti na Čatežu malo pomembni, saj so na primer v našem okraju obsegali povprečno okrog 1000 ha površin. Menimo, da bi prenos določenih gozdarskih poslov iz gozdarske službe v pristojnost zadružnih — pri nas 16 KZ, ki bodo kot organizacije zajemale v svojih teritorijih povprečno okoli 5000 ha gozdov — bil upravičen iz gospodarskih in družbeno-ekonomskih gledišč. 5000 ha gozdnega kompleksa v območju ene zadruge, ki ima tudi samostojen gozdarski odsek, že predstavlja tako enoto, kjer je možno kompleksno in smotrno obravnavati gozdarstvo in izvajati tudi posege kot vzgojo, nego in zaščito gozdov; ne pa se omejevati zgolj na izkoriščanje gozdov. Lesne sortimente iz KZ je možno usmeriti v industrijo brez posrednikov. Z druge strani pa je omogočeno KZ, da priteguje in zainteresira zasebnega proizvajalca na kompleksno sodelovanje, se pravi poleg kmetijstva tudi v gozdarstvo, zlasti kar zadeva samo proizvodnjo. Vsaka ponoga: samostojen račun Smatram, da bi tudi v gozdarstvu morali začeti iskati pota, kako povečati proizvodnjo; ne pa se posvečati pretežno izkoriščanju tega, če grobo rečemo, kar daje narava. Kot povečujemo z uvajanjem sodobne agrotehnike in novih proizvodnih odnosov pridelke in tržne viške v organizirani kmetijski proizvodnji, tako bi morali s tehnični- Na zadnji dan novoletnih praznikov smo se ustavili pri servisni postaji na Čatežu pri Brežicah. Rahle kapljice iz meglenega neba in vlažen hlad ni motil pogleda na urejeno postajo, lepe prostore in na Brežice, Savsko dolino ter na Hrvatsko Zagorje. Prisluhnili smo skupini švicarskih turistov, ki so navdušen! Tako je nemogoče Kje naj naklada Tovarna šivalnih strojev »MIRNA« svoje izdelke za domači in tuji trg, če ne na mlrenskl železniški postaji? Gre namreč za poslovanje na postajah železnice Trebnje—Sevnica, posebno na mi-renski postaji. Dosedanji način pri odpremi blaga je namreč zelo slab, zato se je tovarna šivalnih strojev »Mirna-" pritožila, ker jb je najbolj prizadelo slabo poslovanje. Na progi iz Trebnjega proti Sevnici obratuje samo en tovorni vagon, ki ima zelo majhno prostornino. Največkrat je že poln, ko pride iz Mokronoga. Tovarna šivalnih strojev pa izvozi vsak dan 20 do 25 šivalnih strojev in včasih še več. Ker prostora ni vedno dovolj, čakajo pošiljke na postaji tudi po pet dni. Posledica tega so stalne pritožbe in odpoved naročil. Pred kratkim bi morali poslati v Avstrijo hkrati 27 vitrin, vendar na postaji pošilj- B V Metliki ln okoliških krajih so slavnostno proslavili novoletno jelko. V domu Partizana so bili trije programi za predšolske in šolske otroke. Vse otroke je dedek Mraz bogato obdaril. Sredstva v sklad dedka Mraza so prispevala podjetja, kmetijske zadruge, občina in ustanove. Skupno se je nabralo okoli 380 tisoč dinarjev. Največ sta prispevali tovarni Novoteks in Beti, prva 120 tisoč, druga 50 tisoč. ke niso sprejeli! Poudariti je treba, da je izvoz vezan samo na en tovorni list in samo na enkratno carinsko veljavnost. Razumljivo je, da se pošiljke ne dajo deliti v več manjših. Lahko bi naročili vagon zase, toda sprašujemo se, zakaj Je vse to potrebno. Zakaj bi morali plačati stroške za ves voz, če njihova pošiljka zavzame v njem samo del prostora? Tako poslovanje je nemogoče, zato naj Železniško transportno podjetje napravi red, da bo promet s pošiljkami nemoteno potekal. občudovali prelepo okolico: »Prelepo, saj to je biser, najlepša točka ob avtomobilski cesti v Jugoslaviji in drugod, ta prekrasni razgled itd.« Tudi mi smo bili tega mnenja: zares je lepo na Čatežu. Sami živimo v tem okolju in se skoraj ne zavedamo lepot slovens-ke zemlje! Vstopimo v gostišče. Vljudni in diskretni pozdrav upravnika in strežnega osebja. Cista miza ob topli in impozantni peči, vljudna in prvovrstna postrežba in že smo v domačem vzdušju, čeprav smo v najsodobnejšem lokalu. Res jej tudi v modernem lokalu je lahko toplina in prisrčnost. Švicarji pri sosednji mizi so modrovali: »Prelep in intimen lokal.« »Kaj takega še p:-i nas ne najdeš!« »Izvrstna črna kava, vino, sendviči!« Čeprav je beseda izgovorjena v tujem jeziku, nas navdaja s ponosom, saj govori hvalo delovnim uspehom naših ljudi in naši stvarnosti. Zares lepo je na Čatežu. Se se bomo oglasili. Menimo, da ne bi škodovalo, ko bi se oglasili tudi naši gostinci, ker bi pridobili marsikaj koristnega o ureditvi lokala, domačnosti ln končno tudi o sodobni in kulturni postrežbi. f M. T. cija. Precejkrat je vodstvo razne napake spregledalo in čakalo, da član sam spozna, da je na napačni poti. Ker se je »čakanje* velikokrat preveč zavleklo in uspehov nI bilo, so se odločili za kazni in izključitve. Da bi bilo teh čim manj, se bodo v prihodnje bolj posvetili politični in ideološki izobrazbi. Predavanja v okviru ljudske univerze, ki so v Trebnjem že na programu, bodo primerna oblika za pridobivanje znanja. To je potrebno tudi zaradi tega, ker se bodo v ZK vključili še mnog; novi, zlasti pa delavci, žene in kmetje. Predavanja bodo najbolj neposreden način za izoblikovanje nazorov. Ko so že nadalje razčlenjevali delo osnovnih organizacij, so sklenili, da morajo biti komunisti tudi v prihodnje tako prizadevni, kot so bili doslej, posebno v tovarnah in obratih. V tovarni šivalnih strojev na Mirn; ho to še posebno potrebno, ker je tam mlad kolektiv. Delo ZK bo sploh treba poživiti. Še prej bodo morali izboljšati odnose v orga- "metliške novice (3 Zadnje dneve starega leta Je metliški potujoči kino predvajal v Metliki ln okoliških krajih dokumentarni film o Siamu ln dve risanki. Predstavo si je ogledalo precej ljudi, zelo malo obiska je bilo v Metliki sami. V letošnji sezoni so predvajali že štiri filme, v načrtu imajo, da bodo predvajali v Podzemlju, na Suhorju ln Radovlei še 11 celovečernih umetniških filmov. D Na seji občinskega ljudskega odbora so razpravljali v 5-letnem gospodarskem načrtu občine. Razčlenili so tudi zaključne račune gospodarskih organizacij. Sprejeli so več važnih odlokov, tako odlok o ustanovitvi azvoda za zaposlovanje delavcev, odlok o raznih olajšavah na avtobusih, odlok o dodelitvi novoletnih nagrad. Potrdili so pravilnik Doma onemoglih in pravilnik o plačah. t3 Prva kulturna prireditev v Metliki v letošnjem letu Je bilo gostovanje gimnazijske igralske skupine iz Črnomlja s francosko komedijo TRINAJST JIH BO. Nadarjeni igralci so se s to duhovito komedijo uspešno predstavili gledalcem. Igro je dobro zrežiral profesor Pogorelec. O Na sestanku občinskega mladinskega komiteja so se pogovorili o pripravah za občinsko konferenco, ki bo 15. januarja Na konferenco bodo povabili razen delegatov predstavnike politčnih organizacij, društev ter občine. Pred mladinsko organizacijo so v tem letu velike naloge, aktivi se bodo morali organizacijsko utrditi, urediti voje prostore ln poživiti delo. nizacijl sami, ne samo odnos posameznika do posameznika. Predvsem bodo morali ustanovit; več stalnih aktivov, v katere bodo prenesli težišče dela; nujno pa bi morali osnovati tudi poverjeništvo. Tako poverjenistvo bi bilo najbolj potrebno v Trebnjem. Nadalje so v razpravi ugotovili, da bi bilo treba v ZK pritegniti čimveč prosvetnih delavcev in razgibati njihovo dejavnost. Razprava je bila zelo živahna in pestra. Nekaj spodbudnih besed je trebanjskim ku-munistom izrekel tudj sekretar Okrajnega komiteja ZK tovariš Franc Pirkovič. Plenum pomen; kar majhno prelomnico v delu komunistov trebanjske občine. Kritično so ocenili svoje delo. hkrati pa nakazali pot. ki bo zanje najboljša. I. Z. 4. februarja bo javno radijsko tekmovanje »POSLUŠAJ IN POVEJ* med Črnomljem in Novo Gorico. Po sobotni zmagi mladih Novome^ ščanov želimo, da bi se tudi črnomaljska ekipa dobro pripravila. Pogoj: redno poslušanje vseh radijskih oddaj v januarju! ® Samo dve zadrugi bosta poslej v brežiški občini: KZ Brežice in KZ Bizeljsko. Tak je sklep zadnje seje ObLO v Brežicah konec de:embra. Več o tem v prihodnji številki našega lista. @ Tri večerne mladinske politične šole delajo letos v okraju: V Novem mestu, Sevnici in v Krškem. Mladina v teh krajih želi tudi, da bi usta-.novili posebne »šole za življenje*, ki v nekaterih okrajih že dobro delajo. KAJ JE NOVEGA V NOVOMEŠKI INDUSTRIJI MOTOR NIH VOZIL Izobraževalni center v IMV OBJAVE - RAZPISI - OBVESTILA Obvestilo Stanovanjske skupnosti Stanovanjska skupnost Novo mesto, obvešča prebivalstvo, da poslujejo v Germovi ultci (za bifejem) naslednji servisi vsak dan od 7. do 15. ure: vodovodno-inštadaterski. elektrotehnični. krovski ln zidarski. Kemična čistilnica ln pralnica posluje vsak dan od 6. do 14. ure, ob torkih in petkih pa neprekinjeno od 6. do 16- ure- Razpis v pripravljalni tečaj za vpis v oddelke za odrasle ■trojne, elektro, lesnoindustriiske in gradbene stroke pri tehniški Soli. Tečaj je namenjen interesen tom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis ln se žele vpisati v šolskem tetu 1S61-S2 v oddelek za odrasle na Tehniški šoli, da dobe ustrezno dopolnilno znanje za študij na Tehniški šoli. Podrobnejša navodila in pogoji bo razpisani na oglasni deski zavoda. Pismene prijave sprejemamo do vključno 31. januarja 1961. Okrajni zavod za Izobraževanje odraslih. Novo mesto. Ulica talcev rl vajenska šola II nadstrop-telefon 2-19 Sprememba Imena rednog delavskega sveta podJeDJa »Komu- nala«. Brežice, je s sklepom seje obeh zborov občinski ljudski od-bor Brežice dne 24. decembra 1S60 sklenil, da se sedanje podjetje preimenuje v: savja in Dolenjske. OBRTNO SERVISNO PODJETJE »POSAVJE«. BREŽICE Preimenovano podjetje bo od 1. januarja 1961 dalje opravljalo obrtnc-usiužnostne službe, kot: gradbeno dej avnost, koviriarstvo, ključavničarstvo, kleparstvo, vod- no inštalacijo in galvanizacijo. — Elektro obrat z zunanjimi in no-tranjiml elektroinstalacijami s servisnimi službami Združenih podjetij Maris ln Eka za področje Spodnjega Posavja in Dolenjske. Sobopleskarski obrat bo izvrševal vsa v to stroko spadajoča dela, radiomehanična servisna služba vsa dela te stroke, fino-mehantka pa servisne službe pisalnih in računskih ter šivalnih strojev za območje Spodnjega Posavja in Dolenjske. Komisija za uslužbenske zadeve pri Okrajnem zavodu za socialne zavarovanje Novo mesto, razpisuje naslednja delovna mesta: Pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje Novo mesto; 1. dve delovni mesti za uslužbence n. vrste, 2. tri delovna mesta za uslužbence 's srednjo strokovno izo brazbo, 3. dve delovni mesti za usluž bence s srednjo strokovno izobrazbo v flnačni stroki. 4. dve delovni mesti za uslužbence z nepopolno srednješolsko izobrazbo (zaželena administra tivna šola) Pri podružnici v Krškem: 1. dve delovni mesti za uslužbence s srednjo strokovno izobrazbo, 2. dve delovni mesti za uslužbence s srednjo strokovno izo-braizbo v finančni stroki. Razpis uslužbenskih mest 3. eno delovno mesto z nepopolno srednješolsko izobrazbo (administrativna šola). Pri podružnici v Črnomlju: 1. dve dedovni mesti za uslužbence s srednjo strokovno izobrazbo Pri podružnici v Brežicah: 1. dve dolovm mesti za uslužbence s srednjo strokovno izobrazbo, 3. eno delovno mesto za uslužbenca z nepopolno srednjo šolo. Pri Izpostavi v Sevnici; 1. delovno mesto s srednješolsko izobrazbo - Pravilno kolkovane ponudb« i opisom strokovne prakse, življenjepisom in šolskim spričevalom pošt jate na Okrajni zavod za socialno zavarovanje do 15. januarja lDia. O izobraževanja na delovnem mestu, o resoluciji Zvezne ljudske skupščine o izvenšolskem Izobraževanju odraslih, o novih centrih za vzgojo smo lani marsikaj poročali. Oblščimo danes tak izobraževalni center in poglejmo, kako delajo v novomeški IMV. Pri Industriji motornih vozil so ga ustanovili lani marca. Napravili so plan izobraževanja in začeli delati. Ze junija so organizirali dvomesečni tečaj (po 12 ur na teden) za boljše spoznavanje organizacijske sheme podjetja. Udeležili so se ga vsi vodje oddelkov, uslužbenci plansko-ter-minskega in lanserskega oddelka ter še nekateri. Ta tečaj je bil potreben, ker je delalo podjetje do začetka leta 1959 na obrtniški osnovi. Uslužbence, predvsem pa nekdanje obrtne mojstre - vodje oddelkov, je bilo treba priučiti industrijskemu načinu proizvodnje. Prehod ni bil lahak Konec avgusta in v začetku septembra so izpeljali varilni tečaj, v podjetju je primanjkovalo varilcev in v treh t&dnih (dva tedna praktičnega in en teden teoretičnega pouka) so jih usposobili sami ln s pomočjo strokovnjakov iz Zavoda za varjenje. Povedati moramo, da traja tak tečaj običajno 6 mesecev. Teh 35 tečajnikov, ki je deloma že znalo variti, si je v kratkem času pridobilo potrebno teoretično in praktično znanje. Vsi so uspešno opravili zaključni izpit in posrtaji polkvalificirani varilci. Podjetje bo organiziralo še nadaljevalne in spet začetne tečaje za nove varilce. Sledil je štirimesečna tečaj, ki ga je obiskovalo 52 vodij oddelkov in izmen. Tu so predelali Zakon o delavskem samoupravljanju, Zakon o delovnem razmerju, Zakon o higi-ensko-tehnični zaščiti, vlogo mojstra in vodje izmen v industriji in delo z ljudmi. Tečaj je trajal 12 ur na teden. Tak tečaj bodo spet organizirali letos v prvi polovici leta, saj so uvideli, da brez teh osnov ne more biti ne dobrega samoupravljanja ne napredne proizvodnje! V načrtu imajo še 4 trimesečne tečaje: za avtokleparje, za mehanike monterje, za strojno mehanično obdelavo in nadaljevalni varilni tečaj. Na teh tečajih bodo dobili delavci teoretično podlago v čitanju načrtov, tehnologiji materiala, osnovne pojme o merilnih instrumentih in rožnem orodju itd. Prve tri tečaje bo vodil 'domači kader, varilnega (nadaljevalnega) pa Zavod za varjenje. Izobraževalni center v IMV je v kratkem času opravil pomembno delo. Veliko je še problemov, ki jih je treba rešiti v okviru vzgoje kadrov in domačega izobraževalnega centra. Doslej na primer še niso izdelali učnih načrtov — gotovi bodo spomladi, ker je bil ves strokovni kader preveč obremenjen 7, delom v proizvodnji. Tudi niso še predvideli koliko časa bo trajala vajenska doba. V sedanji triletni (obrtniški) vajenski šoli, kate-- ro so obiskovali tudi vajenci IMV, so se naučili malo takega, kar uporabljajo v industriji. Razen tega so mojstri oziroma vodje oddelkov porabili vajence za pometanje, prenašanje itd., skratka za dela, ki bi jih lahko opravil nekvalificiran delavec. Zdaj so za mlade nekvalificirane delavce zadolženi inštruktorji. Ti jih vodijo, opazujejo in ocenjujejo, za kaj je posameznik sposoben, in ga nato temu delu priuče (nekaj sami, nekaj preko tečajev). Za nekvalificirana dela bo ostal tisti, ki za drugo ni sposoben, ostali pa se bodo lahko izobraževali naprej — tudi do inženirja. Ta nova izobrazba bo potekala strogo ločeno po strokah in le za industrijsko proizvodnjo. Sorodna manjša podjetja v okraju, ki nimajo lastnih izobraževalnih centrov, so že izrazila željo, da bi lahko pošiljala na tečaje v IMV svoje delavce. IMV je seveda pristala na to, podjetja pa bodo morala nositi del stroškov vzgoje. Tako je tudi vzgoja kadrov postavljena na ekonomsko podlago: če se ti izplača, vzgajaj sam; če se ti pa bolj izplača, da šolaš kadre drugje, jih pošlji drugam! Seveda je vsak začetek težak in zato lani ustanovljeni izobraževalni center v IMV ni brez težav in ima še marsikaj neurejenega. Vendar mislijo odgovorni na vse in bodo tudi to uredili. Omenili smo že, da bodo izdelali načrte do spomladi. V IMV nameravajo izobraževati do kvalificiranih delavcev. Cas šolanja še ni do- ločeni Dosedanji predavatelji so predavali prostovoljno — brez honorarjev. Tečaje Imajo še v pisarnah. Podrobneje se bodo morali pogovoriti tudi o skladu za kadre ln njegovi razdelitvi. Vse naštete probleme že rešujejo in bodo nekateri že v kratkem popolnoma rešeni. Razen tega šolajo kadrovskega referenta za izobraževalni center. Letos nameravajo zgraditi posebno stavbo za izobraževalni center z delavnicami za praktično in teoretično delo. V tej delavnici bodo tudi poučevali novo sprejete, nekvalificirane delavce in jih usposabljali za delovna mesta, kanso* bodo razporejeni; Tečaji, ki smo jih našteli, so bili nujni, če je hotela IMV osvojiti novi način proizvodnje. Seveda pa ne vzgaja IMV vseh potrebnih kadrov. Na šolanje jih pošiljajo (predvsem srednje in višje strokovne kadre) v sorodna jugoslovanska podjetja. Tako imajo prav sedaj štiri v Tovarni avtomobilov v Mariboru. Novi način šolanja ponekod ni všeč nekaterim starim kadrom, ki nimajo več veselja aH pa časa za izobraževanje, predvsem pa redkim izjemam »strokovnjakom*, in vzbuja pri njih zavist ter bojazen. S tem ni mišljena IMV, temveč govorimo na splošno. Bojijo se za svoje položaje, namesto da bi se zavedali, da bo več znanja pripomoglo k večji in boljši proizvodni! ter hkrati k hitrejšemu dvigu življenjska ravni vseh državljanov. P. J. ŠPOS f * TELESNA KULTURA *> ŠPORT * TELESNI KULTURA * ŠPORT » TELESNA KULTURA ŠEST ATLETOV iN ATLETINJ iz okraj« kandidira za nastop na evropskem prvenstvu Ob zaključku lanskega za novomeške atlete zelo uspešnega leta bo prav, da si pobliže ogledamo to uspelo atletsko sezono. Mislimo, da je odveč ponavljati, da je atletika v našem okraju in posebno v Novem mestu toliko napredovala, da je že postala vodilna športna panoga — šport številka L O vzrokih hitrega napredka ne bi na dolgo in široko govoril:, prav pa bo, da si najvažnejše ogledamo. Brez dvoma Bodi med glavne vzroke dober vzgled najboljših, ki so s svojimi uspehi pritegnili vrste mladincev, pionirjev in pio-nii*, jih navdušili za atletiko in pokazali, kako je treba trenirati, da se dosežejo uspehi. Vzgledi vlečejo in le tako si lahko razlagamo priljubljenost ►krajice športov«, saj je jeseni obiskovalo pionirske atletske krožke blizu 100 pionirjev in pionirk. Po zadnjih podatkih Je to edinstven primer v republiki. Med glavnimi vzroki je tudi to, da v novomeških šolah posvečajo atletiki precej več pozornosti kot kdaj koli prej. — To je prav, ker je atletika osnova za vse športne panoge ln ima tudi v učnih načrtih najvažnejše mesto. Tudi če pogledamo osnovni program Partizana, tekmovanja za športno značko in načrte sodobnih treningov v ostalih športnih panogah, bomo videli, da imajo elementi atletike glavno vlogo Med vzroki hitrega vzpona so tudi ugodni pogoji za gojenje atletike: ustrezne športne naprave, sposoben strokovni kader in veliko število tekmovanj. Poleg malega stadiona na Loki je atletom sedaj na razpolago še moderen zletni stadion, ki je bil zgrajen za lanski zlet. Z dopolnitvijo o-preme bomo na njem lahko prirejali tudi velike atletske nastope. Sedaj je omogočen tudi zimski trening in trening v slabem vremenu, zato ni čudno, da najboljši in najpri-zadevnejši niso prekinili s pripravami za novo sezono. Naj-marljivejši trenirajo kar štirikrat na teden, spomladi po bodo še večkrat. To je nujno, kajti kar štirje atleti in ena atletinja so se uvrstili med kandidate za nastop na evropskem prvenstvu v Beogradu 1. 1962. Ce bodo hoteli opravičiti zaupanje, bodo morali vehko in načrtno trenirati. Njihov položaj Je sedaj olajšan, kajti tudi vprašanje strokovnega kadra se uspešno rešuje Včasih je vse slonelo le na prof. Glonar-ju, sedaj pa ima vrsto sodelavcev, med katerimi so nekateri pravi specialisti za določene discipline: prof. Dobovšek, Spilar in Penko so se specializirali za mete, Rav-dek, Potrč in Spilar za skoke, prof. Glonar, Derganc in Brine za teke. Pri treningu najboljših tudi ne bi smeli pozabiti na pomoč, k1 jo nudi republiški trener za atletiko prof. Kolarič, ki se enkrat na teden vozi na treninge v Novo mesto. Pod njegovim vodstvom Je že jeseni dosegel lepe uspehe Marijan Spilar v metu kopja, za novo sezono pa pripravlja tudi skakalca v višino Marijana Potrča, ki sodi med najmarljlvejše kandidate za evropsko prvenstvo. Zanj sodi, da bo ob takem treningu in z Izboljšano tehniko že spomladi preskočil 190 cm. Veliko različnih tekmovanj Letos je bilo v Novem mestu in v okraju veliko različnih atletskih tekmovanj in to je tudi vzrok, da se atletika tako širi in razvija. Poleg društvenih tekmovanj so bila kar štiri okrajna prvenstva ln prvenstvo Dolenjske. Tekmovanja so velikega pomena, ker spodbujajo mlade tekmovalce. Mladina hoče meriti svoje moči, zato ji Je treba zagotoviti čimveč tekmovanj. Lep primer razvoja atletike Izven Novega mesta Je Senovo. -Tam so pod vodstvom tov. Urban-čiča pričeli resno delati ln uspehi niso Izostali. Senovški atleti ln atletinje so na jesenskem prvenstvu Dolenjske dosegli več prvih mest, dobili pa so tudi svojega predstavnika v vrsti kandidatov za evropsko prvenstvo mlado tekmovalko Zinko Serbčevo. Ta je bila lani, čeprav še pionirka, brez dvoma najhitrejša tekačica v okraju ln na Dolenjskem. Je velik talent in upravičeno sodi med kandidate za ES (kratica za evropsko prvenstvo). Razen Senovega se obeta še ponovna oživitev atletike v Črnomlju. V obeh krajih Imajo že sedaj nekaj prav dobrih tekmovaleev, tako da lahko že razmišljajo o sodelovanju v zvezni mladinski ligi ali o »B« programu zvezne atletske lige. Sest kandidatov za Eš V časopisih lahko že dalj časa beremo, da se je lani pričela velika akcija za Izboljšanje atletike v državi. To Je povsem razumljivo, kajti naša država bo čez dve leti prireditelj drugega največjega atletskega tekmovanja z olimpijskimi igrami - evropskega prvenstva. Razumljivo je, da želimo, da bi se naše predstavništvo prav sedaj najbolje odrezalo, zato so priprave široko zasnovali. Atletska zveza Jugoslavije in republiške zveze-so dobile na razpolago večjo količino sredstev, s katerimi hočejo omogočiti temeljite priprave za ES čim širšemu krogu talentiranih atletov in atletinj. Sodobni trening zahteva od tekmovalcev zelo velike napore in skoraj asketsko življenje, jasno pa je, da naporni trening zmore le, Če ima tekmovalec ustrezno kalorično bogato prehrano. Ker vsi še ne živijo v takih življenjskih pogojih, da bi zmogli oster trening, zato Je pomoč v obliki hranarine (za izboljšano prehrano) upravičena. V množici preko 150 atletov ln atletinj iz vse Jugoslavije - kandidatov za ES - je tudi šest atletov lz našega okrala, ki bodo dobivali pomoč v hranarinl, rekvizitih, zagotovljena pa Jim bo tudi pomoč strokovnjakov - trenerjev. Iz Novega mesta so Igor Penko, Marijan Spilar, Marijan Potrč, Tine ZaletelJ ln Jelka Hudeitova, s Senovega pa mlada sprinterica Zinka Serbec. Po svojih uspehih fio ti zaslužili uvrstitev med kandidate, ker so talentirani ln so pokazali tudi primnrno voljo do temeljitega dela. Seveda Je še nekaj takih, ki bi zaslužili podporo, ker živijo v težkih pobojih in ne moralo poskrbeti društvo, obalna moralo poskrbet društvo, občina ln okraj. Tu se seveda načenja vprašanje pomoči skupnosti najboljšim športnikom, katerim Je nujna izboljšava hrane, če hočejo rodno ln ostro trenirati. Marsikomu to še ni mogoče, ker njegovo telo povečanih naporov ne bi preneslo ln bi oster trening bolj škodil, kot koristil. Ker pa se vrhunski rezultati lahko dosežejo le z osnim in resnim treningom m j^gj. *e potrjeno, da Je treba vrhunski šport zaradi propagande podpirati, bo treba najti sredstva, da se vrhunskim športnikom pomaga. Fr. Mikec Moška atletska vrsta novomeškega PARTIZANA je letos po uspehih motno presegla žensko vrsto. Med moškimi je nekaj zelo dobrih požrtvovalnih športnikov, med katerimi s« po zadnjih rezultatih posebej odlikujeta Igor Penko (stoji prvi na levi) in Marijan Spilar (stoji prvi na desni). Stebri ekipe so še: Potrč, Zaletelj, Derganc in drugi Novo mesto in Tone Šker OKRAJNA BRZOPOTEZNA PRVAKA Ribiči o uspehih in načrtih V nedeljo. 25 decembra, Je bil v Novem mestu občni zbor ribiške družine. Razen članov družine in ostalih gostov se ga Je udeležil tudi Leon Rupret, podpredsednik Ribiške zveze Slovenije. V Imenu Okrajne zve*e ribiških družin pai Je pozdravil navzoče člane družine in goste Ivo Novšak, podpredsednik zveze. Na občnem zboru so ugotovili, da je družina vložite v Krko ln pritoke precej rib. V odprte vode So vlagati zarod iin mladice sal-rnonidov (potočne postrvi, šaren, ke. lipana in suilca) ter drugih rib i Začel se je premikati. Najprej se je izognil debelih ledenih kapelj, ki so mu padale na glavo, mu vrtale v možgane, kalile zavest. Iztegnil je vrat in naslonil glavo na ramo. Tako so kaplje padale na vrat, ga mrtvile. Kadar je prišel paznik, se je Tro-pinln zravnal in kaplje so mu spet kot kladivo tolkle po glavi. Naslednji dan je paznik odkril, da si je jetnik našel tak položaj, da mu kaplje ne padajo na glavo. Zaškripala so vrata in Tropinina so prikovali ob zid za roke in noge. Od ledenih kapelj, ki so mu kot ubodi dolble teme, je omedlel. Ko se je zavedel, je bil spet v svetli sobi. Zagledal je Gorčakova, naslonjenega na okno. -No, dragi Tropinin, si se osvestil?« mu je pokimal Gorčakov. -Zdaj boš gotovo odgovarjal.« »■Podlež!« mu je zabrusil Tropinin. -Takih odgovorov ne prenesem!« Gorčakov se je naglo zravnal. -Odpeljite ga!« Se en dan in noč v celici in Tropinina so znova odpeljali na zaslišanje. -Boš govoril?« ga je že na pragu vprašal Gorčakov. -Lopov!« mu je odgovoril Tropinin. »Dajte mu stol, saj vidite, da se ne počuti dobro. In lisice na roke!« je ukazal Gorčakov. Tropinina so pahnili na stol in mu z lisicami stegnili roke. Videč toliko ljudi okrog sebe, je jetnik zbral vso svojo moč, pripravljen na mučenje. -Gotovo mi bodo zabodli igle za nohte,-si je rekel, spominjajoč se, kako so mučili Ruse Tatarji, nemški križarji. Napoleonovi vojaki... Ko so mu na roke pritisnili razbeljeno železo, ni niti zastokal. Le lz ugriznjene ustnice se mu je pocedila kri. -Ali boš govoril!« je zavpil Gorčakov ln ga sunil v prsi. Tropinin je pokimal, si obliznil krvavo ustnico in komaj spregovoril: »Skloni se!« Gorčakov se je vesel sklonil k njemu. Tropinin pa mu je pljunil v lice slino in kri. -Po njem!« je zatulil Gorčakov. Po Tropinlnu so se usuli udarci. Ko so se mu rane na roki zarasle, so ga oosIaD v Majdanek. Veliko taborišče blizu Lublina je bilo podobno običajni kaznilnici. Vrste modrih barak z belimi okni naj bi naredile vtis, da ujetniki udobno'živijo Trate, vodometi, klopi cvetne gredice .. . Celo debeli in tri metre visoki zid s stražarskimi stolpi ni vzbujal strahu. Toda Tropinin je takoj opazil, da so barake ločenr- meri seboj z dvema žicama meri katerima se je kot kača vlekel bakreni kabel in sijal v soncu. Ponoči je bil kabel pokrit z iskricami kot z ivjem, ker je skozenj tekel tok visoke napetosti. Bilo je nemogoče iti iz barake v baraka Celo pri nehotnem dotiku bodeče žice so v taborišču zatulile sirene, iz rovov okrog barak so planili razjarjeni volčja-ki, iz stražarnic pa so strojnice pokosile vsakega, ki se je približal žici... Tropinina so spravili v sobo v stražarski baraki. Ko so drugi dan pripeljali novo skupino, so ga odgnali na dvorišče. 2e siv od telesnih in duševnih muk, z okovi na rokah in nogah je stal obdan s pojačano stražo, gizdalinsko oblečen oficir pa mu je nekaj pojasnjeval. Tropininov obraz je bil popolnoma miren. Nobena mišica ni izdajala njegovega razburjenja. Kakor da hoče vplivati na tiste, ki so prišli, in jim reči: »Prijatelji, vztrajajte!« Gručo so na temelju nekih seznamov razdelili na manjše skupine. Ko so prvo odgnali proti zidanim zgradbam v taborišču, so vanjo pahnili tudi Tropinina. V hodniku kopalnice so dali vsakemu milo. Pred njimi so odprli težka vrata in ljudi je zagrnila sopara in še nekaj, kar jih je omamljalo. Stiskajoč se drug k drugemu so nesrečniki iskali prhe, klopi, kadi, vtem pa so se za njimi zaloputnila težka vrata, nekje je zaropotal motor in zabrnel ventilator. Ljudi je zagrnil oblak plina. Tisti, ki so ostali na dvorišču, so videli, kako so Tropinina okovanega odgnali k okencu na vratih. Pogledal ie v plinsko celico in je od groze spričo prizora, ki ga je videl, skušal z okovi podreti oficirja, kar pa mu je s puškinim kopitom preprečil esesovec, ki je stal v bližini. Potem se je odmaknil od okenca, vendar so ga spet porinili nazaj in primorali, da gleda. Tropinin si je z grozo zapomnil obraze ljudi, ki so ta dan umrli v plinski celici. Zvečer so ga vprašali samo eno: »Kaj ie sanit?« • • »Ne vem.« Sledili sp strašni dnevi mučenja. Minevali so tedni, meseci, leta... Ime zdanjega kraja, kjer je nesrečnik živel, je zvedel šele od ameriških vojakov, ko so zavzeli nemško mestece v zapadni pokrajini Raiha. Spominjajoč se tega časa, si Tropinin «ii moge1 odpustiti da se ie bil tako omehčal. Ko so ga rešili iz samice, je pozabil na vse in mislil I« nr? srečanie s svojimi, z ženo in s sinom Od veselja ni pozabil