THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI UST R AMEMKL Geslo: Za vero in narod — za pravico ki resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 202. CHICAGO, ILL., PETEK, 19. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 19, 1928. LETNIK XXXVII. ocialisti zgubljajo tla v Avstriji. - Krize sirom sveta. AVSTRIJSKA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA OČE-VIDNO ZGUBLJA NA CELI ČRTI. — VOLITVE MED VOJAŠTVOM SO POKAZALE, DA VOJAŠTVO ODKLANJA SOCIALIZEM. — S O C I A L DEMOKRATI ZGUBLJAJO TUDI DRUGOD. politič-Avstri-struje v onih vojni Dunaj, Avstrija. — Zadnji torek so se vršile v Nemški Avstriji volitve v armadi. Po preobratu in razpadu stare Avstrije, so prišli v moč socialdemokrati, kateri so izbojevali tudi za vojake nekako pravo, da so si smeli vojaki ob času državnih volitev izvoliti svoje posebne zastopnike, ki so gledali na koristi vojakov. Ves čas do letošnjih volitev so si izvolili vojaki v armadi socialistične zastopnike .Zadnji torek pa so bili poraženi socialistični kandidat je za 18,325 glasov. Ta hitri preobrat v nem življenju Nemške je kaže, da radikalne hitro zgubljajo tla tudi državah, kjer so se po najbolj močno usidrale. Avstrijski socialisti so postali po vojni zelo močni. Industrijski kraji okrog Dunaja, Linca in drugih industrijskih okrožjih, so bili že odnekdaj v taboru socialdemokracije. Med vojaki je največ revnih proletar-skih sinov, zato ravno je silno čudno, da je ravno med temi zavladal drug zmernejši duh in da so socialdemokraciji o-brnili v taki večini hrbet. Ko so avstrijski socialisti napovedavali krščanskim so-cialcem za 7. okt. spopad in skrajni obračun, so računali, da armada stoji v večini za socialisti in da če pride do konflikta med domobranci in njimi, bodo s simpatičnim ravnanjem armade na lahek način prišli v kontrolo. Zdaj še le, po izpadu volitev med vojaki se vidi, zakaj so tako klaverno izpadle vse napovedi avstrijskih socialdemokratov dne 7. okt. v Dunajskem Novem mestu. To kar se čuti sedaj v Nemški Avstriji se čuti po vsem svetu med socialisti Marksove-ga kova. Tudi med nami Slovenci, kdor zasleduje gibanje naših slovenskih socialistov vidi, da vlada neka silna meglena poparjenost. Glasniki Marksovega evangelija, ala Zavertnik in Molek sta od dneva do dneva bolj tiha in kla-verna. Pač čutita nič kaj prijetni sentiment med narodom in bližajoča konvencija jim dela velike preglavice. Prejš-na leta se je dalo uplivati in potegniti mreno čez oči članstva, Pri prihodnji konvenciji to ne bo mogoče. To slutijo, zato taka tužna in žalosna poparjenost. . . -o- NAD 40 PROFESORJEV V CAMBRIDGE ZA SMITHA. Cambridge, Mass. — Profesorji v Cambridgu, kateri študirajo in razumejo zgodovino, so se izrazili, da imajo v Smitha veliko zaupanje. Nad 40 se jih je zglasilo, da bodo za Smitha volili. Med njimi sta tudi dva slavna profesorja: C. T. Copeland in dekan D. L. Edsall. Ti učenjaki trdijo, da ako bo Smith izvoljen, se bodo povrnili časi, kakoršni so bili za časa, ko je bil za predsednika Roosevelt in pozneje Wilson. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! STAVKE KRIŽEM SVETA Pa Poljskem se stavka nadaljuje. — Calles kritizira me-htkanske delodajalce. — V Avstraliji 20 ranjenih. WRIGHTOVA RAZISKOVALNA feKSPEDICIJA V BORNEO. Varšava, Poljsko. — Stavki na Poljskem je dosegla svoj vrhunec. Vsi delavski elementi se gibljejo in zahtevajo svojih pravic. V Lodzu je vse delavstvo pustilo delo in pričelo s splošno stavko. Poročilo pravi, da edino mestni župan je še ostal na svojem mestu, drugače pa je vse pustilo svoje delo In se pridružilo stavkarjem. Prekinjene so vse javne ustanove, kakor: cestna železnic?, vodovodi, telefon, gledališča in tudi tiskarne. Vojaki so postavljeni za stražo okoli telefonskega poslopja, da si bo vsaj vlada mogla ohraniti telefonsko zvezo. Iz Mehike se poroča, da je predsednik Calles nastopil proti onim delodajalcem, kateri so svoje tekstilne delavnice zaprli, rekoč: "Da tega ne bi smeli storiti in da so s tem povzročili občutni udarec za socijalni blagor." Lastniki teh podjetij se pa pritožujejo, da visoke delavske plače so bile vzrok, da jc-bilo tako nemogoče podjetja nadalje vzdrževati in da v tekstilnil delavnicah je morala nastati kriza. Državni tajnik trdi, da to se ne bi smelo zgoditi poprej, da je vlada sama celo zadevo preiskala. Tudi v Avstraliji se stavkar-ske zadeve še niso uredile. To dni je 300 stavkarjev napadlo prostovoljne delavce (stavko-kaze), kateri so vstopili v službo v nekem pristanišču v Newcastle V splošnem spopadu je bilo ranjenih 20 oseb, katere so morali odpeljati v bolnišnico. HICKMAN IMA ŠE UPANJE. Sacramento, Cal. — Kot smo že zadnjič poročali ,je bil Hickman obsojen na smrt in bi moral biti usmrčen dne 19. oktobra. Njegova mati je sko-ro zblaznela vsled te obsodbe. V zadnjem upanju je še enkrat apelirala na guvernerja in prosila na vse mogoče načine za pomilostitev njenega sina — morilca, rekoč: "Da on ni pri zdravi pameti." Tudi Hickmanov odvetnik trdi, da morilec ni pri zdravi pameti. Governor je pa odgovoril: "Jaz sem dobro preštudiral morilčev značaj in sem prepričan, da on je popolnoma pri zdravi pameti. Na vašo trditev in na prošnjo za pomiloščenje se sploh ne moremo ozirati, izjemno, ako se zdravniško do-žene, da je morilec blazen. V zadnjem upanju so se Hickmanovi sorodniki zavzeli za to izjavo in še upajo, da morilca rešijo smrti. -o- — New York, N. Y. — Te dni je v New Yorku umrl Benjamin Strong, guvernor od "Federal Reserve Banke", kjer je svojo službo opravljal 14 let. Star je bil 55 let. I Iz Jugoslavije« VAŽNI SESTANKI IN SEJE RADIKALNE STRANKE V SRBIJI. — ACE STANOJEVIČ IZVOLJEN ZA ŠEFA RADIKALNE STRANKE. _ SEDANJA VLADA OSTANE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI IZ DOMOVINE. I Borneo je eden največjih otokov na svetu in se nahaja v Vzhodni Indiji. Slika kaž^ kraj, kjer se je začasno ustavila ekspedicija Wright-a, ko je raziskovala del tega otoka. Tam se nahaja rod "Dyak pigmy", kateri je prav malokdaj obiskan od belih ljudi. AL SMITH V CHICAGI. Smith dospel v Chicago. — Sprejem bil nad vse iskren. — Smith pozdravljal na levo in desno. Chicago, 111. — Velikanska množica se je zbrala na postaji v sredo popoldne, ko so pričakovali Smithov prihod. Nad vse iskren je bil sprejem na Union postaji, kjer so čakali mnogoštevilni avtomobili o-krašeni z zastavami. Po sprejemu se je Smith odpeljal v svoje stanovanje, ki ga bo imel začas v Chicagi v Congress hotelu. Tam so imeli tudi skupno večerjo s Smithom voditelji demokratske stranke v Chicagi in državi Illinois. Vsa ameriška javnost z napetostjo pričakuje govora, ki ga bo imel Smith nocoj v prostorih vojašnice 131 pešpolka. Demokratje so sigurni, da bo Al Smith pobedel 6. novembra pri volitvah. Pravijo, da v zgodovini demokratske stranke ni še v nobeni kampanji tako močno osvajal javno mnenje in volilce, kakor baš Smith v letošnji kampanji. NEMCI KOT GOSTJE V "BELI HIŠI". Washington, D. C. — Veliko navdušenje je zavladalo po Ameriki za nemške potnike, kateri so dospeli čez morje z "Graf Zeppelinom". Predsednik Coolidge je povabil Ecke-ner-ja in druge nemške višje častnike, kateri so potovali v zrakoplovu, naj pridejo v "Belo Hišo" na zajutrek. Pri redili so veliko pojedino, katere so se udeležili tudi mnogi višji častniki ameriških zrako-plovcev in mornarice. -o ŠEST DNI PO POROKI. Nem York, N. Y. — 2ena navadno kmalu po poroki pokaže zmožnosti in voljo, kako daleč bo peljala pot njenega zakona. Tako se je tudi zgodilo nedavno v New Yorku. Mr. Frank Briegs je šesti dan po poroki povabil svojo soprogo Gertrude, da se gresta vozit z avtomobilom, kateri pa je bil že precej izrabljen. To povabilo se je pa mladi ženi tako zamerilo, da takoj vložila prošnjo za razporoko. -o- Naročajte najsUrejH slo* KRIŽEM SVETA. lUt ▼ Avtriki kmuM StevwMw!" — Buffalo, N. Y. — Charles Roth, iz Allentown, Pa., star 46 let, je bil te dni v Niagara Falls napaden od dveh roparjev. To se je zgodilo prav blizu slapov, kjer je voda zelc globoka. Ko sta roparja moža oropala, -ga &ato; - primeta in vržeta v globoko vodo. K sreči pa je bil mož dober plavač in si je z spretnim plavanjem rešil življenje. — New York, N. Y. — W. P. Chrysler korporacija je naredila najemno pogodbo za 66 let, za prostor na Lexington ave. med 42 in 43 cesti, kjer si bo postavila najvišje poslopje na svetu. Nova zgradba bo 68 nadstropij, bo visoka 808 čevljev in bo veljalo $14,000,-000. To poslopje bo za 16 čevljev višje, kakor Wool worth poslopje v New Yorku. i — Mexico City, Mehika. — Senorita A. Calles, hči mehi-kanskega predsednika se ie zaročila z Jorge Almada iz Novolato, Sinaloa. Almadova družina je zelo bogata in la-stuje veliko tvornico za sladkor v Novolato. Poroka se bo vršila koncem oktobra ali pa v začetku novembra. — Fargo, N. D. — Državna banka "Arthur" je bila oropana za $1,200. Kmalu po 8. uri, ko so že vsi drugi uslužbenci odšli, je ostala notri sama Miss Ella Boettcher, pomožna blagajnica. Nenadoma pa vstopita dva roparja in velita dekletu se vleči na tla, nakar sta pograbila ves denar, kolikor sta ga dobila in potem urno pobegnila. — Ashland, Wis. — Še vedno se dogajajo slučaji, da se prodaja strupeno pijačo. Walter j a Anderšona, 16 let starega fanta, so nedavno dobili mrtvega v njegovem avtomobilu, blizu neke plesne dvorane. Po zdravniški preiskavi se je dognalo, da fant je bil zastrupljen od strupene pijače. Krivce se bo iskalo. — Pariz, Francija. — V Parizu imajo toliko avtomobilov, da že ne morejo več vseh parkati po mestu. Prišli so pa na novo idejo, da lahko napravijo prostore za parkanje avtomobilov pod zemljo. Že izdelali načrt, da prvi taki prostor pod zemljo zgradijo pod "Place de la B&urse". — Zopet nova iznajdba. OD SMRTI VSTALA. Žena stara 98 let, dozdevno mrtva. — Ležala že tri dni na mrtvaškem odru. — Ko so hoteli rakev zabiti — je vstala. Berlin, Nemčija. — Zelo redki slučaji se prigode, da bi kje človeka, ki leži že tri dni na mrtvaškem odru, ne priznali za mrtvega, vendar pa, na svetu se včasi godijo tudi čudne stvari. Podoben, zelo pretresljiv slučaj se je te dni pri-godil v Berlinu v Nemčiji. Neka žena, vdova, stara let, je bila na videzno mrtva. Vsa družina je bila prepričana, da je starka mrtva. Že njena visoka starost je dala povod misliti, da so nje moči oslabele in da je ugasnila luč življenja, zato pa tudi niso klicali zdravnika ali mrliškega pre-gledovalca, da bi smrt ugotovil. Staro ženo, dozdevno mrtvo, so položili na mrtvaški o-der in tudi že vse uredili za pogreb. Njeni stari znanci so v obilnem številu obiskali krsto in ženo pokropili. Kakor navadno, žena je ležala v rak- vi in okrog je bilo polno cvetlic. Okrog rok so ji ovili rožni venec, poleg nje pa tudi položili križ. Tretji dan pa je prišel čas pogreba, da bi pokojno pokopali. Vse je bilo že pripravljeno za pogreb, tudi pogrebci že zbrani. Ravno so hoteli rakev zapreti, ko pa v veliko grozo vseh navzočih, stara žena, ki je ležala že tretji dan v rakvi, kar nenadoma vstane. Nekateri navzoči so bili tako prestrašeni, da so bežali iz sobe. Drugi so bili zopet tako presenečeni, da se niso mogli pr> makniti iz mesta in so le z grozo strmeli na — "od smrti vstalo ženo". Žena sama, katera je že tri dni ležala kakor mrtva, pa tudi ni bila začudena nič manj kakor so bili vsi navzoči. Začudeno je pogledovala okrog sebe in z strahom zaklicala "kaj pa se godi?" — Mexico City, Mehika. — Senorita Piedad Rangel, S. M. Pacneco in Rafael Enriques Vidal, kateri so bili obdolženi kot sokrivci z umorom Obre-gona, so bili te dni priznani nedolžnim in izpuščeni iz zaporov. Radikalna stranka, novi šef in sedanja vlada. Beograd, 20. sept. — Te dni so se vršili važni sestanki radi-kalskih prvakov v Belgradu. Posebno zanimanje je vzbujala seja širšega glavnega odbora Narodne radikalne stranke. Kajti zlasti v vrstah opozicije so pričakovali velikega nesoglasja in razkola med radikali. Trdno so bili prepričani, da bodo Vukičeviča obsodili in s tem bo padla tudi sedanja vlada, ki pod Dr. Korošcem tako lepo napreduje in gre v smeri proti pomirjenju države. — Druge spremembe pa ni bilo, kakor da je NRS. dobila drugega šefa v osebi Ace Stanojeviča, ki pa odobruje delo vlade in je za to, da vlada ostane in nadaljuje svoje delo. Ta novica je bila za opozicionalce, kakor curek mrzle vode. Sedanja vlada je sklicala vse parlamentarske odbore, da sestavijo razne proračune, razne zakone in predloge, katere se bo predložilo prihodnji skupščini, ki bo sklicana v kratkem. Opozicija seveda trdi, da se iste ne bo udeležila in da nc bo priznala odobritev parlamenta. Toda vladna večina se na to ne bo ozirala. Ace Stanojevič, novo izvoljeni šef radikalne stranke, bo skušal, kakor pravijo poročila, stopiti v stik s Hrvati. Njegov namen je povabiti Hrvate v vlado in na sodelovanje. Dne 20. oktobra se bo, če se v tem oziru program vlade ne spremeni, sestal parlament. V parlament bodo povabljeni Hrvati. Ako se ne bodo odzvali, bo to njih krivda. Da b; imeli zopet sedaj volitve, kakor to zahtevajo Hrvati, na to še misliti ni. -o- Prevoz sadja v inozemstvo. V okolici Maribora, posebno v Slovenskih goricah, ie letos izredno dobra letina. Toliko in tako lepih jabolk že od 1. 1908 ni bilo. Na postajah Pcsnica, Št. XIj in Maribor, kjer se naklada dnevno 10 do 30 vagonov jabolk za Avstrijo, Nemčijo in druge severne dežele, primanjkuje vagonov. Poslanec F. Žebot je interveniral v prometnem ministrstvu in pri glavnem svet je zahteval posredovanje delavske zbornice in inšpekcije dela. Komitaški napad. Tolpa kačakov, ki je obstojala iz petih moških, jo v torek zvečer, 25. sept., napadla vas Vratište pri Gostivarju v Južni Srbiji. Vaška straža je takoj stopila v borbo s tolpo in posrečilo se ji je, da je ubila enega kačaka, ostale štiri pa zapodila proti albanski meji. -o- Tihotapstvo žganja iz Srbije. V zadnjem času so začeli v velikih množinah tihotapiti žganje iz Srbije v Srem. Zato so te dni postavili pri Rači stražo, obstoječo iz 20 finfančnih stražnikov. V kratkem je straža prijela okoli 30 tihotapcev, ki so poskušali vtihotapiti v Srem večjo količino žganja. — Žganje jim je bilo zaplenjeno, vrhu tega pa bodo tihotapce strogo kaznovali. Dve hudi nezgodi. Na dvorišču g. Žiberta v Žabji vasi pri Novem mestu sta se igrala 31etni sinček Dušan in 41etna hčerka Darinka. Približala sta se gramozni trugi, naslonjeni na steni, in si dala o-praviti z njo. Truga se je pre-vagala in pokopala pod seboj Dušana, ki ga je močno ranila na glavi in mu zdrobila nogo v stegnu. V bolnici, kamor so ga takoj odnesli, se je izkazalo, da je fantek dobil tudi notranje poškodbe. -o- Trgatev v novomeški okolici se je pričela. Ne kaže drugega, ker grozdje je pričelo gniti vsled deževja. V splošnem je pričakovati več vina kot lansko leto. Kvaliteta bi bila pa nre-cej boljša, ko ne bi bilo d^i^-Začela se je že tudi kupčija z moštom (portugalko). Cent ve vrti okrog 7.50 Din. -o- Trgatev grozdja je v celjskem okraju zaradi gnilobe, ki je nastopila po deževnem vremenu poslednjih 14 dni, že v polnem teku. S'cer začno trgati grozdje okoli sv. Terezije, letos bo pa našel že ravnateljstvu, kjer je dobil za-'sv. Mihael polprazne vino- gotovilo, da se bo še te dni postalo dovolj vagonov v te kraje. S carinskimi oblastmi se je dosegel sporazum, da se vagoni odpravljajo iz Pesnice in Št. IIja naravnost čez mejo in ne več v Maribor na pregled. V dobi, ko se naklada največ sadja, vozi od Maribora do Št. Uja poseben tovorni vlak, tako da ni na progi Maribor-Št. IIj več zastoja. -o- Stavka v Sremski Mitrovici. V delavnicah "Paropile d.d." v Sremski Mitrovici je izbruhnila stavka delavcev, ker so jim odbili upravičene zahteve po zvišanju plače. Stavka 150 delavcev. Delavstvo noče iji na delo, dokler jim podjetje ne Zviša plače. Mestni občinski grade. CENE DENARNIH POŠILJATEV: 500. Din ...................$ 9.35 10elo in naloga šole je, da izuri te bodoče gospodarje sveta. Namen šole je potemtakem, da ne donaša kakega posebnega znanja na tem ali onem posebnem polju, temveč izurjenost, ki je resnično politehnična, praktično in metodistično znanje vseh važnih oblrk človeške industrije, poljedelske in mehanične/' Na prvi pogled se stvar ne zdi tako napačna. Ampak. Kakšne so bile praktične posledice te visokoleteče teorije? Zopet lahko trdimo, da so se teoretiki mogočno povspeli v — zrak, in prav trdo prileteli na zemljo nazaj. Oglejmo si ta polet in precej sramežljivo povrnitev. žini John Lavrenčič in tudi tam pustila čvrstega fantka. Naše čestitke Kakor nesreča drugje ni- slovenskih društev. Na veselici se bodo servirale mehke pijače in izboren prigrizek, kakor tudi imeli bodo izvrstno godbo. Kdor rad pleše mu bo s kdar ne počiva, tako je zade-| tem prav ustreženo, cla se Jjo la te dni tudi dobroznano chi-j lahko vrtel, kakor in kolikor caško Slovenko Mrs. Anotn se bo hotel. Za vse bodo skr- Stonič, s Kostner avenue in Archer ave. Sla je po opravkih in čakala na poulično karo, Ca vili vse cerkvene zapovedane praznike razen Božiča in No- *"* muomv, «cii.i >/ uoiu I'"" [ *.......... i---------' ------ ;e poškodbe naj lovico čistega dobička za šolo. di na vladi spoznali, da je tako se ji že zbolj-' Cast takim članicam društva. !prav. Republika je zopet spre- J. M. Trunk: Šola in vzgoja v sovjetski Rusiji. h. Nad Rusijo je prišla lakota, kakršne svet še ni videl. Mase ruskega naroda se s samimi idejami niso mogle zadovoljiti, niti najmanj nasititi, in zel prekanjeni Lenin je spoznal, da mu pri masah zmanjkuje tai. Psihologija mas se je začela udejstvovati pri Leninu in njegovih sanjavih teoretikih. Lenin je spoznal, da se mora ubrati druga pot, ako se noče izpostavljati nevarnosti, da ga mase pomedejo iz površja. Posledica tega spoznanja in duševnega preobrata je bila znar.a N.E.P., nova ekonomska policija, ki je osupnila ves svet. Strahovito brdko je bilo to zdravilo, a sanjavi teoretiki so ga morali hočeš nočeš požreti, dasi so povili zdravilo v sladak povitek. V istini je nov red povratek k pristno kapitalističnemu načelu in sistemu s sladkorčkem, da je kapitalist postala država sama pod diktaturo komunistične stranke. Komunisti vsega sveta so poslajeno zdravilo požrli, se trkalf na prsa in zaprli nad polomom svojih teorij oči, a vsak razsoden človek je lahko spoznal, kam pes taco moli. S tem je biia završena prva doba komunistične poizkusnje in pričela se je druga, ki traja dosimal. Ta druga doba temelji na podlagi kompromisov in koncesij za dejanske potrebe gospodarskega življenja. Morda je ravno v tem iskati razlog, da se je sedanji red v Rusiji vzdržal na površju in dosegel nekaj materielnih pridobitev, dasi je komunistična teorija pri tem doživela v marsičem popolen polom. Ako je beseda razvitek, evolucija kje na mestu, so je u-dejstvil ta razvitek s popolno doslednostjo v novih političnih ruskih razmerah. Teorija je ostala teorija nekako na papirju, prvotni novi načrt goli načrt, sanje pravcate sanje. Komunistični teoretiki so začeli, prisiljeni po potrebah realnega življenja, v pravem pomenu besede — rakati, dasi tega nočejo priznati, seve — in kričijo naprej o — korakanju. Ves ta razvitek protiteoretičnega postopanja sc jasno zrcali v ruski javnosti na polju tako važnega javnega življenja, kakršne so v moderni državi pač — šole. Šola, ki samo uči. poučuje, ni prava šola. Vplivati mora šola tudi na srce, ne samo donašati duhu širšega obzorja. Vpliv na srce je vsekako pri vsaki šoli večje važnosti, nekak sad na šolskem drevesu. Vzgoje tudi sovjetski režim v Rusiji ni mogel prezreti, smelo lahko trdim, da je ta režim v prvem naskoku in v novem navdušenju vzgoji pri šoli odmeril preširoko polje. Seve se je pri tem v pojmovanju vzgoje popolnoma motil, kakor pri napačnih premisah pač drugače ni mogoče. Ko se je prvi hrup nove revolucije malo polegel, se je novim mogotcem v Rusiji zazdelo, da za "novo družbo" nastopi pravkar zaželjena "zlata" doba. Začetkom leta 1918 se je povsod javljal nov klic, nova parola. Bukarin oznanja v svojem "Komunističnem abecedu": "Vsak državljan mora poznati bistvo, elemente vsakega koristnega dela; tudi najgloblji mislec mora biti obenem izurjen delavec." Staro pojmovanje šol naj pade, novi poj m se glasi, da naj ne bo šol razen takih, kjer se učenec vadi v izurjenosti ročnega dela. Mladini nove dobe se je oznanjeval nov evangelij, da odsihmal ni treba več duševnih velikanov, ženijev, pač pa, da je vsak državljan — komrad — strogo zavezan, da postane izvajajoč, produktiven član novega občestva, nove občine. Izdali so v teku I. 1918 celo vrsto ukazov ali odredb, katerih bistveni poudarek glede narodnih šol za ročno izurjenje je v tem-le: "Socialistična družba je enotno veliko udruženje, SPET BOMO VRISKALI! Chicago, 111. Dramatični klub vodi letos procesijo javnih prireditev, za njih se je uvrstilo društvo Marije Pomagaj, za tem pa krepko marširajo pevci in pevke prekmurskega zbora Jezero. Sedaj je že nekako tradici-jonalno, da je dvorana vedno polna, kadarkoli "Adrija" ali "Jezero" kaj priredita. To bo menda zato, ker je vsak ponosen na naša dva domača pevska zbora ,drugič pa zato, ker vsak že naprej ve, da bo na programu vsaj nekaj takega, kar ga bo spravilo v dobro voljo. Dobre volje je pa vsak Slovenec rad, magari če je star sto let. Maks Omerzel, Mr. Tone Ba-nich, Mr. Louis Zidarich, Mr. John Petrovčič mL, Mr. Silvester Hrastar, Mr. Peter Vidmar, 'Mr. Frank Grill, njegov brat Mr. Math Grill, Mr. Louis Železnikar, Mr. Steve Horvat, pa Mr. Leo Jurjovec. Včasih se žtev da je nedavno po tudi Mr. Joe Fajfar skrivaj prištuli zraven. Za Mr. Toneta Gregoricha st. in Mr. Johna Kosmacha st. še ne vem, ali sta prava člana ali ne. Če sem prav informiran, je jolietski Jože z "brčicami" avanziral do častnega člana. Na svidenje v nedeljo pri "Zlatem kozlu" — to se pravi,] bele vrle odbornice, katerim 8e spreminjajo ... — bo pomagal tudi cerkveni od-|Pov°jni so brezverci na Ce-bor. Torej se prosijo vsi Slo- škem z državne strani odpra kar na enkrat pridrvi Backery( venci in Hrvatje, da obilno po-truck. Automobilist je zgubil setijo to prireditev, ker polo-nad autojem kontrolo in se je vico čistega dobička bo šlo za IVG£a leta. Narod pa je v zobe prekucnil. Pri tem je zadel j našo cerkveno šolo. To je pr-jVsem državnim predpisom pra-Mrs. Stonič in jo podrl na tla.jvo društvo, katero bo dalo po- Jznoval kakor prej. Zdaj so tu-Zadobila je težke rebrih. Zdravje šuje in upamo, da vkratkem o-j Upam, da bo še katero drugo jjela vse cerkvene zapovedane kreva, kar ji vsi prav prisrčno, denversko društvo tako nare- praznike v državno pratiko in želimo. dilo, da bo kaj storilo na ta na- za nameček še velikonočni in čin za svojo šolo, na kateri binkoštni ponedeljek. Tako je imamo še precej dolga. v napredni republiki zmagala v Pevski klub "Slovenec" pri-; v ti reči katoliška zavest, redi Vinsko trgatev dne 27. ; * oktobra. Rojaki bood dobili i Bcljševiki se nore ... — Po-povabila od odbora. jročila pravijo, da je sovjetska Dne 1<>. novembra bo veliki'vlada ukazala odstraniti z ru-Te dni smo čitali v "A. S." v j p]e3> fcj \)0 prvj v šolski dvora- t_ ri. Bo to nekaka slavnostna Poročevalec. -o- MALO DODATKA K POROČILU IZ MILWAUKEE V ST. 191. A. S. Milwaukee, Wis. $2,000.00. < [ tem se bote lahko Da ne bi kdo mislil, da ima-i razveselili v novi sirih pokopališč vse križe, ker spominjajo na "krščansko pra-( znoverje" . . . — Prav takih iste v obilnem številu udele-j mi.sli ,e n. 'K[ tudi stari Zafrk, ja, ker aa ne hi kdo na n jego- gorela v Milwaukee nemška otvoritev. Rojaki se vabijo, da cerkev sv. Trojice na Grove in Park street. Škoda, kakor jV že. Videli bote lepo urejeno ki trdi, da zgolj radi bilo poročano, da je znašala; novo cerkveno dvorano in pri|se boji, da ne bi poljubno j vo gomilo postavil križ. se bo dvorani. ciaj sežgati v svobodomiselnem mo v Milwaukee tako poceni Mehke pijače bodo na razpo-! krematonju Dru-i pa zopet cerkve, moram to poročilo ko- \ago in izboren prigrizek se bojpravij0 da h ) "z,lfrk to serviral. Za godbo bo skrbel j gtoi ji zato, cla bo ta s če me bodo člani Kastrole še pustili pri življenju, ker sem jih razkrinkal pred slovensko javnostjo! Ivan Račič, profesor. . regirati javnosti na ljubo. Nemška cerkev sv. Trojic«. -o- NOVICE IZ JUGOZAPADNE-GA MESTA CHICAGE. Zbor Jezero šteje same take člane, ki si resno prizadevajo, da bi se vedno več naučili, zato napredujejo neverjetno veliko od ene prireditve do dru- ge. Njihova prireditev prihod- Chicago, III. njo nedeljo obta, da bo nad- To pot imam za poročati kriljevala vse prejšnje nasto-j veselo novico iz naše mlade pe. Iz priprostega začetka sej naselbine. Komaj dobrih seje Jezero razvilo v zbor, ki gaj dem mesecev je, odkar je kuje nekaj videt in slišat. Pridi- pil chicaški nadškof Kardinal 25. novembra. Konča se dn» 2. decembra. Trajal bo pel dni. kakor vsako let<>. Končam in pozdravljam vse;,4(-., rojake širom Amerike in stare domovine! George Pavlakovich. -O- te pogledat! Dobiček ali izguba, kar bo že, bo za cerkev. Igro "Za letovišče", ki bo George Mundelein od našega rojaka Andrew Battistiga 27 lot za novo cerkev in šolo. To-tudi na programu, smo že; da hvala Bogu, danes se že igrali pred sedmimi leti. Tedaj j lahko ponašamo s cerkvijo, sta prvič nastopila naša dva] ker smo dobili dobrega žup-fanta John Prah in Frank Au-j nika Rev. H. G. Welman, ka- ška cerkev sv. Trojice in pa da Orkester ni pogorela, že zmiraj stoji naj Cerkveni bazar se začne dne kornerju na G. i P. street. Res pa je, da je zlobna roka zanetila ogenj pod korom. Obžga-nih je nekaj vrat in druge le-senine. Angleški list je poročal, da so cenili škodo od §1,-000.00 do $5,000.00. A cerker sv. Trojice je vredna sama nad $50,000.00. Mi Slovenci ne premoremo take cerkve tu v Milwaukee. To cerkev so mislili pred nekaj meseci kupiti Slovenci. A ker je bila večina proti tej kupčiji, zato je ostalo vse p ost a rem in obiskujemo našo slovensko cerkev sv. Janeza na Mineral street. Poročam resnico, Zato, da bodo vedeli po drugih naselbinah, da ni res pogorela nem- ;poan um sodrugom prihranil delo. Pa naj kdo reče. da ni stari Zafrk ''delavski prijatelj"? ! guštin. Že takrat, v prvem na- teri je ves navdušen za napre-stopu, ste pokazala nenavaden! dek in povzdig te naše nasel-igralski talent. Sedaj bodo n- bine. Že sedaj učijo naše otro-loge v drugih rokah, vendar ke krščanski nauk vsaki teden igra bo ostala nad vse zanimi-. dvakrat.Za prihodnjo jesen pa va, kako se da soditi po vajah.| so nam obljubili novo šolo za Med igralci so namreč zopet naše mJle. Ker je Father We1-sami "tiči". ^ man jako veselega značaja, To rajžo ne bo nobenih od-j zato imamo že sedaj vsaki me-morov. Vse bo tako kakor sec kake prireditve kot "bunco party" itd., da se zabavamo in med seboj spoznavamo fa-rani te nove župnije. V nedeljo, 21. oKtobra, bomo imeli slovesno blagoslovlje-nje nove cerkve. Blagoslovili jo bodo Rt. Rev. Monsignor ! Dennis J. Dunne. Blagoslov- ile bodo po drugih krajih mislili, da imamo v Milwaukee tako poceni cerkve po $2,<>00. NOVICE IZ DENVERSKE SLOVENEC SE PONESREČIL. Aurora, III. Te dni se je hudo ponesrečil rojak Mr. Martin Zelenšek. Pri delu mu je padla velikaf teža pol tona železa na levo nogo in mu zdrobila palec na nogi in ga drugače poškodovala. Rojak Zelenšek prestaja hude bolečine s svojo nogo. Poročevalec. I menažeriji. — Jož* k: mama, ta opica je popolnoma podobna našemu stricu." Mati: "Jožek. kaj takega se vendar ne sme reči." Jožek: "Ah kaj, saj opica tega ne razume." Iz otroških ust.— Učiteljica: ["Janezek, ti si strašno uma-i zan ! Kaj bi ti rekel, če bi prišla jaz tako umazana v šolo?" Janezek: "O, iz vljudnosti bi kaj takega niti ne omenil . . ." -o- VABILO NA VINSKO TRGATEV. West Allis, Wis. Ljubeznivo. — Žena (svojemu možu, ki nekaj popravlja na strehi) : "Janez, če boš nadel na tla, mi prinesi v prvo nadstropje torbico, ki mi ie padla z okna." NASELBINE. Denver Colo. "domn town". Ko se bo enkrat začelo, se bo vedno nekaj godilo na odru, dokler ne bo konca. Kulis ne bo treba spreminjati. Zvečer bo prava domača veselica. Pričakujemo da pride to pot naše tretje pevsko društvo "Kastrola" zopet do Ijenje se prične ob 3:30 po- veljave. O tej nadebudni organizaciji širša javnost še ne ve mnogo, to pa zato, ker Kastrola nikjer drugje ne nastopa kakor pri "Zlatem kozlu", kjer je Mr. Kozjek po navadi ta višji natakar. Društvo šteje silno veliko članov, ki pa po navadi ne nastopijo s pevkim programom pred polnijo. Med člani, ki nastopajo tudi poldne v St. Richard Church, s slovesno procesijo na 5030 So. Kostner avenue blizu Archer avenue. Vabimo tudi Slovence na to slavnost, da pridejo in si ogledajo to novo naselbino, kjer je že tudi precej slovenskih družin nastanjenih. Ker se gospa Štorklja rada oglaša po naselbinah, se je tudi pri nas zglasila te dni in si- Uljudno je vabljeno občhi-'stvo iz Milwaukee in West AI- ! lisa, da se mnogoštevilno udele-j_ Bankir: ' j ži "Vinske trgatve", katero pri-!mo v Vi»;em ; redi društvo Marija Pomoč Kri- (_jej-wha?" št. 165 KKKJ., West j Urednik: "Izključeno, ker mi prinašamo samo novosti." Prijazcr, obisk v uredništvu. Ali je res, da ste HHHjPHIH^I HI listu imenovali o- Vreme je prav lepo toplo,, kakor poletje je. Le noči g^1 si.iano\ nekoliko mrzle. Rev. Father [Allis, dne 20. oktobra, v sobot -Judnič so še v bolnišnici, ali | zvečer v Labor dvorani na 5olh j vendar se jim zdravje polago-,"1 National Ave. j Nevarnost avtomob:lo. — ma nazaj vrača. Farani komaj I Godba in postrežba bo ixvrst-; i:eite!.i v avtomobilski <>!i: čakajo, da se povrnejo najna- Vstopnina je "5c in z vsa- j "Katera je n jvečja nemarnost obi številka. !za avtomobilske Aoznik»"" povrnejo dom, pa to ne samo Slovenci, ko vstopnino se dol in Hrvati, ampak tudi drugi> s katero bodo oni, kateri so] Učenec: "Policija." narodi. Upamo, da bodo zopet bolj srečni, lahko dobili krasni kmalu med nami zdravi in veseli. Mr. Anton Palčič je že tri mesece in pol v bolnišnici sv. Antona. Zdravje se mu vrača in bo tudi on kmalu doma. — Devet letna hčerka od Mr. in Mrs. Rozman je tudi že dalj NEMŠKO TISKARNO PORU- nagrade. Torej še enkrat kličemo, udeležite se te prireditve, Sprememba. — Ona: "Res, ker znate biti vi eden ta sreč-M'11 bez011 'c so,nce življenja." jk On: "Da, toda čim sledi po- j roka, prihajajo računi za raz- isvetljavo s plinom . . ." S sesterskim pozdravom, Mary Petrich, taj n i c a. -Q- pred polnočjo bi bilo omeniti ~er to pot pri družini Gaznik seldeče: Mr. John Žefran, Mr. in jim prinesla čvrstega sinčka. časa bolana. Pred 14. dnevi so jo dali v bolnišnico. Upamo, da bo ozdravela. Društvo Marije Pomagaj, Ni razumela. — Milostljiva: "Rečem Vam, Marička, če ho šlo tako naprej, si bom dobila SILI. V Sao Leopoldo v Braziliji so dijaki porušili in zažgali ti-j drugo služkinjo." skarno "Deutsche Post", ker je Marička: "O. prosim, milost-štev. 190. KSKJ. priredi vese-j lift nevšečno pisal o braziiijan-1 Ijiva, saj je pri nas dela za lico dne 20. oktobra v Domu škili razmerah. ' dve . . ." Drobtine s potovanja v domovino in nazaj. Delavske razmere so seveda slabe. Slabe so zato, ker je zaslužek komaj za sproti in v več slučajih premajhen za življenje. Železničarji zaslužijo malo boljše, a zelo tožijo, kako težko shajajo. Seveda najslabše-je za čisto navadne delavce težake. Ti zaslužijo prav malo. Delavske plače so približno nekako take-le: Navadni polički delavci, takoimenovani "tftberharji", zaslužijo moški n. pr.: kosci, mlatiči po 25 dinarjev na dan. Ženske: ža-njlce, okopovalke, plevice itd. po 15 do 20 dinarjev na dan. To je s hrano. Železniški delavci, ki delajo na progah po 8 ur, prejemajo od 24 do 32 dinarjev na dali. Drugi železničarji, kot kurjači, strojevodje, imajo seveda boljše plače. Tesarji in zidarji so pri mojstrih plačani od ure po 3 do 7 dinarjev na uro, kakor je pač delavec. Delajo po 11 in 12 ur na dan, t. j. zunaj po deželi. Kjer pa dajejo tesarjem pri kmetih hrano, pa delajo še kako uro dalj. Vozniki s parom konj, ki vozijo les, pesek in dr., zaslužijo od 150 do 300 dinarjev na dan. Da bodo čitatelji lahko približno računali, koliko sedaj starokrajski delavec zasluži, naj vedo tudi sedanjo vrednost dinarja. En jugoslovanski dinar velja približno 1 cent in 81 stotink ameriškega centa. Za en dolai^se dobi okrog 56 dinarjev in 60 parov. Od strani države pa vživajo delavci mnogo večjo zaščito, kakor v marsikateri drugi državi. Združene države nimajo tako dobrih, n. pr, imajo le malo enakih zaščitnih zakonov za delavce, — kakor jih ima Jugoslavija. Kaj enakega, kakor se je n. pr. dogajalo to leto in lani s stavkarji premogarji v Združenih državah, bi se v Jugoslaviji nikdar ne. Država bi posegla vmes in izravnala spor .na svojo roko, do-čim sedanji ameriški vladi niti mar ni bil bedni položaj ubogih premogarjev. Vsak delodajalec, bodisi te ali one obrti, mora imeti na podlagi zakona priglašene svoje delavce pri bolniški blagajni, kamor mora zanje tudi on plačevati. Na ta način so delavci vsaj deloma zavarovani za slučaj kake nesreče ali bolezni. Kako pa kaj živijo delavci v Sloveniji? Primeroma še nd preslabo. Opazoval sem zlasti v Novem mestu zidarje in zidarske pomočnike, kako živijo. Zaslužijo dnevno od 5 do 7 dinarjev na uro. Ce delajo torej deset ur, so zaslužili od 50 do 70 dinarjev. Na hrano so hodili večinoma v znani hotel Koklič, katero gostilno ima sedaj v najemu neki g. Polajnar, menda Ljubljančan. Tam so plačevali za hrano po 10 do 12 di- narjev na dan. Zjutraj so imeli za zajutrek kavo in kruh, za kosilo juho, meso in kako prikuho, za večerjo pa zopet kaj iz mesa, kot gulaš ali kaj podobnega. Hrano tako poceni pa se dobi v dotični gostilni samo, če ste stalni gost, to je vsak.dan. Drugače pa morate plačati navadne gostilniške cene, ki so nastavljene za jedi. Ako računamo tako in zraven priračunamo še tri dinarje za kruh ali sadje za malco, bi stala take vrste hrana, ki ni preslaba, okrog 15 do 16 dinarjev na dan. To bi prišlo ameriškega denarja okrog 28c. Kje morete dobiti kaj takega v Ameriki? Pijača se prodaja po sledečih cenah: Pivo vrč pol litra po 6 dinarjev; mali vrč pa 4 dinarje. Vino: liter od 10 do 15 dinarjev. Kdor pametno ravna in ne zapravlja po nepotrebnem, se že nekako živi, Č3 dela. Seveda Amerika stara domovina ni. Predvsem je najhujše za delavce nabava obleke. Ta je draga. Obuvalo ima skoro iete ce- ne kot v Ameriki. Zato je za čisto navadne delavce, ki živijo od dela svojih "ok, res hudo. Uradniki, t. j. državni, č<> tudi niso tako sijajno plačani, pa se jim vendar nabira službena doba in z njo pokojnina za stara leta. Tega navadni delavec nima pričakovati, zato je zanj hudo. Zato, da bi šel kdo iz Amerike tja. samo da bi tam delal in od tistega živel, bi bil zelo razočaran. Drugače pa bi bilo v takem-le slučaju: Recimo, da ima tukaj delavska družina kakih 5 ali 6 tisoč dolarjev. Ta svota za Ameriko ni mnogo. Danes -Lane v Ameriki navadna lesena hiša, ki ima komaj za eno družino prostora, tako svoto in še več. — Kdoz pa prinese 5 ali 6 tisoč dolarjev v stari kraj, pa da zna pametno in varčno gospodariti, si pa lahko ustanovi prav prijetno neodvisno življenje. --o- Naročajte najstarejši slovenski list ▼ Ameriki "Aroeri-kan*ki t Petek, 19. oktobra 19Ž8. AMER1KANSKI SLOVENEC Stran 0000<>00000<}000<>0000<>oocooooooooo Družba oocooooooooooooo JOOOOOOOOOOCKXXMX sv. Družine k>ooooooooooo' osli od po:'»jila ............................ Stroški. plačane posmrtnine ........................... plačane poškodnino ....... glasilo za drugo četrtletje .............. •iiigi pravilni stroški .................... .... .r. rade za pridobiv. novih članov (ic) Preostane.............. .................... »i>]j.> za glasilo za tretje četrtletje........ apredek za zadnjo tri mesece ............ .$3,600.32 . 1,265.70 $1,500.00 325.00 250.00 195.28 29.00 $ 4.866.OS 2.300.09 .. $ 2 565.99 255.71 .. $ 2 10.28 42 809.29 •kupna blagajna /naša ................ ............. ..... $45,119.57 Spremembe pri društvih za mesc.c september. mtstvo št. 1. Pri.-lopUi: FreH Gornik, star 16 let, za v. za S i OOo.OO: Anton Šega. star 16 let, zav. za S 1000.00; Stephen Knrz, star 16 let, zav. za J?500.00; Kose Cauko. stara 16 let, zav. za $500.00. — Umrla: Jacob Stritof, cert. štev. 1812, star 5 i let. zav. za .$250.00; John Ža-gar, cer1. št. 10:19, st. 59 let, zav. za $250.00. F'istopila; Rose Šebenik, stara 16 let, zav. za $500.00. - Suspendirana 2. P risi opila : jNiary (iolobie, stara 40 let, zav. za $1000.00. - Umrla: Anna Dakman, cert. ; t. R90, stara 55 M, zav. za $500.00. Prislupili: Mary La mu t. h. stara 16 lo<. zav. za 1000.on; Frances Gaspcrsich, stara SI let, zrv, za $500.00. Suspendirani: 15, (H stopil: 1. Susi endiran : 1. ruštvo st. •uštvo st. 11 uštvo št 12. NEMČIJA, SREDIŠČE SEŽIGANJA MRLICEV. Propagando za sežiganje mrličev v krščanskih deželah so pred leti uvedli svobodomiselni krogi, hoteč s tem izpod-kopati tla krščanskim običajem tudi na tem poprišču. Seveda so svoj pravi namen pokrili s plaščem zdravstvenih in raznih drugih razlogov. Imeli so nekaj uspehov in so oo mnogih deželah zgradili kr.-materije. Vendar se pa sežiganje mrličev nikjer ni udomačilo in krematoriji nimajo veliko dela. Edina izjema je Nemčija, kjer sežiganje mrličev izredno hitro narašča. Leta 1918 so v nemških krematorijih sežgali 16 tisoč mrličev, 1. 1927 pa 46,000. pri čemer odpade približno ena tretjina na berlinske kre-matorije. Le-ti delajo noč in dan in so že 1. 1926 sežgali toliko mrličev kakor v vseh 88 krematorijih Severne in Južne Amerike. V Italiji, ki je dala pobudo za sežiganje 'mrličev, polovica krematorijev počiva; v drugih deželah je napredek čisto neznaten. V Nemčiji je propaganda za sežiganje mrličev silna. Letaki, brošure, kino so v njeni službi. Posebno vnemo kažejo v tej službi starokatoliki. Sedaj so se odločno zganili v obrambo grobov prednikov tudi katoličani. Meseca avgusta 1928 sc je v Berlinu ustanovil "Odbor za pobijanje sežiganja mrličev v katoliški Nemčiji." Odbor šteje aktivne in pasivne člane. Na čelu je komisija strokovnjakov — estetov, arheologov, zgod o vi n ar j e v, zdra vni kov, pravnikov, bogoslovcev, zavarovalnih tehnikov in narodnih gospodarjev, ki bodo vsak s svojega vidika branili krščanski običaj pokopavanja mrličev in skušali izpopolniti po-grebništvo. Odbor bo stopil v stik tudi z drugimi katoliškimi deželami. — Katoliški narodi si pač ne bodo dali vzeti svojih pokopališč, ki so vidna vez ljubezni med živimi in pokojnimi in za tiste, ki so izgubili svoje drage, ljuba in sveta mesta. POSTA S "TITANICA". Na obali pri Swansei so našli steklenico, vsebujočo dve moški fotografiji, pisma in dragoceno iglo za ovratnico.. Pismo je datirano na ogromnem potniškem parniku "Titanicu", ki se je potopil 15. aprila leta 1912, ker je zadel ob ledeno goro; od 3150 potnikov jih je utonilo 1635. — Pismo slove: "Zadnji trenotki 'Titanica' so tu. Nahajam se s svojim svakom Johnom Williamsom, njegovo ženo in sinom Johnom na krovu ladje, dočim nas je zapustil zadnji rešilni čoln. Godba še vedno igra. Častniki hite sem in tja po krovu. Več potnikov je zblaznelo. Skupina mož je zbrana okoli župnika, ki kleče moli." Ostali del pisma je nečitljiv. -o- VIHAR OB NIZOZEMSKI OBALI. Viharno morje je podrlo jez ob Yseri pri Nieuportu ter je voda poplavila polja. Valovje je porušilo tudi obalo pri Zee-brugge v dolžini 30 metrov. VISOKA KVALITETA. Tu navajamo le eno pismo, ki smo ga prejeli od Mrs. Sofije Jurich, ki pravi: "Rabila sem že več Malt Ekstraktov in Malt Sirupov, toda Budweiser-jev ječmenov Malt Sirup je najboljši izmed vseh. Fini okus v Budweiserjevem Malt Sirupu je nekaj neenakega, kar daje izreden okus pivu. Rabila sem ga celo pri pečenju pajev, bi-škotov in kruha in povsod se je dobro obnesel. Budweiser je izdelek izredne kvalitete in sem prepričana, da vsaka žena je z njim zadovoljna, ki ga rabi pri kuhi ali pecivu. Priporočila sem ga mnogim prijateljicam, pa so vsi z njim zadovoljni. Odkar oglašajo Budweiser-jev ječmenov malt sirup hme-ljevega okusa, je prišlo že mnogo izjav o dobi i kvaliteti tega produkta izmed naših či-tateljev. To pokazuje. da Bud-weiserjevi produkti so res dobri. HISA na prodaj. 6 sob, elektrika, kopalna soba. Poizve se na 1822 W. 22nd Street, Chicago, IU. DELO ZA MOŠKE. Iščemo dečka čez 16, prijetne zunanjosti, delavnega; prednost tak, ki sc želi učiti lekarnarstva — Kubricht Drug Store. 1858 W. Chicago Ave., 10 do 1-2 dop. Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwcll 2816. DR. A. FURLAN Slovenski ZOBOZDRAVNIK Urad: 3341 West 26th Street, Chicago, 111. Uradnic: od 9. do 12 dop.. od 1. do 5 pop. in od 6. do zvečer. Ob sredah ml 9. do 12. doi>. in od 6. do 9. zvečer. North West Second Rear Tovarniška prodaja NEW MODEL BOILER Posebno trpežni čisti b a ker. 5 col. kana iz medi in cevka. Lahko za čistiti. Kapa ni na viiak, ni se treba bati. da bi si o-pekli roke pri snemali in. Le lahek pritisk in kana sc v sekundi' odstrani. Varno, praktično, enostavno i:i trpežno. Nobene posode tako fine kvalitete ne morete dobiti za tako nizko- ccno. To ic kotel z nizkim pritiskom in pasteurizer. Ni boljšega za domačo vporabo. Pošiljamo proti gotovini po tvorniških cenah, označenih na sliki. Pošljite "nionev order" ali denar. Vredno, da se ima tako posodo. HOME MANUFACTURING CO.. Dept. A-13 18 E. Kinzie Street. Chicago, 111. PREVOZ - DRVA - KOLN i I Rojakom ce priporočamo xm naročila t a premog — drva in prevažanje potrltva ob čas« aelltva. Pokličite Telefon: Roosevelt C221. LOUIS STRITAR 20IB W. 21 at Plač*. ChJe«**. H« OČALA SEM IZGUBIL na veselici v nedeljo v šolski dvorani. Pošteni najditelj se prosi, da jih proti povrnitvi stroškov prinese ali pošlje na John Prah, 1830 W. 22nd St., Chicago, 111. HISA NA PRODAJ. Pod ugodnimi pogoji prodam novo "brick veneer" hišo na Oakland & Ingalls Ave., v Jolietu, 111. — Hiša je velika 42x24 in ima pet sob, dve shrambi za obleko in kopalno sobo. Cena je samo $4400.00. Za pojasnila se oglasite na 1601 Nicholson St., Joliet, 111. Telephone 4769-W. UGODNA PRILIKA. Grocerijska trgovina, že dolgo v obratu, italijanska, poljska, slovanska in oger-ska soseščina. Lastnik odstopi zaradi starosti. Nizka cena, skupno s poslopjem ali brez njega. 902 W. 119th St., West Pullman. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovT*i*i. .ic Dime ?logc, te' pc.itl denar na »»c deis Kapital m preostr. $300,000. i »O C. E. WILSON, prated •llštvo .st uštvo št •Uštvo t. 11. 1*. PAR DF.SLD V 5V RHO AGITACIJE. Dttttfi člalii(ee) D.S.D.:—lYorl par tedni smo brati dop's ! tMietra n n- r i I: mm. na kak način l>i naša organizacija bolj napredovala. K« s. to hi bilo jako dobro, da bi imoii cnrira organizatorja, an;>; k s trm bi imeli dosti stroškov, ker on bi /.;;-iit"Vii! jnivatno plačo, zraven trga pa tudi vozne strošk°. Dosti jr druj/ih organizacij, katere so večje kot je naša. i nimajo nobenega organizatorja, ker pride preveč stroškov, 1 ■ > • j la st\ar .jr Imli nam ti«-momočit oI> trm času. Družba sv. Družine i' v.*,- od začetka imela dobro ime s . da inma nobenih posebnih naklad in hoče to ime ohraniti, bi pa imeli onega organizatorja, potem pa ne bi nam nič I 'oya kazalo, ker denar se bi moral dobiti za pokritje teh ■skov. To pa pomeni posebni sklad, v dmgih besedah pa: k'ada, in to je. kar so vs; U članfica) boji, naj bo naklada še ko mala, večina bi godrnjala. Brali smo tudi, da nič "o pomaga objavljati dopise v gla-!u; o, bi dosti pomagali«, samo če se bi člani (ce) malo več za-'miaii zanje. Zakaj irtiamo glasilo, če nam ni nič v korist? ^amo y.i to, da se tajniki (ce) trudijo i. njim. Dostikrat vidimo d"ug»h časopinh: It pays t<> advertise! Co ti previdijo, dri njim izplača, gotovo bi bilo tudi nam v korist, če bi se bolj i;1 .tli v glasnii. ker . lom bi se naša organizacija bolj spojna la. Naš gl. predsednik George Stonich nam je v njegovem do-1 isu pokazal po- za ustanovitev novih društev, ki piše, da člani (ce), kateri so na potnih listih, bi lahko bili naši organizatorji (ce) in ne brezplačno, ker družba plača posebne nagrade v ta namen. Resnica je, naša organizacija ima dosti članov(ic) na potnih listih; ti člani(cc- bi lahko bili naši organizatorji in ustanovili društva po njihovih naselbinah, naj bo že kjer hoče; no-lenemu ni potreba biti jako dober govornik, ali pa kakšen di-! lomat, samo malo korajže je treba pa truda in jih nagovarjati, Včasih vzame več časa, ampak če jih le nagovarjamo, gotovo jih bomo pridobili. Eni pravijo: Oh, sem jih že toliko vprašal, pa ne morem Ne morete prekositi Budweiserja - tudi primerjati ga ne morete z drugim - za kvaliteto, ' zadostilom ali resultato. Zato pa je velika rdeča konva danes najbolj priljubljen predmet v gospodinjstvu... Prodaja se povsod. Da izboljšate okna in hranilno vrednost kruhu,piškotom m pecivi* ter'doughnuts', dodajte Bud weiser Malt Syrup v testo. Anhkuiir*Suioh-STiLOOIfj Budweiser Malt Syrup HOP FLAVORED Oft PLAIN WESTERN SALES CORPORATION * 1525 Newberry Ave. Distributors Phone Canal 7091 Chicago, Illinois Božično potovanje v SLOVENIJO. „ Preživite božične praznike v svoji domovini, obiščite svoje dra^e, sorodnike in prijatelje, poveselite se v krasni _ ___^r^nw^j prirodi svojega rojstnega kraja. — Potujte na največjem svetovnem parcvlku S. S. LEVIATHAN (preko Cherbourga) Odpluje iz New Yo;!:a c!ne 5. DECEMBRA, Odpravo bo osebno vcdil cespod j TURCK, ^astepnik United States Lir.cs v New Yorfcu. Drugo potovanje ce bo vršilo na brzoparniku S. S. GEORGE WASHINGTON (direktno v Bremen) dne 12. DECEMBRA. To pctovanic bo vo-lil gospod F. SEJViB. Povratni permiti potnik.>v c morajo preskrbeti mesec dni pre.vcy. New Yorl- City V • 1 inaraiifici iallSif-, m.ml , umai mmmm> ■/.. ii^cni f>ri iki?, so vef.no vartii. \'i živite Inhk > v katerikoli izttcd ji.i-ilt drzav. in vcTidir su- l.i! :.<> vložnik na uaii banki, prav kakor !»i ži-vc'i v naseni mrsin Pišite liam z a pojasnila in dobili !xv atc o'l;.:> vor z obratno po.;to v svujetn jeziku. Mi plačujemo po 3 od sto obresti na prihranke, iti jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne gled-.' nu to ali vi predložite svojo vložil i knjigo ali ne. Nas kapital in rezervni sklad v vsoti v=Č kot $740.000 je znal: varnosti za vaš denar. Nas zavod uživa najboljši u^ied od strani občinstva. Kateremu ima nalogo nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od kactrcga prejem.« naj-iz razi 11 i.šij naki< >11 jt.no>[. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS . JOLIET, iLL. Wm Redmond, pr^-d^rdn W Chat. G. Pierce, ka?c Joseph Dunda. ponio/ni kasir .i ftSdSPOSIgJEVJOUETB ? so prepričane, d* dobijo pri tnenl najboljše, najčistejše in najcsneiie MFSO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake rrite sveže ali suho prekdjeno mest' tei vse predmete, ki spadajo v mesir-sko in jfrocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS ST3^ JOLIET, ILL. Chicago Telefon 2917. r-htjocu. —..... r&fm "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanja zob bo minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako Imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlagajte, da bodo Se slabši. Pridite takoj jatri in zavarujte si svoje pplošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Borrows zobozdravnika 0* Aref poslopje, Z nadstropje -s- itv. sobe 204 Pbooe: 4884 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLOT, ILL. Preiskava fin BREZPLAČNO ženska postrežnica Odprto: od B. zjutraj de 8. V nedelje od 10. zjutraj 12. opofndm. stiskanja grozdja in pripravljanja mošta bo marsikdo našel koristne nasvete in navodila v knjigi ** 99 KLETARSTVO ki jo je spisal ravnatelj kmetijske šole na Grmu. CENA JI JE $2.00. Naročite jo od Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Grozdje! Grozdje! Kako druga leta bomo imeli tudi letos fino newyorsko grozdje. In sicer imamo že tukaj dve kari newyorskega grozdja na: Blue Island Ave. in Pauline str. Letos bo ceneje kot lansko leto/ Pridite osebno h kari, ali pa kličite na telefon: ..Lawndale 0218. Se priporoča vsem odjemalcem: MRS. MOHOR MLADIC 2310 S. Millard Avenue Chicago, Illinois. Tel.: Roosevelt 2316 John Pichman SLOVENSKI KROJAČ 1810 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Ali veste, da izdelujem obleke po izvanredno znižani ceni. Kadar hočete imeti obleko ali suknjo za ceno>$23.50, pridite k meni in prepričajte se, da pri meni dobite najboljšo obleko za zelo nizko ceno. Prihranite si lahko od $15.00 do $25.00. — Tudi čistim, likam in popravljam obleke za otroke, dame in može. Moje geslo je: "Dobro blago za nizko ceno" v Vsem rojakom se priporočam za obilen obisk. 130 W. Randolph St. vogal La Salle Chicago, III. i A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1083 — E. 82nd St., Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOCI Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: IMOi — Waterloo Road — Phono Eddy 5849 -OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOM ' PISANO POLJE oooooooooooo ^ j^j Trunk' 000000000000 OJiuaiuiniauiiiHNaoRmHunnHiiRHt!^ ALI IZ EVROPE 1 SKOZI BREMEN Ce ste se namenili potovati y staro domovino, povejte agentu Wi = Vam je najblffiji, da hočete tiket od North German Lloyda. "g Če želite kupiti tikete za Vaše sorodnike ali prijatelje v stari do- | movini, povejte Vašemu zastopniku, da hočete North German Lloyd f§ družbo. * = Črta via Bremen je najkrajša in Lloydovi parniki uključivši "Co- 1 lumbus, Berlin, Muenchen, Stuttgart/ Dresden, Karlsruhe" i. dr. kre- 5 tajo tedensko in spadajo med najbolj moderne in najboljše, z najbolj- i šo postrežbo za potnike tretjega razreda. Hrana izborna. E Nova brzoparnika "BREMEN" in "EUROPE" s povprečno 4600 1 tonami, bosta gotova za prevažanje potnikov začetkom leta 1929, ki § bosta črto med Bremenom in Newyorkom prevozila v šestih dneh. P Pridružite se božičnemu izletu (Christmas Excursion) v Bremen i s parnikom "Berlin", ki odpluje iz Newyorka 11. decembra, izlet bo § rodil zastopnik Mr. Hermann Wolf, ki bo sel potnikom v vsakem ozi- g ru na roko. I Za nadaljnje informacije se obrnite na pooblaščene zastopnike ali na | NORTH GERMAN LLOYD I Je tudi — mučenje. A. S. je priobčil neko pismo o razmerah v neki slovenski naselbini. G. Molek "opazuje" stvar pod naslovom: "Mučenje bolnikov." "Hudo je res," pravi, "kako se to vjema s trditvami katoliških prvakov, da je med ame-rikanskimi Slovenci 95 odstotkov vernikov?" Trditev ima nek drugačen point. Odstotek bi bil lahko še višji, ako bi se ravno g. Molek ne trudil noč in dan, da ta odstotek zmanjša, in tudi "vernikov" bi bilo več, ko bi jih ne "spreobračali" s svojim brezverskim strupom krogi, ki so K- Moleku najbližji j i. Capito? G. Molek se takoj odpravi na to — delo. "Socialist veruje v nebesa. Seveda v tista nebesa, ki jih imajo oni, ki uživajo vse ugodnosti življenja. Hudo je, če se človek zdrami in zre dejstvom v obraz. Kakor hitro obvladaš to spoznanje, je kmalu konec iluzij." Evo ga rdečega misijonarja, ki tako skuša zmanjšati odstotek. Socialistični nauk ni ravno nauk zavisti, a operira z zavistjo, dasi bodo "ugodnosti življenja" večinoma le na papirju. G. Molek je na svojem "potovanju" videl vile milijonarjev, milijonarjev jaz ne zagovarjam, a v "iluziji" je vse-kako, ako misli, da so tam nebesa. Res pa je, da za ta navidezna nebesa utegne ta ali oni vreči — nebesa proč. O postopanju z bolnikom, ako je bilo res tako, imam tudi jaz svoje lastno mnenje, dasi g. Molek s svojim "barbarskim poslom" daleč prekorači mejo kakega kritiziranja. Glavno pride na koncu in tu je moj point — mučenja. Piše: ". . . imajo izgovor, da je to potrebno radi posmrtnega življenja. Terorist nima nobenega dokaza, kakršnega zahteva današnja kritična, znanstvena doba (jaz podčrtal) ; drugega nima kakor slepo vero." Sijajen dokaz, kako se tudi s tako pisavo skuša potisniti odstotek "vernikov" navzdol. Da, da, da . . . utegne kdo kimati . . . prevara in sleparija . . . nobenega dokaza za posmrtno življenje ... in utegne vreči posmrtno življenje proč. Moj point mučenja je lastna Molekova zadeva, ki s samim pisanjem, hočeš nočeš, ne bo končana in pride na vrsto še v — posmrtnem življenju. "Teroristi, terorizem . . ." Oblika je lahko različna, ampak če je dostojna, in bi se tak opomin smatral za terorizira-nje, potem je terorizem vsak dobrohoten in celo nujen opomin, n. pr. opomin staršev do neizkušene dece. Terorizem, kaj še? Imel sem več slučajev, ko sem opomnil, pa dobil za odgovor: nak! Ostalo je pri tem, telesa takih počivajo v zemlji,ali počivajo dotični "na-karji", je njih zadeva. Končano, svršeno vsaj zame, in brez najmanjšega terorizma. Teroristično načelo: "Willst du nicht mein Bruder sein, sehlag ich dir den Schadel ein" je na dnevnem redu pri tistih, ki največ o terorizmu govorijo. Da "socialisti niso zmožni take lopovščine, in bi s kako lopovščino invadirali bolniško sobo," je povsem naravno,ker so z vso silo invadirali in invadi-rovali že prej — razum, in je pač le v interesu njih nauka, da nije ništa za smrtjo, če pri bolniku ostane pri tem — nič. Dostikrat se bije jo sami po zobeh, a ne vsikdar, in se v tem slučaju bolniške sobe ne morejo. "Prevara in sleparija." Vsaka beseda o kaki duši in posmrtnem življenju naj bi bila prevara, sleparija, goljufija. Vsi taki izrazi vsebujejo tudi, da je tak slepar o nasprotnem prepričan in slepari le, da sle-pari, ker ima morda na tem kak in+eres. He, he . . . do kakšnih sredstev morajo ljudje poseči, da si malo podprejo svoje stališče, svoj point? To so prave — berglje. Duša, in posmrtno življenje da bi bila sleparija, Molekova trditev pa, da ni duše niti nista za smrtjo pa — resnica! Nočem vindicirati to za kak dokaz, a vsekako čudno je, da se "sleparija" vsaj v taki meri o-hrani, "resnica" pa ima take težave. Ni dokaz, še poudarim, ker g. Molek bo prišel z nasprotno trditvijo, da se "resnica" veselo širi, "sleparija" pa umira, dasi hudo umira — but they die . . . Ampak kakor zdaj vse kaže, bo obveljal nemški rek: "Umgekehrt ist auch ge-fahren." ". . . za posmrtno življenje ni nobenega dokaza, kakršnega zahteva današnja kritična znanstvena doba." To struno ima g. Molek kar navito in jo zabrenka za vse tiste, ki se zadovoljijo za kako trditev z golim besedičenjem, brez dokazov. "Današnja . . . doba." V G 1 a s g o \v u je znanstvenik Bragg med učenjaki izjavil, da "niso tako nespametni, da bi vrgli proč to, kar so prejšnje dobe zbrale z veliko skrbjo." Po Molekovi "struni" jt' vse, kar ni "današnjega" — bunk. Seve Bragg je Bragg, Molek pa — merodajen, saj je hodil v — amerikansko šolo. Včeraj smo prodajali ženske kikle, danes pa — filozofiramo. "Znanstvena doba", kritično lahko opustimo, *oraj za posmrtno življenje ni nobenega znanstvenega dokaza, gola "slepa vera". Naj g. Molek brenka na to struno, kakor mu drago, a naj vsaj ne misli, tla so drugi goli kimači, ki bi se za kak znanstven dokaz ne pobrigali. Vera, razodetje ima pri vprašanju o duši in posmrtnem življenju svojo besedo, a do pol-noveljavne besede pride tudi— zrtanstvo, seve ne Molekovo iz kake amerikanske šole. G. Molek )?aj še tako zabavlja čez "dušico" in čez "zadnji trenč". Da je duša in s tem posmrtno življenje, se dokaže povsem znanstveno do najskrajnejše evidence, če je komu res za znanstvo, in ne bo znaristva odklonil, ker mu je taka evi-dentna znanstvenost — neprijetna. To je ena stran. Nekaj še o prej imenovanem Braggu, ki je na zboru znanstvenikov v Glasgowu pripo-znal obstanek duše. Ako po Molekovi trditvi ni "nobenega znanstvenega dokaza", potem je Bragg ne-znanstven, šušmar, duševen slabotnež, g. Molek pa je — učenjak, in vsaj on misli, da je. Končam nekako z Moleko-vim koncem: "In to je še mogoče? Na sramoto znanstva — je." ŠIRITE* AMER. SLOVENCA I ROJAKOM V JOLIETU naznanjam, da se dobe pri meni vsakovrstne knjige, mašne, nabožne in povestne v slovenskem in angleškem jeziku, iz knjigarne Amer. Slovenca in od Ave Maria. — Enako imam v zalogi raznovrstne gramofonske plošče, ki jih lahko pri meni poizkusite. — Dalje dobite pri meni razna zdravilna zelišča in rože, ki sem jih dobil naravnost iz starega kraja. Pristno domače zdravilo in poceni. Marko Bluth, 512 No. Broadway, Joliet, III.