LETO V. LJUBLJANA, 1. JANUARJA 1927. STEV. 1. NAROČNINA ZA )VOOSLA~ VOO ČETRTLETNO DJN lfr CES.OLETNO DIN OO/ZA* SNOZEHSTVO IE DODATI po|tNino/ocla$ipo cenikv/ posamezna |TEVILKA- PO• DIN • 150, POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 OBiuHA VREDNl{TVOIN*VPPAVA VVČITEDJKITISICARNI/ ROKOPISI Je ne VRAČAJO/ANONIMNI DO- 'PlSl • $E • NE • PpiOBČV - lElO/POjTNlN A* PLAČAN A V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 90«. V novo leto! Doživliamo dobo. ki je morda do albanski trapediji naikritičneiša v oovestnici našepa rodu v katerem se ie pričelo razkraianie nai-bitneiših osobin narodove duše. Država in svobodoliubie. ki sta bila doslei v velikem delu naroda os vse borbp in vseh oodvipov nacije, Dostaiata transcedentalna poima. nekai kar leži izven območia mišlie-nia vseh in oroti čemur se bori večina iz razumevania ali nerazumevanja. Princip demokraciie in nar-iamentarizma. za katera se ie v dobri veri žrtvovalo toliko najboljših mož našepa rodu. nostaiata za nas utooiia in doživliata nolome vredne bankerotstva vseea dobre-ca in idealnepa v tei /emlii. To dejstvo ie leeio nad mase Kot črna noč in nbiia v niih vero v 00 niih Izvoljene Dredstavnike oblasti. Ni ie menda v zgodovini primete naciie. ki bi tako brezbrižno uničevala z najstrašnejšimi žrtvami stečene tekovine. kakor ie iu-goslovenska. Po gigantskih delih fn tltantskem vzponu v borbi za osvo-boienie. ki je zadivil ve«; civiliziran? svet ie padla v stanie sta enačbe. zb o sr katere se nam danes ropa že ves taisti svet. P o delih Ju« nakov smo padli v ekstazo brb-Uavcev in stvorih’ iz naroda boiev-nikov rod oasie ponižnih hlapcev, katerim more brez kazni biti v obraz s nasiim bičem Doslednli v kriminal spadaioči tuie- ali domoroden tip. Zemlia buntovnikov ie postala eldorado tujerodnih pustolovcev in prodancev. ki se niso pomišljali za lep pogled ali Judežev srebrnik učiniti naiioodleiše izdaje. Naroda Catonov in neznanih junakov se fe čez noč polotila mrzlica vla-Stolnibia in korupciie. ki je izmozgala po naravi prebogato zemlio že do crolih reber in popnala liudstvo skoro do beraške palice. Hipijena in zdravstvo so ooimi poznani na medicinskih fakultetah. Narod pa umira in nopinia v nesnapi in boleznih. V bolnicah reducirajo poste-* H e In mečeio nanol mrtve bolnike na cesto. Agrarno vprašanje le po dani besedi Kralia danes tako zmešano in kaotično, da se že živ krst ne spozna več. ka.i ie niepovepa ali tuieea. V osmem letu no osvoboie-niu se še nisma za streliai pomak-pili s točke na kateri stoii pravosodje s šestimi različnimi zakonodajnimi sistemi. O železniškem debaclu. v katerem se_ danes ne spozna najpodkovanerši strokovniafk, niti ne pišemo. Dovoli govori 800 milijonov dinariev deficita! In za vsem tem ie še tisoč enakih nesreč Kamorkoli oopled%io nrooad in oo?om. Temu oa mor-, končtin slediti ono. v k»r verujem n IuposIo-venskl nacionalisti pfoboko. kakor smo verovali v stvoritev te države, ko sa ie rušilo nad nami nebo in oorf nami zemlw v dneh. ko smo Dred enajstimi leti nastooiM križev oot Preko albanske Goleote. Ako ie bil kdo v tei zemlii preživel s krvavečim srcem vse peripetije propadanja pridobitev borbe za osvo-boienie. potem smo to prezirani, zaoostavlieni. preeanjani, razžaljeni in razpuščeni ingoslovenski nacionalisti. In če bi moral kdo obupan kloniti plavo in sesti na te ruševine bi moral biti kot oes zaničevan in zapuščen ineoslovenski nacionalist ter čakati, da se dopolni, kar tih želi tolika truma. Ali vera v to zemljo in ljubezen do tepa rodu ie v srcih iuposloven-skih nacionalistov tako coreča. da se v njenih plamenih pretvarja nai-večie malodušie v naiiekleneišo odločnost. Odločnost, ki nožna samo devizo: Zmatra alt smrt! Kar se fe ztrodilo. se vrši In kar še bo. se ie moralo dopod-tt k<*r ie hila no brc-deniii On umazanih cesarskih cestah in čmožoltem blatu treba, da se očisti narod v mukah In trrHeniu. nrel ko stool čist in sveta! v dvore Velike. Silne. Močne Tuposlaviie Plravice. Enakopravnosti. Bratstva In Liubezni. katero nam ho dalo or-iunaško In in^oslovensko Novo leto. katerem želimn v sem na? im to In onstran zasilnih meia. Jane* Trpin. Generali v vladi. V Beogradu ie do težkih 18-dnevnih bolečinah zagledala luč sveta nova vlada starega R. R. režima s priznanim ž.ipom »norazuma ivseh plemen h» ver Jueoslaviie«. O značaiu nove vlade, ki ie za las podobna stari, ne mislimo izgubljati niti besedice, ker ie slehernemu otročaiu iasno. da ii ie bila prvi LIST E K. B. MAŠIČ: V vezeh. (Iz četovan?a.) »V važnem nujnem opraviku — pripovcduie četnik — »ravno v času. ko nismo imeli pri sebi niti ene-ea kmeta iz tepa kraja, sem bil poslan s šifriranim pismom do voivo-de Olijjora Sokoloviča. ki :ie operiral v sosednjem ozemlfu. Glavni in najtežji del pota ie bil oni, ki ie vodil skozi zagrizeno buearaišlko vas.« »Bilo ie zjiitraii. Dolžina cele poti ni znašala niti 30 km. a ie bila slahn in polna nevarnosti. Kliub temu sem misli, da V vrnem pred nočio. Kraievne razmere So mi bile nrecei dobro znane, radi česar sem takoi izkliučil vsako misel na neuspeh. V nekai trenutkih sem se Pripravil. Oblekel sem slabo staro. * vso zalkrnano suknio in h'ače. Odelo ie bilo na las nodobno v tem kraiu običaini obleki. Olavo sem pokril z zamazanim fesom, brez dan živbenia usoiena že rana smrt. Kakor ie v bistvu nove vlade do-dališanie nesrečne ero nrooadania narodnega nrertioženia in državnega ucrleda. tako na ima pri vsej svoii slabosti i točne znalke, da se bliža konec dobe parlamentarnega in Iep-alneea rušenia države, ki ira brez kazni izvaiaio že deveto ieto čopa. Na eole nocre sem obul že preperele opanke, h katerih so zi-iali prsti v božH dan. Nato se opašem še z dolgo umazano brisačo, za katero sem zataknil še mal ie-*klen nož. Vojvoda prinese pismo na zelo tankem papiriu. k^tereea z zado-volmijn smehljajem vpričo mene zmečka z prsti, kot drobtinico kruha. lako zmečkano nismo zaviie v voseik in mi Pa izroči, svetuioč mi. da ie kar trloblie zamašim v uho. Bilo poteim že levo ali desno. Naročeno sem izvršil kolikor sem nai-IioHp mo^el. Vovvoda še enkrat s svoiiml nrsti vse otipa, nakar še uheli lepo zakriie z lasnimi kodri. Nato me še pouči o smeri katere se nai držim In o vaseh, ki nai se iili naiboli izogibljem. Pri odhodu mi stisne v ro%o še nodolpasto sivo steklenico strupa, ki ie iako sličila hišici morskeea nolža »Moirda te razkrinkajo ... Kdo ve? Ce ie potrebno, samo pregrizi z zobmi, pa ie hipoma dokončano.« Orožie za nas. steklcnico v rokav med orišite krpe. Na ramo sem naprtil malo vrečo iečmena. da bi tako ne vzbudil naiman’še 1 pozornosti. V torbo sem zbasal še tolpe lumpov in brezdelnih postopačev v smokineu in fraku, nosečih bleščeči naslov »narodnih očetov«. Najboljše potrdilo za to so ogorčeni plasovi posoodov narlamen-tarcev. ki se buniio zaradi uvaia^ nia peneralov v posle, doslei izročene zpoli nartizanom. Spričo že davno cotrebneera koraka ie zaoril 00 celem pozdu partizansko orientiranepa časopisja vseh barv enodušen elas protesta zavolio oprožania parlamentarizma in demokraciie. ki in hoče bale »snodrfnlti« nekaka voiaška diktatura! Parlamentarizem ir> v nevarnosti!. kriče vladni in onozicionalni poslanci, držeči se za svoie listnice in obunno misleč na dobo. ko bodo morali zooet iz I. razredov med demokracijo III.. v katerem se ne vozijo liudie. ki soreiemaio za lenuharienie lepih 300 dinarčkov dnevrto: rešuieio demokracijo in se bore kot Don Ouichoti proti njim nevidnim sovražnikom. Resnica ie. da ie parlamentarizem z demokracHo v nevarnosti in vso nreie kakor v 7av'danla vrednem ooložaiu. Do tepo oa so pa nritirali samo in zpoli taisti narodni očetie ki danes kriče: Primite tatu!« Od osvoboienia do danes ie ležala nad našim parlamentom neznosna mora. ki mu ni dovoli'a niti naipnlmitivneišepa razvitlka.. Diktatura nairti^anskih š^fov 'm neznanie vodečih kro»ov sta ubili sleherni podvip i morda delavoliniii elementov. Za razvoj države preoereča živlieniska vnrašania vise še danes v zraku, kakor so visela no sklica-niu Narodnega n»^dstavništva. Kon-stituante. Narodne skunščine prve in drupe izdaie. Izeovori za nede* lavnost so bili na.irazlične.tši- Med tem na so vedno boli klicale obtmne razmere v zastareli uoravl. neizenačen* zakonortaii neurejenih financah in ce'okunnem pospodar-stvn no radikalnih reformah. Parlamentarci so bili o vsem tem točno obveščeni, za kar so obliubliali i temeljito remeduro. Deistva pa so dokazovala da ie bilo vse obetanie le pesek v oči. nerazsodnim masam voiilcev. V zna-meniii štednie so reducirali s knri-povodskimi oneraciiami proračun. Napovedovali so redukclie uradnl-štva. k^ oreobtežuie naš nroračun zavolio nvaiania nalrtizanskih dvoi-nih pamUur. Reducirali pa so v 90% slučaiih baš naiboliše. Ostanek fe zb op nrevelikepaštevi'a delanemož-nih liublienčkov režimskih mogotcev zonet nlačan tako tnizernoi. da 1» Indirekfno prlsiHen zateči se k aktom kHminahiepa značaja. Državni novci se razmetavajo v kos suhe. trde nopače in oar elavic čebule. Spremili so me kos pota. Ko sem zapustil vas, me ie pot privedla med zapuščene niive. vse ož.p-ane od pekočetra solnca. Tu iedva ped zemlie. obraščenf. s slabotno koruzo, tam zooet redka nizka žita. a tam na velikem po'em travniku raztresena čreda nar ovac, oslov in suhliatih krav. ki so ležale v borni senci oritlikavePa prmičev-ja. To ie običajno vse premoženje ene vasi. V teh kraiih ni pastir nikoli mladenič polen veselja, kot drupie. marveč starček, navadno stoieč ob noti kot prosiak ali na otrok. krmežUavih oči v veliki plavi. ves raztrpan. ali celo pol ovit le v staro raztrpano riuho. Cele ure se ne premakne tak pastir z mesta mrko strmeč v brezdaniost. a v mislih se bori zdai za kos do-brepa svežepa kruha ali mastnepa pcčenepa mesa. Kdo naj razreši upanko živlienia v takem bitiu? Vidna oikolica ie en sam kos mtsti-nie. Nikier pozdička al^ vsai nekai dreves. Nikier ni travnika in zelene trave, na kateri bi se trudno oko nonotnika lahkn odmolilo Tam ne-kie za golimi brepovi se čuie sla- SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenj. naročnikom in inserentom uredništvo in uprava. milijonih. Med elavnimi razstonlkl so baš narodni očetie. ki ne soreiemaio samo zase vsak letnih 100.000 Din. nepo hočejo nasititi z državnim denarjem še vso svolo žlalito. O di-spoziciiskih stomilijonskih fondih niti ne pišemo kakor tudi o vseea-mopočnosti ministrov, ki s samo-volinimi pestami rešuieio vsa VDra-šania' od nrevažnih zunariiepolitič-nih pa do prestavljanja poštnih sl up in gozdnih čuvajev. O delu Doslancev zo državni blaeor ve narod le to. da ie vse njihovo delovanje koncentrirano v večnih Intripah z« ministrske stolčke in dobro nesočih intervencijah. Kadar povore v parlamentu, notem ie to navadno raz.povor, vreden tona bezničariev. oodkreolien še z obi-čainlmi klofutami, »vadeniem revol* vera« In ooši lian jem nasprotnikov v krai roistva. Drupače smatralo naši narodni zastonniki narod in državo kot institucijo, ki obstojita samo zavolio tepa. da iima lahko mmistruieio in ooslančiio. Zanie ob-stoie samo epocentrični in partizanski interesi, katerim ie potreba zadovoljiti, če tudi pade pri tem ugled države na nivo bušmanske kralievine. In no vsem tem se še drzneio vstati ti nolitičarii, ki hi se morali zariti ploboko v zemlio nred eoto-vim obračunom naroda in se IzorSo-vati kot no volskl nrepanianl raščlt-n?kj demokracjla jn oarlamentar:z-ma. ooimov, ki st« v ze*nlll Paši-dev. Radičev In Makslmovičevih volilnih metod samo Imapfnama. Parlamentarizma v angleškem smislu do sedai v tel zemlji nismo imeli niti za kanec Kar sc ie skrivalo za nfepovim slabim falsifika-tom to ie bilo iimazann DOŽelienie partizanskih šefov, katerim se hoče desootičnep^ in diktatorskepa vla-stodrštva. Ako ie postavlien sedai na to pnusno rakrano kirurški nož. ie to samo nriznania vredno. Žal, da le že Dozno in da bodo bofečine III. Imperij. operacije dokai večie nego bi bile pred letom dni. Parlament in vladel nai delaio. če ne moreio, potem naj eredo In odstopiio mesto soosob« neišim. Parlamentarizem ie nadvsei vredna instltudia. mora na raznola* eatl s parlamentarci — lludmi dela In zmožnosti. V naših narlamentift so imeli doslei večino liudie soeku-laclie. Intrip In egoističnih nat»nenf. ki so predstavljali v narodu borčevi in junakov falsificirano narodno vo-« Ho. s katero bo potreba obraču-i nati. Ce niso bHI te^a doslei o« osmih letih zmožni civilisti, potem ie le odobravanla vredna akciia! onih. Id hočeio danes v Interes« države r mečem presekati vezi oklenaioče Dravi parlamentarizem in demokracilo ter Povrniti zemlii tisti iieled. kot ea ie imela tedaf ko so se umaknili n« stvoritvi dtržave v ozadie In prepustili nlod svoieca deia današnjim vlastodržcem. A. V. ? NAROČNIKOM! Prilagamo položnice In Vaa prosimo, da poravnate potom njih zaostalo naročnino ter predplačilo za letoinje leto. Naj ga ne bo naročnika, ki ne bi poravnal svoje naročnine napram „Orjuni“, katera izhaja samo s prispevki od naročnine in inseratov. Upravništvo« boten pok puške, ki se zpublia v puščavi. Če kdo umira. Bop se usmili niepove duše. Ko dospem do prve črede, prav oprezno opazujem na vse strani. Uveril sem se, da ni nevarnosti in nadaliuiem not. Dolpo sem še koračil preko zapuščenih pričev. vedno se snotikaioč ob kamenie in malo prmičevie. Pot ip bila vsa iznrana od nalivov. V daljavi sem onazil male skunine bornih koč. pokritih s počrnelo slamo. Še nekai starih lip in grbava tono1a s kuštravimi veiami in žalostna silhueta vasi ie bila popolna. Od nekje se nrlkrade sestradan psiček in me zasleduip 7 nadležnim lajanjem. Primem kamen in pa vržem nroti njemu. Še boli zalaja mesto da bi pobeenil. Ker sem se pa lmtcl rešiti, sežem v torbo in mn vržem kos oopače. katero 00-padp kot dobro došel plen in nekam izgine. Solnce se ie že nagibalo nroti poldnevu, Zdelo se mi ie. da žpe naravnost možpane. Silna vročina na ‘ie izsesavala iz raznoke zemlje še poslednio vlapo. Vreča na rami me ie pričela tiščati. Lahko oblečen in odnet spm se konal v znoiu. Osušeni lezik se mi ie že lepil na nebo. Kako rad bi se bil iznebil nadležne-* ea tovora z rame in položil plavo v. senco osmoienepa prma. da bi se vsai malo oddahnil. Ali v nevarnosti pozabi človek tudi na izmučenost Štel sem korake in prmičevie, pri" sluškoval nokaniu suhe zemlie in nazno motril na vse strani liki oprezna veverica. Opazil nisem nikier niti ntice. Toda srlej! Tu ie zadnia ovira, ona nainevarneiša! buearaška vas. Leži ob vznožju eo-lepa priča. Dobro uro hoda in tam bom. Potem pamet v roke in vraščal se bom ne podnevu. temveč v, noči. v biapodehii tihi. brez katere bi mi četniki ne mopli niti živeti. Naenkrat zapazim, tik med vas-io. kot iz zemlie zrast'epa člove” ka. Puško čez ramo v obleki domačina. Hodi in srleda v zemlio. kot bi nečesa iskal. Me ie li opazil? — ie bila moja prva misel. Menda ie pastir... mogoče pa ie na straži. Razmiš-' lial sem kaj nai storim. Nai se H slkriem in počakam dokler ne poide mirno ali pa nadaliuiem oot. Za-< zdelo se mi ie. da se ie obrnil proti meni in da me opazuie. Da up bi oivr/ii wo’» nepo^vosfi. sem pal’o-tel obiti v loku. da ne bi obuial nie- Kaj je slovenski »mladini" gnoj? V »Mladini«, glasilu naše nal-mlaiše internacionalno pobarvane literarne generacije. se ie oelasil tudi ne^ki Ocvirk in se ie spravil na »Vodnikovo družbo«. Pravi, da so knjige te družbe, že zato za nič. ker ie bila družba ustanovljena proti Mohorjevi družbi. S tem ie nokazal ta vsesramoeočni kritikus. da mu ie vsaka stvar zoDerna. ki orihaia iz. nacionalnih in demokratskih kroeov. Zato ie razumliivo, daj se ie. SDravil oosebno čez »Pravico \ kladiva« in c svoieca visokeea mesta nroelasil svoi anatema nad niša teliem. s čimer ie seveda ustregel tudi »Slovencu« in vsem slove-noborcem. ki UDaio naiti v tei mladini nove opore v boiir oroti nacionalizmu. »Vodnikova družba« ie temu domišliavcu »partizansko nazadnjaška«. njene kniize so »anahronizem naihuiše vrste«. »Pravica kladiva« mn ie »neresničen obraz dobe«, o »Koledarju« in »Tajnostih prirode« oa Dravi: »Ne- umevno ie. čemu nam le treba tega enoia. ki ea imamo že. dosti Dre-več« Vsak človek ve, da služijo te vrste kniiee liudski prosveti. oa nai iih izdala kdorkoli in kjerkoli Dri vseh narodih. Liudska Drosveta ie torei slovenskemu visokošolcu erroi. In nravi, da imamo tetra pnoia že dosti preveč. Zato Da bo slovenski narod rešila umetnost A. Ocvirka in nietrove družbe. Naravnost značilno ie. s kako nredrzno nadu-tostio povori tak človek o delu slovenske Drosvetne organizacije samo zato. ker ima ta oreanizaciia nacionalen značai. s kako oerfid-nostio ponižuje delo. ki izhala iz nacionalnih vrst in oovišuie »Mladiko«, ker io izdaiaio v klerikalni stranki, in tak človek si uDa do-tem ko ie tako prizna! svoje strankarsko stališče. Dodati sodbo kot nekak nepristranski kritik. Gnoja imamo na Slovenskem res dosti Dreveč In ni čuda. čp «e ie znašel na niem tudi kak — ocvirk. Italijani in Nemci. V našem listu smo že ponovno ODOzariali merodajne kroee. da ie Dotrebno zbližanih Jueoslovenov z emcL Dri čemur so soglašali z na-. ti i razni drugi listi. Padli so že slo oredloei v Darlamentu. Izelcda a. da naši diDlomati ne moreio /o->et razumeti tok časa in da bodo s tfoiim obotavlianiem zamudili nai-ripravneiši trenutek: ker so Itali-!■ ni izoresrledali nevarnost, ki bi m zaoretila no tem zbližanim Njihova nova taktika v občevaniu z emci to nailenše izpričuie. osobito oa še že naravnost klečeplazenje okoli dr. Stresemanna. ki se ie ie-dva otresel Mussolinijevih vabil, da se sestaneta in noložita temelje. če že ne izialovlienemu orotifrancoskemu bloku vsai za bodočo novo trioe-lentento Francije. Nemčiie in Italije Drofi sedai še italiiansk' zaščitnici — Audiji, kateri bi znala oostati ta nova zveza zelo nevaren činiteli. Ustanovitev te nove tripe'e!itente le sicer zelo dvomljiva, vendar so se te ideie Italijani zelo oprijeli, kar kaže novn postooanie Italijanov z iužnotirolskimi Nemci katerim Dre-fektuie sedaj znani Umberto Pip'’ ki ie dovoli' med drnnm ■> daianie nemško orientirane* tirolskega lista »Die Dolomiten«. Sicer ie ta novi kurz. na Južnem Tirolskem naletel »ri Nemcih še na nesimistieno Dresoianie verietno Da ie. da bi soričo doslednega izvajanja istega nastanile prilike. ki hi močno omogočile zamisel orei imenovanega načrta osnovania nove trojne zveze, ki ima mnopo simma-tizeriev i v Nemčiii. kier ie danes vsaka komhinaciia proti še ne malo omraženi Britaniji zelo prijazno SDreieta. Danes za Jueoslovene prilika zbližanja z Nemci z ugodnimi rezultati še ni zamuiena. Bati Da v ie da bo snričo hromosti naše dio’o-maciip v nrav doglednem času Potem bodo lamentaciie in iskanje krivcev, kakor ie bilo v slučaiu do-moči Stamboliniskemu čisto brez-Dlodne. Narod Da bo izpubil zopet eno veliko paranciio za usnešno obrambo svoie samostojnosti in izvr-šenia historičnega oos'anstva seda-nieea iuposlovenskepa rodu dovršiti do popolnosti s Karadiordiem zaoočeto vsdinjenie vseh Juooslo- venr.v Orit S : tin ’t»ps svari. Bojimo Da ..aJ nien elas. plas voi-i/uščavi. A. V. UP „ •uuiiSIfi Iv a k e ik. 2G. dec. 1926. Dnevni listi so že n ono v no objavili krajše notice awltf*torii za vnina no^oiila in Juneschiitze. slei ko Prei polomili svoie zobe oh skali oh katero butate kaiti Iiipos^vpnstvn. ki ffa vi tolikani mirzite. ip na oohodu -. B. Z. Našim čitatelfem! Od hioa.ko ie bila izšla Drva številka »Oriune« Da do danes, ko prehaia v neto leto svoiee^a obstoia ie bila baš ona list. ki ie nesvečal vso svoio oozornost neodrešenim bratom i« Drloravl-ianiu svobod n c ea naroda na oni hiD. ko se bodo ood navalom ieklenih iup-oslovenskih di-vizii razrušile v živo meso vsekane rueje. Sai ie ni niti ene številke »Oriune«. ki ne bi eovorila v dali-š'h ali kraiših sestavkih o .trplieniu naše?a rodu izročeneea Italiii na milost in nemilost po onih. katerih prva skrb bi morala bki blagima celega naroda. V času. ko ie iztrle-dalo. da bo pod vazalsko politiko nalnesreČtieiše^a iuposlovenskeea ^unanieea ministra zamoriena sleherna misel na trpeče zasužnjene brate in ko so v interesu države mo1čali mnopd. od katerih kai take-ea ni narod nikdar pričakoval, ie bila baš »Orjuna« ona jrlasna ozna-nievalka boli in trnlienia za^nžnie-nih. katera ni nikdar umolknila. Nlep ?las ie bil mnocitn neliub in neprijeten pri izvaianiu niihovih Veselie ie bilo preža:odftie. »Or-* iuna« izhaia navzlic vsem šikanam. tiskovnim tožbam naročenih no Ministrstvu zunanjih zadev in danes budneie kontrolira vse delanie in nehanie to in onstran zasilnih meia, kakor ie delala že doslej. L trfee so se z-rušile v nič! Na prijateljih in čitateliih oa ie. da do zmasi nad intrieanti ter zalkulisnitni eks-DOnenti fašistovske Italiie nrecazi i z enakim uspehom finančne tež-koče. ki groze nienemu nadaljnje-' mu obstoiu. »Oriuna« sp ni pomiš-liala žrtvovati in se iZDostaviti vsa. Dolžnost nienih simoatizerjev. do-sebno Da še Primorcev Da je. da i oni z. vsemi razpoložliiviini silami podoro niene finance in ii omoaro-čiio nadalinii obstoi. Ako «n se naš:i nipd ničnimi či-tatelii in sotrudniki možie. ki njso Domišljali za niene ideie žrtvovati brez Domišliania svoia živlieuia. no-tem moreio i danes vstati možie, od katerih ne oričakuie dnipesra^ kakor da poravnajo malenkostna naročnino in Dridobe novih naročnikov. Adicijski stroji. THE REX CO., Ljubljana. breztiiniskih kompromisarskih formul. Skušali so io z lenimi besedami potešiti in omiliti nieno odločno stališče naoram vsemu, kar se ie zsrodilo to i-n onstran začasnih zapadnih meia pod esrido savoiske zvezde. Lcw. besede pa so bile zaman »Oriuna« ir ostala neookoleb-liiv fdasnik zatiranih. Ulivala ip v naitežiih urah unanie v srca oraa-huiočim in notrieva’a zveste v nii-hovi globoki veri. da bo prišel naš dan in da so uzalurl nanori nasilnikov ki hočeio z oeniem in mečem uničiti našo besedo in rod na zem-hi, od pradavnine slovenski. Ker se ni dala omečiti do orliaHisko ori-jaznih besedah, so nosecli do nasilju in hoteli 7 razpustom Oblastnega odbora Oriune Ljubljana doseč: i ustavitev lista »Oriune«. Zaprli so že lokale uredništva in iavili sveht. da ie udušen das voijočeea v puščavi ter da sp odslej up bo treba več ozirati na tako nebriietno kontrolo »Oriune«. ki ie brezobzirno žigosala vsako kompromisarsko naktiranie na račun zasužnienih. Dopisi. Trbovlje. Novine Doročaio. da ie pretekli teden doseela produkcija premoga rekordno višino in ip do' segla dnevni maksimum 456 va*ro' nov. K temu razveseljivemu Doro-čilu Dridajamo. da ie i dosežen sedai rekord relativno najminimab neiših ulač delavstva, ki ie danes tudi tako brezmočno naoram T. P. D. kakor še nikdar doslei. In kdo ie temu vzrok? V Ooatiii ie Banco di Riviera, naš zavod z vsai večino našeea kaoitala. Pri tem zavodu ima Dre-celšen vDliv p. Pavao Perušič. lekarnar. mož iako ambicuozen. z mnodmi nriiatelii v Jueoslaviji. Najsi ie vmotno neodvisen, vendar aeitira za liktorsko posojilo in ood uieeovim Dritiskom ie morala Banco di Riviera podpisati 100.000 lir nosoiila. Možaku Da to še ni dovoli. zato np zamudi prilike, da ne bi aeitiral tudi med ostalim našim bednim narodom v Liburniii. Plačilo z a to metrovo nepotrebno aei-tiranie eotovo še pride. Iz Sušaka. Naša oreanizaciia ic učvrstila svoip temelip in sedai stoii trdno. Z ramo ob rami z. marliivim sušaškim Sokolom orie trdo ledino in seie lUTOslovensko misel med narodne mase. ImDOzantna ie bila na Sušaku pros’ava uiedinienia. Na iniciativo Sokola so se združila vsa narodna društva in skunno proslavila ta dan. Na predvečer so bili omladinci oni. ki so s svoiim nastopom pri bakliadi. dali pravo obiicž:p slavi V strumnih vrstah so korakali ood zastavo pevaioč narodne pesmi, vzklikajoč edinstvu. dinastiji, za-sužnienim bratom. Sokolu in Oriuni. Po bakHadi sp ie na trsni nle-1 salo narodno kolo. Polovica Reke in p-otovo celi Sušak ie bil na okopu. Mesto ie bilo okinčano z zastavami in razsvetljeno Druei dan ie bila na Trsatu maH ša. kamor so odkorakali Sokoli, Oriunaši in Skavti z crodbo. Tudi noMtično udejstvovanje su-šaške Oriune doprinosa primerne — jjj —i ~~u a—1 povp nosebne pozornosti Znoi me ie vedno lx>li oblival. V no^e mi ie .zlezla neka čudna slabost. Toda v sličnih prilikah se vsa duševna sila izrablia in suče le okrov nevarnosti. ki nas obdaja. Pad bi sp obrnil, da bi vsaj videl, kie ie sedai? Moeoče ie že Izeinfl. .morda se obrača oroti meni? Grem oočasi. kot bi ne imel nobene, orav nobene skrbi. Pri tem napeto orisluškuiem. obračam nodede okrop sebe np da bi naimani okre-nil plavo. Talko mine nekai npznan-Jfkih trenotkov. Pričel sem že samega sebe smetiti. Toda trlei! Začul se ic klic. Za ves svet se ne hi obrnil. Je li v resnici ta trias nievov? Alt na ie ztro1l domišliiia. Klic se ponovi. Zadrhtel sem do celetn telesu. Zooet kot bi se mi k,rr^V rhi~r,'rVO tako okrepi, da skoro ne more soo- znati samefa sebe in da ie odpravljen na sleherni čin. Živci otoDe za trenutek. Moč se Dovrne. Razum hladno sodi in razmlšlia. Ta proces sem doživel i iaz. Olumil sem, kakor da tra ne čuiem in mirno nada-Jieval Dot razmišliaioč istočasno, kai da nai storim in mu rečem ter kako nai se obnašam. Naiholie bo če bom sdIoIi molčal Govorica bi me izdala takoj. K<>icanie »Počakai... heeei« se ie plašilo od levp oroti meni in oo-stajaio vedno iačie. »Ali nai Dočakam, ali nai nada-Huiem svoio not?« Noee mi zastajajo. »Še malo bom premisli.. « Za menoi noči puška Kroclia zažvižga mimo ušes in udari v bresr Ni dmeače. treba se ie ustaviti. Vržem vrečo z rame in se delam slino Iznenadenepa ter nrenla-šenepa. Z rokami krilim no zraku in sp nrenlašeno oziram okoli sebe. Neznanec orihaia nočasl Ik meni. Ko s>nn pa vidno opazi' se nekako umirim udann spdprn nn kamen in pričnem razmišljati: »Ko bi ea mo- eel panati s tem molim nožičem bi pa vrpel v kako iamo. V tei ousti-nii bi tepa itak nihče ne videl niti čul... Ah, kai fantaziram ... Se-Hakl v fph kraiih s.n oremeteni in onrezni liki vidre Morda pa bom vendarle nrevari'? ...« Neokretno odvežem vrečo In vzamem iz nie skorio kruha ki io pričnem žvečiti s toliko slastio. kakor da ne bi že tri dni iedel. Ob upodnem trenutku ooeledam postrani. Možak mi ni Prav »ič upajal. Gledal ie vstran. Na ustnicah mu ie ipral Ironični nasmeh kot da se bori v niem naivno veselie z razboiniško radostio. ker se mu ie posrečilo nriti do oletia in zabave. Suh le in droban kakor okostniak Puško nosi liki ooleno in ie maniši od mene. Prišel le že skoro do mene. čutim kako me nrebada nieeov ostri popled. •»Od katere strani te ie prineslo?« me vpraša v makedonskem narpčiu. Bi' sem miiren. Ni me mogel vznemiriti. »Izvedel boš »bratko«, ko ti od-eovorim! Samo da se mi Dribližaš nekoliko bližie ...« Okrenem. plavo in zamahnem z roko ter 'Okrivim ustnice kakor mutec. Iz prla se mi ufrpaio neki nečloveški plasovi. »Aha... kam te ie voHa sedai?« m p vnrašuie daiip in iznroži. kot nehote oroti mpni nabifo puško. Ponovno ponovim isto erimaso in razmišliam Ihiteč se. ker mu ne morem do živeea. kako bi pa ore-varil. Niepa na moie Primase niso oosebno vznemirile. Potrletlail me ie kakor bi deial: »Nekai ni v redu!« mp ie povzel za rokav in mi z pestami ukazal oprtati vrečo na rame i oditi z. niim v vas. Pričnem se braniti, obirati in vihteti z rokami. Z plavo sem mu dokazoval da se mi mudi in da moram naorei On na mp ie samo udaril s kunda-koin in zakričal: »Marš! Idi!« Kai nai naredim? Prei ko sežem za nas. mi nožene že kroplo v plavo. Ako nokleknem predeni In pa nričnem prositi ip še bo'i verietno da mp ne izpusti. Uteči mu tudi ne morem. »Morda se na noti pripeti kak slnčai ki mi bo pomnirel zbežati.?« človek v nesreči veduo upa. Odločil sem se in pričel stopati Po noti naprej. On za menoi s Duško vedno naoerieno v moi hrbet. Prispela sva v vas. Naplo se ie nabral okoli mene pomila dece in z nio tudi žene. ki so me opledovale. kakor nravo čudo božie. Nek oa-plavec se mi čisto približa in prične tipati no moii vreči. Ostali sra takoi preženejo. Hoteč se uravnovesiti vzamem iz vreče zopet skorio in io pričnem elodati- da iz-pl e dam povsem ravnodušen. Slo Da mi ni nič kai v tek. Od hiDa do hina se ozrem nreko vasi in nop'e-dam. da li se ni noiavil od kie kak bolgarski komita. če me dob' ta hin tako brezmočnepa. mi np odide kolec. S se'inkj bom še morda kako onravil. Neka babura se mi zažene v lase in uniie: »Ihh ... hudič., vidite pa. ‘kale ie.« Ostale ženskure sp prično režati iti z niiml deca ki ie iedva čakala, da mo zamore pričeti dražHi (Dalje Driliodiuič.) sadove. Tako ie orišlo oo njenem delu do sporazuma med obema kriloma demokratske stranke za oblastim volitve. Solob ie akciia za meosioVenski front zelo živa. ima tu mno-jeJ nristašev nri vseh iugo-slovenskih strankah. Poznani »Novi List« seveda še vedno ne zamudi orilike. da ne bi oblatil Oriune kakor tudi člani hr-vatskega Sokola, ki groze poedi-nim članom, ki na nrehaiaio s Dre-zirom nreko teh eroženi DUOKHn Kronika. »Zdai bi bili lahko nol leta pa-metni«, tako ie rekel Stioa Radič, ko mn ie huda nredla glede sestave vlade in ie skorai kazalo, da se da v Jugoslaviji vladati tudi brez Radičev. »Zdai bi bili lahko Dol leta riametni.« ie rekel StiDa. s čimer ie nriznal. da so bili doslej neumni. Vprašati so cm namreč, kaj sodi o vladi R. R. in če bi bilo mo-eoče delati tako. da ne bi govoril Droti državi. Stina se ie zbal. ko ie videl nred seboi polom in ie rekel, da bi lahko ministri enkrat sedi' k delu in bili »nol leta nametni«. Pomislite. kai bi se zgodilo, ko bi bili ministri in poslanci pol leta nametni. In ko bi bil sam Stioa ool leta pameten. Sicer vemo. da ie to nemogoče, toda ob času. ko liudie zmrzujejo brez stanovani. ko delavci gladuieio brez dela. ko ubogi kruhoborci trepetajo pred redukcijami. si človek dela iluzije. dq bi bilo tudi to mogoče. Kai bi se dalo storiti, ko bi bili liudje pametni! In ko bi pametni liudie pametno volili. In ko bi pametni liudie od pametnih ljudi izvolieni pametno vladali! Kie bi že bili! Ob novem letu delamo razne dobre sklepe. O kn bi St Da in drugi sklenili, da bodo nol leta pametni! Naši železniški ministri. Imeno-vanie generala Milosavljeviča ministrom saob.račaia ie toliko naliu-tilo naše nolitičarie. da kar ne mo-reio priti do duška. Osobito so bili bojda ogorčeni naši slovenski gnad-liivi poslanci, ki so čisto resno računali na železniški portfeli. kot priznani strokovnjaki. !ki so no svo-ii 'izobrazbi bili vse drugače podkovani nego general Milosavljevič, ki velia za enega navboliših poznavalcev našega zavoženega železniškega vprašania. Sai na tudi niso študirali tehnike vojaške železniške službe, tieeo teologiio. kakor zelena veia Prlekije, ki se ie že tako izborno obnesla v železniškem ministrstvu. ko ie za njegovega ministrovanja funkcioniral iueosloven- \r ^\g°l4 M« TiCHil pet 6 LJUBLJANA b 4C sl' s papirjem in pisarniškimi potrebščinami priporoča trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami priporoča za NOVO LETO cenj. podjetjem in uradom vse pisarniške in tehniške potrebščine, vse vrste trgovskih, kopirnih in prepisnih knjig, amerikanske journale, kuverte, registratorje, vložne mape, luknjače, črnilo tu-in inozemsko, indigo in karbon papir, polnilna peresa itd. Za tehnične pisarne: negativni, pozitivni, pavzni in skicni papir. Pavzno platno in risalna orodja. Postrežba točna, cene nizke. ga oskrbuie sv. Elija z njegovim pradavnim vozilom. Za Drimero strokovnjaka služi tudi gospod Sušnik, ki ie dobavljal naši državi glasom »Slovenca« šine Dod tako dobrimi pogoji. Na mestu oa bi bil Dolee teh dveh že upehanih kandidatov i g. dr. Kulovec, ki ie noleg strokovnega znania nridoblienega v teologiji imel kot avstrijski feldku-rat dqveli orilike i praktično Dre-študirati Doslovanie železnic, ko se ie vozil s oo Niegovi Prevzvišeno-sti blagoslovlienimi kranjskimi Janezi preko ranike Avstrije s fronte na fronto. KARO-Čevlji prizm no najboljši! MARIBOR, Koroška cesta 19. »Streljačkih družin« se boji »Enotnost«, list g. Alojza Kusoiua in svari ored njimi proletarce, v katerih vidi s svoiimi strahu polni-mi očmi novo gardo kapitalizma. Pokretniki »Streliačkih družin« se tega bevskanja »Enotnosti« prav nič ne ženiraio. kakor tudi ne Oralna. ki so ii različni nredliodniki današnje »Enotnosti« že zdavnaj napovedovali smrt in razDad. Or-iuna ie naDram Dlačanim hujskačem delavstva izvršila v interesu blaginie nacije ii naloženo dolžnost in če Drehaia molče Dreko izlivov zadniih ostankov nekdanje garde rdeče Moskve, dela to le v zavesti, da se vojski, ki maršira no ravnih cestah ni potreba ozirati na iznrso-vanie v larku ležečih maroderjev že zdavnai razpršene voiske. kateri ie danes samo še mesto v historiii povojnih socialnih Dokretov Jugoslavije. Sicer Da ima vsakdo pravo do svojega veselia. Ako ga imajo nekateri nad »razpadanjem Or.iu- ne«. svobodno iim. Želimo jim Dri tem kar naivečiega veselia in zado-vohstva z železnim kancelariem. ki ie razpustil Orjuno. Ferad bee Drago ie obsojen na 20 let težke ieče v lahkih okovih, se glasi lakonično poročilo mrku zvezde sreče tega politika Južne Srbije. S trinajstimi poslanci Die-miieta ie nekoč držal celo homogeno radikalno vlado na krmilu in predstavljal v Južni Srbiji silo. pred katero so morali kloniti vsi stari nacionalni borci za osvoboie-nie Kosovega nolia in prestodce čara Dušana. Odstavljal in nastavljal ie uradnike, kakor mali suveren. Opozicija ie protestirala in zahtevala celo. da se ga obtoži zavolio veleizdaje. Vlada Da ie bila za vse to gluha in držala v zaporu nevarnejšega izdajalca — Stipico Miro-tvoi-ca. dokler se ni kolo sreče okrenilo. Ferad beg ie doigral in romal pred sodišče. Radič pa na ministrski foteli. Toda ni še vseh dni konec in lahko se zgodi, da bo za Ferad begom romal še kdo drugi ki ie stal za las nred isto sudbino. ki ie doletela nekdanjega desnota Južne Srbite. Na to mora računati i zagrebški aviiatik, ko dafe svoie iziave in kuie v svoii kratkovidnosti načrte. koiih konec se zna nagraditi i z isto ceno. kakor državotvor-stvo Ferad beg Draga. Lakota grozi posameznim predelom Hercegovine, kjer ie že zmanjkalo živeža vseh vrst. K temu pripomnimo le. da ie Jugoslavija žitnica srednje Evrope. Daleč smo prijadrali no zaslugi naših narodnih Srečno novo leto želi vsem svojim gostom in znancem ter vabi ob enem na SILVESTROV VEČER JOSiP URAN RESTAVRATER »POD SKALCO“ MESTNI TRG 11 # Pričetek zabave z godbo ob 8 uri. očetov v osmem letu do osvoboie* mu. za katerega ie l hercegovsko ljudstvo doprineslo strašne krvave žrtve. V zadevi Slavenske banke in nienih »podoor« Oriuni obrekovalci, ki so imeli leta 1924. toliko za govoriti in Pisati, stanovitno molče. Da na bo iavnost vedela, kako podle so bile vse klevete v tei zadevi pripominjamo, da nam ie Slaven-ska banka no krvavem 1. iunfiu 1924 Dosodila 7000 Din. katere smn 9 vrnili do zadnie para r obrestmi, o čemur hranimo notrdl'a z vso korespondenco. iz katere ie moči nrav leno konstatirati. kolika ie bila naklonjenost tega zavoda nanram Oriuni. Srečno Novo Beto želi restavracija KOSIČ MARIBOR. Trgovina s papirjem in pisarn, potrebščinami IV. BONAČ priporoča po najnižjih cenah pisarniške potrebščine, predmete za tehnične pisarne, trgovske knjige, amerik. journale itd. itd. Preskrbuje tiskovine. KNJIGOVEZNICA. B S i- " - - Sadni soki XX Arome za nealkoholne pijače — Esence za alkoholne pijače :c Sadne etere edino le pri tvrdki Srečko Potnik in drug Ljubljana, Metelkova ul. 13. Inserirajte v „ORJUNI“! MARIBOR MANUFAKTURNA VELETRGOVINA NA DROBNO NA VELIKO MARKO ROINER ZALOGA MANUFAKTURNEGA BLAGA SAMO NA EDEBELO! MARIBOR SLOVENSKA ULECA 13. TELEFON it. 232. ČREVA vsak« vrste po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi Kupujem tudi surovi m stopljeni ioj in ga plačujem PO aalvISji dnevni ceni. JOS. BERGMANN Ljubljana, Poljanska cesta 85. PEKARNA FRAN TRČEK\ LJUBLJANA BREG želi svojim c. odjemalcem srečno in veselo novo leto LEVANTE Ii 99 mednarodna Spedicijska družba z o. z. UUBUANA. LJUBLJANSKI DVOR. —1..........mu i niTmnM—ITT——ta——— i i i — Odprema vseh vrst, ocarinjenja, zbiralni promet. Lastna zastopstva v vseh glavnih mestih tu- in inozemstva. Zveze s koncernom „Intercontinentale“. Naslov brzojavkam. LEVANTE. Telefon Int. 117, Binn—asa—■■«—a— j TEODOR KORN I II I I I I (preje Henrik Korn) LJUBLJANA, Poljanska cesta 8. Krovec, stavbni, galanterijski In okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posode iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za konserve. USTANOVLJENO 18 5 2. i I I I I mmmm\ pi 55 SAVA ik opče osiguravajuče dioni-čarsko društvo u Zagrebu ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran-sko-Podunavska banka d. d., in Zemljaska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka za Bosnu i Hercegovini! v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi-teljic okroglo 30 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah. 55 CABA U orme ocHrypaBajyhe uhohh-uapcKo apyujTBO y 3arpe6y m ■ M m m m ! Illtl !'l!l IIHIIIUttlliHIbUm IlllllllllllllllllllllllllJllilllillllllllllllfillillllillinll 1927 Srečno novo leto žele tvrdke: = Ill"l||||ini|||||ii||;||ini||||iiii;ii|iii|||||i;i|||||iii||| VSEM SVOJIM ODJEMALCEM JOSIP KAVČIČ MARIBOR GOSPOSKA ULICA FRANJO MAJER MARIBOR LJUBLJANSKA GRADBENA DRUŽBA z o. z. LJUBLJANA SLOMŠKOVA 19. EMERIK ZELINKA veletrgovina z žganjem LJUBLJANA VII IVAN KRAVOS MARIBOR Aleksandrova c. 13 Telefon 207 Razni kovčki za potovanje, opreme za konje, ovratniki in nagobčniki za pse, nahrbtniki, gamaše itd. GONILNI JERMENI Kovčki za potnike in vzorce se po naročilu izvrše v lastni delavnici na Slomškovem trgu št. 6. RESTAVRACIJA £% „PRI ŠESTlCl“|j REZI ZALAZNIK KOLINSKA TOVARNA J. TRPIN MANUFAKTURNA TRGOVINA MARIBOR GLAVNI TRG 17 F. ZORN, d. z o. z. Izdelovalnica turistovskih, lovskih in športnih predmetov LJUBLJANA VII Lepodvorska 23 Vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem ter se priporoča nadaljnji naklonjenosti Ravnateljstvo pivovarne Laško Veletrgovina z vinom in žganjem Bolaffio & sinova Ljubljana-Šiška Srečko Potnik in drug tvornica sadnih sokov, esenc itd. Ljubljana Metelkova ulica LJUBLJANA EKSPORTNA HIŠA » LUNA“ MARIBOR PETER STEPIČ vinotržee, posestnik in gostilničar -V” Spodnja Siska Tržna ulica 6 TOVARNA TESTENIN Edvard Škopek urar Ljubljana Mestni trg št. 8. ANTON PAŠ MARIBOR M. RAUCH CELJE HOTEL „BALKAN“ CELJE MARTIN OREHOVC krznar CELJE PRIPOROČA SE ZA NAKUP NOVOLETNIH DARIL MODNA TRGOVINA T. EGER LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 2. MARTINC & STRAUSS MARIBOR M. SCHRAM fcpeeijalna zaloga klobukov in čevljev MARIROR Aleksandrova 11 Ustanovljeno 18(35. F. KONIG NANDE TUŠAR parna pekarna LJUBLJANA VII FRANC MIKLIČ Hotel južni kolodvor LJUBLJANA Kolodvorska ulica Vsem svojim odjemalcem M. FELD1N MARIBOR m .-=== H KAVARNA »CENTRAL* MARIBOR CELJE VALENTIN HLADIN CELJE ^PECTRUM* D. D. ING. KOPISTA DUBSKIJ I KRSTIČ Tvornica ogledal in brušenje stekla. SLAVKO ČERNETIČ MARIBOR ALEKSANDROVA 21 1927 I 'S SVEČARNA I. KOPAČ & Co. LJUBLJANA JOSIP IN MARIJA MAJDIČ RESTAVRACIJA GRAJSKA KLET MARIBOR BAR KAVARNA RESTAVRACIJA EMONA Jan in Kati Fiala. Josip Rebek splošno ključavničarstvo LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje štev. 9 Vsem c. gostom, prijateljem in znancem RESTAVRACIJA LJUBLJANSKI DVOR Marija in Bogdan Pupovac. Vsem odjemalcem in konsumentom naše pive, špirita in kvasa Pivovarna „UNION" d. d., Ljubljana. GROM carinsko-posredniški in špedicijski biro LJUBLJANA U Carinsko posredništvo DRAGOTIN ŠTRUCELJ LJUBLJANA Dunajska cesta 38 Vsem svojim cenj. odjemalcem Tovarna olja, lakov in barv V Teodor Korn krovski in kleparski mojster vpeljava vodovodov Ljubljana, Poljanska cesta. EMIL MORE SODAVICAH LJUBLJANA KETTE-MURNOVA CESTA 11 MERAKL“ Medič-Zankl družba z o. z. 1 Modna krojačnica J. SUŠNIK Ljubljana Šelenburgova ul. 4 A. A. BAKER &C2 D. Z O. Z. BRANCH-OFFICE FOR S. H. S. LJUBLJANA VII .>£ V 'os- miom mm UDBIJANA, Aleksandrova usta 5 TELEFON Stev. 624 IIP MfiRČAH MESAR singer Šivalni stroji BOURNE & KOMP. PODRUŽNICA ZA SLOVENIJO, LJUBLJANA UMSKA CESTA 21 VOLFOVA ULICA VELIKA KAVARNA „BAR“ V MARIBORU I DNEVNO KONCERT UMJETNIČKE PREDSTAVE CELO NOČ OTVORENO Iv. 1 in 1 UDBLJAHA MSP8SIETSKA 2. FRANC KORMANN MARIBOR GOSPOSKA ULICA m M. AMBROŽIČ & DRUG MANUFAKTURA NA VELIKO LJUBLJANA L. ORNIK MARIBOR Koroška cesta. VSEM SVOJIM CENJ. GOSTOM IN PRIJATELJEM VIKTOR SEDEJ VINOTOČ (KLET) LJUBLJANA KOLODVORSKA UL. 26. V VOLTA“ d. d. MARIBOR GOSTILNA NAD DRAVO“ STUDENCI pri Mariboru. v Josip Stajnko lcolai' Maribor, Jugoslovanski trg 3 KAVARNA „EVROPA" TONEJO ANTON LJUBLJANA VSEM SVOJIM CENJENIM GOSTOM PRIJATELJEM IN ZNANCEM JOSIP in LEOPOLDINA MASTNAK rkstavrater 3TELA »SLOI V LJUBLJANI IVAN LEGAT prva spec. popravljalnica pisar, strojev MARIBOR, Vetrinjska ul. 30. Telefon int. 434. Stoječ Lorene urar MARIBOR, Jurčičeva 8. Vsem radio- amaterjem tvrdka FRANC BAR LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje. Kavarna Evropa MARIBOR Kumerc Franjo ključavničarski mojster Maribor, Pod mostom 10. JOSIP PERHAVEC likerjev, desert pov MARIBOR tovarna za izdelovanje likerjev, desert, vin rn sirupov JAKOB LAH trgovec Maribor, Glavni trg štev. 2. PETER STERK modna trgovina Ljubljana Stari trg. Kavarna in slaščičarna ZALAZNIK LJUBLJANA STARI TRG JOSIP VIDMAR tvornica dežnikov LJUBLJANA Anton Krisper ANTON STACUL 1 gostilna razen LJUBLJANA ŠELENBURGOVA UL. PRED ŠKOFIJO ANTON ČERNE GRAVEUR « fr LJUBLJANA LJUBLJANA MESTNI TRG KAVARNA CENTRAL JUBUANA n 'S- ' mTTi i-Tiri rrr-i -— — (f v Stroinogradbeim delavnica R. WILLMANN Ijubliana, Slomškova ulica štev. 3. Priporoča se za izvršitev vseh v strojno stroko spadajočih del. — Izdelovanje različne vrste strojev za obdelovanje lesa in naprave žag z vodnim, parnim in motornim obratom. — Prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih naprav. Mm m v strojno stroko spadajoča popravila točio, solidno In w tožnosti nailiitreje r^j1 ^ i PESNIK MU JE DAL LEPO IME, KEMIK PA IDEALNO SESTAVO! Terpentin je že od nekdaj znan kot izvrstno sredstvo za čiščenje madežev In ga vpo-rnblja kot tako vsaka gospodinje. Kakovost Zlatorog mila je povsod znana, kar dokazuje njegova splošna uporaba in priljubljenost. Ta dva mogočna čistilca sta združena „ Zlatorog ler-pentlnovcm «!la“* v neprenosljivo pralno sredstvo. Napravite tudi Vi poskus in kupile to idealno milo; v vsakem ti- H. I. TU RAD MARIBOR Največja in najstarejša trgovina Maribora. Specijalna modna hiša za elegantno damsko, moško in otroško konfekcijo. Perilo, pletenine, galanterijska roba ter potne potrebščine. Vse v veliki izbiri. Prodajalnica svetovno - znanih BAT A" ČEVLJEV LJUBLJANA ŽABJAK ŠT. 3 i Bocem komadu je vprešan frankov Mogoče Kvas Ivan klobučar MARIBOR Kavarna Bristol MARIBOR «ž.jslu|d ? tfiia merila CiFNlv, , LJUBLJANA, Gospo*:. Wico i Izdeluje se tudi po «»rl, Opil KOLEDAR ji! i!! Grand Magazin Conffectlon Najlepša konfekcijska dvorana v Sloveniji in naj večja modna manufakturna tvrdka TRGOVSKI DOM MARIBOR imate ravno Vi srečo in najdete cekin I Mn in no MiHii teni nabavite si vsa moška oblačila, osobito za Šoloobvezne edino le v detajlni trgovini konfekc. tovarne Fran Derenda&Cie. Gradišče, nasproti dramskega gledališča. Premetal zavod za gremei LI. v IjnUisii prodaja PREMOG Iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrsto in vaškega Izvora ter priporoča po nebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koka za livarne In domačo vporabo, kovaški premog, Črni premog in brikete. PROMETU! ZIMI 11° Pili D. D. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 1 STAVBENO in UMETNO MIZARSTVO A. ROJINA & KOMP. LJUBLJANA. Najpopolnejši so svetovno znani proizvodi SOC, elit- na FIAT" Torino Automobili vseh vrst: osebni type: 509A, 503, 507, 512, 519B. Tovorni type: 509 F, 503 F, 507 F, 603, 605. Nedosegljivi spelijalni izdelki ovornih automobilov posebne type za aulobnse: type 31 Soc, au. SPA“ Torino type 30 Stroji za tlenje test soc. an, Milano Požarne brizgalne Plačilne olajšave. Zahtevajte ponudbe! Triumph-Auto d. z o. z. Auto Motor Ljubljana, Aleksandrova 3. Maribor, Gosposka 20. Tel. inter. 187. Brzojavi: TR1UMPHAUTO. Tel. Int. 133. Brzojavi: AUTOMOTOR. GRADSHENO PODJETJE IN DRUG MARIBOR GREGORČIČEVA 24 TELEFON 208. TELEFON 208. Amerikartska strojna oija ciiinderska olja autoolja bencin surovine za svečarne surovSne za milarne i. t. d. „OLEUM“ družba z o. z. LJUBLJANA Mladinske knjige. Anatole te Braz-F. B.: Islandska velika noč in druge povesti. Vez. Din 24,—. Baukart: Marko Senjauln, slovenski Robinzon. Broš. Din 8.—, vez. Din 12.—. Oumnik: Kralj Peter I. Vez. Din 18.—. Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez. Din 30.—. Erjavec Fran: Afriške narodne pripovedke. Vez. Din 20.—. Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 20.—. Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 22.-. Erjavec-Flere: Fran Erjavec. Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—. Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18.—, vez. Din 26. Erjavec-Flere: Matija Valjavec, Izbrani spisi za mladino. Vezano Din 36.—. Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46.—. Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—. Erjavec-Flere: A. M. Slomšek. Izbrani spisi za mladino. Vezano Din 40.—. Erjavec-Flere: J. Kersnik, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46.—. Erjavec-Flere StarejSe pesnice in pisateljice. Vez. 80-— Ewald-Holeček: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 26.—. Ewald-Holečrk: Tiho Jezero in druge povesti. Vez. Din 26.—. Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 10.—, Flere: Slike Iz živalstva. Din 24.—. Flere: Pripovedno slovenske narodne pesmi Vez. Din 24—. Gangl: Zbrani spisi. I!., V, in VI. zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—. VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. Gaspari T. in Košir P.: Sijaj, sijaj, solnčccel (Zbirka koroških popevk.) Din 8.—. Karafiat-Dr. Bradač: Kresničke. Cena trdo vezani knjigi Din 18.—. Komanova Manica: Narodne pravljice In legende. Din 16.— Korban: Vltomllova železnica. Vez. Din 14. Korban: Iz mojih temnih dni. Vez. Dia 28'—. Kosem: EJ prijateljčki. Vez. Din 14.—. Krasnohorska-Podkrajšek: Pripovedka o vetru. Vez. Din 20.—. Lah: Češke pravljice. Vez. Din 12.—. Meško: Našlin malini. Vez, Din 15.—. Moderndorkr Vinko: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 24.—. Račič B.: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8.—. Rape: Mladini. VII. zvezek Din 12.—. VIII. zvezek Din 15.—. Rapč: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28.—. V. Riha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja Jana. Vez. Din 16.—. Robkla: Da ste mi zdravi, dragi otroci. Broš. Din 3.—. S>ilih: Nekoč jo bilo jezero. Vez. Din 24.—. Tllle-Pfibll: V kraljestvu sanj. Broš. Din 6. Trošt: Moja setev. I. In II. i Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 8.—. Waštetova: Mejaši, povest Iz davnih dni. Vez. Din 24.—. Leposlovne knjige. Carli: Zadnji dnevi v Ogleju. Vez, Din 28.—, broš. Din 22.—. Gangl: Bell rojaki. Broš. Din IG.—, vez. Din 18.—. Oangl: Moje obzorje. Broš. Din 16.—, vez. Din 18.—. Golar Florijan: Kmečke povesti. Cena Din 26.—. Golar Cvetko: Pastirjeva nevesta. Cena Din 22.—. Jelenc: 1914—1918, spomini jugoslovenskega dobrovoljca. Vez, Din 26.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 36. Matičič: V robstvu. Vez. Din 40.—. Pavlič Rado: Ljubezen ln sovraštvo. V platno vez. Din 60.—. Pugelj Milan: Zakonci. Drugi natisk. Vez. Din 24.—. Rablndranat Tagore-Gradnik: Gltandžall. Trdo vez. Din 24.—, v platno vez. Din 28. Rapč: Tisoč In ena noč. 1. zv. vez. Din 46, II. zv. vez. Din 50.—, Zorec Ivan: Pomenki Din 10.—. Dramatika. Beneli Seni-Gradnik; Okrutna šala. Broš. Din 24.—. Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez. Din 8.—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 12.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 22.—. Kosem Zv.: Morje. Din 12.—. Maeterllnck-Bernot: Modra ptica. Broš. Din 12.—. Vidic: Ave Patria! Broš. Din 8.—. Poučne in znanstvene knjige. Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 64.—. Bučar: Slovenski metuljar. Broš. Din 12.—. Kabaj M.: Cerkniško Jezero in njega okolica. Vez. Din 50.—. Kunaver: Na planine! Vez. Din 28.—. Kunaver: Kraški svet In njega pojavi Vez. Din 38.—. Mencej: Kratka srbska gramatika In čitanka. Broš. Din 5.—. Ramovš Fran: Historična gramatika slovenskega Jezika. Broš. Din 260.—. Rus dr, m.: Prva pomoč. Broš. Din 32.—, vez. Din 36.—. Veber: Etika. Din 100.-. Šolski oder. Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol.) Broš. Din 8.—. vez. Din 12.—. Korban J.: Povodni mož. igrica za mladino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška Igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k I. zvezku »Šol. odra« Din 4. Lah dr. I.: Miklavž prihaja. Trije prizori. Cena Din 6.—. Glasbeni del posebe Din 4. Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s plesom In petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Dramatičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—. Ferdo Juvanec: Zbirka glasbenih in pevskih prizorov. Prvi snopič: Oba Junaka. Drugil snopič: Pri čevljarju. Cena snopiču Din 4. Pesmarice in muzikalSje. Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 40.—. Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša domovina«. Din 1.50. Marolt: Narodne himne In druge domorodne pesmi. Din 3.—. Žirovnik: Narodne pesmi. L, II. in III. zvezek ž Din 3.—. Druge knjige, Statež (imenik) šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 10.—. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne In meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920) broš. Din 5.—, II. zvezek (za I. 1921) broš. Din 7.—, III. zvezek (za 1." 1922) broš. Din 8.—, IV. zvezek broš. Din 14.—, V. zvezek broš. Din 32.—. Westo*c Pravila o nižjem ln višjem teč. izpitu. Din 5.—. Wester: Pravila o Izpitih na meščanskih šolah. Din 2.—. Slike. Sič: I. Kmečka soba na Gorenjskem. II. Kmečka hiša na Gorenjskem. Velikost 30.3 X 90.5 cm. Slika & Din 30.—. Stenske table k Wldrovl Prvi čitanki. Table Imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220.—. Saša San tel: Serija razglednic Stara Ljubljana. Din 10.—. M. Gaspari: »Slovenska umetnost*. Serija 6 razglednic Din 0'—, Galerija naiih mož. 1. Trubar 9. Aškerc 2. Vodnik 10. Tavčar 3. Slomšek Levec 4. Prešeren *2- Erjavec 5. Levstik 'M. Jenko 5. Stritar > 14. Cankar 7. Jurčič 18. Oangl 8. Gregorčič 16. Parma 61.5 X 47.5 cm. Slika i Din 10.—. Vse sorenle knjige, ludl krjlge ctetielh založb, st dobivajo v knjigarni Učiteljska tiskarne v Ljubljani Frančiškanska ulica 6. ■5 4 p c "c C -a I g J k cl c ^ E O Cj C >C/3 "tj rt c > k-£* S s * S 43 •S lil fr 8 K Z g >3 8 .2'.S-o ib« CA C O £ ‘H o >o s c rt tJ c: — S? U z: O 0 > > O 1 3 I rt > ** V3 > S rt 2 -P rt rt >5 n •s* u >o ^ B 5 ^ > >& n',.0 C1 £ .S 8 OS g* V k 8 e S £ 81 E . > n a in *!!«• O T3 Za konzorcij lista »Ornimi« odgovarja D r e J č e V e r b i 5. Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj. Odgovorni urednik: Jože Špan. LJUBLJANA Bohoričeva ulica it. 24 11 i——«m ■ 11111« i» nw ===! TVORNICA PERILA Maks Durjava & C2