ISSN 0350-5561
za konec tedna
V petek delno oblačno, v soboto in nedeljo pa možne tudi plohe. Prijetno toplo bo.
o
58 let
številka 31
četrtek, 4. avgusta 2011
žek pada cele dni
■
1,50 EVR
ICAIMO
VELENJE
Cesta, ki razdvaja tudi
stroko
Bojana Špegel
Tako turobnega poletnega julija pa že dolgo ne! Dežja, ki nas je nenehno pral in prekrižal načrte organizatorjem različnih prireditev, smo se res že vsi naveličali. Prav tako pa tudi negotovih vremenskih napovedi. Najbolj seveda tarnajo lastniki gostinskih vrtov. Že tako ali tako so jim gostje ušli kam na lepše, pa še tiste, ki bi se morda ustavili pri njih, nenehno prepodi dež. Če gre verjeti vremenarjem, nas bo sicer dež spremljal tudi prve avgustovske dni, a menda bo malo več tudi sončnih
obdobij. Izkoristite jih ali pa se veselite pregovora, da za dežjem vedno posije sonce!
Delavci se vračajo za stroje
Rudarji so se vrnili z dvotedenskega kolektivnega dopusta že v začetku tega tedna, jutri pa se ta izteka tudi za delavce Gorenja. V Gorenjevih proizvodnih halah je bilo sicer živahno tudi med dopusti. 180 vzdrževalcev je bilo na delu. Velikih investicijskih del niso opravljali, bilo pa je kar nekaj posodobitev in tudi večjih vzdrževalnih del. Še največ so jih opravili v obratih pralnih strojev, kjer so pripravili tudi vse potrebno za proizvodnjo nove generacije teh aparatov, marsikaj pa so postorili tudi v obratu kuhalnih aparatov. Za vsa ta dela so porabili okoli 400 tisoč evrov.
Sredi poletja je spet v središču zanimanja javnosti vprašanje, kje bo potekala hitra cesta na tretji razvojni osi, kje bo priključek na avtocestni križ. Nedavno mi je velenjski župan Bojan Kontič povedal, da bo vlada po njegovih informacijah nadaljevala postopke za umeščanje hitre ceste na trasi Velenje-Šentrupert, saj naj bi se izkazalo, da trasa Arja vas-Velenje ni toliko boljša in finančno ugodnejša, kot so v doslej dolgih in burnih razpravah trdili nasprotniki trase. Ti so, kot je znano, najbolj glasni v občini Braslovče, pa tudi v Šaleški dolini je civilna iniciativa, ki nasprotuje tej trasi, močna. Morda nekoliko manj po tem, ko so predstavili možno različico gradnje med obema jezeroma, ki ne bi posegla v že zaradi rudarjenja degradirane Škale, ampak bi tekla bolj kot ne v pokritih vkopih. Kar pa bi, to je jasno, gradnjo precej podražilo.
Vlada naj bi kmalu obravnavala poročilo medresorske delovne skupine za evalvacijo dosedanjih postopkov pri prostorskem umeščanju ceste od priključka na avtocesti Al pri Šentrupertu do priključka Velenje - jug. Gre za del trase, ki še ni bila javno razgrnjena in obravnavana tudi zato, ker naj bi jo še enkrat dodatno utemeljili. V tej utemeljitvi naj bi natančno pojasnili, zakaj naj bi bila trasa F2 (Šentrupert-Velenje) boljša in bolj upravičena od trase F 6 (Arja vas-Velenje). Potem pa naj bi nadaljevali izdelavo državnega prostorskega načrta za sicer že pred časom izbrano traso F2. Medtem nasprotniki tretje razvojne osi in tudi posebej ustanovljene medresorske delovne skupine še vedno zagovarjajo posodobitev obstoječe ceste med Arjo vasjo in Velenjem, kar naj bi po njihovih trditvah čisto zadoščalo za hitrejši in varnejši promet do Šaleške doline. V dolini temu zagotovo niso naklonjeni tisti, ki so od ceste dnevno gospodarsko odvisni, tudi 'pod razno'pa to ne bi»rešilo« Koroške, kije že kar nesramno »odrezana od sveta«. Zato naj tudi vlada temu predlogu ne bi bila naklonjena. Znano je tudi, da ministrstvo za kmetijstvo v postopku priprave državnega prostorskega načrta ni dalo pozitivnega strokovnega mnenja na traso Šentrupert-Velenje, seveda zaradi kmetijskih zemljišč. Četudi bi ponovno vrednotili vse možne trase od avtocestnega križa do Velenja, pa to brez natančno določene in sprejete metodologije verjetno ne bi dalo pravih rezultatov. Saj vsak računa po svoje! Kolobocija, kajne? Spremljam jo že vrsto let in vse bolj ugotavljam, da se zdi, kot da mnogim ustreza, da se prepiri ljudstva in stroke o tem, kje naj teče hitra cesta, ne premaknejo z mrtve točke. Denarja za gradnjo tako ni, gradnja približno 17 kilometrov dolgega odseka hitre ceste (le do Velenja) pa naj bi stala najmanj 400 milijonov evrov. Novi izračuni celo kažejo, da bi se znalo zgoditi, da bi ob vseh viaduktih, pokritih vkopih ... lahko trasa do Slovenj Gradca stala skoraj milijardo evrov. Če to drži, se nam lahko od višine res zvrti. In ko pristanemo na realnih tleh, nam je jasno. Iz Šaleške doline in Koroške še dolgo ne bo šlo hitreje. Vsaj po cestah ne!
Pika vabi v svoj dom
Velenje, 1. avgusta - To nedeljo, prvo v avgustu, bo v Velenje prišla Pika Nogavička. A le za en dan, toliko, da vsem otrokom razkaže svoj dom ob Velenjskem jezeru in preveri, ali priprave na njen 22. festival, ki bo potekal od 18. do 24. septembra, dobro potekajo.
Pika bo prišla v vilo Čira čara ob 16. uri, ko bo pripravila tudi čisto pravo gusarsko zabavo. V njeni družbi in družbi neustrašnih gusarjev boste zagotovo preživeli pestro, pikasto nedeljsko popoldne. Kitke, pege in pisane nogavičke so zaželene tudi pri obiskovalcih zabave.
■ bš
■
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA

4. avgusta 2011
j» lokalne novice
Po starotrškem dnevu nočni ognjemet
Velenje, 3. avgusta - Prihodnjo soboto, 13. avgusta, bo na Starem trgu pod Šaleškim gradom tradicionalni Starotrški dan. Krajevna skupnost in Turistično društvo Šalek sta spet združila moči, letošnji program pa bo še bolj pester kot lani.
Začeli bodo ob 15. uri s sveto mašo na trgu, potem pa se bodo na glavnem odru vse do poznega večera vrstili glasbeni nastopi zanimivih ljudskih pevcev in godcev. Na trgu bodo na številnih stojnicah predstavljali stare običaje, od filcanja volne, do čevljarstva, zeliščarstva ... Na obisk pridejo tudi vitezi, ki bodo ob 19.30 uri prikazali dvoboj. Ob 23.30 uri pa bo nebo razsvetlil tudi ognjemet. Organizatorji sedaj držijo pesti, da jim jo letos muhasto poletno vreme ne bo zagodlo.
■ bš
Zaradi obnove zaprta cesta za občino
Velenje, 2. avgusta - Prav razveseljivo je, da vse več blokov v Velenju dobiva novo podobo. Po tem, ko so novo fasado dobili skoraj vsi bloki na Gorici, se je začelo premikati tudi v centru mesta. Pri obnovah pa ne bo šlo brez zapore ceste.
V torek dopoldne so nam iz MO Velenje poslali sporočilo, da bo vse do 15. avgusta zaradi obnove fasade na stavbi Šaleška 16 zaprta s Šaleško cesto vzporedna cesta v središču mesta. Ko smo preverjali, za katero stavbo gre, smo izvedeli, da fasado menjujejo na nebotičniku tik ob občinski stavbi. Ker poseg ne bo majhen, bo del ceste, ki vodi s Šaleške ceste na parkirišče za občino, še vedno odprt, naprej mimo nebotičnika do parkirišča bloka ob Rudarski cesti pa ne. Bo pa z Rudarske ceste, torej iz smeri Hotela Paka, omogočen dostop do parkirišča za blokom, ki ga domačini poznajo kot nekdanjo Velmo. Zapora v prometu je ustrezno označena, udeležence pa prosijo, da jo sprejmejo z razumevanjem in jo upoštevajo tudi zaradi lastne varnosti.
■ bš
Slike za pomoč
Mozirje - Vlado Parežnik je likovni samo-rastnik iz Mozirja, ki je že večkrat pripravil dobrodelno prodajno razstavo svojih likovnih del. Podobno nalogo si je zadal tudi tokrat. Na območju regije Saša, na petih različnih lokacijah, je razstavljenih 150 slik, ki so po vsebini večinoma motivi cvetja in rastlinstva, nekaj pa je tudi imaginarnih podob vesolja v izvedbi temper, pastel, voščenk in perorisb v tušu. »Vse so okvirjene in pod steklom,« dodaja avtor, ki o tem, komu namenja izkupiček od prodaje, pove: »Ves denar bom poklonil v sklad starševstva otrok sveta - UNICEF. Želim si, da bi ljudje bolj pogosto kupovali slike, saj smo zaenkrat pri tem sorazmerno skromni. Pa ni treba, da je tako, kajti z nakupom lahko marsikomu pomagamo.«
Vlado te dni ne pomaga prvič. »Denar sem že zbiral za ponesrečence v poplavah, lačne, za zavetišča ...«
Likovna dela so že naprodaj, kupiti pa jih je mogoče do 15. avgusta, med drugim tudi v Parežnikovem likovnem salonu v Mozirju.
■ vg
Šolski učni sadovnjak
Celje - Na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje študent Jernej Mazej in idejni vodja Jože Santner pripravljata projekt, ki sta ga poimenovala Šolski učni sadovnjak. Njegov namen je ob vsaki osnovni šoli, vrtcu in javnih površinah vsake občine v državi posaditi manjši sadovnjak. V njem se bodo tako otroci kot tudi občani učili o vzgoji sadnega drevja. V občini Slovenj Gradec so zasadili nasad češenj, ki je namenjen javnim institucijam, v pripravi pa je tudi zasaditev sadnega drevja ob slovenjgraški bolnišnici. V nadaljevanju želijo projekt še razširiti na ostale bolnišnice po državi, v načrtu pa je tudi ureditev parka prijateljstva Slovenije. V njem bo vsak tuji državnik ob uradnem obisku Slovenije posadil sadno drevo iz svoje države. Cilj projekta je dolgoročno dvigniti odstotek samooskrbe v državi, hkrati pa želijo povečati vpis v vrtnarske in kmetijske šole ter čim boljše promovirati pridelavo sadja v državi tujim gostom.
>2 K & =
ft
J i
3 £ i r< '
Tr	ä v	>
J /k
1 m\
■ ^ i" i: ^lilL.	: /i
§t^#t ##X' & k'K:
, 3! i «r ' 4 J C*
• ■>"■«'/« Ti «i«
m	- *'



^ i k
Za nami je uspešno pastoralno leto, ki je bilo tudi letos polno obveznosti. Birmanski dnevi, duhovne vaje na Sv. Kižu, oratorij 2011 in še veliko je stvari, ki smo jih uspešno in zadovoljno odpravili. Že tretje leto pa smo se v spremstvu šoštanjskega kaplana Janeza Kozinca in šmar-škega župnika Tadeja Linasija odpravili na enotedenske počitnice v Poreč. Rekli bi lahko, da so takšne počitnice nekaj posebnega, zato smo se
jih vsi že neizmerno veselili. Nikoli ni dolgčas, vedno si v družbi, se zabavaš in uživaš.
Da pa nismo bili lačni, sta za nas ves čas skrbeli predragi kuharici Marija Sovič in Micka Špeglič in njun voznik Franc Sovič. Iskrena hvala za vso potrpljenje, trud in delo, ki sta ga vložili, da so bile te počitnice na morju popolne! Hvala kaplanu Janezu in Tadeju, da sta nam tudi letos omogočila skupni dopust. Skupne
ML -V-'iiMss«'
počitnice so še trdneje povezale prijateljske vezi v skupini šoštanjskih animatoijev, kjer so vezi trdne, smeh in dobra volja pa del vsakega skupnega srečanja. Ostali so nepozabni spomini, ki jih hrani vsak posebej izmed nas in nam bodo dali novih moči za animatorsko delo tudi v prihodnjem letu.
■ Marko P.
Začetek prenove krizisc v Pohrastniku
Občina Šoštanj se bo v prihodnjih dneh lotila prenove dveh križišč v Pohrastniku, in sicer križišča, ki vodi proti igrišču, in tistega proti zgornjemu Pohrastniku.
Cilj ureditve prvega križišča je umiritev prometa in zagotovitev večje varnosti udeležencev v prometu. To naj bi zagotovili z razširitvijo (delno zamaknjeno osjo) enega voznega pasu. Oba vozna pasa bosta ločena z otočkom v obliki solze, postavili bodo tudi cestno odbojno ograjo in uredili prehod za pešce, ki bo nekoliko dvignjen. Dela bo izvajal samostojni podje-
tnik Franc Sovič, občina pa bo za prenovo križišča odštela 21.900 evrov z DDV-jem.
Drugo križišče, ki vodi proti zgornjemu Pohrastniku, bo v celoti dvignjeno, zaradi česar bodo imeli vozniki boljši pogled na cesto in s tem tudi zagotovljeno lažje, predvsem pa bolj varno priključevanje s stranskih ulic na glavno cesto. Tudi na tem križišču bo urejen prehod za pešce. Izvajalec teh del pa bo podjetje CM Celje, njihova vrednost pa je 13.400 evrov z DDV-jem. Delavci izbranih izvajalcev bodo dela izvajali na obeh križiščih hkrati. Cesta bo
Križišče v Pohrastniku danes (foto:rt)
med prenovo delno, ob zaključku pa en dan tudi popolnoma zaprta za ves promet. Vse uporabnike
te ceste prosijo za razumevanje in dosledno upoštevanje spremenjene prometne signalizacije.	■
Tudi po toči je treba zvoniti
Nad točo z letali, raketami ali policami -»Po toči« tudi pri tajkunizaciji ali bloku 6 -Nekateri: tudi za volitve bi to lahko veljalo - S točo obtolčene breskve v Nectar
Čeprav naj bi še vedno držal pregovor, da je po toči zvoniti prepozno, v vzhodnem koncu naše statistične regije po zadnji hudi toči le ne mislijo povsem tako. Mnogi namreč menijo, da bi tako zvonjenje lahko vsaj malo bolj predramilo tiste, ki odločajo o tem, kako naj bi se bolj obranili te naravne nesreče. Ljudje v Bistrici ob Sotli, Podčetrtku in Kozjem, pa tudi na drugi strani na Bizeljskem, se namreč še zdaleč niso opomogli od hudega neurja s točo, kije oklestila njihove njive, vinograde in sadovnjake. Tega, da jih je res hitro obiskal kmetijski minister, so bili veseli, a to je bil le skromen obliž na veliko rano. Pričakovali so seveda finančni obliž, da bi se vsaj malo postavili na noge. Tudi prvo interventno pomoč bodo dobile občine sorazmerno hitro, a kmetje bodo na pomoč morali čakati malo dalj časa, pa čeprav na državni ravni obljubljajo, da bo vse steklo hitreje kot je ob podobnih primerih doslej. A ob vsem tem prizadeti na prenehajo z »zvonjenjem po toči«, da bi take nesreče v prihodnje morda preprečili. Ne nehajo in nehajo opozarjati, da bi strokovnjaki vendarle bolj vzeli pod drobnogled protitočne ukrepe. Pa naj bo to letalska obramba s srebrovim jodidom ali streljanje z raketami. S prvim naj bi bili relativno uspešni sosedje na severu, z raketami sosedje na vzhodu. Hrvati naj bi tako preprečili veliko škode, ki bi jo lahko povzročila toča, tudi v zadnjem primeru so uperili prst proti Sloveniji, ker da je od nas prišlo neurje s točo tudi k njim. Ker pri nas niso streljali in ker tik ob meji niso smeli oni, ker je to mejno območje. Kakor koli že, na prizadetem območju na Kozjanskem in v Obsotelju opozarjajo »pristojne«, da pospešijo odločitev o obrambi pred točo. Seveda slišijo tudi opozorila, zakaj se bolj ne zavarujejo pred
to nevšečnostjo. Na tarnanje, da je to drago, dobivajo odgovore, da tudi pripravljene državne subvencije za zavarovanje niso izkoriščene. Kmetje, vinogradniki in sadjarji bi radi še več ugodnosti, da bi bili kos naravnim ujmam tudi pri nabavi zaščitnih mrež, ki so v nekaterih primerih zelo primerne. Skratka, zaradi takih razprav je tovrstno »zvonjenje po toči« lahko koristno.
Nekateri pa bi radi ta pregovor prenesli tudi na druga področja. Da smo »po toči zvonili prepozno« tudi v primerih tajkunizacije, kot tako radi imenujemo »nezgode« z raznimi našimi znanimi družbami. Tudi v teh primerih mislijo, da bi se stvari lahko lotili prej, ko so se »grozeči oblaki« šele pojavljali. Pa kot da tudi tedaj ni nihče našel pravega sredstva za boj proti tej grozeči nevarnosti. Saj se še zdaj pojavljajo posamezniki, ki radi dvigujejo prst: »Saj smo vas opozarjali!« Seveda so tudi taki, ki tudi za blok 6 pravijo, da se lahko zgodi, da bomo zvonili, ko bo že prepozno. Ali celo, da »ko oni zvonijo, je že prepozno«. V tem čudnem političnem ozračju nekateri ta »točni« pregovor povezujejo tudi z volitvami. Nad Slovenijo se še vedno zgrinja nevihta, pa ne ukrepamo. Uspešna obramba pred »uničujočo točo« pa bi lahko bilo »streljanje« v obliki predčasnih volitev. A se mnogi za to ne morejo odločiti. Časa za ukrepanje pa ni veliko.
Ne toča, ampak drugi vzroki so privedli do tega, da bomo preko Pivovarne Laško Slovenci še brez enega paradnega konja. Po tem, ko smo v voz eminentne Droge Kolinska vpregli hrvaškega vranca, se bodo s Fructalom ponašali Srbi. Lastniki Pivovarne Laško so v soboto podprli tako prodajo. Seveda, saj gre za »biti ali ne biti«, v takem stanju pa se »kupcu ne gleda v zobe«. Iz pivske pene pa se tudi vse bolj oblikuje sklep še o prodaji našega najboljšega soseda. Tudi vse te prodaje naj bi bile po mnenju mnogih posledica tega, ker nismo pravočasno zvonili. Tu je zdaj zvonjenje morda res prepozno. Breskve, kijih je obtolkla zadnja toča na Primorskem, bodo predelali v sok, ki ga bo prodajal že novi lastnik Fructala - Nectar. Vse zaradi premočnega penjenja laškega piva.
■ k
■
HflŠf^tIV NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 evr (8,5 % DDV,12 evr, cena izvoda brez DDV 1,38 evr). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandists
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43
e-mail: press@nascas.si
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

DOGODKI
Delež države na pleča občanov?
Zaradi krčenja državnih sredstev za delovanje občin v Občini Šmartno ob Paki »na udaru« že tako slabe ceste - Za socialne transferje 15 do 20 odstotkov sredstev manj
Tatjana Podgoršek
Vlada RS je pred nedavnim sprejela rebalans letošnjega proračuna, ki predvideva krčenje sredstev na mnogih področjih. Med drugim bodo manj denarja od prvotno načrtovanega dobile lokalne skupnosti. Te pa so že zdaj srečujejo s precejšnjimi likvidnostnimi težavami, nenazadnje so mnoge v sinergiji z državo načrtovale ali se že lotile izvajanja nekaterih razvojnih projektov. Predvideno krčenje državnega denarja je bil povod, da je župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek pred nedavnim sklical člane Nadzornega odbora občine in jih med drugim seznanil, kaj pomenijo napovedane spremembe za lokalno skupnost. S sklepom, ki so ga sprejeli na seji,
so občinski nadzorniki pozvali proračunske porabnike k nadaljnjemu varčevanju.
Pod vprašajem cesta v Velikem Vrhu
»V tem trenutku vsega še res ne vemo. Vemo pa, da toliko denarja, kot smo ga za naložbe zlasti za cestno infrastrukturo predvideli na osnovi razpisov, ne bo. Zato bomo morali biti zelo previdni in dobro razmisliti, kako bomo nadaljevali obnovo in posodobitev že tako slabih občinskih cest. Po zadnjih informacijah bomo lahko letos porabili le polovico denarja, predvidenega za omenjena vlaganja. To konkretno za nas pomeni le 80 tisoč evrov. Stanje bo nekoliko
boljše, če bo tudi v praksi obveljal dogovor, ki ga je dosegla Skupnost občin Slovenije, in sicer da bi lahko preostali denar občine porabile do marca prihodnje leto. Na dlani je, da bomo spremembam morali prilagoditi občinski proračun. Na obzorju je tako letošnji drugi rebalans.«
Iz letošnjega občinskega cestnega programa je za zdaj najbolj »ogrožena« posodobitev in obnova ceste v Velikem Vrhu. Polovico so je posodobili lani, letos naj bi dela nadaljevali od tam do bivšega podjetja Vino. Odločitve o tem, ali jo bodo sedaj posodabljali po fazah oziroma po sistemu 'kolikor denarja, toliko dela', ali pa bodo poskušali z na razpisu izbranim izvajalcem del doseči ustrezen sporazum, za zdaj še niso sprejeli.
Več kot četrtino manj za socialne transferje
Tudi predvidena ukinitev sofinanciranja države za izvajanje pomoči na domu povzroča nemalo težav. Kot je dejal Podgoršek, je občinska proračunska postavka za socialne transferje že danes dokaj zajetna. Za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za nezaposlene, socialne pomoči in za pomoč na domu so letos namenili več kot 100 tisoč evrov. Po prvih ocenah bo potrebno postavko zmanjšati za 15 do 20 odstotkov. »Bolj natančno - za koliko, bomo ugotovili na osnovi analize in priprave rebalansa občinskega proračuna. V naslednjih tednih bomo morali poiskati odgo-
Alojz Podgoršek:»Večje težave kot zadolženost povzročata sprotna likvidnost in terjatve do upnikov.«
vore na vprašanja: ali lahko delež države zagotovimo v proračunu, ali bomo iskali drugačen način skrbi za starejše občane, še najverjetnejša pa je izvedba tretje možnosti. To pa je, da delež države prevzamejo na svoja pleča sami uporabniki pomoči na domu. Poleg tega bomo morali prevetriti še seznam brezposelnih,
ki jim plačujemo obvezno zdravstveno zavarovanje.«
Zadolženi za 126 evrov na občana
Občina Šmartno ob Paki je po mnenju nekaterih šmarških svetnikov preveč zadolžena, po zagotovilih Alojza Podgorška pa ne tako, da bi bilo to skrb vzbujajoče. »Zadolžitev je približno 126 evrov na občana, kar nas med 210 občinami uvršča nekje na 115. ddo 120. mesto. V preteklih letih smo najeli kredit za dograditev osnovne šole in telovadnice, še od prej pa je kredit za čistilno napravo. Ta zapade letos, nekaj malega nam ostane še prihodnje leto. Večjo težavo predstavlja sprotna likvidnost ter nekatere terjatve do upnikov. Letos smo nekatere finančne obremenitve zmanjšali za polovico, zato lahko rečem, da je bilo prvo polletje precej težko,« je še povedal župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek.
■
Druženje krepi poznanstva
V krajevni skupnosti Staro Velenje bodo avgusta praznovali - Parkirišče na gradu dobilo zapornice - Radi bi postavili nova otroška igrala, a jih zaradi nerešenega lastništva zemlje ne morejo
Velenje, 1. avgusta - »Nisem si mislil, da bo vodenje sveta krajevne skupnosti tako naporno,« nam je na začetku povedal Andrej Kozlevčar, predsednik sveta KS Staro Velenje. Na obisk smo se povabili zato, ker bodo v avgustu praznovali krajevni praznik. Nanj se že pripravljajo, vsem krajanom pa bodo v nabiralnike poslali tudi krajevni časopis, ki jim bo povedal več o dogajanju v teritorialno razvejani krajevni skupnosti.
»Imamo tri zaselke; eden je ob Žarovi, drugi ob Partizanski in Cesti talcev, tretji ob Ljubljanski cesti in za gradom. V vseh se porajajo težave in želje, žal pa ne moremo
ugoditi vsem željam in zahtevam krajanov. Moram pa reči, da se v svetu KS trudimo, a časi temu niso naklonjeni,« nadaljuje naš sogovornik. Je pa dejstvo, da je nova ekipa, ki je vodenje sveta KS Staro Velenje prevzela lani jeseni, zelo zagnana. Trudijo se, da bi večkrat zbrali krajane in jih tako bolj povezali. Zato so lani na starem trgu pripravili miklavževanje, ki bo postalo tradicionalno. To postaja tudi pohod z baklami na Koželj, pa po mejah krajevne skupnosti. »Pripravili smo še nekaj prireditev, na katerih smo želeli, da se krajani - skupaj nas je 1.200 - začnejo ne le spoznavati, ampak tudi družiti, saj ugotavljamo,
Ob igrišču kraljujejo kače
Ob odprtju novega Petrolovega bencinskega servisa je krajevna skupnost dobila 2 tisoč evrov za nakup otroških igral na krajevnem igrišču za gradom. Žal, lastništvo tega ni rešeno, zato jih ne morejo postaviti. Lastnik parcele ob igrišču ne ureja, zato jo je prerasla trava, v njej pa je menda tudi nekaj kač. Čeprav se MO Velenje trudi urediti razmerja z lastnikom, ji to ne uspeva. »Žal, smo nemočni, želimo pa si, da bi lahko kupili igrala in z njimi opremili igrišče,« dodaja Kozlevčar.
da se premalo poznamo. Le počasi nam uspeva. Letos bomo krajevno praznovanje pripravili zadnjo soboto v avgustu, saj želimo, da se sprostimo in poveselimo. Praznovanje bo potekalo na Starem trgu, program pa še pripravljamo,« je dodal naš sogovornik.
Vendarle se premika ...
Kraj praznuje 17. avgusta, vse od takrat, ko so pred dvema desetletjema odprli obnovljen Stari trg. Ta žal ni zaživel tako, kot so si želeli tam živeči, iz več razlogov. Zato so toliko bolj veseli, da je Vila Bianca dobila novo, lepšo podobo in novo vsebino, saj napoveduje ponoven razvoj starega dela mesta. Poleg tega so v kraju dobili nov bencinski servis.
Čeprav so prazniki v krajih tudi priložnost za predajo novih pridobitev, teh letos v Starem Velenju v infrastrukturi, ki jo krajani najbolj čutijo, ne bo več veliko. »Vsi vemo, da je kriza, da denarja ni, zato pri nas ostaja veliko želja in potreb neuresničenih. Veseli smo, ker naj bi v kratkem začeli obnavljati Ljubljansko cesto pod župniščem, do odcepa za Podkraj, kdaj jo bodo obnavljali naprej, pa še ni jasno. Na tej cesti je še prvi asfalt, ki je star več kot 30 let, zato je obnova
res nujna. »
Da bo v naselju več reda, pa so poskrbeli še za eno novost. Mnogi krajani so imeli pripombe na dogajanje na parkirišču pred velenjskim gradom, kjer je bilo, sploh ob kon-
cu tedna, priljubljeno zbirališče mladih, ki so po zabavah za seboj puščali veliko odpadkov, motili pa so tudi nočni mir. Odločili so se, da temu naredijo konec.
Nič več »hauba partijev«?
pred dostopom nanj. Zato upamo, da bo ponoči več miru na tem delu in da ne bo več »hauba partijev.« Sicer pa si želijo, da se začne urejati tudi sam Stari trg, kjer so projekti že pripravljeni, občina je odkupila propadajoče stavbe, le še denar za nadaljevanje obnove mora zbrati. Krajani se tega že v naprej veselijo, saj pravijo, da bi moralo staro mestno jedro dobiti nove vsebine in podobo.
■ Bojana Špegel
Parkirišče na gradu je dobilo zapornice
Garažna hiša zaprta do ponedeljka
Pri napovedi datuma ponovnega odprtja kletne garažne hiše pod Mercatorjem so se krepko ušteli
Velenje, 1. avgusta - Ko so zaradi nujnih del v kletni etaži garažne hiše pod velenjskim Mercatorjem le-to zaprli, so računali, da bo teden dni dovolj, da poskrbijo za gradbene posege, ki bodo preprečevali zamakanje. Ob večjem deževju se je namreč v kletni garaži, kjer je eno redkih brezplačnih parkirišč v mestu, nabirala voda. Ta jim jo je zagodla tudi med samo sanacijo, ki naj bi se sedaj res bližala koncu.
Garažno hišo naj bi po prvih napovedih odprli 15. julija, pa je bilo že kmalu jasno, da to ne bo izvedljivo. V ponedeljek, prvi dan v avgustu, pa smo preverili, zakaj garažna hiša še vedno ni odprta.
Požupan Srečko Meh nam je povedal: »Vedno je problem, ko načrtujemo in dajemo obljube občanom. Pri sanaciji podhodne površine v garažni hiši so se žal pojavile težave. Šlo je za strokovno
dilemo gradbincev, ali naj površino zaprejo s posebnim premazom ali kaj drugega, da bi preprečili dotok v podzemno garažo. Računamo, da bo v ponedeljek, 8. avgusta, garažna hiša ponovno odprta za vse, ki bi želeli v njej brezplačno parkirati. Nekaj del naj bi dokončali še po odprtju garaže. Zaenkrat voda ne doteka s strani in iz tal, ampak od zgoraj navzdol. » Težave, ki se še pojavljajo, naj bi bile sedaj že zelo
majhne, povsem odpravljene pa še ne.
Sicer pa MO Velenje kupnine za garažno hišo investitorju, podjetju Kograd Igem, še ni poravnala. »To
imamo načrtovano v letošnjem proračunu in računamo, da jo bomo poravnali do novega leta,« nam je povedal Srečko Meh.
■ bš
Parkomati zaprti po pomoti
Velenje, 1. avgusta - V ponedeljek, prvi delovni dan v avgustu, so tisti, ki so se na parkirišče za staro tržnico v modri coni B pripeljali ob 7. uri, zaman poskušali plačati parkirnino. Parkoma-ti so bili zaklenjeni. Najprej smo pomotoma sklepali, da morda zato, ker je garažna hiša pod Mercatorjem še vedno zaprta. Vzrok pa je bil v tem, da tisti, ki bi moral odkleniti parkomate, do njih ni prišel pravočasno. Upajmo, da so to upoštevali tudi redarji in da to dopoldne na tem parkirišču niso puščali glob za neplačano parkirnino.
GOSPODARSTVO
»aHm
4. avgusta 2011
šaleška dolina potrebuje svetovalca
Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina presegli načrtovane kazalce - Nakup gnojil brez špekulativnih posrednikov - Manjka svetovalec za dopolnilne dejavnosti na kmetijah
Tatjana Podgoršek
Marsikje po Sloveniji so ujme in suša že krepko oklestili letošnjo letino. »Pri nas za zdaj dobro kaže. Posledice suše niso bile prehude, ujmam smo se, na srečo, zaenkrat izognili. Celo bolje, kot smo načrtovali, kažejo polletni rezultati. Presegli smo jih pri odkupu živine in v trgovski dejavnosti. Pri odkupu za 25 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, v trgovski dejavnosti pa za 10 odstotkov v primerjavi z načrtom in za 18 odstotkov glede na lansko leto,« je na vprašanje, kakšna letina se obeta in ali kljub vse globlji krizi pričakujejo načrtovane rezultate poslovanja, odgovoril direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivo Drev.
Kot je še dejal, so posledice gospodarske krize letos še bolj občutne kot lani, kar se odraža pri vse težjem pokrivanju proizvodnih stroškov na kmetijah. Kmetom pri tem zadruga pomaga z odlogi plačil, z rednimi plačili za oddane kmetijske pridelke, nasveti, različnimi oblikami izobraževanja. Iščejo pa tudi direktne poti pri nabavi repromateriala. Tako se je pred nedavnim mudil na pogovorih v Srbiji glede direktne dobave umetnih gnojil brez posrednikov. »Na slovenskem trgu je preveč posrednikov, ki špekulirajo. Naši pogovori o direktni nabavni poti pa bodo upam uspešni, tako da bodo kmetje lahko dobili umetna gnojila po bolj realnih cenah. Je pa za to potrebnega veliko truda in tudi kapitala.«
Pri iskanju odgovorov, kako naprej, kako lažje kmetovati, kmetje v Šaleški dolini - po mnenju Iva Dreva - premalo izkoriščajo takšne priložnosti, kot je recimo proizvodnja ekološke hrane. Razloge za to pripisuje tudi temu, da nimajo svetovalca za dopolnilne dejavnosti. Skupaj z župani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so se v zvezi s tem že obrnili na pristojne v državi, vendar neuspešno. »Puške v koruzo nismo vrgli, vztrajali bomo pri naši pobudi. Šaleška dolina potrebuje svetovalca, ki bo pomagal kmetom pri odpravljanju vsaj birokratskih ovir, da bodo lahko več pozornosti namenili pripravi surovine za trg in manj papirju,« je še dejal Ivo Drev.
■
Odpravljajo okvare na napeljavah
Velenje, 28. julija - Prejšnji četrtek so po nekaj dneh zapore prometa na Koroški cesti, od križišča s Tomšičevo do krožišča na vrhu Goijanovega klanca, cesto ponovno odprli za promet. Kot smo izvedeli na Mestni občini Velenje, je Komunalno podjetje Velenje že pred časom ugotovilo večjo okvaro na komunalni napeljavi, ki teče pod Koroško cesto. Zato so tik pred začetkom rednega letnega remonta prekopali Koroško cesto in to okvaro odpravili. To pa ni šlo drugače, kot da so cesto zaprli, saj so jo prekopali v celotni širini. Dela so bila v sredo zvečer končana, tako da so cesto v četrtek lahko ponovno odprli, čeprav prekopanega dela še niso prekrili a finim asfaltom, položili pa so grobega.
Zaradi podobne okvare so prekopali tudi del promenade pri lipi samostojnosti v centru Velenja. Tam dela še potekajo, ker gre za peš cono, pa to ne vpliva na promet. Vseeno pa previdnost ne bo odveč, saj je gradbišče zavarovano le z mrežo, izkop pa je precej globok.
■ bš, foto: bz
Gradbišče na promenadi sredi mesta je obdano z mrežo, saj na tem delu
popravljajo napake na komunalni napeljavi.
Hotelski bazeni in Vodni park »Zora«
... kot nalašč za nenavadne poletne dogodivščine ... v avgustu podarjamo ob nakupu KOSILA S KOPANJEM bon v višini 5 € za storitve v Wellness Centru Zala
Restavracija Wellness centra Zala
Poleg razvajanj za dušo in srce tudi nedeljska kosila:
-	za samo 9,10 EUR
-	otroška nedeljska kosila 5,60 EUR
Priporočamo rezervacije na št.: 03 896 3 170
Gospodarske novice
Spremembe v Gorenju
V Gorenju so ocenili, da morajo zaradi prevzema novih družb, vključevanja novih proizvodnih lokacij ter širjenja blagovnih znamk spremeniti vodenje planiranja, prodaje, nabave in logistike. Po besedah člana uprave, odgovornega za divizijo aparatov za dom, Branka Apata nekdanje trženje po novem predstavljajo področja vodenja blagovnih znamk. To nalogo so zaupali Boženi Hercog. Produktno vodenje je poleg raziskav trga prevzel Aleksander Uranc, vlogo upravljanja mreže z vidika finančnih, pravnih in kadrovskih vprašanj vodi Marko Šefer, nadzor komercialnih politik in strategij posameznih poslovnih enot pa je prevzela Polona Bobinac.
Za stečajne stroške Vegrada že skoraj milijon evrov
Že takoj, ko je Alenka Gril postala stečajna upraviteljica Vegrada, je ocenila, da bo ta postopek zahteven in dolgotrajen. In res je takšen. Zaradi neurejene in pomanjkljive dokumentacije ter številnih tožb (vložila je že 15 izpodbojnih tožb in dosegla tudi 15 poravnav), ki jih je vložila zaradi domnevno spornih poslov, je sodišče že tretjič prosila za odlog obravnave, zdaj so ji ga prestavili na konec leta. Zaradi tega pa so seveda visoki tudi stroški stečajnega postopka, ki so že do polletja dosegli skoraj milijon evrov.
Esotech nadzira izgradnjo širokopasovnega omrežja v Mozirju
Esotech je z občino Mozirje podpisal pogodbo za izvajanje strokovnega nadzora projekta Gradnja, upravljanje in vzdrževanje širokopasovnega omrežja, za katerega so pridobili nepovratna evropska sredstva. Sklenili ga bodo do konca prihodnjega leta, trenutno pa pripravljajo projektno dokumentacijo.
Predelovalna industrija v ospredju Savinjsko-šaleške regije
Tako po številu zaposlenih kot po ustvarjenih celotnih prihodkih predstavlja največji delež predelovalna industrija. Z njo se ukvarja 164 družb, ki zaposlujejo skoraj 65 odstotkov vseh delavcev v regiji, lani pa je ustvarila skoraj 58 odstotkov vseh prihodkov regije. Dosegla pa je tudi pozitiven izid v višini dobre 4 milijone evrov.
Sekcijo računovodskih servisov vodi Petra Pleterski
Pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici deluje sekcija računovodskih delavcev, ki jo po novem vodi Petra Pleterski, podpredsednica pa še naprej ostaja Milena Golob.
Davčna uprava vrnila preveč plačano dohodnino
Od dobrega pol milijona davčnih zavezancev, ki so prejeli informativne izračune konec maja, jih je pred dnevi skoraj 300 tisoč (59,1 odstotka) prejelo preveč plačano dohodnino v povprečni vrednosti 479 evrov. 152.600 zavezancev pa bo moralo dohodnino doplačati v povprečni vrednosti 325 evrov.
Istrabenz Gorenje prodan
Konec julija je postala junija sklenjena pogodba o prodaji 46,55-odsto-tnega deleža Gorenja v družbi Istrabenz Gorenje, ki ga je kupil Petrol, veljavna. Za prodajo so se v Gorenju odločili skladno z načrtom dezi-vestiranja, saj ta dejavnost zanje ni strateška. V Petrolu, kjer bodo po izpolnitvi vseh odložnih pogojev postali 100-odstotni lastnik te skupine, uresničujejo strateške usmeritve in utrjujejo položaj trgovca z električno energijo. S tem postajajo vodilna energetska družba v Sloveniji.
Elkrojeva hala v najem za največ eno leto
Nazarje - Stevu Radovanovicu, stečajnemu upravitelju nazarskega Elkroja, še ni uspelo prodati nepremičnin podjetja na Prihovi. Za poslovno stavbo, večje parkirišče in proizvodno halo se je v začetku junija sicer zanimal eden do zgornjesavinjskih podjetnikov, a očitno do posla ni prišlo. Zato je okrožno sodišče v Celju soglašalo, da stečajni upravitelj proizvodno halo odda v najem, vendar najdlje za eno leto oziroma do prodaje premoženja. Za halo naj bi se zanimal podjetnik, ki bi jo za največ šest mesecev najel za skladišče gotovih izdelkov. Zaradi oddaje proizvodne hale v najem naj se sama prodaja prej omenjenih nepremičnim, ki jih je stečajni upravitelj poskušal že večkrat prodati, ne bo zavlekla. Prav tako se z oddajo nepremičnim stečajna masa ohranja. Sodišče je tudi določilo najemnino v višini 1400 evrov.
■ mz, tp

GOSPODARSTVO
Delavce za stroji zamenjali vzdrževalci
180 vzdrževalcev Gorenja, ki se jim občasno pridružijo še strokovnjaki iz drugih podjetij, bo v štirinajstih dneh popravilo v proizvodnji vse, kar ni mogoče v času rednega obratovanja, opravili pa bodo tudi nekaj večjih posegov, za katere bodo namenili 400 tisoč evrov
Mira Zakošek
Velenje, 28. julija - Več kot
4.000 delavcev v velenjskem delu Gorenja je na kolektivnem dopustu, parkirišča pa so dokaj polna. Tako velikih remontnih del, kot smo jih bili vajeni pred leti, sicer letos v Gorenju ni. Pozna se, da so bile tovarne pred leti povsem obnovljene in da vsa možna vzdrževalna dela opravijo med letom, zlasti med vikendi. »Vsega pa ni mogoče,« pravi pomočnik direk-
ca. Vzdrževalne enote imajo tudi v Rogatcu, Bistrici ob Sotli in v Šoštanju. Skupaj jih za vzdrževalna dela skrbi 250 (v času letošnjih kolektivnih dopustov 180), v celotni službi Investicij in vzdrževanja pa jih dela 261.
Seveda so vzdrževalci čisto posebni delavci. Poznati morajo dobesedno vsak stroj, vsako napravo, vsak njen delček. In kako to dosežejo? »Dejstvo je, da le dobro vzdrževanje ohranja dobro proizvodno kondicijo in s
napako tudi čim hitreje odpravijo. Zavedajo se, da je treba zagotoviti varnost in učinkovitost dela. To pa je mogoče, če si delu do konca predan in če spoštuješ sodelavce in nekako tudi stroje.« pravi Peter Kobal. Prikima pa mu tudi eden od vzdrževalcev Ivan Borovnik, ki je v Gorenju zaposlen že 36 let, večino časa pa je vzdrževalec. Svoje delo ima rad, je pa naporno, saj mora biti v nenehni pripravljenosti, na dosegu roke dobesedno vsako minuto, razpet med številnimi stroji. »V teh dneh je, kot smo že vajeni, še bolj utrudljivo. Predvsem imamo veliko različnih prestavljanj, ki so morda videti na prvi pogled enostavna, a vsak stroj, vsako napravo, je treba najprej izključiti, pogosto razstaviti in jo na novi lokaciji potem znova sestaviti, priključiti in seveda tudi preizkusiti. Je pa letos lažje, saj je obseg del vseeno manjši, tako
torja za vzdrževanje Peter Kobal. Vzdrževanje je v Gorenju dobro organizirano, delujejo v okviru »Investicij«. Vzdrževalne ekipe so organizirane v vsakem proizvodnem programu in se povezujejo v centralno enoto, kamor sodita tudi energetika in skupna delavni-
ponosom lahko ugotovim, da jo resnično dosegamo. Največ seveda prinesejo izkušnje. Pa vse to še ni dovolj. Vzdrževalci so tudi sicer ljudje, ki so predani svojemu delu, ki morajo biti vedno dobro razpoloženi, da takoj ko se v proizvodnji kar koli ustavi, priskočijo in
da delamo povprečno le po 8 ur, prejšnja leta pa smo tudi po 12,« je pripovedoval Borovnik, ki zase pravi, da mu je največ znanja dala praksa, ceni pa tudi vse oblike izobraževanja, ki jih zanje pripravijo.
»Letos je malo velikih investicijskih del, je pa kar nekaj srednjih
in malo večjih vzdrževalnih del. Pozna se, da vse, kar je mogoče, resnično postorimo med letom,« je pripovedoval Kobal, ko nas je popeljal skozi proizvodne hale. V
Velike spremembe so naredili v proizvodni hali, kjer so že doslej proizvajali kuhalne plošče, IPC pa je izdeloval komponente za kuhalnike. Opravili so celovito študijo »vitke proizvodnje« (tako imenujejo racionaliziran delovni proces), ki jo uvajajo. Postavili bodo še en dodaten »trak« za kuhalne plošče najvišjega cenovnega razreda. Namestitev bodo zaupali zunanjemu izvajalcu, sami pa so uredili zrakovode, razsvetljavo in vse potrebne priključke.
Pomočnik direktorja za vzdrževanje Peter Kobal: »Naši vzdrževalci so visoko usposobljeni in predani svojemu delu.«
mnogih je bil mir, v drugih pa je ropotalo še bolj kot v času proizvodnje.
Med večjimi deli, ki so jih opravili med letošnjim kolektivnim dopustom je bila zamenjava primarnega dela toplovoda na lokaciji ob proizvodni hali pralnih strojev. Bil je že tako dotrajan, da je začel puščati. Večjo sanacijo so naredili tudi na liniji stiskalnic za izdelavo ohišij pralnih strojev. Temeljite preventivne preglede pa so opravili še na vseh ostalih stiskalnicah. Te so še posebej »občutljive« za zagotavljanje varnega dela. V programu Kuhalnih aparatov so menjali cevi na beli emajlirni peči. Te so bolj
Ivan Borovnik: »V vsakem trenutku moramo biti pripravljeni, da vskočimo, če se karkoli zalomi.«
ogrožene, saj dosega temperatura v njih tudi 800 stopinj Celzija. V tem programu so sanirali tudi 1.200-tonsko stiskalnico, kjer je bilo treba zamenjati nekatere vijake, predvsem pa vodila. To nalogo so prepustili strokovnjakom Litostroja. Seveda pa so opravili še veliko drugih del, saj so njihove naprave kljub prej omenjeni prenovi, vseeno v glavnem stare že okoli 6 let, nekatere pa tudi več. Dela, ki jih bodo opravili v teh štirinajstih dnevih, jih bodo skupaj z materialom, ki so ga naročili že prej, veljala 400 tisoč evrov.
Pripravili so tudi že prostor za izdelavo bobnov nove generacije pralnih strojev. Proizvodno linijo pričakujejo konec meseca, redna proizvodnja pa bo predvidoma stekla novembra.

Ovire spremenili v prednosti
Velenje je v akcijskem načrtu za podnebje Alpske konvencije predstavljeno kot primer dobre prakse - Uspešno odpravljajo posledice rudarjenja, ovire pa spreminjajo v prednosti
Mira Zakošek
Velenje - Že več kot trideset let je minilo, kar se je v Šaleški dolini prebudila ekološka zavest in ta je postala tudi v mnogih primerih gonilo razvoja. To so opazili tudi snovalci Alpske konvencije za podnebje.
V okviru akcijskega načrta je
namreč velenjska občina izpostavljena kot primer dobre prakse. Šaleška dolina je bila zaradi intenzivnega izkopavanja premoga hudo prizadeta, a jim je to uspelo spremeniti v razvojno prednost. Odločno so zastavili sanacijske programe za vsa področja in jih tudi dosledno uresničujejo. Še pred leti so
bile ugreznine, ki so nastale zaradi izkopavanja premoga, naravnost strašljive, hoja po njih pa življenjsko nevarna. Danes so to urejena območja, kjer se razvijajo nove dejavnosti, predvsem športne, rekreativne in turistične. To okolje je močno obremenjeno tudi zaradi izpostavljenosti velikim količinam
emisij, predvsem visokih koncentracij žveplovega dioksida in težkih kovin. Tudi to je negativno vplivalo na okolje, na kar so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja opozorili okoliški gozdovi, ki so začeli propadati. Zaradi še drugih vplivov na okolje in izpustov industrijskih voda pa sta bila Velenjsko jezero, pa tudi reka Paka mrtva.
Občani, ki so jih usmerjali ekologi, so zahtevali sprejem sanacijskih programov. V Termoelektrarni Šoštanj so jih v devetdesetih letih tudi dosledno uresničili. Na velenjski občini so z doseženim zadovoljni in ocenjujejo, da je mesto zbralo veliko izkušenj pri iskanju integriranih regionalnih rešitev v trajnostnem
razvoju in je te izkušnje uporabilo pri izvajanju politik, ki so prijazne uporabniku in okolju. Iz nekdanjih zahtev po očiščenju zdaj spodbujajo trajnostno skrbno ravnanje z vodo in odpadki. Ne le Termoelektrarna Šoštanj, ki je z izgradnjo krogotoka tehnoloških voda prva prenehala onesnaževati reko Pako, lastne očiščevalne sisteme so zgradila tudi druga podjetja, še zlasti Gorenje. Med pomembnimi zahtevami, ki so si jih zadali, je tudi doseganje večje energetske učinkovitosti v okviru energetskega menedžmenta Velenja. Mnoge stavbe se v tem okolju z energijo delno že samooskrbujejo (občina in nekatere šole, pa seveda tudi podjetja) s sistemom fotovolta-
ičnih elektrarn. Letos so dopolnili občinsko energetsko zasnovo in izvajajo nove ukrepe, med drugim naj bi poskrbeli za zeleno javno razsvetljavo. Na neposredno zmanjšanje obremenitev okolja z izpušnimi plini in hrupom pa Velenjčani vplivajo tudi z brezplačnim sistemom javnega prevoza. Predvidevajo, da bodo s tem dosegli prihranek emisij ogljikovega dioksida (CO2) v višini najmanj 169 ton na mesec, kar na letni ravni pomeni prihranek 2034 ton emisij CO2.
Veliko skrbi namenjajo tudi vodi in vodnim virom. Za celovit projekt oskrbe s pitno vodo so letos pridobili 24 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev.	■
DOMA IN PO TUJEM
»aHm
4. avgusta 2011

Od srede do torka - svet in domovina
Sreda, 27. julij:
Slovenski premier Borut Pahor je zaključeval svoj obisk na ozemljih Palestine in Izraela in tamkajšnje strani pozval, naj ne enostransko razglašajo neodvisnosti.
Davčna uprava RS je zavezancem pričela izplačevati preveč plačano dohodnino.
Bela hiša je posvarila, ZDA grozi izguba najvišje ocene kreditne sposobnosti.
Skupina zamaskiranih mladih kosovskih Srbov je napadla sporni mejni prehod Jarinje in zanetila ogenj. Boris Tadic je Srbe na Kosovu pozval, naj se vzdržijo nasilja.
Petek, 29. julij:
Delavci mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR, ki so zaradi izostalih dveh plač že več kot dva tedna stavkali, kljub drugačnim obljubam niso dobili izplačane niti ene plače.
S stavko so zjutraj pričeli tudi žeijavisti Luke Koper. Uprava je njihove stavkovne zahteve ocenila kot nezakonite in se o njih ni hotela pogajati.
So pa s protesti zaključili delavci Skupine Viator & Vektor. Njihovo prezadolženo podjetje se
pristalo v postpkih prisilne poravnave, delavci so se odpravili na Zavod za zaposlovanje.
Libijski uporniki so ostali brez vrhovnega poveljnika; Abdel Fatah Junes je bil najprej odpoklican s fronte, nato pa ubit v Bengaziju v nepojasnjenih okoliščinah.
Najbolj razvita hotelska čistilka je napovedala, da če newyorško tožilstvo ne bo vztrajalo pri
v katerem je umrlo še sedem ljudi.
Anders Behring Breivik, ki je izvedel smrtonosna napada na Norveškem, je v zameno za sodelovanje na zaslišanjih zahteval odstop vlade.
Zaradi zapore mejnih prehodov s Srbijo je pričelo kosovskim Srbom zmanjkovati hrane, izostala je dostava kruha in mleka, zmanjkovalo pa tudi zdravstvenega materiala.
V nočni nesreči manjše turistične ladje in tovorne ladje na reki Moskva v ruski prestolnici je utonilo devet ljudi.
Režim Bašarja Al Asada se je odločil obračunati z uporom v četrtem največjem sirskem mestu. Iz Hame, kamor so vdrli tanki, so poročali o najmanj 100 mrtvih.
Stavkali so (tudi) žerjavisti Luke Koper.
Ponedeljek, 1. avgust:
Tadic je Srbe pozval, naj se vzdržijo
nasilja.
V samomorilskem napadu je bil ubit župan Kandaharja, največjega mesta na jugu Afganistana. Odgovornost za dejanje so prevzeli talibani.
Ivo Sanader je na zaslišanju zanikal domnevno sprejemanje podkupnine od banke Hypo Alpe Adria, vendar ni hotel odgovarjati na vprašanja tožilcev.
Svetovni program za hrano je z letali prepeljal prvih deset ton nujne pomoči v Somalijo, ki jo je hudo prizadela suša.
Četrtek, 28. julij:
Po medijskih poročanjih, da slovenska duhovnika, ki sta bila obtožena pedofilije še vedno delata v stiku z mladostniki, se je oglasil nadškof Anton Stres in dejal, da je postopek s strani nad-škofije resen in temelji, »predvidene sankcije pa so ostre.«
Še vedno je bila v ospredju afera Patria. Nekateri so poročali, da naj bi poleg 900 tisoč evrov, ki naj bi jih dunajski posrednik Riedl 15. februarja 2007 prinesel v Slovenijo, SDS in Jože Zagožen denar Patrie črpala tudi prek podjetja Rotis. Direktor Rotisa Ivan Črnkovič je sodelovanje odločno zanikal in napovedal tožbe zoper medije.
Spregovoril je premier Pahor. Tokrat doma in o domačih temah. Dejal je, da če zabredemo v drugo recesijo, ni nepomembno, kdaj bodo naslednje volitve. Za jesen je napovedal pogovore z vsemi parlamentarnimi strankami o tem, kdaj bi bile volitve najprimernejše iz vidika interesov države.
primeru posilstva, ki naj bi ga zakrivil Dominique Strauss-Kahn, bo sama vložila civilno tožbo.
Ker kosovski Srbi niso hoteli umakniti zapor s cest, ki povezujejo Kosovsko Mitrovico s severom in vzhodom Kosova, se je Kfor umaknil pred zaporo v vasi Rudare.
V trčenju dveh plovil na reki Tšuapa v Demokratični republiki Kongo je umrlo okoli sto ljudi. Ladji sta trčili ponoči, ko sta obe pluli brez luči.
Teden dni po napadih desničarskega skrajneža so na Norveškem pokopali prve žrtve.
Sobota, 30. julij:
Vodja SDS Janez Janša je medijem dejal, da bi bile predčasne volitve v Sloveniji potrebne zgodaj jeseni, »saj slovenska država zaradi slabega (ne)dela vlade vsak dan porabi 10 milijonov evrov več, kot ustvarimo«. Napovedal je, da bomo v primeru, da bodo volitve v rednemu roku, blizu grškega scenarija.
Državo je ohromil gost promet. Zaradi začetka avgustovskih počitnic na Bavarskem in italijanske feragoste sta bili najbolj obremenjeni gorenjska in primorska avtocesta proti Obali.
Predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil predlog zakona za povišanje dovoljene
Direktor Rotisa je napovedal tožbe zoper medije.
Norveška policija, ki je nadaljevala z objavljanjem imen žrtev napadov, je končala z iskanjem morebitnih trupel v bližini otoka Utoya.
Nato je sporna kosovska mejna prehoda razglasil za zaprto vojaško območje. Kosovski parlament je na izredni seji podprl vlado pri odločitvi za prevzem nadzora nad prehodoma.
Na severu Mehike so prijeli vodjo kriminalne združbe La Linea Joseja Antonia Acosto Her-nandeza, ki naj bi v zadnjem letu ukazal več kot 1500 umorov.
Sile Kforja so povečini odstranile barikade, ki so jih na severu Kosova postavili kosovski Srbi, ki pa so tudi po večurnih pogajanjih vztrajali pri nepokoriščini.
Sirske varnostne sile so s tanki znova vdrle v mesto Hama, tokrat je umrlo več deset ljudi.
Hrvaška premierka Jadranka Kosor je napovedala, da bo pisala papežu Benediktu XVI. glede spora, ko je Vatikan poreško-puljski škofiji v Istri naložil vrnitev premoženja benediktinskemu redu iz Italije.
Ceste so bile spet obremenjene.
meje javnega dolga, kmalu nato pa ga je senat gladko zavrnil.
Natovi bombniki so ponoči uničili tri satelitske antene libijske državne televizije v Tripolisu.
Srbski parlament je na izrednem zasedanju sprejel deklaracijo o razmerah na Kosovu, kjer je bilo še vedno napeto. Srbi so vztrajali na barikadah, sile Kforja pa so preizkušale njihovo trdnost.
V	sinajskem mestu El Ariš je skupina stotih oboroženih moških s poltovornjaki vdrla v mesto, pri čemer so bili ubiti štirje ljudje.
Nedelja, 31. julij:
Pod Vršičem je potekala tradicionalna slovesnost v spomin na okoli 300 ujetih ruskih vojakov, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Zbrane je ob Ruski kapelici nagovoril predsednik republike.
V	kitajski provinci Sinkiang sta dva ujgurska napadalca z nožem ubila sedem ljudi, še 28 jih je bilo ranjenih. V nedeljo je sledil napad tolpe,
Namerili so najvišje stopnje sevanja od marčevske nesreče.
V poškodovani japonski nuklearki v Fukušimi so namerili najvišje stopnje sevanja od nesreče 11. marca, ki sta jo povzročila potres in cunami.
Italijanska obalna straža je na krovu ladje s pribežniki, ki je prispela na otok Lampedusa, odkrila 25 trupel.
Torek, 2. avgust:
Domači mediji so poročali, da naj bi imel ključno vlogo v sporu med benediktinci iz Italije in poreško-puljsko škofijo glede zemljišč v hrvaški Istri slovenski kardinal Franc Rode.
Odgovarjal bi, če bi odstopila vlada.
V spor naj bi bil vpleten Rode.
Koprsko tožilstvo je na sodišče vložilo obtožbo proti Borisu Popoviču zaradi domnevno sporne občinske prodaje zemljišč na Srminu.
Potem ko se države članice Vanostnega sveta niso uspele dogovoriti o odgovoru na nasilje v Siriji, je Evropska unija predstavila razširjene sankcije proti režimu Bašarja Al Asada.
Odvetniki generalov Anteja Gotovine in Mla-dena Markača so vložili pritožbo na prvostopenjsko odločitev Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Predstavniški dom kongresa je z 269 glasovi za in s 161 glasovi proti potrdil kompromisni dogovor o zvišanju meje dolga in znižanju proračunskega primanjkljaja.
1
Nevarnost pretirane
strpnosti
žabjor
perspektiva
Tjaša Zajc
''Diskriminacija je vedno problem v glavah ljudi. Nevidne meje omejujejo naše življenje in namesto sposobnosti vidimo pomanjkljivosti posameznikov. Vsakdo lahko diskriminira ali se ne odzove, če to vidi," je pred meseci za Mladino dejal zagovornik načela enakosti pri uradu za enake možnosti Boštjan Vernik Šetinc. Zanimivo je opazovati, kako se zgodovinsko diskriminacija odpravlja na enem in nato vzpostavlja na drugem področju. V New Yorku so julija zapeli protidiskriminacijski, zmagoslavni poročni zvonovi. Zakonsko zvezo lahko tam sedaj sklenejo tudi istospolno usmerjeni. Ameriška družba je tu stopila v korak s časom. Pri nas tega še nismo sposobni.
Namesto da bi šli v toku z družbenimi spremembami, si nekateri prizadevajo, da vkopano ostajamo na mestu. Dve leti je potekala razprava o predlogu Družinskega zakonika, ki so ga nasprotniki rušili toliko časa, da je bil v parlamentu sprejet kompromis, ki pravice istospolno usmerjenih zelo malo izboljšuje. Če bo zakonik stopil v veljavo, se ti še vedno ne bodo mogli poročiti, sklenili bodo lahko zgolj partnersko skupnost. Kar se tiče otrok, pa bo po predlogu zakonika partner lahko posvojil partnerjevega biološkega otroka. Če bo predlog stopil v veljavo. Nasprotniki zakona za september napovedujejo zbiranje podpisov za referendum o zakoniku. Vztrajajo pri tem, da v Sloveniji ostajamo za časom, kar se tiče izenačevanja pravic. In tako družba (p)ostaja nestrpna. Dokler nesprejemanje ostaja na ravni govorice, se zanj družba ne meni pretirano. Drugačnost ostaja v okvirih spopadov mnenj konservativcev in liberalcev. Med tistimi, ki se bojijo, in tistimi, ki prigovarjajo, da so strahovi odveč. Od tragedije na Norveškem, ko je en sam posameznik hladokrvno ubil malo manj kot 80 ljudi, se veliko govori o tem, kje so meje strpnosti in kaj je šlo na severu Evrope narobe, da je prišlo do tako velikega pokola. Odpirajo se vprašanja, kako je mogoče, da seje to zgodilo v strpni državi, kot je Norveška, ki z odprtimi rokami sprejema drugačnost, sprejema tujce. In marsikdo se je vprašal, ali bi se kaj takšnega lahko zgodilo tudi pri nas. V varnost nikoli ne moremo biti 100-odstotno prepričani; nobena izjema, noben varen otok brez vsake nevarnosti nismo, je denimo dejal predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič na Valu 202. To seveda ni razlog za paranojo in prežanje na podoben dogodek v Sloveniji. Je pa opomnik.
Človeško ravnanje in družba sta nepredvidljivi. Samo z opozarjanjem na težave lahko začnemo z reševanjem le-teh. Zato je pri nas pomembno opozarjanje na nestrpnost do istospolno usmerjenih in drugih manjšin. Ob dogodku na Norveškem so si nekateri postavljali vprašanje, ali morda v družbi ni bilo preveč strpnosti do same nestrpnosti? Pomislek je smiseln. Če ga prenesemo na družinski zakonik, vidimo, da je pri dvoletnem popravljanju le--tega počasi, a vztrajno zmagovala nestrpnost. Od prvotnega predloga zakonika, ki je bil pozitivno pozdravljen z mnogih mednarodnih strani, smo prišli do kompromisa, ki komaj kaj spreminja. Namesto da bi priznali več pravic, do katerih je določena družbena manjšina glede na razvoj upravičena, se mora ta družbena skupina predvsem z iskanjem lukenj v zakonih boriti za tisto, kar si zasluži. Dokler gre brez človeških žrtev, takšen boj še lahko toleriramo, nujno pa je nadaljnje prizadevanje, da takšen boj ne bi bil potreben. Pri tem rešitev ni v utišanju nestrpnih, temveč v tem, da pridejo do spoznanja o odvečnosti strahu pred drugačnostjo. Norveška ponovno postavlja zgled: kljub veliki tragediji je norveški premier namesto uvedbe novih varnostnih ali represivnih ukrepov pozval k večji odprtosti in sprejemanju drugačnosti.	■
habit
Habit, d.o.o.. Koroška 48, Velenje
Obveščamo vas, da bo zaradi vzdrževalnih del na stavbi Šaleška 16, Velenje (nebotičnik),
popolna zapora ceste
od 01.08. do 15.08.2011 (od 7. do 24. ure).
Obvoz je urejen. Hvala za razumevanje!
www.habit.s

V SREDISCU
Medicinske sestre rešujejo vrste
Referenčne ambulante v Velenju in Šoštanju morda že jeseni? - Manjka prostorov
Tatjana Podgoršek
Ministrstvo za zdravje je v dokumentu Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020 postavilo v ospredje boljšo dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev. Na področju primarnega zdravstvenega varstva naj bi enega od korakov v teh prizadevanjih prinašale referenčne ambulante. V Sloveniji v tem trenutku deluje 60 takih ambulant (nobena med njimi v Šaleški dolini), do konca leta pa naj bi jih 105. Specialistov splošne/družinske medicine - po podatkih ministrstva - pa je blizu 890. V povprečju ima ambulanta registriranih približno 1.900 bolnikov.
Štirimesečne izkušnje dobre
»Po slabih štirih mesecih dela referenčnih ambulant, njihovega dela še ne moremo ocenjevati ne skozi finance niti skozi organiziranost. Lahko pa trdimo, da so pomembno prispevale k boljši kakovosti dela z bolniki, saj imajo zanje sestre in tudi zdravniki več časa, poudarek je na preventivi, omogočeno je načrtno delo z bolniki (protokoli obravnave, vprašalniki, ...), zaradi vlaganja v zdravje državljanov bo potrebnih manj obravnav zaradi
zdravstveno vzgojo. Velikokrat se sedaj bolniki, ki so se večinoma oglašali le po recept, želijo naročiti pri diplomirani medicinski sestri, ker želijo koristno uporabiti znanje, ki jim ga ta lahko daje.
Kako v prihodnje?
Smisel referenčnih ambulant je v tem, da zdravnik zdravi, diplomirana medicinska sestra pa izvaja ukre-
Še nekaj časa brez
Ida Pustoslemšek - Kramer, direktorica javnega zavoda Zgornje-savinjski zdravstveni dom Mozirje pa je povedala, da referenčne ambulante še nimajo in tudi v jesenskem roku se ne bodo prijavili na razpis. Za to nimajo prostorskih, še manj kadrovskih pogojev. »Kolikor pa vem, je menda že vse polno in bi bili za prijavo prepozni,« je še pojasnila Ida Pustoslemšek Kramer.
kroničnih bolezni. Prav tako ugotavljamo, da je večje zadovoljstvo bolnikov in tudi zdravstvenega tima,« ugotavljajo na Ministrstvu za zdravje.
Na ministrstvu priznavajo, da so na začetku delovanja referenčnih ambulant bolniki z zadržkom sprejeli »obravnavo« diplomiranih medicinskih sester. Zadržke so rešili tako, da je pacienta najprej
sprejel zdravnik in ga nato usmeril k sestri. Tako je bolnik videl, da je sicer pristop enega in drugega drugačen, a se medsebojno dopolnjujeta: zdravnik zdravi, medicinska sestra pa izvaja ukrepe zdravstvene nege in preventivno presejanje ter
Referenčne ambulante: Da ali ne?
To vprašanje smo postavili nekaterim sprehajalcem po velenjskih ulicah. Ugotovitev? Veliko ljudi zanje sploh še ni slišalo, tisti, ki so, pa se spremembe ne bojijo, ampak jo podpirajo. Vsaj tisti, ki so bili pripravljeni spregovoriti stavek ali dva za Naš čas.
Gordana Kos: »Referenčne ambulante se mi zdijo v redu, saj so zdaj zdravniki preobremenjeni. Pacientov je veliko, hitro nastane gneča, čakalne vrste so predolge. Pa še kako predolge. Že za navaden recept je treba lep čas čakati. Včasih smo lahko zdravila naročili po telefonu, zdaj pa je treba iti k zdravniku osebno. In takoj nastane vrsta. Če bodo sestre res opravile dodatno izobraževanje, bodo za svoje delo dobro usposobljene in jim bodo zdravniki in zaupali, tu ne vidim nobenih težav. Morda bodo te nastale pri odnosu s pacientom. Kakšen bo, je odvisno od vsake sestre posebej. Moje izkušnje so dobre, zato s tem ne bi imela težav. Svoji sestri namreč povsem zaupam.«
Stane Gruber: »To je vsekakor dobra ideja. Če drugega ne, bodo vsaj zdravniki imeli nekoliko manj dela. Nekateri ljudje so namreč smešni. Za vsako malenkost letijo k zdravniku. Pa ne bi bilo treba. Če bi zaupal sestri? Seveda. Jaz popolnoma zaupam celotnemu medicinskemu osebju, pa čeprav v javnosti krožijo številne kritike. Moje izkušnje so dobre. Zadnji dve leti imam zdravstvene težave, zato sem bil veliko po bolnišnicah, pri zdravnikih ... Običajno niti čakam ne. Kakorkoli, moj odgovor o referenčnih ambulantah je pritrdilen. Naj dobijo sestre večja pooblastila, zakaj pa ne. Z dodatnim izobraževanjem bi gotovo imele dovolj znanja za opravljanje svojega dela.«
■ vg, zf
Kaj je referenčna ambulanta (RA)?
Referenčna ambulanta je naziv za ambulanto družinske medicine z razširjenim timom zdravstvenega osebja: poleg zdravnika in medicinske sestre paciente referenčne ambulante spremljala tudi diplomirana medicinska sestra. Ta prevzema spremljanje parametrov določenih kroničnih bolezni ter preventivne aktivnosti.
Jože Zupančič: »Čeprav referenčne ambulante delajo za zdaj še poskusno, menim, da bodo dosegle zastavljene cilje. Med njimi je tudi ta, da ima zdravnik tam, kjer delujejo referenčne ambulante, več časa za težje bolnike in akutno obolele.«
pe zdravstvene nege in preventivno presejanje ter zdravstveno vzgojo. Sestre ustvarjajo registre prebivalcev, ki obiskujejo dotično referenčno ambulanto ter obravnavajo določene kronične bolezni, tako da bi postopoma dosegli, da bo približno 80 odstotkov vseh kroničnih bolnikov lahko obravnavala sestra, seveda če bolezen ne bo narekovala ustrezne obravnave pri zdravniku.
V jeseni ambulante tudi v Šaleški dolini?
Po letošnjem 1. septembru naj bi vrata postopoma (glede na izpol-
nitev zahtevanih pogojev) odprlo novih 45 referenčnih ambulant. Splošni dogovor zagotavlja ustrezna sredstva tudi za to jesensko skupino nosilcev ambulant, tako, da bi morale začeti nemoteno delati. Se lahko nadejamo odprtja referenčnih ambulant letošnjo jesen tudi v Šaleški dolini?
»V prvi fazi se nismo prijavili na razpis za delovanje referenčnih ambulant zato, ker nismo izpolnjevali prostorskih pogojev za njihovo delovanje. Ti so dokaj strogi. V jeseni bomo najbrž kandidirali na razpisu za ta program, čeprav moram povedati po pravici, da prostorov zanje še vedno nimamo. Kandidirali pa bomo zato, ker vem, da tudi nekatere že delujoče referenčne ambulante ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev glede prostorov in opreme,« je povedal direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič in nadaljeval: »V prostore, ki jih je izpraznil Center za socialno delo Velenje, smo namreč umestili dejavnost specialističnih ambulant Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, s katero smo marca letos o tem podpisali dogovor. Kljub prostorski stiski se nadejamo, da bomo našli primerne prostore tudi za referenčne ambulante.«
Ob tem je Zupančič še poudaril, da del dejavnosti slednjih (preventivni programi, kronični bolniki, ...) izvajajo že danes v rednih zdravniških ambulantah, v okviru referata za zdravstveno vzgojo, v ambulantah za astmatike, diabetičnem dispanzerju. V referenčnih ambulantah naj bi to delo še razširili. Potrebno število diplomiranih medicinskih sester imajo.
Bo referenčna ambulanta odprla
Prednosti ambulant
Po zagotovilih ministrstva imajo referenčne ambulante številne prednosti: bolniki imajo več časa za to, da izvejo, česar še niso vedeli o dejavnikih tveganja za svojo bolezen, več o bolezni sami, kako jo obvladovati, se obnašati, če se bolezen poslabša in kako jo pravilno zdraviti tako z zdravili kot z življenjskim slogom. To znanje jim da diplomirana medicinska sestra, ki se je dodatno izobrazila v tej smeri.
Ob tem hkrati vodijo register bolnikov, ki obiskujejo ambulanto in jih spremljajo v skladu s priporočili. Nekdo, ki na presejalnem vprašalniku nima dejavnikov tveganja, je vpisan v register zdravih -»zdrav«, pacienta, pri katerem odkrijejo dejavnike tveganja, pa uvrstijo v register »z dejavniki tveganja«. Tega pogosteje vabijo na kontrole ter ga o teh dejavnikih ustrezno poučijo. Bolnike iz registra »bolnik s kronično boleznijo« začne in obravnava zdravnik.
Na ministrstvu so prepričani, da so načrtno presejanje, spremljanje in vodenje ter edukacija velika prednost in pridobitev za bolnike in za zdravstveno osebje. Z ustvarjenimi registri bodo namreč natančno vedeli, kako načrtovati obravnavo svojih opredeljenih bolnikov, čemu dati poudarek in kako pristopati do njih.
vrata le v Zdravstveni postaji v Velenju ali tudi v Šoštanju in Šmartnem ob Paki? » Po predvidevanjih naj bi na dve zdravniški ambulanti pripadla ena referenčna, kar pomeni, da v Šoštanju zanjo ne bi bilo težav, v Šmartnem ob Pakir pa bo nekoliko težje. Ker pa se v bodoče tudi za takšne ambulante predvidevajo nekoliko drugačni standardi, menim, da bi referenčno ambulanto lahko organizirali tudi v zdravstveni postaji v Šmartnem ob Paki,« je še dejal Jože Zupančič.
■
Za dijake in študente v regiji 200 štipendij
Delodajalci v savinjski regiji za prihodnje šolsko/študijsko leto razpisali 200 štipendij -Največje potrebe v gostinstvu in turizmu ter strojništvu - Razpis septembra
Tatjana Podgoršek
Na Razvojni agenciji Savinjske regije so zelo zadovoljni z odzivom delodajalcev na drugi razpis za oddajo vlog in potreb po štipendistih v enotni regijski štipendijski shemi za šolsko/študijsko leto 2011/2012. Odzvalo se je 30 delodajalcev s 137 štipendijami. Skupaj z vlogami prvega razpisa je tako dijakom in študentom na voljo 200 štipendij pri 38 delodajalcih v Savinjski regiji. Od tega jih je 65 namenjenih dijakom, preostalih 135 pa študentom.
Pri dijakih delodajalci največ štipendij namenjajo za izobraževanje v programih gostinstva in turizma ter strojništva, nekaj jih je na voljo še za elektrotehniko, steklarstvo, računalništvo, gimnazijo. Pri štu-
dentih pa iščejo največ strojnikov, kar 55. Po 18 štipendij je za smer elektrotehnika in računalništvo, 12 za ekonomijo, manj kot 10 štipendij je za gospodarsko inženirstvo, fizioterapijo, šport. »S temi potrebami po štipendiranju v naši regiji se bo sedaj Razvojna agencija prijavila na razpis, ki ga bo objavilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in s katerim bo štipendijski shemi savinjske regije dodeljena kvota za izvajanje štipendij za prihodnje šolsko in študijsko leto. Po odobritvi kvote bo sledil razpis za dijake in študente,« je pojasnil direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez
Jazbec. Razpis bodo objavili predvidoma septembra, dijaki in študenti pa morajo biti nanj zelo pozorni, saj bo rok za prijavo zelo kratek.
Štipendijska shema savinjske regije omogoča dijakom in študentom štipendiranje v času šolanja, po njegovem zaključku pa tudi zaposlitev pri delodajalcu, ki jih je štipendiral. S tem si želijo delodajalci zagotoviti kakovosten kader za svoje potrebe. Kot je še dejal Jazbec, se bodo sedaj trudili dijake in študente čim bolje seznaniti s razpisanimi štipendijami. Cilj agencije pa ostaja podvojiti število lanskih štipendij, to je z 52 na 104.
4. avgusta 2011
AKTUALNO »''HAS 8 -
Remont ne povsem po načrtih
Slabo vreme krojilo izvedbo remonta sistema daljinskega ogrevanja Šaleške dolina - Odsek Topolšica do konca avgusta - Po srednjeročni strategiji zaostajajo za vsaj 19 milijonov evrov
Sodobni frekvenčni črpalni agregati v novem črpališču bodo omogočili precejšnje prihranke: od 250 do 300 tisoč kilovatnih ur na leto, zaradi manjše elektro priključne moči pa bodo nižji
tudi stroški obratovanja.
Tatjana Podgoršek
Od petka do nedelje minuli teden so delavci poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje v sodelovanju še z nekaterimi izvajalci opravili na sistemu daljinskega ogrevanja Šaleška doline nujna večja obnovitveno-vzdrževalna dela.
»Remont smo končali, a ga nismo opravili tako, kot smo prvotno načrtovali,« je v začetku tedna povedal vodja poslovne enote Energetika
Miran Zager:» Ker na območju občine Šoštanj nismo opravili predvidenih del, smo jih več, kot smo jih načrtovali, na območju mestne občine Velenje.«
Miran Zager in nadaljeval: »Z izdelanim programom, ki smo ga predhodno uskladili z največjimi porabniki toplotne energije, smo lahko predvideli v glavnem vse, razen vremenskih razmer. Te pa so nam letos precej ponagajale.« Kot je dejal, so zaradi dolgotrajnega dežja izvedli remontna dela le na
Velenje, 1. avgusta - Lani 23. julija so novi prostori Mladinskega centra Velenje, urejeni v nekdanjem domu učencev, dobili uporabno dovoljenje. V istih dneh so gostili prve goste v novem Mladinskem hotelu, ki je potem do konca leta beležil približno 10-odstotno zasedenost. Ta je tudi letos približno tolikšna. V poletnih mesecih pa kakšno noč pri njih prespijo tudi čisto pravi turisti, ki potujejo skozi Šaleško dolino. Sicer pa popotnikom, sploh mladim, Šaleška dolina še ni dovolj zanimiva. O tem in kako to spremeniti, smo se pogovarjali z direktorjem Mladinskega centra Velenje Markom Pritržnikom.
»Mladinski center ima odlične pogoje za seminarsko dejavnost in delovanje društev, kar smo znali izkoristiti že prvo leto delovanja, rezerve pa seveda še vedno so. Prav zato smo objavili razpis za koriščenje naših prostorov med letom. Odziv je velik, verjetno tudi zato, ker bodo jeseni začeli obnavljati malo dvorano doma kulture. Vseeno pa si želimo, da bi v naših
območju mestne občine Velenje, na območju občine Šoštanj pa ne. Teren v gozdovih med Pohrastni-kom in Topolšico, kjer so nameravali zamenjati cevi na dveh večjih odsekih primarnega voda do Topolšice, je bil tako razmočen, da dostop gradbene mehanizacije ni bil mogoč. Zato so tu izvedli le gradbeno pripravljalna dela, od sanacije pa so začasno odstopili. »Če bi jo izvedli, bi lahko ogrozili nemoteno oskrbo s toplotno energijo gostom v Termah Topolšica, ki so v tem času dobro zasedene. Smo pa zaradi tega v mestni občini Velenje opravili večji obseg del, kot smo jih načrtovali.«
prostorih več dejavnosti izvajale tudi šole, saj bodo še vedno ostali prosti dopoldanski termini,« nam je v uvodu povedal naš sogovornik. Prostore pa so že vzeli za svoje v številnih društvih zelo različnih dejavnosti. »Ena od naših dvoran je vsako popoldne rezervirana za dejavnosti Mladinskega centra. Te bomo jeseni še nadgradili in dopolnili,« pravi naš sogovornik.
Drugačno trženje mladinskih hotelov
»Vemo in se zavedamo, da Velenje ni takšno turistično mesto, ki bi privabljalo popotnike, zato je zasedenost našega hotela pričakovana. Zato največ delamo na lokalnih mladinskih in drugih dogodkih, saj večina gostov, ki pride v naš hotel, v mesto prihaja prav zaradi teh dogodkov. Gostili pa smo tudi nekaj šol, ki so prihajale na nekajdnevne ekskurzije v dolino. Prav v teh primerih smo ugotavljali, da je naša prednost v tem, da lahko pri
Največje gradbišče je bilo na lokaciji Koroška 3 a v Velenju, kjer počasi zaključujejo izgradnjo novega 110-megavatnega črpališča. V teh dneh so opravili najnujnejše prevezave vročevodov in armatur ter črpališče vključili v obratovanje v nedeljo dopoldan. »Novo črpališče smo opremili z najsodobnejšimi frekvenčnimi agregatnimi črpalkami, ki bodo - po pričakovanjih - prihranile od 250 do 300 tisoč kilovatnih ur na leto. Hkrati pa smo zmanjšali še elektro priključno moč, kar bo tudi vplivalo na nižje stroške obratovanja.«
Zaradi del je bila oskrba s toplotno energijo na nekaterih podro-
nas nastanimo cel avtobus udeležencev takih dogodkov.«
Prav v teh dneh imajo nekaj gostov, ki jim lahko rečemo individualni in so v hotelu prespali na poti do naslednjega cilja. Mla-
čjih motena krajši, na drugih daljši čas. Porabnikom, ki so vezani na dvocevni ogrevalni sistem, so - po zagotovilih Zagerja - zagotovili oskrbo že v petek zvečer, v gospodinjstvih, ki so priključena na tro-cevni ogrevalni sistem, je topla voda pritekla v soboto dopoldan, zadnjim porabnikom pa so zagotovili nemoteno oskrbo v nedeljo približno ob 14. uri.
Na območju občine Šoštanj bodo predvidena dela nadaljevali takoj, ko se bo teren osušil in omogočil dostop gradbeni mehanizaciji. Zager načrtuje, da se bo to zgodilo najkasneje do konca tega meseca.
Na poslovni enoti Energetika so v
dinsko društvo Pod Plešivcem iz Šoštanja je mladinsko izmenjavo, na kateri so sodelovali mladi iz štirih evropskih držav, prejšnji teden izvajalo prav pri njih. Toda to je premalo. Zavedajo se, da
tem trenutku ne glede na omenjeno že pri remontu sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline prihodnje leto. »Takrat načrtujemo še večja in pomembnejša sanacijska dela. Iz izdelane srednjeročne strategije potreb po obnovah in posodobitvah sistema je razvidno, da bi morali zagotoviti na leto za te namene vsaj 3 milijone evrov. Za koliko zamujamo, zgovorno pove podatek, da smo zaostanek ocenili na vsaj 19 milijonov evrov,« je še dejal Miran Zager.
O letošnjem remontu so povedali:
Borut Vodušek: »Že 13 let sodelujem pri obnovi in posodobitvi sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini in letošnji je bil zaradi slabega vremena resnično zelo naporen. Pri zamenjavi opreme
Borut Vodušek: »Delo na terenu sta ovirala dež, blato ... Kljub temu smo ga opravili prej od predvidevanj.«
bodo morali slovenski mladinski hoteli - cela mreža je bila v zadnjih letih odprta v sklopu Mladinskih centrov po Sloveniji, sofinanciral jih je republiški urad za mladino -najti skupno povezavo. »Naš hotel je usmerjen v mladinski turizem. Dobro se zavedamo, da Šaleška dolina še ni prava destinacija za tiste, ki raziskujejo našo deželo, čeprav v anketah vedno trdijo, da želijo spoznati zanimive kotičke, kar niso le velika mesta in obmorski kraji. Zato smo bili prav mi pobudniki, da preko mreže MAMA mladinski hoteli ustanovimo sekcijo, ki se bo ukvarjala s trženjem mladinskega turizma. Za to nalogo naj bi zaposlili vsaj eno osebo, ki bo poskušala s produkti mest, predvsem na področju dogodkov, priti do mladih popotnikov. Na državni ravni namreč ugotavljajo izreden porast mladinskega turizma, a le v Ljubljani, na Bledu in ob morju. Vzhodni del Slovenije pa popotnikom še ni zanimiv. Dokler nas ne bo v popotniških priročnikih, tudi ne bodo prihajali.«
na armaturnih ploščah v jaških sta tekla voda, blato ... in ovirala delo. Kljub temu smo opravili posel prej, kot smo načrtovali, in tako poskrbeli, da so porabniki čim prej dobili toplo vodo. Sicer pa se na remont vedno dobro pripravimo, dobro smo organizirani. Veliko je vredno tudi to, da opravimo nujno potrebna dela na osnovi lastnega znanja in da posodobitve prinašajo velike prihranke. «
Avgust Špilak: »Nisem bil na terenu, a kljub temu je bil remont letos zelo naporen. Sodeloval sem pri izgradnji novega črpališča, ki se ponaša z najsodobnejšo tehnologijo. Temperature so bile izredno visoke, delo pa zelo zahtevno. Tudi
Avgust Špilak: »Ob koncu remonta smo pozabili na zahtevno delo, na neprespane noči, saj novo črpališče deluje, kot mora.«
fizično. Zadnje dni smo delali noč in dan. Pri varjenju, zagotavljanju vodotesnosti si popravnih izpitov nismo mogli privoščiti. Vse se je na srečo končalo brez poškodb in vse je »štimalo«, tako da sem na napor že pozabil. Kar ponosen sem na opravljeno delo, porabniki tople vode pa so lahko zadovoljni, ker bodo deležni nemotene oskrbe s toplotno energijo.«
■
Marko Pritržnik: »Dokler Velenja ne bo v popotniških vodnikih, namenjenih mladim, bo obisk težko boljši.«
Marko Pritržnik pravi, da računajo, da bi število nočitev povečali že v času letošnjega festivala Kuni-gunda. »Program je zelo bogat, zanimiv, zato upamo, da bodo sem prihajali tudi mladi, ki bodo v mestu ostali kakšen dan ali dva. Tudi zato smo pripravili posebne akcije. Ena od njih se imenuje »Naš super gost« in bo veljala prav v času Kunigunde. Ponuja veliko, zato upamo, da bomo že letos, še bolj pa drugo leto, v času festivala v mesto privabili tako domače kot tuje goste.«
■ bš
Velenje (še) ni popotnikom zanimivo mesto
Minilo je leto dni, odkar so novi prostori Mladinskega centra Velenje, združeni z Mladinskim hotelom, dobili uporabno dovoljenje - Hotel največkrat zaseden zaradi projektov, ki potekajo v mestu - Mladih popotnikov Velenje še ne zanima
MLADI
Pričakujte najboljše
Šokirajte se urbano - Zadevajte se s Kunigundinimi koncertnimi, gledališkimi, plesnimi in športnimi coprnijami na velenjskih ulicah ter se izživite na njenih delavnicah
Letni kino je edinstven prireditveni prostor, kjer so lani nastopali Stroj Machine, letos pa je rezerviran za Kirila Džajkovskega, Karmo Como, Leni Crvac in CUF.
Festival mladih kultur Kunigun-da je projekt Mladinskega centra Velenje, ki ga skupaj z zaščitniki mladinske alternativne kulture in Kunigundo samo organizira že štirinajsto leto zapored. Od 19. do 27. avgusta se bodo vrstili koncerti, gledališke in plesne predstave, multimedijske instalacije, performansi, izobraževalne in ustvarjalne delavnice ter športne in
Ne bo manjkalo gledaliških umetnosti. 20. avgusta bo pred domom kulture predstava Čas, 22. bo v atriju Velenjskega gradu nasmejala predstava Monty Phyton, 23. bo v domu kulture nastopil Borut Veselko s predstavo Laži, ampak pošteno, 27. avgusta pa bo pred domom kulture otroška predstava Petkrat Pika! in na Cankarjevi ulici gledališko-cirkuška predstava Kam?
družabne aktivnosti. V Kunigundi-ni ekipi je več kot štirideset mladih Velenjčank in Velenjčanov, ki so povabili domače in tuje umetnike, da samostojno ali v skupnem projektu predstavijo svoje poglede na kulturo. Tako tudi letos ne bo manjkalo ulične umetnosti s kančkom bizarnega in ščepcem resnega.
»Alternativna mladinska kultura je tista, ki je še posebej lahko družbeno kritična, lahko si privošči nekaj več, lahko za ceno manjšega obiska pripravi bolj nevsakdanji dogodek. Tako Kuni-gunda omogoča mladim umetnikom, da se izražajo in pokažejo produkte, s katerimi ne bi 'prišli skozi' v nekih profitnih klubih ali na profitnih festivalih,« je povedal vodja 14. festivala mladih kultur Kunigunda Dimitrij Amon. V teh letih je imel festival, kot vsaka stvar, svoje vzpone in padce. Pred nekaj leti je sedanja ekipa dobila vajeti festivala v svoje roke, si
zastavila svojo vizijo, ki jo uspešno uresničuje. »Lani smo razpravljali s prvimi ustvarjalci Kunigunde in ugotovili smo, da festival že nekaj let peljemo v pravi smeri, v smeri koncepta, ki so si ga zamislili tudi sami,« pravi Amon.
Kunigunda se je s svojo izzival-nostjo za vselej udomačila v Velenju in pušča neizbrisen pečat, ki ga nosijo številne kvalitetne glasbene skupine in razvijajo različne glasbene zvrsti. Mladi imajo možnost, da se na festivalu tudi predstavijo. »Potrebno je poudariti, da med Kunigundo vedno naletimo na odobravanja in neo-dobravanja občank in občanov. Ampak takšna pač je Kunigunda. Kakšno leto nam bolj uspe dregniti v osje gnezdo, drugo leto malo mimo, upam pa reči, da če že dregnemo, smo vsaj okusni,« je Kunigundino predrznost ubranil Amon. Gurmansko slasten pa je letošnji program. »Kot je težko definirati mlade kulture, je težko
14. festival mladih kultur Kunigunda je vreden okrog 85 tisoč evrov. Do sedaj sta glavno finančno breme nosila MOV s svojo samostojno proračunsko postavko in MC Velenje. Lani se je obrnilo na bolje, ker je festival pridobil financiranje Ministrstva za kulturo in postal eden od treh velenjskih programov v EPK »Računamo, da bomo dobili 40 tisoč evrov iz EPK, ostalo bi morala zagotoviti lokalna skupnost. Ostala nam je še proračunska postavka za festival, ki je težka 5.000 evrov, in toliko bi radi dobili tudi od lokalnega gospodarstva. Ker pripravljamo obsežen program in smo na treh velikih dogodkih bili prisiljeni postaviti vstopnino, računamo tudi na te prihodke,« je povedal Dimitrij Amon. Kunigundi je najbolj naklonjeno občinsko vodstvo, lokalno gospodarstvo pa vloži manj. »Če je kdo lahko kritičen, je lahko Kunigun-da in tudi tem gospodarstvenikom, ki nas ne podpirajo, se bomo prijazno zahvalili in jih na nekako 'obeležili' na sami Kunigundi. Ne gre za propagando, ampak antipro-pagando. Upam, da bomo v prihodnje z vsem lokalnim gospodarstvom našli skupni jezik, saj Kunigunda zagotavlja kvalitetne vsebine za otroke njihovih zaposlenih. Ne nazadnje se je potrebno zavedati družbene odgovornosti.«
Lani je provocirala Patty Diphusa.
Že od lanskega leta Kunigunda kliče evropske pozitivne energije. Pa ne zaradi dolžnosti ali konfor-mizma, ampak ker v preroškem letu 2012 želi gostiti zvezde evropske alternativne scene. V programu Evropska prestolnica kulture bo namreč ambasador mladinske alternativne kulture. Ker Velenje še vedno slovi po stereotipnih
Največji koncert letošnje Kunigunde bo 19. avgusta v Letnem kinu, ko bo z orkestrom najboljših makedonskih glasbenikov nastopil Kiril Džajkovski, poslušali pa bomo tudi Terrafolk z Anjo Bukovec, Superhiks, ŠKM bando, Srečno mladino, Noctiferio, Stekle pse, Bog Band Vox in druge.
definirati rdečo nit festivala. Letos smo predvsem želeli potipati našo mladinsko kulturo in smo k programskemu sodelovanju povabili zelo velik krog mladih, ki so izrazili svoje želje, na katerih je osnovan program. Mislim, da nam je uspelo pripraviti bogat, svež, mednarodno pisan in kvaliteten program, z nasveti pa so pomagali tudi dolgoletni ustvarjalci Kunigunde,« pravi programski vodja Janko Urbanc.
lastnostih industrijskega mesta, bo že letos skušala prodreti s sloganom Sr(e)čno iz Velenja!, ki nosi podobno sporočilo kot lanski Punka nam man'ka. »Srčno, srečno iz Velenja je sporočilo letošnje Kunigunde. Srečno je naš lokalni rudarski pozdrav. Srčno pa zato, ker hočemo svoje veliko srce pokazati navzven. Veliko je negativnega poročanja o Velenju. Ampak ni vse črno: mladi imamo možnost biti kreativni in imamo možnost pokazati tudi kaj navzven, zato smo s tem sloganom
zadeli,« razlaga Urbanc, Amon pa dodaja: »Mislim, da bomo iz leta v leto bolj prodorni in prepoznavni ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Čeprav je področje alternativne mladinske kulture zanimivo za neko ožjo populacijo, ki je ravno v teh časih zasuta s podobnimi festivali, lahko s kvalitetnim programom že letos in v prihodnje Kunigundo postavimo na piedestal, ki ji pripada. Ljudje, ki prihajajo na Kunigundo, se tudi vračajo v Velenje.«
K temu lahko prispeva vpetost festivala v EPK, čeprav glede na današnjo sliko, kot pravi Amon, ne polagajo vseh upov na to. »Kuni-gunda si bo od EPK lahko obetala velikoi, vendar nič prej, preden od Zavoda EPK ne bodo znane finance. Ne želimo si tega, da bi kot letos morali program sestaviti februarja, finance pa jasno in s pogodbo niso znane še danes.« Gotovo bo program še bolj kvaliteten in privlačen tako za umetnike kot obiskovalce. Zanimiv bo predvsem koncertni cikel, ki ga bodo zapolnili izvajalci iz Evrope.
Kunigunda vsako leto preseže samo sebe in v Velenje pripelje mlade kulture, jih osvobodi zatohlih in temnih prostorov ter jih brezkompromisno postavi vsem na oči. Kar boste ugledali letos, je šele začetek.
■ Tina Felicijan
Small Fest
Tridnevni mladinski festival v Šoštanju - Za vse, ki mislijo drugače
Poleti Šaleška dolina zaživi v pestrem kulturnem programu. Avgust pa je rezerviran za mlade kulture, ki so zastopane tako v Velenju kot v Šoštanju. Na Račjem otoku ob Družmirskem jezeru bo od 12. do 14. avgusta potekal že deveti šoštanjski Small Fest. »Ta festival sva začela pripravljati z Gorazdom Plankom leta 2003, sicer pa ima Small Fest korenine v letu 2001. Potem se je izpred Mladinskega centra Velenje preselil v Šoštanj, tako da bo letos dejansko enajsti Small Fest,« se začetkov spominja vodja festivala Kajetan Čop. Koncept je od vsega začetka enak: »Skušamo pripeljati mlade, neuveljavljene, alternativne skupine, ki igrajo vse glasbene zvrsti.« Pri izboru nastopajočih niso preveč izbirčni, saj je pomembno predvsem to, da na oder stopijo
bendi, ki si sicer težko izborijo kakšen nastop pred občinstvom. Ti so obvezna vaja za večjo kvaliteto glasbe in nabiranje izkušenj. Vedno pa povabijo skupine, ki mislijo drugače in se držijosvojih načel.
Rdeča nit festivala, kot pravi Čop, sta prav zasedbi Inmate in Šus, ki sta svoje privržence nabirali prav na Small Festu. »Zdi se mi prevzetno, da bi trdil, da je preko nas kdor koli uspel. Drži pa, da so nekatere skupine, ki so pri nas nastopale, danes že prepoznavne,« pravi Čop. Small Fest torej uresničuje svoje poslanstvo. Poleg tega pa povezuje šaleško mladino: »Bistveno je, da imamo krog ljudi, ki se vsako leto sreča v Šoštanju. S tem se pletejo
neke vezi med nami. To je vrednost festivala.«
Najbolj prepoznaven mladinski dogodek v Šoštanju organizira Zavod za kulturo Šoštanj skupaj z Mladinskim kulturnim centrom Šoštanj. Skupaj si prizadevata zagotoviti prostor, kjer se neprepoznavne skupine lahko predstavijo. Seveda gre za neprofiten festival, obiskovalcev ni prav dosti. To pa ne vpliva na razpoloženje: »Po vseh teh letih imamo standarden obisk. Lansko leto, čeprav je bilo kar se vremena tiče, najbolj katastrofalno, je bilo največ obiska: okrog tristo na večer, kar je zelo veliko. Treba se je zavedati, da je to alternativni festival. Imamo stalne obiskovalce,
Small Fest bo tudi letos gostil mlade alternativne skupine. Med drugimi bodo nastopili že več let zvesti Šus in Inmate, pa tudi Necrotic, Preprosto črni, Rolling Bastards in Menendes Brothers. Ne bo manjkalo spremljevalnega programa: od strip bazarja do delavnice afriškega bobnanja. Vsako leto pa vključijo tudi kakšen nenapovedan dogodek. »Nimamo nekih strogo napovedanih dogodkov. Odvisni so od programskega vodje in pobud iz okolja. Bendi lahko nastopijo, tudi če se prijavijo kasneje. Bistvo Small Festa je dostopnost,« pojasnjuje Kajetan Čop.
ki hodijo že več let. Ne stremimo k temu, da bi imeli 2.000 ljudi, ampak da pridejo tisti, za katere je to en poseben dogodek v letu,« je povedal Čop in dodal: »Small Fest je tradicionalni dogodek, ki odpira vrata ljudem, ki mislijo malo drugače.«
Letos bo festival prvič potekal tri dni, predstavili pa se bodo tudi izvajalci elektronske glasbe. Pri organizaciji nedeljskega Green Landa bo šoštanjska mladina sodelovala z velenjsko. »Dobro je, da se Šoštanj in Velenje povezujeta tudi v mladinski kulturi. Potrebno se je zavedati, da je dolina majhna in da lahko skupaj naredimo stvari bolje, kot če jih vsak dela
sam,« meni Čop, vodja velenjskega Festivala mladih kultur Kunigunda Dimitrij Amon pa dodaja: »Ne glede na to, kje bi se to dogajalo, bi dogodek imel iste obiskovalce iz obeh mest. Zato je smiselno, da se povezujemo.«
Zaenkrat je vikend povsem dovolj, saj je festival kljub podpori lokalne skupnosti kar velik finančni zalogaj. Po drugi strani pa je to čas, ko si lahko vsi privoščijo žuriranje tudi v dežju in ne glede na to, od kod so in kaj počnejo, pojasnjuje Čop. »Vizija tega festivala in organizatorjev je ustvariti dogajanje, ki bo v Šoštanju stalnica. In zagotoviti teden ali dva intenzivnega doga-
Small Fest se je letos prvič povezal s Festivalom mladih Kultur Kunigunda. Zavod za kulturo Šoštanj bo v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje in Zavodom mladine Šaleške doline pripravil skupni elektronski dogodek, ki ga organizirajo fantje iz društva producentov Cogo, in šoštanjskega, žal še ne ustanovljenega, mladinskega centra. V nedeljo, 14. avgusta, bodo predstavili svojo elektronsko glasbo na partiju Green Land. »Že nekaj časa sem razmišljal o pobudi šoštanjskih fantov za organizacijo večjega elektronskega dogodka. Šoštanj ima veliko mladih, ki se ukvarjajo s to glasbo in jim gre kar dobro. Small Fest pa je edini dogodek, na katerem je zamisel uresničljiva. Zato sem se povezal z Dimitrijem Amonom in Jankom Urbancem,« je povedal direktor Zavoda za kulturo Šoštanj Kajetan Čop. »Pobuda je bila obojestranska in ponudili smo si pomoč ter združili moči pod blagovnima znamkama Kunigunda in Small Fest,« dodaja vodja festivala Kunigunda Dimitrij Amon.
janja za vse okuse tako v centru mesta kot v okolici.«
■ Tina Felicijan
KULTURA
»aHm
4. avgusta 2011
Vec prireditev, večji obisk
Letošnje 27. poletne kulturne prireditve so se prevesile v drugo polovico - Obiskovalci zadovoljni s ponujenim naborom dogodkov Bogat program tudi avgusta in septembra
Festival Velenje je za to poletje pripravil 12 koncertov, 18 različnih dogodkov za otroke, 3 gledališko-scenske dogodke, 4 sejme in tri dogodke v okviru citrarskega festivala.
Velenje, 1. avgusta - Čeprav v drugi polovici julija organizatorji Poletnih kulturnih prireditev (PKP) niso mogli biti zadovoljni z vremenom, pa so bili zadovoljni z obiskom in odzivom obiskovalcev na dogodke, ki jih bo letos več kot kdajkoli, kar okoli 110. Največ jih bodo pripravili v Festivalu Velenje, kjer se že pripravljajo na drugo polovico dogodkov v okviru 27. PKP. V pogovoru z direktorico Festivala Velenje Barbaro Pokorny
prestaviti v notranje prostore ali pa jih celo odpovedati,« smo izvedeli na začetku. »Ob tem lahko brez pretiravanja zatrdimo, da je poletnih prireditev veliko; pred leti je bilo poleti okoli 20, sedaj pa kar 49 dogodkov,« še doda Pokornyjeva.
Zagotovo je število prireditev, pa tudi njihova kvaliteta, porasla tudi zaradi projekta Evropska prestol-
Sevique iz Bežic; predstavili so se nam Francozi in Kubanci. Meni osebno, verjamem pa da tudi obiskovalcem, bo še posebej ostal v spominu plesni dogodek, ki so ga pripravili mladi Belgijci iz plesne skupine Aglaja. Njihova posebnost je ples z zastavami. Žal nam je bilo, da dogodek, ki je imel krasno koreografijo in kostumografijo, ni bil
ta vsak dan, da lahko obiskovalci pokukajo v Pikin dom.«
Včeraj zvečer je v mestu že nastopil Mladinski pihalni orkester iz Nove Zelandije. Jutri zvečer bo na vrtu Vile Biance nastopila pevka kancon in šansonov Irena Tratnik, v četrtek, 11. avgusta, pa bo v atriju na Velenjskem gradu nastopila odlična jazz pevka Mia Žnidarič, ki bo predstavila ploščo »Love You
Mladi belgijski plesalci iz skupine Aglaja bodo obiskovalcem ostali v spominu po mladostni
energiji in plesu z zastavami.
Barbara Pokorny:»Veseli nas, da je obisk prireditev več kot lep.«
smo podoživeli vrhunce letošnjih prireditev v juniju in juliju, ozrli pa smo se tudi v tiste, ki jih še pripravljajo.
»Festival Velenje je v tem poletju pripravil kar 49 dogodkov, ki se bodo vrstili vse do sredine septembra. Žal je prvi mesec usodo dogodkov krojilo vreme, smo pa veseli, da smo večje prireditve načrtovali do 15. julija, ko je bilo vreme še lepo in prijazno. Sledilo je deset deževnih dni, ko smo morali prireditve
nica kulture 2012. Zato velenjski ustvarjalci v tem poletju že gostujejo v partnerskih mestih projekta. »Sedaj že vsi vemo, da so tudi Poletne kulturne prireditve in Festival Kunigunda del te zgodbe, zato smo lahko že letos okrepili vsebine. Več imamo gostovanj skupin od drugod, tudi zelo velike plesne ansamble in simfonične zasedbe. Med dogodki, ki so letos že navdušili, lahko izpostavimo koncert Vlada Kreslina z Malimi bogovi. Obisk je bil lep, tudi organizatorji smo bili presenečeni. To lahko trdimo tudi za otvoritveni koncert skupine Papir, pa gledališko predstavo Gajaš arestant. Letos smo pripravili tudi dva večera resne glasbe v sodelovanju s festivalom
izveden na Titovem trgu. A tudi v domu kulture je bil čudovit.«
Še 25 večjih dogodkov
V avgustu in septembru bo Festival Velenje pripravil še 25 dogodkov. Še posebej bogat bo sklop prireditev za otroke. »Poleg torkovih prireditev Poletje na travniku bomo za otroke poskrbeli še vse sobotne dopoldneve, ko pripravljamo lutkovne predstave za otroke na travniku ali na ploščadi ob domu kulture, odvisno od vremena. 7. avgusta pripravljamo posebno prireditev pri vili Čira-čara, ki je to poletje odpr-
Madly« ...
V okviru letošnjega Citrarskega festivala, ki bo potekal med 30. avgustom in 2. septembrom, bodo pripravili tri dogodke. 10. septembra bodo bolšjemu sejmu v središču mesta dodali Art market, saj je bil prvi v juniju odlično obiskan. Isti dan bo nastopil Pihalni orkester Zarja iz Šoštanja. »Zaključek poletnih prireditev bomo pripravili skupaj z velenjsko glasbeno šolo 15. septembra, ko bo na Titovem trgu koncert z gosti iz prijateljskih mest. Z njim bodo zaznamovali 60-letnico delovanja šole,« je še dodala naša sogovornica.
■ bš
Otroke iz Šaleške doline sta v koloniji v Savudriji obiskala direktor podjetja BSH Hišni aparati Rudolf Klötscher in njegova soproga Ulla - Podjetje je 20 otrokom plačalo počitnice
Savudrija - Velenje, 26. julija - V
petek se je domov vrnila zadnja izmena osnovnošolcev iz Šaleške doline, ki so v Savudriji preživeli deset nepozabnih dni v zdravstveni koloniji. Tudi letos so se na Medobčinski zvezi prijateljev mladine
Velenje potrudili, da so otroke iz socialno najbolj ogroženih družin na morje peljali brezplačno. Kar dvajsetim pa je počitnice plačalo podjetje BSH Hišni aparati, direktor podjetja pa je skupaj z ženo v torek obiskal otroke v počitniškem
letovišču v Savudriji.
Ta dan je otroke obiskala tudi sekretarka zveze Tinca Kovač, ki nam je povedala, da so gostoma pripravili prisrčen program. V njem so peli, plesali, občudovali akrobatske nastope, vse pa sta nasmejala
tudi klovna Tom in Jerry iz Velenja. Otroci so gostoma podarili »lovilca sanj«, da jima bo v prihodnosti odganjal slabe sanje in prinašal le lepe. Tudi otroci niso ostali brez daril, saj so dobili vetrnice in torbice. Program se je zaključil z odprtjem savudrijske »Tržnice spominkov«. Zakonca sta si jo ogledala z velikim zanimanjem, saj so izbor izdelkov za tržnico prispevali otroci, vse pa so izdelali v času kolonije.
■ bš
KOLONA
Gradnja je...
v Sloveniji vedno dražja. Dejstvo, ki ga sicer poznamo že dolgo je dodatno popestrilo še ministrstvo za okolje in prostor oziroma vlada. Že sedaj slovenci plačujemo nesorazmerne cene za kakovost, ki jo dobimo in nič ne izgleda da se bo tukaj kaj spremenilo. Cena prodajanega kvadratnega metra je med najvišjimi v Evropi vsaj za lokacijo v centru in okolici glavnega mesta, na obali ali na slovenskem Krasu. Za mlajše in mlade družine sta postala nakup ali gradnja lastnega doma dobesedno skoraj znanstvena fantastika. Razen seveda če ste se pripravljeni izdatno (beri 30 let) zakreditirati ter se pravzaprav z banko poročiti. Marsikatera zakonska zveza ne traja tako dolgo kot traja obdobje odplačevanja kredita povprečnega Slovenca. Pred kratkim so na radiu postregli zanimivo primerjavo kaj dobite po svetu in doma v obliki nepremičnin za 100.000 evrov. Za takšen denar si lahko recimo na Portugalskem kupite moderno vilo velikosti 140 m2 le streljaj od obale. Na Baliju si lahko privoščite vilo v podobni velikosti prav tako nedaleč od obale. Prav tako je mogoče pri sosedih Italijanih za ta denar dobiti luksuzno stanovanje s tremi spalnicami v turističnem kraju in seveda v bližini obale. In tako dalje je šel seznam, ki ga na koncu že nisem hotel več slišati, ker je to pomenilo samo streznitev, ko je prišla na vrsto primerjava s Slovenijo. No, pri nas za ta denar dobite v prestolnici ali pa na obali garsonjero. Resnici na ljubo so še hujši kraji saj recimo v Moskvi za ta denar ne dobite ničesar.
Če niste srečnež, ki ima starše z nekaj zemlje v lasti, ste si za nakup garsonjere, kjer se bo verjetno dolga leta stiskala vaša cela družina, prisiljeni sposoditi potreben denar pri bankah. Če ga seveda sploh dobite. Če ne, vam ostane najemniško stanovanje, ki bo zelo verjetno dražje od obroka kredita. Če pa ste srečnež, ki se je dokopal do zemlje, potem si boste verjetno lahko s skrajnimi napori ustvarili svoj dom v lastni hiši. In sedaj se je naša vrla vlada odločila, da vam pod noge vrže novo poleno. S spremembami in dopolnitvami zakona o kmetijskih zemljiščih je namreč z letošnjo pomladjo vpeljala nov davek. Iz vaše denarnice boste prisiljeni državi poleg vseh do sedaj veljavnih dajatev in nadomestil poravnati precejšen znesek za spremembo namembnosti vašega zemljišča. Po domače povedano boste plačali davek, če boste želeli na svoji sicer zazidljivi njivi ali travniku, postaviti stanovanjski objekt. Glede na lokacijo vaše parcele boste padli v enega izmed določenih razredov, ki vam bodo odmerjali višino davka. Ta je sicer na kvadratni meter nizka, a je zato končna številka toliko večja saj bodo parcele obdavčene v celoti, povedano drugače, če boste želeli na svojem zazidljivem travniku spremeniti namembnost in nanj postaviti objekt in bo ta travnik velik recimo 2.000 m2 boste davek plačali za celotno parcelo in ne samo za območje objekta. Za povprečno veliko parcelo v velikosti npr. 700 m2 bo ta davek lahko dosegel številko tudi do 10.000 evrov. Karpravza-prav ni malo glede na to, da graditi še sploh niste začeli in da pred vami stoji še kar nekaj plačilnih akrobacij. Takšno obdavčitev se da razumeti na več načinov. Človek najprej pomisli na to, da si poskuša država s takšnim ukrepom napolniti malho, ki jo je spraznila trenutna gospodarska kriza. Glede na gradbene navade Slovencev najbrž ti zneski ne bodo majhni. Neposredna posledica takšnega ukrepa je oddaljevanje od socialne in za vse enake družbe. Takšen davek si bodo zelo težko privoščili povprečni investitorji, ki opravijo večino del v samogradnji. Zato pa si ga bodo premožnejši lahko nemoteno privoščili, kar bo pomenilo, da bodo prvi prisiljeni opuščati lastno gradnjo ter bodo svoje domove iskali v objektih, ki jih bodo zgradili drugi. Tako bomo dobili množico ljudi, ki si gradnje svojega lastnega doma ne bodo mogli privoščiti bodo pa z nakupi ali najemi polnili žepe bogatih.
Vpeljava takšnega davka bo pomenila dodatno obremenitev razpoložljivih finančnih sredstev za gradnjo kar se bo najverjetneje odražalo na kvaliteti gradnje in vgradnje posameznih materialov (okna slabše kakovosti, nezadostna toplotna izolacija ...). Takšni objekti pa bodo dodatno obremenili okolje, saj bodo porabili prekomerno količino energije.
Lahko pa na takšen davek gledamo tudi iz druge strani. Recimo, da s tem poskuša država ustvariti red na področju gradnje. Nekaj kar sicer ni uspelo še nikomur, kljub neštetim dokumentom, ki naj bi to področje urejali vse od državne ravni navzdol. Mogoče je kakšnemu ministru le kapnilo, da mogoče ni najbolje in najlepše, da je Slovenija pravzaprav ena sama vas raztegnjena med Koprom in Lendavo. Pa če do sedaj ni uspel noben drug ukrep, bo pa mogoče uspel star preverjen recept. Udari tam kjer najbolj boli. Torej po denarnicah državjanov.
Kljub več možnim razlagam tega širši javnosti precej skritega davka, ki bo korenito posegel v gradnjo objektov, se zdi najverjetnejša razlaga, da gre pavzaprav zgolj za zelo nesramen način polnjenja državne malhe na račun državljanov. Ker javne polemike in debate okoli tega problema praktično ni bilo zaslediti je na dlani sklep, da nam je pravzaprav vseeno...
■ Urban Novak
107,8 MHz
IADOjSKO IDÜ CASOpnsDOl
Glasbene novičke
Malo o tem in onem
No, prihodnji teden (beri ta) bo pa že malo bolje glede dogodkov, smo se tolažile novinarke v naši časopisni in radijski hiši. A za zdaj čas kislih kumaric še ni popustil. »Praktično se malo ali skoraj nič ne dogaja, samo o kulturi pa res ne moremo pisati,« je komentirala novinarka Bojana Špegel na redakcijskem sestanku.
Da kar nekaj ljudi še uživa na dopustih, vidimo tudi po karticah, ki prihajajo na naslov časopisa Naš čas na Kidričevi 2 a ali Radia Velenje na Starem trgu 15 v Starem Velenju. Veseli smo vsakega morskega, izletniškega ... pozdrava in tudi kakšno glasbeno željo izpolnimo komu, ki napiše, da nas tudi na »dopustu lovi po radijskih valovih«. Te izpolnjujemo tudi tistim, ki odtipkajo telefonsko številko Radia Velenje (897 50 03) ali pošljejo sms sporočilo (051 651 899). Na dopustu je tudi nekaj naših radijskih honorarnih sodelavcev. Med drugim moderatorka Tjaša Krušnik (iz kolonije se je menda že vrnila), bolj delovni dopust preživlja na enem od otokov v Grčiji kot turistična animatorka Karolina Destovnik (bo še kar nekaj časa odstotna).
V tem času je na vrtovih in njivah že kaj »pobrati«. O tem, kakšen pridelek ima kdo, nam nekateri pridno sporočate na telefonsko številko časopisa Naš čas ( 898 17 51). Klici dokazujejo, da ste kar pozorni na nenavadno obliko, težo in da o tem želite seznaniti tudi druge. Če se bo na »vašem zelniku« našla še kakšna drugačna pobuda, kar na plan z njo.
■ tp
Karolina Destovnik
^ibUD
... na kratko...
Spontana Eva Černe
Glasbena noviteta ljubljenke slovenskega občinstva, predvsem pa izjemne vokalistke in zdaj že stare znanke slovenskih festivalskih odrov, se glasi Moja pot. Pesem nosi prijetno melodijo, ki jo je napisala kar Eva sama ob pomoči Uršule. Melodija je bila tako rekoč »produkt trenutka«, saj Eva pravi, da je prišla do nje čisto brez razmišljanja. Pela je spontano, tisto, kar je čutila.
Žan Serčič s prvim singlom
Mladi Žan je v šovu Slovenija ima talent navdušil žirijo, prav tako pa si je pridobil mnogo oboževalcev. Toda Žan se ne ustavlja, saj je v studiu že posnel svoj prvi radijski singel Dajem ti vse. Ta na radijske postaja prihaja tako v radijski kot unplugged verziji.
Nicole Scherzinger z mokrim videospotom
Nekdanja članica skupine Pussycat Dolls je že posnela videospot za pesem Wet z albuma Killer Love. Pevka je povedala, da je za snemanje porabila le en dan, v njem pa bomo lahko videli veliko gole in mokre kože, kar je tudi ustrezno naslovu pesmi Wet (Mokro).
Cuba Libre
Manche je v zadnjem času v dvojcu Manche & Challe Salle nanizal kar nekaj hitov, kot so Nočm it domov, Party non stop ter Nedotaljkiva v duetu s hrvaško skupino Colonia. Sedaj pa se je Manche odločil svojo glasbeno kariero popestriti s sodelovanjem z novo vzhajajočo zvezdo Malim Mišem. Posnela sta nov singel Cuba Libre.
LESTVICA DOMAČE @0ASBS
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Zakrajšek - V deželi suhe robe
2.	Igor in Zlati zvoki & Domen Kumer - Ostala si zdaj sama
3.	Modrijani - Kje so tisti mladi fantje
4.	Modri val - Primorske kelnarce
5.	Gorenjski kvintet - Dobra viža
6.	Pogum - V Volčjem potoku
7.	Vagabundi - Rad šel bi za srečo nocoj
8.	Unikat - Sanjala sva
9.	Ansambel Galop - Kaj bo z našo pokojnino
10.	Trio Šubic - Obala želja
... več na www.radiovelenje.com
Vsak ponedeljek ob 21.30h!
M-
ALEXANDRA
STAN - MR SAXOBEAT
1,2. ADI SMOLAR - CE TE ENA NOČE, TE PA DRUGA HOČE
3.	JAN PLESTENJAK - ONA SANJA O LJUBLJANI
4.	COLDPLAY - EVERY TEARDROP IS A WATERFALL ', 5. NEISHA - ALARM SRCA
6. THE BASEBALLS - CANDY SHOP ',7. BRUNO MARS - MARRY YOU
s RHCP - ADVENTURES OF RAIN DANCE MAGGIE täf® N MARQUESS - CHAPOTEO
10.	KATARINA MALA - CIAO, CIAO
11.	TADEJ TOŠ & THE LATINO LOVERS - MOJA ŽENA
12.	OMAR NABER - LE SRCE NE SPI
13.	JERICA HABER - ŽIVLJENJE SE SMEJI
vec na: 1
Prvouvrščeno pesem lahko slišite vsak dan ob 8h, 11.40h, 16h in 20h na...
radioßlalfa,«
103,2 & 107,8 MHz	sloven] gradeč
Tokrat skupaj Nightcrawlers in Taio Cruz
Nightcrawlers je house glasbeni projekt, ki ga je ustanovil škotski DJ, producent in pevec John Robinson Reid iz Glasgowa, med drugim tudi uspešen tekstopisec, saj je napisal kar nekaj uspešnic za različne izvajalce in skupine, kot so Westlife, Tina Turner, Rod Stewart, Kelly Clarkson,
JLS oboževalce navdušili z napovedjo novega albuma
Fantovska glasbena skupina JLS, ki je prepoznavnost pridobila z udeležbo v peti sezoni resničnostnega šova X-Factor, zdaj v sodelovanju z ameriško alternativno pevko in tektopisko Devin Stars Tailes a.k.a. Dev predstavlja svoj najnovejši singel She Makes Me Wanna. Z njim fantje napovedujejo izid svojega tretjega studijskega albuma, ki naj bi po napovedih izšel novembra. Producenta in soavtorja pesmi sta Moe Faisal in ta trenutek najmočnejši producent RedOne, ki sodeluje z zvezdami, kot so Lady Gaga, Jennifer Lopez in Enrique Iglesias.
Ponovno bodo izdali zadnjih pet albumov
Rock skupina Queen je napovedala, da bo znova izdala svojih zadnjih pet studijskih albumov. S tem bo zaznamovala 40-letnico obstoja, poleg tega pa pripravlja kar nekaj zanimivih projektov. Albumi skupine
(Kiss Me Softly). Pesem je plod sodelovanja pevke z ameriškim raperjem, DJ-jem in producentom Pitbul-lom, švedskim pevcem, tekstopiscem in plesalcem Mohombijem, producent pesmi pa je ta trenutek najbolj zaželjeni producent RedOne.
Nayer je s Pitbullom že sodelovala pri njegovem trenutno najbolj vročem hitu Give Me Everything (Tonight), ki je še vedno uvrščen zelo visoko na lestvicah po vsem svetu.
Leona Lewis. Poleg Johna Reida skupino sestavljajo še Graham Wilson, Hugh Brankin ter Ross Campbell. Fantje zdaj predstavljajo svoj novi singel Crying Over You, pri katerem se jim je z vokalom pridružil britanski pevec, tekstopisec in producent Taio Cruz.
Solveig osvaja glasbene lestvice po svetu
Svetovno priznani francoski DJ, producent in resnični mojster elektronske glasbe Martin Solveig, ki se je s svojo zdaj že planetarno uspešnico Hello podal v nekoliko bolj pop vode, se je očitno odločil pravilno, saj je z njo uspel doseči platinasto naklado v Nemčiji.
Queen The Works, A Kind of Magic, The Miracle, Innuendo in Made in Heaven bodo izšli 5. septembra, ko bi pokojni pevec Freddie Mercury praznoval 65. rojstni dan. Ob tem bodo izdali tudi knjigo 40 Years of Queen, v kateri bo zajeta celotna zgodovina benda.V kinematografe pa prihodnje leto prihaja biografski film o Mercuryju z naslovom Kralj magije, v katerem glavno vlogo igra sicer zabavni komik Sasha Baron Cohen.
Nayer z novim singlom
Nayer Regaldo je ameriška pevka in model s Floride, ki je svojo glasbeno pot začela s singlom First kiss, te dni pa se predstavlja z novim izdelkom Suavemente
Hello, pri kateri Solveig sodeluje s skupino Drago-nette, je njegova najuspešnejša pesem, saj se je z njo uvrstil na vrhove lestvic v Avstriji, Belgiji in na Nizozemskem. Z njo je osvojil tudi vrh ameriške lestvice Hot Dance Airplay in Hot Dance Club Songs, med prvih 10 pa se je uvrstil tudi na Novi Zelandiji, Irskem, v Franciji, Romuniji, Kanadi in na Češkem. V Veliki Britaniji, Avstraliji, Nemčiji in na Madžarskem pa se je povzpel med prvih 20.
Demi Lovato snema z Missy Elliot
Mlada zvezdnica po težavnem obdobju, ki ga je preživela v rehabilitacijskem centru zaradi samodestruktivnih nagnjenj in motenj hranjenja, trenutno
snema svoj tretji album. Pevka in igralka dneve in noči preživlja v snemalnem studiu, kjer sodeluje z r'n'b glasbenikom Timbalandom, sodeč po objavah na njenem Twiitter profilu pa se jima je pridružila tudi rap izvajalka Missy Elliot.
4. avgusta 2011
Karl Drago Seme zapolnjuje svojo jesen življenja s številnimi nalogami. V zadnjem času mu je kar veliko truda in časa vzela predsedniška vloga pri Šaleški pokrajinski zvezi društev upokojencev Velenje. Obisk »šefice« Zveze društev upokojencev Slovenije Mateje Kožuh Novak v Šaleški dolini je bil zanj še dodaten izziv. Karl Drago Mateji: »Ne vem, kaj naj ti še rečem, da povej našim upokojencem. Politike imajo že preveč, tega, da bodo imeli na piknikih ali srečanjih vse zastonj, pa jim tudi ne moreš obljubiti. Malo bolj kot vlada že pazi na besede.«
Na gumbe in vse, kar je povezano z mešalnimi mizami in muziko, se Mišo Melanšek odlično spozna. In to še vedno z veseljem počne. Ljubezen do glasbe je prenesel tudi na oba sinova, starejši Izi, član znane skupine Tabu, pa ga je pred kratkim osrečil s prvo vnukinjo Izo. Če velja, da jabolko ne pade daleč od drevesa, bo deklica podedovala tako talent kot ljubezen do glasbe. Ponosni »dedi« se bo zagotovo trudil, da bo tako.
Romani Mandelc (prva z leve) so poleg dejavnosti v Karitas v domači župnijski cerkvi, v veliko veselje otroka Damjan in Tanja ter vnuki. No, tudi mož Vlado (za njo) se ne sme počutiti prikrajšanega. Tokrat mu je sicer obrnila hrbet, a glede na njene roke, bi lahko komentirala: »Ladek, ti kar poskusi. Pri hrani in pijači ti pa res ne bom delala selekcije kot morda kje drugje. Sicer pa se ti to glede na tvojo prejšnjo vitkost tudi že malce pozna.«
S srečkami do milijona Kuščarji so inteligentni Usmiljeni vlomilec
Starejši ameriški par je samo letos s srečkami zaslužil milijon dolarjev. A ne gre za to, da bi loterijo goljufala, temveč sta ji celo pomagala do večjega zaslužka, saj sta kupila ogromno srečk. Točneje: Maijorie in Gerald Selbee, oba stara 70 let, sta kupila za 307 tisoč dolarjev loterijskih lističev manj znane
Ameriški biologi so po opravljeni študiji zanikali prepričanje znanstvenikov, da sodijo kuščarji med manj inteligentne živali in dokazali, da so enako inteligentni kot ptice in sesalci. Rezultati študije kažejo, da lahko tropski kuščar anoli rešuje težave in naučene sposobnosti celo prilagodi različnim okoliščinam. Znanstveniki so preučevali šest kuščarjev, ki so morali poiskati črva v eni izmed dveh lukenj. Luknja, v kateri se je skrival črv, je bila pokrita s pokrovom. Štirje od šestih kuščarjev so preizkus opravili uspešno, saj
Ko je vlomilec videl, v kakšnih razmerah živi ostarela ruska upokojenka, ki jo je nameraval oropati, se je je usmilil. Ob odhodu
loterije Cash WinFall po ceni dva dolarja. Zakonca sicer spadata v skupino hazarder-jev, ki izkoriščajo luknjo pri igrah na srečo. Sistem pri loteriji Cash WinFall je namreč zastavljen tako, da je vsak, ki je v posebnem štiritedenskem obdobju kupil 200 tisoč srečk, lahko zaslužil med 240 tisoč in 1,4 milijona dolarjev. Skrivnost naj bi bila v izbiri pravega časa. Sama igra je povsem preprosta. Na srečki je treba podrgniti šest naključno izbranih žog, srečka pa je dobitna, če se številke pod žogami ujemajo s številko lističa. A takšen dobitek je od leta 2004 dobila le ena oseba. Glavna nagrada sčasoma raste. Najprej je nagrada pol milijona dolarjev, naraste pa lahko do 2,5 milijona. Če je limit dosežen in nihče ni dobil glavne nagrade, potem se ta porazdeli med nižje dobitnike, ki so pravilno zadeli tri, štiri ali pet številk. Ko se to zgodi, pa verjetnost za visoki dobitek zelo naraste. Ker Selbeejeve kupita za najmanj pol milijona dolarjev srečk, tako praktično nimata možnosti, da bi izgubila svoj denar.
so pokrov dvignili z usti ali pa so v pokrov ugriznili in ga nato odstranili. Kuščarji so novo strategijo odpiranja pokrova uporabili tudi v spremenjenih okoliščinah: ko sta bili obe luknji pokriti z različnima pokrovoma, so kuščarji uspešno prepoznali luknjo s črvom, kar je pokazalo, da so se naučili prepoznati barvo pokrova. Dva kuščarja sta celo razširila svoje novo pridobljeno znanje. Ko so raziskovalci položili črva v luknjo, ki je bila do takrat vedno prazna, so vsi kuščarji črva sprva poskušali najti v napačni luknji, dva kuščarja pa sta prepoznala spremenjene okoliščine in črva našla. »To je popolnoma nova oblika plenilskega obnašanja,« so dejali raziskovalci.
iz njene hiše je na mizi pustil sporočilo in denar. Ko je 91-letna ruska upokojenka Zianaida Makarov iz vasi Sosnovka prišla domov, so bile vse škatle odprte, prav tako okna, lončki z rožami so bili na tleh, zemlja pa razsuta. Takoj je ugotovila, da jo je obiskal nepridiprav. A kmalu je spoznala, da ni ničesar odnesel. Še več, na mizi v kuhinji jo je čakalo sporočilo in 500 rubljev. Na listku je pisalo: »Babica, to imaš za življenje.« Zinaida je vlom naslednji dan vseeno prijavila policiji. Inšpektor Anatolij Gorbunov je dejal, da takšnega primera še ni doživel v svoji štiri desetletja dolgi službeni karieri. Kako pa bi, ko pa je vlomilec opazil, v kakšnih razmerah živi načrtovana žrtev in se je usmilil. Starka bo denar, ki ji ga je poklonil vlomilec, porabila za nakup sladkarij zase in za svoje vnuke. Odločila se je, da bo listek s sporočilom uokvirila in ga obesila na steno, saj želi ohraniti dokaz o nenavadnem ropu v njeni hiši.
McDonald's v Sarajevu
Po štirih letih borbe z birokracijo in nekaj domače zavisti so v Sarajevu odprli prvo restavracijo s hitro prehrano priljubljene ameriške verige McDonald's. In že se lahko pohvalijo z velikim obiskom. Nova restavracija je pritegnila predvsem ljudi do 40. leta starosti. Na odprtju restavracije so bili prisotni tudi član tričlanskega predsedstva BiH-a Željko Komšič, ameriški veleposlanik Patrick Moon in župan Sarajeva Alija Behmen. Zadnjemu je pripadla tudi čast, da je lahko prvi kupil hamburger. »To je ogromnega pomena za Sarajevo,« je dejal. Bosna in Hercegovina je
restavracijo McDonald's dobila med zadnjimi v Evropi. Na vstop verige čakajo le še Albanija, Črna gora in Kosovo. »Postajamo del zahodne Evrope, sveta, od katerega smo bili odrezani,« je dejal tamkajšnji politik Aner Begič in povedal, da je navdušen, da se BiH vključuje v simbol zahodnega sveta.
Ne le gradnja
Ni le hudo, če občina nima denarja za gradnje. Hudo je tudi, če ga nima niti za rušenje. Tudi to pogosto veliko stane. In ruševina ostane.
Nekaj le raste
Ne vem, če je to res kakšna tolažba, a prav zdaj je dokaz, da je pri nas nekaj vendarle iz meseca v mesec naraslo. Iz malega srpnja smo prišli v velikega.
Nekaj divjega
Kljub vse večji urejenosti in vse čistejši vodi je Velenjsko jezero vendarle še vedno divje kopališče. Pa vendar tudi ne (le) zaradi tega, ker se okoli jezera dogaja toliko raznega divjanja.
Manj jeze
Upokojenci ne bodo več dobivali obvestil o pokojninah. Enkrat manj se bodo jezili.
Manj v naravo
Kljub mnogim prizadevanjem, da morajo biti ljudje več v naravi, zakonodajalci sprejemajo ukrepe, ki bodo privedli do prav nasprotnega. Obetajo se namreč še večje zaostritve voženj v naravi. Mnogi se pač pri nas radi v osrčje narave čim bolj zapeljejo.
Po vzoru
Da bi volitve čim bolj približali ljudem in zagotovili večjo udeležbo, nekateri predlagajo, da bi jih izvedli po principu »Slovenija ima talent!« Drugi se bojijo, da v politiki to ne bi vžgalo. Pravi, taki, ki imajo talent, se ne bi hoteli prijaviti.
Lepljivost
Pri nas je še vedno veliko ljudi, ki ima dokaj hudo bolezen. Bolezen lepljivih prstov.
Preveč ali premalo
Pri redarjih se pojavljajo podobni očitki kot pri policajih. Eni trdijo, da jih je premalo, drugi, da jih je preveč. Med slednjimi so seveda predvsem taki, ki so jih redarji že kdaj kaznovali.
Konec počitnic
Za mnoge starše so se šolske počitnice že končale. V času dopusta pridno obiskujejo knjigarne in papirnice. In »zapravljajo« za brezplačno osnovno šolo.
MED VAMI
Zgodba mladega fanta s kmetije ...
Obiskali smo Pivnikove v Senčnih Završah - Za kmetijo že 14 let skrbita mlada Stane in Stanka Grobelnik - Glavni dohodek je les
Vesna Glinšek
V današnjih dneh ni veliko mladih fantov, ki bi se odločili, da svoje življenje in ves prosti čas posvetijo delu na kmetiji. A nekaj jih še vedno lahko najdemo. Eden takšnih je tudi Stane Grobelnik, gospodar približno 800 m visoko ležeče kmetije v Senčnih Završah, ki ji pravijo tudi 'Pivnikova domačija'. Obsega okrog 10 hektarjev obdelovalnih površin in dobrih 40 hektarjev gozda. Kaj pa živali? Tu najdete največ krav dojilj in pitancev, vsega skupaj 25 glav živine, ki
Zato sem ostal edini, ki bi se lahko lotil česa takšnega. Ni mi bilo in mi ni hudega, saj sem že od malih nog dihal in živel s to kmetijo, pomagal družini ... Takšno delo mi je v veselje, ker je zelo razgibano, a hkrati tudi precej naporno.«
Pivnikova kmetija ni velika, saj se ukvarjajo po malem z živinorejo, njihov glavni prihodek pa je les. Vseeno je vse skupaj premalo za normalno preživetje njihove družine, zato ima Stane tudi službo. Prostega časa mu tako ostane bolj malo. Pravzaprav, ko ga najde, ga najraje porabi za kakšen izlet z dru-
države kot Evropske unije. Sredstva, ki so namenjena za razvoj podeželja in obnovo vasi, niso primerno razporejena za naš hribovski svet. Zato je vprašanje, če se bodo mlajše generacije sploh še odločale
počutjem živali, lahko vseeno izpeljali, morda že naslednje leto.
35-letni Stane in 30-letna Stanka sta kmetijo prevzela pred 14 leti, torej sta začela kmetovati izredno mlada. A sta se znašla. V teh letih
Pivnikova domačija
Les je njihov glavni prihodek, ukvarjajo pa se tudi z živinorejo.
služijo predvsem temu, da popa-sejo travnato površino in se ta ne zarašča.
Gospodar Stane Grobelnik takole opiše svojo pot do kmetovalca: »Pred 15 leti je umrl moj oče, zato se je bilo treba v kratkem času odločiti, kdo bo kmetijo vodil naprej. Starejša brata, Rajko in Milan, sta že imela vsak svojo družino, mlajši, Sandi, pa je bil takrat še premlad.
Stane in Stanka s svojimi otroki
žino, kopanje, pa tudi za morje si ga vzame .
A za vse ni sam. V največjo oporo mu je žena Stanka, ki je ves čas doma, zato opravi velik kos dela, pomagajo pa mu tudi bratje, mama, sosedi in trije mali nadobudneži: sinovi Sergej, Sebastijan in Sašo. Stane upa, da bodo mladi kmetovanje nadaljevali: »Res upam, kajti težava je v premajhni podpori tako
za takšno življenje.«
Pivnikovi imajo že nekaj časa v načrtu posodobitev kmetije, a so bili na zadnjem razpisu zavrnjeni z razlago, da naložba ni ekonomsko upravičena. »Z živalmi, ki jih imamo, ne dosegamo pozitivnega prihodka za proizvodnjo. Zato sem tudi v tem primeru razočaran nad razporejanjem sredstev. Kljub temu upam, da bomo investicijo, ki bi bila zgrajena v skladu z dobrim
sta obnovila in dozidala hišo ter dokupila nekaj strojev. V lanskem letu sta se razveselila novega asfaltnega odseka, ki ju je pripeljal skoraj do doma. Ostanek, okrog 500 m2, sta asfaltirala na svoje stroške. »To je izjemno pomembna pridobitev, saj je zdaj pot v dolino in nazaj veliko bolj prijazna. »V prihodnosti želimo le še asfalt naprej proti Gra-
ški Gori in Hudi luknji« dodajata.
■
Vesel bom novih orgel«
»
Prvega avgusta pred 30 leti je župnija Šmartno ob Paki dobila novega dušnega pastirja - Ivana Napreta.
Ob jubileju se mu je pred tednom dni šmarški župan Alojz Podgoršek s spominsko sliko zahvalil za tvorno sodelovanje z lokalno skupnostjo. Izrazil je prepričanje, da bosta občina in župnija tudi v prihodnje sodelovali tako dobro ali še bolje. Doslej je Napret leta 1997 prejel priznanje župana, pred devetimi leti pa naziv častni občan Občine Šmartno ob Paki.
Ivan Napret je povedal, da je v kraj pod goro Oljko prišel iz župnije Videm Krško - Videm ob Savi. »Vesel sem, da sem prišel v tako lep kraj, med tako dobre ljudi. Tu sem vseskozi zadovoljen in srečen.« O fari je pred prihodom vedel zelo malo ali skoraj nič, a je kmalu odkril, da so tu doma ljudje, ki so hitro pripravljeni pomagati in sodelovati. To se nenazadnje kaže pri skrbi za sakralne objekte, za drugo cerkveno premoženje, pri urejenosti okolice in notranjosti cerkve ... »Z mano nad vsem bdijo ključarji, člani cerkvenega sveta in drugi sodelavci.« Če bi danes prišel v kraj, bi mor-
Župan Alojz Podgoršek se je župniku Ivanu Napretu (prvi z desne) ob 30-letnici službovanja v kraju zahvalil s sliko.
da kakšno stvar začel drugače. Sicer pa meni, da je ubrana pot kar prava.
Dušni pastir je približno 2.900 faranom, kristjanom. Veseli pa ga dobro sodelovanje tudi z občani drugih veroizpovedi. Še pred nedavnim je krstil otroke, katerih materi sta pravoslavne vere: ena iz Moldavije, druga iz Ukrajine. V 30 letih službovanja v Šmartnem ob Paki so zaznamovali takšni in drugačni dogodki, pravi. Med njimi ga je najbolj pretresla smrt treh učencev šmarške osnovne šole v maju leta 1999, ki so izgubili življenja v prometni nesreči. »Ob starših sem doživljal tragiko izgube tudi sam.« Vesten, skrben kot je, hrani v svojih zapisih vsa oznanila od prvega dne službe v Šmartnem ob Paki dalje. »Je kar zanimivo brskati po njih.«
O sebi ne govori prav rad. Raje o svojih faranih, načrtih. Na vprašanje, kaj si želi v prihodnje, je odgovoril: »Gotovo bom vesel, če bomo v jeseni prišli do novih orgel. Marsikaj bo še potrebno storiti, ne bi pa vsega vnaprej razkril, ker so presenečenja boljša.«
Pred nedavnim je postal že tretji mandat tudi dekan dekanije Braslovče. Kar osem župnij združuje. Da bi te tudi v prihodnje opravljale naloge, ki so jim zaupane, bo skrbel naslednjih 5 let. Če se bodo v njih zgledovali po prvem dušnem pastirju v dekaniji, zagotovo bodo.
■ Tp
Drugačni smo kot ostale občine
V občini Solčava letošnji občinski praznik praznujejo še z večjim zadovoljstvom kot lani - Največ stavijo na Center Rinka
Tatjana Podgoršek
V minulih dneh so se v Solčavi zvrstile številne prireditve v okviru 19. Solčavskih dni, s katerimi v tamkajšnjem okolju zaznamujejo tudi občinski praznik. Praznični utrip bodo sklenili jutri (v petek) ob 20. uri s slavnostno sejo tamkajšnjega občinskega sveta. Na njej nagrajencev ne bo, izbrali pa so zanimivo rdečo nit dogajanja.
»Veselimo se vsakega praznika. Ti so pri nas nekaj posebnega. Smo drugačni kot ostale občine. Vsako leto se za to priložnost namreč odločimo za aktualno temo. Tako so bili že v ospredju šola, gasilci, šport, letos bo solčavsko narečje, ki je zagotovo nekaj posebnega. Na okrogli mizi bodo o njem spregovorili strokovnjaki in domačini. Tudi tisti, ki ne živijo več v domačem kraju. V tem znamenju bo potekala še slavnostna seja občinskega sveta,« je pove-
dal župan Občine Solčava Alojz Lipnik.
Center Rinka srce Solčavskega
Opravljena »praznična inventura« preteklega dogajanja priča, da so se v lokalni skupnosti lotili številnih naložb in skoraj vse že pripeljali do konca. Zato - pravi Lipnik - letos praznujejo še z večjim zadovoljstvom kot lani. Med naložbami je še posebej izpostavil informacij-sko-reprezentančni objekt Center Rinka. Zgradili so ga s pomočjo norveškega finančnega sklada in predstavlja srce Solčavskega. Svojemu namenu so ga predali aprila letos, doslej ga je obiskalo že 80 skupin in številni posamezniki. Po nekaterih ocenah blizu 4.000 obiskovalcev. »Zame pa je zelo pomembno, ko vidim, da Rinko sprejemajo domačini, saj je center namenjen tudi
Alojz Lipnik: »Projekta Harmonija treh dolin in Brezmejna doživetja narave sta osrednja turistična projekta, ki ne narekujeta življenja v kraju, ampak sta sestavna dela vseh drugih aktivnosti v okolju.«
njim za izobraževanje, druženje. Nanjo smo vezali marsikatero od ostalih naložb, ki se jih prav tako trudimo spraviti v življenje oziroma jim dati funkcionalnost.« Med vlaganji v nadaljnji razvoj Lipnik uvršča Medico, območje pred Solčavo, kjer so komunalno uredili 9 parcel za stanovanjsko gradnjo in »ne za vikend hišice.« Z njimi želijo ustaviti negativno demografsko sliko. Napeli bodo vse sile, da bi na Solčavskem zadržali mlade družine. Tako so »oblikovali« tudi cene parcel, ki so v povprečju velike 600 metrov, nobena pa ni dražja od 20 tisoč evrov. Za nekaj parcel so že dogovorjeni, za druge se zanimajo kupci iz drugih delov Slovenije, ki so se pripravljeni preseliti v Solčavo.
V prihodnje samo finančno obvladljive naložbe
Za prihodnje imajo kar nekaj načrtov, a se zavedajo, da za vse, kar bi si želeli, nimajo finančnih možnost. Zato bodo na nadaljnji razvojni poti poskušali v čim večji možni meri dosedanjim pridobitvam dati pravo vsebino. »V naše zgodbe, kot sta, na primer, projekta Harmonija treh dolin in Brezmej-
na doživetja narave, bomo skušali potegniti vse kmetije z njihovimi dopolnilnimi dejavnostmi, naravne danosti okolja ...« Lotevali se bodo le finančno obvladljivih naložb in še pri teh bodo - je zatrdil Lipnik -iskali sinergijo med državo, občino in zasebnim kapitalom. S slednjimi med drugim snujejo idejo, da bi v turistični produkt spremenili panoramsko cesto, ki poteka od Solčave, dvignjena na 1100 metrov, mimo kmetij, ki ponujajo zelišča, sire, se ukvarjajo s kamnoseštvom ... Ta skupen projekt bodo prijavili na šesti javni razpis za regionalni razvoj. Čaka jih tudi nekaj vlaganj v posodobitev komunalne infrastrukture. Obstoječi vodovod bi radi razširili proti Robanovemu kotu do začetka Solčavskega. Razmišljajo o označitvi kolesarskih poti proti avstrijski Koroški in nazaj na Pavličevo sedlo . »Naše aktivnosti so poleg razvoja usmerjene v nove priložnosti, nova delovna mesta za mlade podjetnike. Njim namenjamo razvojni inkubator v tretji etaži Centra Rinke. Je pa to proces, ki ne daje rezultatov od danes na jutri, ampak zahteva veliko vztrajanja. Za občino je spodbuden podatek, da smo pred 10 leti imeli v vrtcu 5 malčkov, danes jih je 17,« je še dejal Alojz Lipnik.	■
Občina presežkov
Občino Solčava pogosto omenjajo kot eno, če ne celo najbolj zadolženo občino v Sloveniji. Zadolženost znaša 1.500 evrov na prebivalca. »Če se lahko malo pošalim, nas v presežkih, tako pozitivnih kot negativnih, omenjajo na vseh področjih. Po površini smo med občinami Zgornje Savinjske doline največja občina, po številu prebivalcev najmanjša. Nekaj več kot 500 nas je. Po ogroženosti smo povsem na repu v Sloveniji. Leta 2009 smo prejeli prestižen naslov destinacija odličnosti, kar pomeni, da je naša razvojna vizija prava. Poleg tega nosimo »finančni nahrbtnik« prejšnjih generacij, saj je treba dolg odplačati. Na izbiro smo imeli dve možnosti: ali samo odplačujemo bremena preteklosti ali pa se inovativno, zagnano, malo drzno lotimo projektov, ki nam zagotavljajo nadaljnji razvoj. Odločili smo se za slednjo pot in danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da jo uresničujemo tako, kot je potrebno. Ob tem pa naj vendar rečem še, da vsi govorijo le o zadolženosti, nihče pa ob tem ne pove, da smo pridobili več kot 3.000 evrov na občana. Torej je bilanca pozitivna, statistika pa je za nas krivična v primerjavi z drugimi občinami, sploh mestnimi,« dodaja Alojz Lipnik.
VI PIŠETE
»"Has
4. avgusta 2011
Kmetovanje po starem prijaznejše človeku in naravi
Obiskali smo Goličnikove v Belih Vodah - Od leta 2000 dalje kmetujejo ekološko - Cene živil bi morale biti vsaj za 25 odstotkov višje
Tatjana Podgoršek
Rezultat vse večjega zavedanja pomena zdrave hrane za zdravje je vse večje povpraševanje po ekološko pridelanih živilih. V Šaleški dolini je po podatkih tukajšnje kmetijske zadruge 14 kmetij, ki se ukvarjajo s tovrstno proizvodnjo. Nekatere tako pridelujejo zelenjavo, druge mleko, ki ga predelujejo v mlečne izdelke, na tretjih je glavi vir prihodka prodaja živine, vzrejena na ekološki način. Med njimi so tudi Goličnikovi v Belih Vodah nad Šoštanjem.
Po starem pred desetletjem
Po ozki cesti, tik pod vrhom Smrekovca, stoji njihova domačija, ki že ob prihodu obiskovalcu
smo kmetovali na konvencionalni način, uporabljali smo kar veliko umetnih gnojil. A smo uvideli, da ni pravega »haska« in da s tem uničujemo zemljo. Odločili smo se, da bomo kmetovali po starem, brez umetnih gnojil in škropiv. Ker smo tako visoko, da na naših površinah ne zraste nič drugega kot trava, smo dejavnost usmerili v živinorejo. Naša čreda šteje 20 glav živine, predvsem pitance in krave dojilje, za domačo porabo pa pridelujemo še razne vrtnine.«
To ni kar tako
Na vprašanje, ali bi se še enkrat odločili za ekološko kmetovanje, če bi bili pred takšno odločitvijo kot pred 10 leti, sta Stanko in gospodinja Marija skomignila z rameni, odkimala z glavo in: »Težko rečem. Pogoji nisi tako rožnati, kot zgleda.
na primer krompir, morajo biti ekološka. Prav tako morajo imeti sestavljen kolobar za pet let. Nadzor je dokaj temeljit. Predstavnik kontrolne organizacije vzame vzorce zemlje, pridelka, se sprehodi skozi hlev ... Enkrat pride napovedano, nenapovedano, lahko tudi večkrat na leto. »Bog ne daj, da najde samo
prenesti.« Živini, človeku in naravi prijaznejše kmetovanje zahteva od kmeta še nenehno izobraževanje.
Na eni strani strogi pogoji, po drugi pa prenizke cene ekološko pridelane hrane. Vsaj za 25 odstotkov bi morala biti dražja, kot je - menita Goličnikova - ker je do pridelka toliko težje priti. Zaradi manjšega
Urejeno gospodarsko poslopje in okolica dokazujeta, da imajo spoštljiv odnos do narave in
živine.
pove, da imajo vsi spoštljiv odnos do narave in živali, ki so se pasle na prostranih travnikih. Gospodar Stanko nam je povedal, da ekološko kmetujejo že od leta 2000, certifikat pa so pridobili pred 7, 8 leti. So se tovrstnega kmetovanja lotili zaradi potreb? »Pred 20 leti
Ni ekološko kmetovati kar tako,« je naposled odgovoril Stanko. Pojasnil je, da so pogoji za kmetovanje na »star način« zelo strogi. Poleg že prepovedane uporabe umetnih gnojil in škropiv mora biti živina na prostem več kot 300 dni, se pasti, prav tako svinje, kokoši. Semena,
eno neekološko pridelano solato, ki jo imamo le zase, pa je že katastrofa. Si ob certifikat o ekološkem pridelovanju. Kontrolorji se kar pogosto »vpikujejo« v nekaj, kar sploh nima povezave s kmetovanjem na ekološki način. Pri tem poslu se ne da goljufati, koga okrog
Marija in Stanko Goličnik ne vesta, ali bi se znova odločila za ekološko kmetovanje, saj ni tako enostavno, kot je videti.
prihodka res dobijo subvencije, a se vse delo ne poplača. Za pitanje kupijo žita, pridelana na ekološki način. Ta so za 50 odstotkov dražja kot tista, ki so pridelana s konven-cionalnim kmetovanjem. »Že tu prihaja do velikega razkoraka.«
Kmetija Goličnikovih meri 116 hektarjev, od tega je 16 hektarjev pašnih površin, ostalo je gozd. O kakšni dopolnilni dejavnosti sama ne razmišljata. Večjih ciljev v prihodnje s kmetijo nimata, saj, kot sta dejala, sta v glavnem postorila vse, kar sta nameravala. »Nismo več tako mladi. Bomo videl, kaj bodo naredili nasledniki, predvsem sin Andrej in snaha Julija. Trenutno še imata voljo, ekološko kmetovanje ju, na srečo, še zanima,« sta dejala Goličnikova ob koncu pogovora.
Doma pridelano je najboljše ...
Kaj ima prednost na jedilniku naših občanov? Doma pridelana hrana ali trgovinska?
Tone Kerneža: »Uživam samo doma pridelano zelenjavo, saj živim na kmetiji. Še vedno skrbim za vrt in obdelujem zelenjavo, največ posejem krompirja. Na kupljeno biološko pridelano hrano pa se nisem navadil in se tudi ne bom. Kar potrebujem, imam doma, tu in tam kupim le solato ali kaj podobnega.«
Daniela Dervarič: »Pri nas doma se trudimo, da jemo čim bolj naravno, posebno pa se poskušamo izogibati pesticidom in ostalim kemikalijam. To počnemo predvsem zaradi otrok, saj je za njiju prehrana izrednega pomena. V trgovini vedno preberem deklaracijo, pa še vedno nisem prepričana, kaj bom zaužila. Za doma pridelano hrano pa točno vem. Raste na domačem vrtu, nekaj je dobimo tudi od babice iz Prekmurja. Je pa res, da tisto, kar je kvalitetno, je dražje. In me moti, da je tako. Da si nekdo, ki nima denarja, ne more privoščiti bolj zdrave prehrane. Tudi ponudbe še vedno primanjkuje, čeprav je povpraševanje večje. Sploh mesa na trgu še ni veliko.«
Drago Trkulja: »Biološko pridelane hrane ne kupujem, ker imam svoj vrt. Zato, da vem, kaj jem. Proizvajalcem namreč ne zaupam najbolj. Vedno se sprašujem, če je res biološko pridelano ali ne. Ker je danes veliko bolezni, se mi zdi zelo pomembno, da bi si zdravo prehrano lahko privoščili vsi. Pa si je ne morejo. Ker je tista še dražja. In kot sem že rekel, niti vemo ne, ali je res bio.«
Gregor Rahne: »Pravzaprav ne vem ... Če je hrana dobra, potem vredu. Vseeno mi je namreč, ali je biološko pridelana ali ne, meni osebno je pomembno, da je okusna. Sicer pa o zdravi prehrani nisem preveč ozaveščen. Živila kupujem v najbližji trgovini, kjerkoli že je. Če je bio hrana predraga? Iskreno povedano, naj kmetje, tisti, ki za to veliko delajo, potem vsaj nekaj zaslužijo. To je edina dobra stran tega.«
Rudi Novinšek: »Ekološko hrano kupujem vedno na tržnici. Zame je odlična in kmetijam, ki to hrano prodajajo, popolnoma zaupam. Hrana v trgovini pa je že druga zgodba. Tam sem nekoliko skeptičen. Je res bio ali ne? Sam sicer doma ničesar ne pridelam. Samo nekaj sadja. Cena bi lahko bila nižja, saj na tržnici ne more kupovati vsak, zdravje pa vemo, da je za vsakega posameznika izrednega pomena. Vsaj z ženo mu dajeva tak pom en.«	■ vg, zf

Skrb za lepe in zdrave zobe
Renata Plesnik, dr. dent. med.
Usta in zobje imajo za človeka izredno pomembno vlogo. Tega pomena se ne zavedamo vedno. Poleg naloge, ki jo opravljajo pri prehranjevanju, so pomembni pri estetskem videzu človeka in oblikovanju samopodobe, ki vpliva tudi na posameznikovo duševno zdravje. Z usti in zobmi človek največkrat nezavedno vzpostavlja stik do socialnega in fizikalnega okolja.
Zdrava usta in zobje so zato bistvena sestavina človekovega zdravja.
Osnovna načela dobrega ustnega zdravja so precej preprosta in nam običajno vzamejo le nekaj minut dnevno. Redno (vsaj dvakrat dnevno) je treba čistiti zobe z zobno ščetko in pasto, ki naj vsebuje fluride, uporabljati zobno nitko ali medzobno krtačko in očistiti hrbtišče jezika ter hoditi na redne zobozdraviške preglede.
Za zobe igra prehrana
pomembno vlogo. Najbolj bistveno je uživanje nepredelane hrane in čim manj sladic in sladkih ter gaziranih pijač, predvsem pa je pomembno, da so vnosi sladkega čim bolj redki.
Mlečni zobje so prav tako pomembni kot stalni
Takoj, ko izraste prvi mlečni zobek (spodnji centralni sekalec), je potrebno pričeti s čiščenjem. Od začetka lahko zobek po jedi očistimo z gazo namočeno v vodo, nato pa čimprej začnemo z uporabo ustrezno majhne zobne ščetke z mehkimi ščetinami. Običajno imajo ščetke oznako, ki pove, za katero starost so primerne. Ko bodo izrasli vsi mlečni zobje in bo otrok iz dneva v dan bolj samostojen, naj si zobe umiva sam. Pomembno je, da pri vsakem umivanju zob sodelujejo starši in otrok: starš , ki dejansko očisti zobe in otrok, ki razvija rutino in zavest za ustno higieno. Pomoč odraslega je pri čiščenju zob pomembna do devetega leta starosti oz. do otrokove
zadostne samostojnosti in sposobnosti natančnega umivanja zob. Zmotno je prepričanje, da mlečni zobje niso pomembni, ker izpadejo in jih nadomestijo stalni. Nezadostna skrb za mlečne zobe, lahko ima za posledico nastanek ortodontskih nepravilnosti in tudi napak v razvoju stalnih zob (motnje v mineralizaciji sklenine).
Prvi stalni zobje začnejo izraščati med 6. in 7. letom starosti, v celoti pa izrastejo med 12. in 14. letom starosti. Šestletnik, ki si brez nadzora staršev umiva zobe, lahko spre-
gleda, da se je zobna vrsta podaljšala in z zobno ščetko ne zajame šestice, prvega stalnega kočnika, ki izraste za mlečno petico brez da bi kateri mlečni zob izpadel. Posledica tega je lahko nastanek kariesa na še ne popolnoma izraslem zobu. Po izrasti prvih stalnih kočnikov v ustno votlino globoke brazde in jamice na griznih ploskvah zob zalijemo in tako zobe zaščitimo pred kariesom. Poseg se imenuje zalitje fisur in traja le nekaj minut. Zob tako zaščitimo pred škodljivimi učinki mikroorganizmov. To olajša vzdrževanje ustne higiene in zagotavlja zobu dolgo življenjsko dobo. Vsa zalitja je potrebno redno nadzirati. Za zaliti zob je karies (zobna gniloba) prav tako nevaren, saj je ravno tako kot nezaščiten zob podvržen aproksimalnemu kariesu (kariesu med zobmi, na stranskih ploskvah, ko pacient ne uporablja zobne nitke).
Izraščajoči zobje so izredno občutljivi na kisline, ki nastajajo v ustih pri presnavljanju sladkorjev. Zaradi velike potrošnje sladkorja, ni nobeno presenečenje, da je zobna gniloba najpogostejša bolezen
razvite civilizacije.
Kdaj ortodontski aparat
Ortodontski aparati so priprave za odpravljanje zobnih in čeljustnih nepravilnosti. Omogočajo nam, da s primerno silo delujemo na zobe, ki jih želimo premakniti iz nepravilnega v pravilen položaj. Ortodontsko zdravljenje potrebujemo kadar so zobje neravni ali prenatrpani, zaradi česar lahko z leti pride do neenakomerne obrabe zobnih površin, neravno postavljene zobe je tudi težje optimalno očistiti, kar pomeni, da so bolj dovzetni za zobno gnilobo in vnetje dlesni. Drugi problem nastanka ortodontskih nepravilnosti so razvade. Najpogostejša razvada pri današnjih otrocih je drža odprtih ust. Vedeti moramo, da je za pravilen razvoj zob in čeljusti potrebna pravilna funkcija mišic in mehkih tkiv, ki obkrožajo usta in obraz. Otrok pravilno diha na nos in ima zaprta usta (kadar seveda ne je ali govori). Vrivanje jezika med zobe pri požiranju je razvada, ki povzroči, da se jezik med požira-njem vriva med zgornje in spodnje
zobe, največkrat pa leži med zobmi tudi v mirovanju, kar povzroča nastanek vrzeli med zgornjimi in spodnjim zobmi in jo imenujemo odprti griz. Zato je pravilno poži-ranje, pri katerem se jezik dotika neba, zobje pa se močno stisnejo skupaj, zelo pomembno za normalen razvoj zob in čeljusti. Zelo trdovratna razvada, ki pa povzroča hude nepravilnosti, če ni opuščena pravočasno, je razvada sesanja. Med razvade sodobnih otrok lahko prištevamo tudi pomanjkljivo žvečenje trde hrane.
V grobem delimo aparate v dve skupini: snemljive, ki jih največkrat uporabljamo v mlečnem in mešanem zobovju in z njimi usmerjamo rast in popravljamo medčeljustne odnose in jih pacient lahko sam sname in vzame iz ust ter fiksne aparate, ki se pritrdijo na zobe in jih uporabljamo v stalnem zobovju in z njimi korigiramo položajne nepravilnosti zob v zobnih lokih in v določenih mejah z njimi popravimo tudi medčeljustne odnose.
Nasmeh je nekaj najlepšega kar lahko nekomu podarimo, zato poskrbimo, da tak tudi ostane. ■
Ormoška planinska pot
uLUl
Ulli
1DU
Poletje je čas dopustov in raznih potepanj, pa tudi neviht. Ponekod je bilo neurje neusmiljeno in je pridelovalce hudo prizadelo, saj jim je toča uničila prav vse. Človek kar trepeče, kateri kraj si bo naslednjič izbrala. Drugje so jo zaenkrat odnesli in po radiu je slišati, da že postavljajo klopotce, kar izkoriščajo za zanimive prireditve.
Eno takšnih lepih območij je
Ormož, kjer poteka Ormoška planinska pot, po katere delu smo se sprehodili v sončnem maju, ko je njihovo planinsko društvo Maks Meško Ormož slavilo dvajsetletnico poti in jo primerno proslavilo.
Zbrali smo se na zelo lepo urejeni železniški postaji v Ormožu tik ob mejnem prehodu s Hrvaško in se z vlakom prepeljali do Ivanjkovcev, kjer je bilo izhodišče poti. Sprva po
cesti smo se s planinsko zastavo na čelu kolone po lepi pokrajini podali v smeri Lahoncev. Prav smešni so bili prizori, ko so nas k cesti hitele pozdravljat domače živali (koze, konji, krave), ki so se pasle ob njej - seveda za ograjo električnega pastirja.
Na domačiji Meškovih, »temelju« planinskega društva Ormož, smo doživeli izredno topel spre-
Ormoška planinska pot vijuga tudi med vinogradi.
Svetujemo
Za večjo varnost koles
Kolesa, predvsem v poletnih mesecih, so pogosta tarča storilcev kaznivih dejanj, ki vaše kolo uporabijo le za vožnjo, za rezervne dele ali za nadaljnjo prodajo. Te tatvine so najbolj pogoste v strnjenih naseljih večstanovanjskih zgradb in kadar so kolesa slabo zavarovana, tako pred vhodi v zgradbe kot v kolesarnicah in kleteh.
Priporočamo vam, da:
•	kolesa po uporabi skrbno zaklenete v za to namenjene prostore (kolesarnice, kletni prostori),
•	uporabite dodatne ključavnice za kolesa, tudi elektronska naprava za varovanje koles, ki je v prodaji, je vse pogostejši primeren način varovanja,
•	ob nakupu kolesa si zapišite serijsko številko okvirja, znamko, tip barvo, značilnosti kolesa in skrbno hranite dokumentacijo.
Tatvine, zlasti t. i. priložnostne tatvine, sodijo med najpogostejša kazniva dejanja. Z odloženo denarnico na pultu v trgovini, z vozilom v pogonu, ko na hitro "skočimo" po sladoled, z odloženo kamero in fotoaparatom na plaži, medtem ko veselo čofotamo v vodi, storilce kratko malo "privabljamo". Na samozaščitno ravnanje ne smemo pozabiti niti, ko smo na dopustu v novem okolju, kjer nas ne poznajo.
V vsakem primeru vam svetujemo, da upoštevate naslednja priporočila:
•	ne puščajte torbic brez nadzora ali varstva;
•	v javnosti ne razkazujte denarja, kartic in drugih vrednejših predmetov;
•	ne puščajte ključev stanovanja in vozil na neprimernih mestih;
•	pazite na svoje otroke; pou-
čite jih, kaj naj storijo, če se izgubijo v množici (naj se obrnejo na policiste, varnostnike ali reditelje);
•	poskrbite tudi za lastno varnost in se izogibajte temnim ulicam, podhodom in dvomljivim lokalom;
•	pri dvigovanju gotovine na bankomatih, bankah ali poštah bodite pozorni na osebe, ki vas opazujejo ali vam sledijo;
•	denar in dokumente imejte pri sebi na ustreznih mestih (v notranjem žepu ali okoli pasu), predvsem zaradi žepar-jev;
•	tudi predmetov, kot so fotoaparati, kamere, mobilni telefoni, osebni nakit, kolesa, surfi idr. ne puščajte brez nadzora na mestih, ki so za nepridiprave lahko dostopna;
•	med letovanjem v tujini je denar najbolje menjati v menjalnicah oz. bankah in ne na ulici, kjer so turisti izpostavljeni prevarantom ali celo roparjem;
•	na letališčih, avtobusnih in železniških postajah, kjer se običajno naenkrat zadržuje veliko ljudi, bodite pozorni na svojo prtljago. Zavedajte se tudi, da lahko vidno označena prtljaga z imenom in priimkom ter naslovom nepridipravu izda podatek, kje je prazno stanovanje.
Nepridipravi na plažah in bazenih, zlasti kadar je gneča, za razliko
od kopalcev ne počivajo, temveč
"delajo". Vsako leto je na plažah veliko tatvin torb, denarnic, dokumentov, ključev, mobilnih telefonov, denarja in drugih predmetov, ki jih ljudje nosijo s sabo na plažo. Med sproščenim poležavanjem ob vodi ali živahnim čofotanjem v njej namreč kar prekmalu pozabimo, da smo na plaži pustili ležati torbo povsem brez nadzora.
Vrednejših predmetov zato ne nosite na plažo!
Zal je še vedno prepogosto naivno mišljenje, da nam naključni obiskovalci z našega dvorišča ne bodo odtujili stvari, vozil ... Tudi na gradbiščih novogradenj je različno orodje, gradbeni material idr. pogosto nezavarovano in zato lahka tarča tatov.
Svetujemo vam, da:
•	v okolici stanovanjskih hiš ne puščate nezavarovanega orodja niti koles, koles z motorjem ali odprtih osebnih vozil;
•	na dvorišču stanovanjske hiše namestite senzorske luči;
•	morebitne akviziterje in druge nepoznane osebe, ki vas sprašujejo za informacije, s pogledom spremljajte vse do odhoda s svojega dvorišča;
•	po delu na novogradnji skrb-
Kam na izlet?
- sobota, 6. 8.: Hafner in Kristal Weissee (ZPP, Avstrija) -PD Velenje.
jem ob zvokih ansambla, ki mu je sledila kratka kulturna slovesnost in pogostitev. Zanimivo, da je bil na otvoritvi njihove poti takrat prisoten »naš« dr. Matjaž Kmecl. Iz prijetnega okolja domačije, kjer se podeželsko življenje odvija v družbi domačih živali, smo odšli naprej in se spotoma ustavili na mestu, kjer so med II. svetovno vojno domačini v gozdu skrili svoje konje in jim v spomin na tiste čase postavili spomenik.
Naslednje presenečenje so nam pripravili člani turističnega društva Runeč (Zvab - Dobrovščak), ki so nas z domačimi dobrotami ob zvokih harmonike razvajali na šolskem igrišču.
Hvaležni smo se poslovili in pot zaokrožili med polji in vinogradi Strezetine - Stanovnega mimo Lešniškega vrha skozi Litmerk in se ustavili na izletniško-turistični kmetiji Bogša, kjer smo zaužili topel obrok. Čakal nas je še povratek do Ormoža, kjer smo se poslovili s planinskimi prijatelji, s katerimi smo s hvaležnostjo preživeli zelo lep sončen dan.
■ Marija Lesjak
no zaklenite orodje v za to primeren prostor.
Tatvino, vlom v vozilo ali stanovanje ali kakšen drug neprijeten dogodek takoj prijavite najbližji policijski postaji oz. pokličite na interventno telefonsko številko policije 113 ali anonimno številko policije 080 1200.
Če ob prihodu domov opazite sledi vloma, ne vstopajte, kajti storilec se lahko še vedno zadržuje v objektu. Ob morebitnem soočenju s storilcem se ne izpostavljajte, zlasti če je fizično močnejši, oborožen ali jih je več - pomembnejša naj bo vaša lastna varnost!
Do prihoda policistov tudi ničesar ne prijemajte ali premikajte, da se ne bi poškodovale ali uničile sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja.
Če postanete žrtev kaznivega dejanja, lahko pomagate pri izsleditvi storilca, če si poskušate zapomniti čimveč podatkov o njem: videz storilca, smer bega, prevozno sredstvo, s katerim se je odpeljal ...
Prijetno dopustovanje vam želimo policisti Policijske postaje Velenje.
■ Zoran Stojko Krevzel
VI PIŠETE
Cesta
Leno in rumeno jesensko vreme.
Skozi okno gostišča pri Š. v Parižljah plešejo oči. Nič jih ne moti pridušen klepet, niti objem fanta, ki v neposredni bližini naše mize stiska otrdele prsi najstnice. Ona, krepko postavno dekle. Nakodrani rdečkasti lasje, ji segajo do modrih oči. Kakšen lesk je v njih. Kot da so polni drhteče jesenske vlage. Ustnice napete, v otrdelih in napetih prsih refleks. Kako oči vendar plešejo, a sluh dojema besede. Saj me imaš, saj me boš, saj, saj! Tako golo in suho, kot da ju je soba zaklenila vase in ustvarila možnost za zdrs v njeno kipečo globino.
-	Kaj si se zopet zagledal v frkljo,
-	de žena.
-	Eh, nič, drugje sem! - odgovorim.
Ne, deset evrov in kozarec martinovega in stiski toplih rok in objemov za slovo. Pa saj se vidimo spet. In ne čakajoč zopet leto dni. Presneti Martin! Da jih ni več!!
Ne, ničesar ni, kar bi dovolilo ple-sočim očem razda-janje.
Obstale so te oči, kot bi jih pribil na križ ali pa hipnotiziral čarovnik. Tam na cesti, ki je tekla mimo gostišča, so se široko odprle. Iz globine utrujene duše.
Na asfaltu, ki se je svetil v mokrem lesku opoldneva. Tu so se oči stisnile podobne siromaku v bedi.
Tu so začarale oči razdrapani makadam. Kot da opazujem Jirsa in Bavha. Saj le rijeta z oralom po težki hribovski njivi. In njuna gobca sta vsa slinasta. Slina in drhteči opoj zemlje.
Hi, daj Sivka, hi hot in Rjavka. Tema se dela. Dajmo: Hi !
Še ju vidim, vklenjeni v težke komate. V Sivkinih očeh ni krvavih obrobij. V Rjavkinih tudi ne! Kolikokrat prej sem ju občudoval v domačem hlevu. Velike temne oči, obrobljene s temnimi obrvmi. Kot dve plašni lepotici, Pobožal sem ju. Hrapav jezik se je dotaknil rok, jih polizal. Sreča, tista trenutna, me je vsega prevzela in topel spomin lebdi pred menoj še danes v jesenskem vetru.
Da, v topel spomin se je prikradla temna zmajevska senca. Pred kozolcem se je na aprilski trati nemirno prestopala lepotica z vlažnimi očmi, obrobljenimi s temnimi obrvmi.
Oči me pogledajo in rezko izdavi:
-	Kaj jo trepljaš po ušesih? Zdaj nas bo morala zapustiti. -
Dobrikajoč se, ji zadrgne gobec s povodcem.
-	Sivka, posloviti se morava. -
-	Oče, nikar! Ne pustimo je! -
-	Kaj veš, otrok! Mora iti. Stara je, breja ni. Denar potrebujemo. -
-	Ne, ata, ne! -
Čuden, boleč krik se izvije iz otrokovih ust. Prelije se v jokajoče, žalostno pesem aprilskega jutra.
-	Ne, ata, hejka naj ostane doma, prosim! -
Očetove oči je navlažila jutranja rosa.
-	Sivka, morava stopiti do mestne tehtnice. -
Potem ... Prednji nogi je Sivka uporno zastavila v trato.
-	Hej, hejka greva, greva! -
Premik in že sta zavila na prašno
makadamsko cesto. Gozdič ju je pokril. Solze, grenke in žalostne, so se strnile v rahel potoček, zelen potoček, ves poln rosnih kapljic.
Drdranje koles je pelo nočno, utrujeno pesem. Očetove vajeti so neizprosno priganjale, kot stražar vlomilca.
Odprl se je dolg pokošen travnik,
-15
samevajoč v bližini križišča. Zadnje vile so obložile lojtrski voz tako, da se je nevarno majal.
Ze se zaziblje nevarno, zdaj v levo, zdaj v desno.
Podprite ga z obeh strani! de oče.
Sicer ga bomo morali pobirati! Tako neodločeno, in neskončno počasi, se ziblje voz. Kolesa škripljejo. Makadam je podoben dvema velikima brazdama in končno je zravnan na glavni cesti.
Kaj se smeješ, Ludvik? Rešeni smo, a pesmi še ni konec! olajšano odgovarja oče.
Tam, ob sedanjem gostišču Š., voz ustavi odprto okno. Snop luči razveseli otroke. Zenska glava, nasmejana, ponuja materi Mici polno skledo pečene kaše.
Jo bo dovolj za vse štiri?
Bo, seveda bo, kako dobra bo, pečena kaša! krožijo mlade misli, in strah se kot netopir na svetlobi skrije v temo.
Hijo, hi, Sivka, še malo, dajmo!
Potegnili sta izmučeni kravi. Hitro prevozili ovinek.
Potrpimo! Samo še sto metrov, in doma smo, si oddahne mati.
Vprega je nagonsko slutila cilj. Vajeti so se napele. Kravi zbezljali. Kar v galop, in ni je bilo sile, ki bi ju ustavila.
Rahel zavoj ob grmovju. Velika gmota otave se prevali v grmovje. Pečena kaša zdrsne z maminih rok in oškropi jesenski pridelek.
Nemirni kravi hočeta še dalje. Ob bližnjem deblu se ustavita njuna komata.
Počakajta vendar! ju roti ves prepoten oče. Okoli Sivkinega gobca ovije konopec. Mama spreže obe vpregi.
Tako, sedaj kar domov!
Kravi divjata, mi jih komaj dohajamo.
Doma smo, doma, otroci!
Mi pa žejni, lačni, tiho ihtimo za dobroto, ki smo si jo tako zelo želeli .
Ves se tresem ob božanju svetlika-jočega se asfalta. Skoraj je zagrebel boleči spomin iz otroštva.
Sonce se bliža Dobrovljam. Tja plovejo gosi z dolgimi vratovi in belimi, svetlečimi se perutmi.
Ne, niso bele gosi, Martinove, nekoč zaščitnice starega Rima.
Vrane so, krakajo za slovo.
Krakajo. Podobno kot pred davnimi leti drdranje obloženega voza.
Še vedno so te polna okna, de nežno žena.
Gremo, čas je!
Tam v mirnem kotičku za zaveso, obritoglavi mladenič stiska otrdele prsi mladenki, da sladko ječi.
Kako daleč si, mladost! Poskušaš ubrati kar ravno pot. In jo obložiti s cukrčki tam sredi češnjevih cvetov. Ljubiti njo z nakodranimi, rdečkastimi lasmi in vabečimi napetimi ustnicami, ki iščejo njegove, obritoglavčeve.
Kako se je izvila iz moje podzavesti cesta? Brez kapljice vina!
Razdrapana, asfaltna, mokra in suha, vijugasta, in ravna. Pa vendar NIKOLI pozabljena.
Da, tako potuješ, človek, nepremagljivi človek, v tem trenutku brez libida .
In ne veš, da nas ne boža vedno sonce, da nas upogne vihar.
Takrat se obrne voz, in sladka kaša poškropi naše sile, in voljo, in briše pot do cilja.
Roke neutešenih otrok pa se stegujejo za rumenimi, sladkimi zrni. Zvrtin-čil jih je vihar in odnesel daleč, daleč stran od otroških poželenj.
■ ViŠ
"siH:AS	4. avgusta 2011
SPORT IN REKREACIJA
Umetniški vtis ne prinaša točk
Nogometaši Rudarja doživeli drugi poraz - Z Mariborom, ki je skupaj z Domžalami edino moštvo po treh krogih s polnim izkupičkom, izgubili z 1 : 2 - V soboto (ob 19.00) ob jezeru novinci, nogometaši Mure
Milan Djuričic (desno) s pomočnikom Andrejem Gorškom pričakujeta novo vročo tekmo s povratnikom v prvo ligo
»Tekma v Ljudskem vrtu je bila zelo zanimiva, težka, polna priložnosti z obeh strani. Nogometaši Rudarja so se pokazali kot zelo čvrsto moštvo«, je dejal domači trener Darko Milanič po komaj priborjeni zmagi. Rudarji so se zelo dobro upirali aktualnim prvakom. V prvem delu so jim bili najmanj enakovredni, po priložnostih celo boljši in z malo sreče bi lahko v Ljudskem vrtu ,izvlekli' vsaj točko. Toda strel-
Tatjana Podgoršek
V soboto, 6. avgusta, začnejo jesenski del tekmovanja v sezoni 2011/2012 moštva v drugi slovenski nogometni ligi. Med njimi tudi ekipa NK Šmartno 1928, ki je sicer v minuli sezoni osvojila zadnjo mesto na lestvici, a so vijoličasti dobili še eno priložnost za nastop v drugi ligi. Poleg znanih razmer v slovenskem nogometu so v klubu prepričani, da je k takšni odločitvi Nogometne zveze Slovenije pripomoglo tudi dobro delo v klubu. Šmarška enajsterica, ki jo v novi sezoni vodi trener Ervin Polovšak, bo v prvem kolu gostovala pri ekipi Dravinje.
»Komaj čakamo. Dravinja je vsa leta res v vrhu v drugi slovenski ligi, a so naši fantje motivirani, želijo si prave igre. Prepričan sem, da bodo dali vse od sebe. Gremo na zmago,« je povedal Polovšak.
Zatrdil je, da so na sezono dobro pripravljeni, čeprav na treningih niso bili nikoli vsi, saj nekateri igrajo nogomet nepoklicno in so bili na krajšem dopustu. Priprave so od začetka do konca opravili doma, saj so bili pogoji za to dobri in so dane možnosti dobro izkoristili. »Res smo zavzeto delali in komaj čaka-
ci so ponovili svojo nespretnost s prve tekme, ko so doma izgubili z Domžalami, in pred vratarjem Jasminom Handanovičem niso bili tako iznajdljivi kot v drugem krogu proti Triglavu, kateremu so v mrežo poslali kar pet žog, njihova pa je ostala nedotaknjena. Maribor je skupaj z Domžalami po treh krogih še edino nepremagano moštvo, slednji so zaradi boljše razlike v golih na prvem mestu, ,rudarji' pa
mo, da vidimo, kaj smo naredili.«
Ekipa je mlada, v povprečju so igralci stari od 20 do 22 let. Polo-však je prepričan, da bo čez leto, dve ob zavzetem delu krojila vrh
Ervin Polovšak: »Na novo sezono smo dobro pripravljeni in fantje nestrpno čakajo pravih iger.«
lestvice v drugi slovenski ligi. Njeno jedro tvorijo domači igralci, ki so že nosili barve kluba v minuli sezoni. Pridružilo se jim je pet domačih mladincev, vzgojenih v šmarški nogometni šoli. »Po poškodbi se je
so s samo tremi točkami šesti, torej na vrhu druge polovice lestvice. V sobotnem 4. krogu bodo gostili novinca, moštvo Mure, ki je s točko več od njih trenutno na četrtem mestu prvenstvene lestvice. Sobo-čani so v prejšnjem krogu gotovo razočarali svoje ljubitelje, saj so v Fazanariji, torej na svoje igrišču, izgubili v prekmurskem derbiju z Nafto. Pričakovati je, da bodo prišli ob jezero zelo motivirani, da povrnejo izgubljene točke, morebitnih točk(e) pa bi se gotovo najbolj razveselil Robert Pevnik, ki se je po končanem prejšnjem prvenstvu iz Velenja nepričakovano preselil na klop Sobočanov. Po treh krogih so gotovo najbolj presenetili v slabem pomenu besede nogometaši Hita Gorice in Luke Kopra, ki so s samo po eno točko na repu lestvice. Nogometaši Rudarja so dokaj sproščeno in samozavestno zaigrali v Ljudskem vrtu, saj proti favorizi-
v ekipo vrnil izkušeni Marko Kolsi in je zelo dobrodošel. Je starejši in mladim fantom je že pokazal, kako je treba na igrišču ne samo delati, ampak garati. V ekipo se je vrnil tudi domačin Luka Prašnikar, ki je že igral v prvi slovenski ligi in mislim, da bomo z njim pridobili veliko v konici napada.«
Po besedah Polovšaka je sicer
ranemu ,evropskemu' Mariboru niso imeli kaj izgubiti. Velenjčani so imeli kar nekaj lepih priložnosti za zadetek v prvem polčasu. Najprej po udarcu s kota Amela Muja-koviča Sebastjan Berko, vendar je izkušeni domači vratar Jasmin Handanovič zanesljivo ujel njegovo žogo. Po dobri podaji Mateja Podlogarja je pobegnil v kazenski prostor gostujoči kapetan Rusmin Dedič, a debelo zgrešil. Po novem Mujakovičevem kotu je od daleč silovito sprožil Rajko Rotman, vendar je njegova žoga zletela čez prečko. Domači nogometaši so v tem delu igre poskušali s streli od daleč, vendar neuspešno.
Če ne daš, dobiš
Prvo lepo priložnost v drugem polčasu so imeli gostje, in to Muja-kovič, vendar je po prekršku žogo s slabih 20 m poslal naravnost v
osnovni cilj obstanek v ligi, vendar bodo poskušali doseči sredino lestvice.
Predsednik NK Šmartno 1928 mag. Ludvik Golob pa nam je pred časom dejal, da je bila lanska sezona dobra izkušnja, ki jo bodo poskušali vnovčiti v novi, za katero vsi upajo, da bo uspešnejša od minule. »Verjamem, da bo vijoličasta enaj-
vratarja. V 66. minuti pa so priigrali priložnost, po kateri so se lahko upravičeno dolgo držali za glavo. Mujakovič je skorajda s sredine igrišča poslal visoko žogo v domači kazenski prostor. Luka Majcen je bil hitrejši do domačih branilcev, pred sabo je imel le še vratarja, ki pa je pravočasno zapustil svoja vrata in odbil žogo. Zadetek je še vedno ,visel v zraku', saj je žoga priletela na nogo Mateja Podlogarja, ki pa je z udarcem z bližine bele točke zgrešil prazna vrata. Toliko zapravljenih priložnosti rudarjem ni veliko obetalo v nadaljevanju igre in uresničilo se je pravilo 'če ne daš, dobiš'. To se je zgodilo le nekaj minut pa tej zapravljeni priložnosti, ko je Etien Velikonja z metra, dveh poslal žoga v mrežo po neodločnem posredovanju vratarja Bobana Saviča. Neodločna pa sta bila tudi Nikola Toli-mir in Sebastjan Berko, ki pred tem nista preprečila preigravanja Agima Ibraimija. Po zadetku so domači povsem prevzeli pobudo in slabih deset minut pred koncem so se otresli (a še ne povsem) skrbi glede zmage z zadetkom mladega Matica Črnica, ki je z nekoliko sreče zadel s približno 20 m. Tudi pri tej akciji Savič ni najbolje ocenil leta žoge. Rudarji so dve minuti pred koncem vendarle zadeli (zasluženo), in če drugega ne, poskrbeli, da so domači v preostalem času trepetali za zma-

1
sterica dokazala, da smo si zaslužili še eno priložnost in da bodo sedaj naši navijači, ki jih vabimo na tribu-
Maribor - Rudar Velenje 2:1 (0:0)
Strelci: 1:0 Velikonja (70), 2:0 Črnic (81), 2:1 Djokic (82). Maribor: Handanovič, Milec, Vidovic, Arghus (od 67. Rajčevič), Trajkovski, Mertelj, Ibraimi, Filipo-vic (od 55. Tavares), Črnic (od 90. Rep), Velikonja, Volaš. Rudar Velenje: Savic, Jeseničnik, Berko, Stojnic, Dedič, Tolimir, Rotman, Mujakovič (od 86. Djokic), Trifkovic, Podlogar (od 67. Bizjak), Majcen (od 67. Purišic). Drugi izidi:
CM Celje - Luka Koper 2:0 (0:0); Maribor - Rudar 2:1 (0:0), Mura 05 - Nafta 0:2 (0:1), Triglav -Domžale 0:4 (0:2), Olimpija - HiT Gorica 2:1 (2:2). Vrstni red:
Lestvica: 1. Domžale 9 (7:0), 2. Maribor 9 (6:3), 3. CM Celje 6 (5:1), 4. 5. Olimpija 4 (3:5), 5. Mura 05 4 (2:3), 6. Rudar Velenje 3 (6:4), 7. Nafta 3 (4:4), 8. Triglav 3 (2:10), 9. Hit Gorica 1 (3:5), 10. Luka Koper 1 (1:4).
go. Po podaji s sredine igrišče je Branimir Djokič, ki je nekaj minut pred tem zamenjal Mujakoviča, z redko videnim udarcem premagal Handanoviča, ki je bil preveč zunaj svojih vrat.
■ vos
I
ne v še večjem številu, deležni več drugoligaških užitkov,« je še dejal Ludvik Golob.	■
Članska ekipa NK Šmartno 1928 v sezoni 2011/2012: Tadej Pusov-nik, Aleks Urh, Alen Omerovič, Matic Volk, Baškim Hajdari, Matej Kolenc, Branko Babič, Mengbwa Akamba Hyacinthe, Sebastjan Jelen, Matevž Lenošek, Alem Mujakovič, Tomaž Veler, Senad Jahič, Jaka Bizjak, Are Mahmutovič, Dejan Podbrežnik. Na novo so se ekipi pridružili: Jure Obu (NK Šoštanj), Tadej Ramšak, Marko Kolsi, Denis Kramar, Denis Čirič (vsi NK Rudar), Martin Lenošek (NK Celje), Luka Prašnikar, Renato Matič (Simer Šampion), mladinci: Tilen Strgar, Darijo Dragosavac, Žiga Volk, Davor Pavič.
Odšli so: Tadej Slemenik, Dejan Plesnik in Jan Zamernik, igrati pa je prenehal Anže Podgoršek.
V klubu so še povedali, da se lahko ekipa po koncu prestopnega roka, 31. avgusta, še nekoliko spremeni.
Mednarodni turnir v odbojki na mivki
Med 11. in 13. avgustom bo na igrišču Bredent arene v Mozirju 11. oaza Mozirje open - mednarodni turnir v odbojki na mivki, v kateri se bo v veščinah tega športa pomerilo veliko odličnih moških in ženskih ekip. Dogajanje ob igrišču in na njem bodo popestrile nagradne igre in animacija, na samem igrišču se bodo v odbojki na mivki pomerili tudi mistri in misice, potekal bo King turnir, za zabavo pa bodo poskrbele Zumba plesalke ter skupina Happy band. V kolikor ste ljubitelji odbojke na mivki, ste vabljeni na ogled zanimivih ter napetih tekem. Vsaka spodbuda s tribun bo zagotovo poskrbela za dodatno napetost in dobro vzdušje.
KAJ: 11. oaza Mozirje open - mednarodni turnir v odbojki na mivki
KJE: Bredent arena v Mozirju KDAJ: 11. 08.-13. 08. 2011
Za zabavo in dobro vzdušje poskrbljeno. Vstop prost. Vabljeni!
Peti turnir v spomin na Matjaža Cvikla,
V spomin na nekdanjega odličnega igralca Matjaža Cvikla bo jutri, v petek, na Rudarjevem igrišču z umetno travo mladinski turnir, ki se ga bodo poleg gostiteljev udeležila še mladi nogometaši Olimpije in Maribora. Začeli ga bodo ob 15. uri s tekmo veterani Rudarja in Šmartna.
Matjaž Cvikl je svojo nogometno pot začel in končal v Rudarju, vmes pa je med drugim nosil še dres šoštanjskega Usnjarja, Beltincev Maribora, turškega prvoligaškega moštva Zeytinburn Spor, štirinajst-krat pa je bil povabljen tudi v najboljšo slovensko izbrano vrsto. Urnik tekmovanja:
15.00 veterani: NK Rudar - NK Šmartno
15.30 prihod ekip
16.30 NK Maribor - NK Olimpija
17.30 svečana otvoritev
17.40 NK Olimpija - NK Rudar
18.50 NK Rudar - NK Maribor
19.50 razglasitev rezultatov in podelitev nagrad
Komaj čakajo
Konec tedna začnejo jesenski del prvenstva v drugi slovenski ligi nogometaši Šmartnega 1928 - Priprave opravili doma - Mlada ekipa meri na sredino lestvice
Članska ekipa NK Šmartno 1928 v prvem kolu tekmovanja v novi sezoni (v soboto) gostuje pri Dravinji.
»Moramo zmagati!«
Milan Djuričic, trener Rudarja: »Na žalost iz lepih priložnosti nismo zadeli in sledila je kazen. Mojim igralcem nič ne zamerim. Dobro so igrali in tudi na tej tekmi pokazali, da se lahko kosajo z vsakim nasprotnikom. Z našo dosedanjo bero treh točk sem zadovoljen, pa čeprav vedno pomislimo, da bi lahko bilo še boljše. Igrali smo z najmočnejšima nasprotnikoma ter visoko premagali Triglav. Sedaj bomo gostili Muro. Pravimo, vsaka naslednja tekma je najtežja. Zavedam se in pričakujem, da bo takšna tudi v soboto. Upam, da bo moje igralce spet krasila učinkovitost. Moramo zmagati.«
■

SPORT IN REKREACIJA
Elektra okrepljena v novo sezono
Predsednik kluba Marko Štrigl in novi trener prepričana, da so dobro pripravljeni na novo sezono
Šoštanj, 26. julija - Košarkarski klub Elektra je okrepil svoje vrste in pred novo sezono podpisal pogodbe s tremi novimi igralci. Pogodbe so podpisali Žiga Zagorc, Sanel Bajramlič in Dorde Lelic.
S prihodom omenjenih igralcev je tako sestavljeno okostje ekipe, ki bo na voljo novemu trenerju KK Elektra Gašperju Potočniku, sicer tudi pomočniku selektorja
slovenske reprezentance Božidarja Maljkovica.
Vsi trije košarkarji so stari znanci slovenskih košarkarskih parketov. Žiga Zagorc je 27-letni in 188 cm visoki organizator igre, ki je v pretekli sezoni zastopal barve Heliosa. Moto Žige Zagorca je »nikoli ne odnehaj in vztrajaj do konca«, kar je odlična napoved za borbeno, nepopustljivo in hitro igro KK Elektra
Podpis k sliki
v prihodnji sezoni. Nov obraz je tudi Sanel Bajramlic, 26-letni in 198 cm visoki igralec, ki je podobno kot Žiga Zagorc znan predvsem po svoji nepopustljivosti, vztrajnosti in borbenosti. Nazadnje je zastopal barve Heliosa iz Domžal. Zadnja okrepitev pa je v klubu že dobro poznani obraz Dorde Lelic, ki je podaljšal pogodbo s klubom, v katerem je že igral pretekli dve sezoni.
REKLI SO
Žiga Zagorc: »Zelo sem vesel, da sem se priključil urejeni in dobro organizirani sredini, kot je Elektra. Verjamem, da se bo pod vodstvom Gašperja Potočnika, o katerem je slišati samo pozitivne stvari, trdo delalo in da bomo realizirali pred sezono zastavljene cilje kluba. Za sebe si želim predvsem čim boljše igre, da pomagam ekipi pri doseganju ciljev in da vsem dvomljivcem enostavno
dokažem, da še vedno znam igrati kvalitetno košarko.«
Sanel Bajramlic: »Izjemno sem vesel, da sem prišel v tako dobro urejeno in odlično organizirano sredino, kot je KK Elektra. Pred letošnjo sezono sta prišla dva nova in zelo kvalitetna trenerja, ki sta delovala v močnih klubih z zelo kvalitetnimi trenerji. Verjamem, da bosta svoje znanje prenesla na nas igralce in da bomo skupaj uspeli realizirati cilje kluba. Moj cilj je, da na vsakem trenin-
gu in tekmi pokažem svoj maksimum, da zmagamo čim več tekem in napolnimo tribune šoštanjske dvorane«.
Dorde Lelic: »Zelo sem vesel, da sem podaljšal pogodbo s KK Elektra, ki ima odlične pogoje za trdo delo, za napredek v znanju ter tako posledično za uveljavljanje mladih igralcev. Upam, da bomo s trdim delom uspeli realizirati cilje kluba«.
KK Elektra z novo energijo
Košarkarski klub Elektra je v ponedeljek, 1. avgusta, s prvim uradnim treningom članske ekipe pričel priprave na novo tekmovalno sezono 2011/2012. Na uvodnem treningu je bilo prisotno lepo število igralcev in kandidatov za 1. ekipo.
Uvodni trening je vodil novi glavni trener članske ekipe Gašper Potočnik, pomagala pa sta mu trenerja mlajših selekcij Sebastjan Krašovec in Duško Maličevič. Na treningu sta bila prisotna tudi kondicijski trener
Žiga Mravljak in fizioterapevt Vlado Pečnik, ki bosta v letošnji sezoni skrbela za dobro fizično pripravljenost ekipe.
V klubu je jedro ekipe že znano. Igralcem z veljavnimi pogodbami, Salihu Nuhanoviču, Branetu Lekicu in Denisu Čosiču, so se priključili Žiga Zagorc, Sanel Bajramlic in Dorde Lelic, ki so pogodbe podpisali pred nedavnim. Okostje ekipe je tako znano. Za vstop v člansko ekipo pa se potegujejo še igralci iz mlajših selekcij in nekaj igralcev, ki so na preizkušnji in pridno vadijo s člansko ekipo.
Vsem igralcem, zbranim na prvem treningu, je spregovoril
predsednik kluba Marko Štrigl, ki je med drugim dejal, da je vodstvo letošnjo sezono zastavilo izjemno ambiciozno in v klubu angažiralo več vrhunskih trenerjev, ki bodo pripravili osnovo za dobro delo. Igralci sami pa morajo sedaj dobro trenirati in pokazati svoje znanje. Zaželel jim je še uspešno sezono in čim manj poškodb.
Članska ekipa se bo prvič uradno predstavila domačemu občinstvu na sedaj že tradicionalnem memorialu Matjaža Natka (letos že 8. po vrsti), ki bo potekal od 30. 9. do 1. 10. v Športni dvorani Šoštanj.
■ Tomaž Sinigajda
Dorde Lelič je izjemno borben in agresiven košarkar, ki prihaja iz Srbije, kjer je svoje prve košarkarske korake naredil pri klubu OKK Šabac.
Vsi igralci imajo svoj ugled v slovenskem košarkarskem prostoru
in njihov način igre, ki temelji na agresivnosti, borbenosti in nepopustljivosti, bo nedvomno tudi nov zaščitni znak KK Elektra.
Predsednik kluba Marko Štrigl je ob podpisu pogodb izrazil zadovoljstvo, da v klub prihajajo trije
izkušeni prvoligaški igralci, ki so že dokazali, da se znajo uspešno spopadati z izzivi. Poudaril je, da je prepričan, da je zastavljeno okostje ekipe garancija za uspešno sezono in dober razvoj mlajših igralcev v klubu.	■
Olimpijski festival evropske mladine
Nastja Govejšek - bronasta kolajna in trije državni rekordi
V turškem mestu Trabzon (ob Črnem morju) je od nedelje, 24. 7., do sobote, 30. 7., potekal 11. olimpijski festival evropske mladine (EYOF). Na tekmovanju je v devetih športih nastopilo 4.000 športnikov iz 49 držav. Slovenske barve je zastopalo 51 športnikov v atletiki, gimnastiki, odbojki, judu, tenisu, kolesarstvu in plavanju. Olimpijski festival evropske mladine je največje tekmovanje za mlade športnike, stare od 15 do18 let. Igre potekajo pod okriljem Evropskega olimpijskega komiteja. Prvič so jih izvedli leta 1991 v Belgiji. V slovenski ekipi sta bila tudi plavalka Nastja Govejšek in trener Jure Primožič. Z doseženimi rezultati in uvrstitvami se je Nastja zopet zelo izkazala. V posamičnih disciplinah je osvojila dve četrti mesti (na 50 m in 100 m prosto) in eno peto mesto (100 m delfin). V finalnem nastopu na 100 m delfin je z rezultatom 1:02,97 dosegla nov absolutni klubski rekord. Dosegla je tudi nov državni rekord za kadetinje (57,13), ki ga je odplavala v prvi predaji slovenske štafete 4 x 100 m prosto in tako izboljšala osebni rekord za 26 stotink sekunde, tega je dosegla junija na prvenstvu Slovenije. Odlične so bile tudi ostale članice štafete: Gaja Natlačen (Fuži-nar Ravne na Koroškem), Kaja Sajovec (Triglav Kranj) in Tjaša Pintar (Gorenjska banka Radovljica), saj so s časom 3:52,53 osvojile
bronasto kolajno in hkrati priplavale še novi državni rekord za kadetinje in mladinke. Nastja je druga plavalka velenjskega kluba, ki je na olimpijskem festivalu evropske mladine osvojila medaljo. Leta 1995 je v Veliki Britaniji Andraž Valcl v disciplini 200 m delfin osvojil srebrno kolajno. V torek, drugi dan plavalnega tekmovanja, je Nastja nastopila v disciplini 100 m prosto. V dopoldanskih kvalifikacijah si je četrtim časom (57,54) zagotovila
(26,28) in osvojila četrto mesto in hkrati postavila dva nova državna rekorda (kadetski in mladinski -
mladinski rekord Sare Isakovič iz leta 2004 je popravila za 10 stotink sekunde).
Zadnji dan plavalnih tekmovanj je Nastja nastopila še v štafeti 4 x 100 m mešano. Slovenska štafeta, v kateri je Nastja plavala delfinov stil, je z novim kadetskim in mladinskim državnim rekordom (4:22,71) osvojila šesto mesto.
popoldanski finale, v katerem je svoj čas še izboljšala in s končnim rezultatom 57,17 osvojila četrto mesto.
V četrtek, predzadnji dan plavalnih tekmovanj, je Nastja nastopila v disciplini 50 m prosto. V kvalifikacijah je odplavala četrti čas z novim državnim rekordom za kadetinje (26,54). Lastni državni rekord je popravila za 37 stotink sekunde. V finalu je svoj čas ponovno izboljšala
Izredno uspešna je bila tudi celotna reprezentanca Slovenije. Z osvojenimi tremi zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami se je uvrstila na 11. mesto med 35 državami, ki so osvojile vsaj eno medaljo.
Na sliki je štafeta Slovenije (skrajno levo Nastja Govejšek).
■ Marko Primožič
Ponovno državni prvak
Koroško Ivarčko je bilo pred nedavnim v znamenju državnega prvenstva v gorskem kolesarjenju v spustu. Lovorike je lovilo kar 131 prijavljenih tekmovalk in tekmovalcev.
Velenjčan Miran Vauh, sicer član Kolesarskega kluba Črn trn iz Ajdovščine, je bil v najmočnejši in najštevilnejši kategoriji moških članov enostavno najboljši, saj je že v polfinalni vožnji pred drugo-uvrščenim Matejem Drnovškom vodil za dobrih šest sekund. S prepričljivo vožnjo v finalu si je po Kranjski Gori leta 2009 tokrat že drugič privozil svoj dres, medaljo
DP za dečke in deklice - Pika Vrčkovnik bronasta
Od petka, 29. 7., do nedelje, 31. 7., je v Novi Gorici potekalo posamično in ekipno prvenstvo za dečke in deklice. Na prvenstvu je nastopilo 196 plavalcev, starih 11-14 let iz 24 slovenskih klubov. Plavalni klub Velenje sta zastopala le Pika Vrčkovnik in Nik Šabec. Žal imamo v klubu vrzel, ki je nastala pred leti, ko so se morali plavalci zaradi prenove bazena skoraj celotno sezono voziti na treninge v Celje. V tem času novincev nismo mogli sprejemati. Tokrat se je zelo izkazala Pika Vrčkovnik. Osvojila je bronasto kolajno v disciplini 200 m hrbtno. Svoj osebni rekord je popravila za kar 13 sekund. V A finale se je uvrstila tudi na 100 m hrbtno, osvojila je četrto mesto.
■ Marko Primožič
in naslov državnega prvaka.
Pretekli vikend pa so se tekmovalci mudili na tekmi za iXS Downhill Cup, ki je bila na Češkem, natanč-
neje v kolesarskem (Bike)parku Špičak. Žal Miran zaradi poškodb tokrat v finalu ni mogel nastopiti.
Najboljši v Evropi je Vavtar
Člani pikado kluba Strela iz Velenja so se konec julija na Dunaju udeležili evropskega prvenstva v pikadu. V ekipnem delu so bili med 21 ekipami na petem mestu, še boljše rezultate pa so osvojili posamezniki, saj je na odprtem prvenstvu Evrope za posameznike med 151 tekmovalci njihov član Jože Vavtar premagal vse nasprotnike in osvojil naslov najboljšega v Evropi za letošnje leto. Na istem turnirju se je z devetim mestom izkazal tudi Sašo Kopše.
■
MODROBELA KRONIKA

4. avgusta 2011
Osumljen poskusa umora za zapahi
Celje - V noči na nedeljo, 31. julija, je v enem izmed lokalov športnega objekta Arena Petrol v Celju prišlo do prepira in prerivanja med štirimi gosti lokala. Med prerivanjem je štiriindvajsetletni Celjan izvlekel nož in zabodel v prsni koš osemindvajsetletnika iz Celja ter ga hudo telesno poškodoval. Osumljeni štirindvajsetletnik je po dejanju s kraja pobegnil.
Hudo poškodovanega osemindvajsetletnika so znanci odpeljali v Zdravstveni dom Celje, od koder so ga napotili v Splošno bolnišnico v Celju, kjer je po kirurški oskrbi ostal na zdravljenju. Na podlagi intenzivnega zbiranja obvestil in iskanja osumljenca so policisti kmalu po dejanju izsledili in odvzeli prostost štiriindvajsetletnemu osumljencu. V ponedeljek so ga pridržali, za poskusu uboja pa mu grozi kazen do 15 let zapora.	■
Bogat plen
Mozirje, 28. julija - Moč noči so izkoristili nepridipravi, ki so v noči na petek okoli pol tretje ure zjutraj vlomili v mozirski gostinski objekt. Odnesli so okoli 2 tisoč evrov gotovine, kartice za točenje goriva in nekaj drugih stvari. Lastnikom so povzročili kar za dobrih 4500 evrov škode.
Žerjav ostal brez elektrike
Velenje, 28. julija - Na gradbišču novogradnje na Trgu mladosti v Velenju so v petek zjutraj za nekaj ur obstala dela, vezana na dvigovanje z žerjavom, saj so storilci noč prej ukradli več metrov večžilnega električnega kabla za napajanje žerjava. Lastnik žerjava je bil oškodovan za 1.500 evrov.
Trk na Šaleški cesti
Velenje, 29. julija - V soboto, ob 12.21, sta na Šaleški cesti v Velenju trčili tovorno in osebno vozilo. V nesreči se je ena oseba poškodovala, zato so jo odpeljali v
Zasegli več kot 90 vozil
Celje, Velenje - Velenjski policisti so prejšnji teden zaradi kršitev cestnoprome-tnih predpisov zasegli tri vozila. Policisti na Celjskem in Koroškem so samo v juliju, odkar veljajo strožji prometni predpisi, na območju policijske uprave Celje zasegli že več kot 90 vozil.	■
Poostren nadzor nad motoristi
Od ponedeljka, 1. avgusta, pa do ponedeljka, 15. avgusta, bodo policisti po vsej državi izvajali poostren nadzor nad motoristi. Aktivnosti bodo policisti nadaljevali tudi kasneje, saj spadajo vozniki enoslednih vozil med bolj izpostavljene udeležence v prometu.
Policija bo izvajala poostren nadzor nad večkratnimi kršitelji cestno--prometnih predpisov in nadzore v naseljih nad vozniki koles z motorjem. Policisti bodo merili hitrost, preverjali tehnično brezhibnost enoslednih motornih vozil in psihofizično stanje njihovih voznikov. Poleg tega v policiji načrtujejo tudi številne preventivne aktivnosti, kot sta sodelovanje na javnih prireditvah motoklubov in delavnice z naslovom Policijska izkušnja kot nasvet ter Ustrezna oprema rešuje življenja.
Letos je na slovenskih cestah umrlo že 16 motoristov, lani v istem času 14, v celem letu pa 23. 93 motoristov se je letos v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovalo, 326 pa lažje. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, sta neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti.	■
Zdravstveni dom Velenje, kjer so ji nudili pomoč.
Trk na obvoznici
Ljubno, 30. julija - V soboto ob 18.58 sta na obvoznici v Ljubnem ob Savinji trčila osebno vozilo in motorist. V nesreči se je ena oseba poškodovala, na zdravljenje so jo odpeljali v bolnišnico Celje. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj nesreče, odklopili akumulatorja na vozilih ter odstranili posledice prometne nesreče.
Trčil in pobegnil
Žalec, 1. avgusta - Na območju Policijske postaje Žalec so obravnavali prometno nesrečo s pobegom. Zgodila se je ob 17.10 na lokalni cesti v Zabukovici. Voznik osebnega vozila Peugeot je vozil iz smeri Griž proti Libojam. Ko je kot prvi v koloni pripeljal do dovoza k stanovanjski hiši Zabukovica 1, se je ustavil in začel zavijati z lokalne ceste na dovoz. Medtem je neznani voznik osebnega avtomobila znamke citroen, tip berlingo, bele barve, celjskega registrskega območja, začel prehitevati kolono vozil in je z desnim bokom vozila trčil v sprednji levi del osebnega avtomobila voznika, ki je zavijal. Neznani voznik omenjenega osebnega avtomobila je po trčenju odpeljal v smeri Liboj. Pobeglo vozilo je poškodovano po desni strani.
Očividce prometne nesreče oziroma tiste, ki ste morda opazili poškodovano (opisano) vozilo, policija naproša, da jim to sporočite na telefonsko številko 113 ali anonimno številko policije 080 12 00.
Trikrat junaško!
Gaberke, 29 julija - Velenjski policisti so pri kontroli prometa v naselju Gaberke zaznali voznika osebnega avtomobila, ki je vozil nekam nezanesljivo. Pri kontroli so mu odredili alkotest, ki je pokazal 0.85 ml/l alkohola v izdihanem zraku. Pri preverjanju podatkov so policisti ugotovili, da je voznik povratnik kršitev cestnoprometnih predpisov, da je njegovemu avtu potekla registracija in da je, za povrhu, še brez vozniškega dovoljenja. Glede na veljavno zakonodajo so mu avto zasegli in ga 12 ur »gostili« v policijskih prostorih za pridržanje.
V soboto zasegli dve vozili
Šmartno ob Paki, 30. julija - Policisti so pri redni kontroli prometa ustavili voznika kolesa z motorjem. Ugotovili so, da motor ni (več) registriran, motorist pa ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Policisti smo mu zato kolo z motorjem zasegli. Pa to ni bil edini zaseg. Isti dan so vozilo zasegli tudi vozniku iz Metleč, ki ga je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja.
Tudi kolesarji bežijo
Velenje, 31. julija - Velenjske policiste so v nedeljo obvestili, da se je v Mislinji zgodila prometna nesreča med osebnim avtomobilom in kolesarjem. Po njej naj bi kolesar pobegnil s kraja nezgode. Velenjski policisti so pobeglega kolesarja izsledili v Hudi luknji.
Isti dan so obravnavali prometno nezgodo, ki se je zgodila na kolesarki poti okoli Škalskega jezera, kjer
»Ribič, ribič me je ujel«
Velenje, 28. julija - Morda so tudi velenjski policisti pomislili na skladbo z zgornjim naslovom, ko so jih obvestili o nenavadni in nevsakdanji nezgodi, ki se je zgodila kolesarki pri vožnji okoli Velenjskega jezera. Ob srečanju z ribičem jo je namreč ta dobesedno ujel s trnkom. Policisti verjetno ne vedo, ali je to storil z namenom, da bi jo odpeljal domov ali pa je šlo zgolj za nesrečen splet dogodkov. Kolesarka je zdravniško pomoč morala poiskati v dežurni ambulanti velenjskega zdravstvenega doma. Policisti bodo zapisnik o dogodku predali na okrožno državno tožilstvo.	■
sta trčila kolesarja. Eden od njiju je pri tem utrpel zlom ključnice, drugi pa se je s kraja nesreče kar odpeljal. Ker identiteta tega kolesarja ni znana, ga policisti naprošajo, da se javi na PP Velenje zaradi razjasnitve okoliščin.
Tatovi žlebov »pozabili« kolo
Šoštanj, 28. julija - V zgodnjih jutranjih urah je velenjske policiste poklical krajan Metleč, ki so ga prebudili neznanci, ki so pri sosedu kradli bakrene žlebove. Storilce je pri dejanju pregnal, se jim je pa tako mudilo, da so na kraju »nedokončanega zločina« pozabili kolo.
Iz policijske beležke
»Onakitil« se je
Ob koncu minulega tedna so bili žalski policisti obveščeni o tatvini nakita iz stanovanjske hiše v Galiciji. Neznani storilec je v obdobju zadnjega meseca, ko so bili lastniki na dopustu, iz stanovanjske hiše odnesel kar za dobrih 2 tisoč evrov nakita. Vprašanje je, ali se bo z njim polepšal sam ali ga bo raje prodal.
Po vse za žur
V poletnih nočeh je očitno žeja precejšnja, žrtve vlomilcev pa pogosto gostinski lokali, kjer je, če ne drugega, vedno dovolj pijače. V noči na soboto so velenjski policisti obravnavali vlom v gostinski lokal na Koroški cesti, kjer si je nekdo priskrbel vse za žur - poleg pijače in cigaret je pobral še za okoli 450 evrov gotovine.
po tem, ko sta se razšla, verjetno izgubil nekje v gozdu. Policisti so ob tem ugotovili, da je izgubljeni prijatelj v gozdu povsem izgubil orientacijo in se zato ni vrnil v dogovorjenem času na dogovorjeno mesto. Proti večeru so pogrešanega gobarja našli v naselju Gaberke, tako da k sreči ni bila potrebna širša iskalna akcija.
Je vlagal ali le lomil?
Pravijo, da je ob mlaju najbolj ugoden čas za vlaganje zelenjave, tudi paprike. In prav ob koncu tedna je mlaj kraljeval na nočnem Skakal bo nebu. Morda je to vedel tudi neznanec, ki se je na njivi v Skornem lotil tuje paprike. Kmet, ki zagotovo ni bil vesel, ko je videl, da je ob pridelek, je poklical policiste. Ti pa so ugotovili, da je ta ob svojem dejanju polomil kar 39 sadik paprike.
policistov PP Velenje. V četrtek so opravili intervencijo v večstanovanjski hiši na Partizanski cesti, kjer sta se sprla fant in dekle. Ta je fantu povedala, da nista več prijatelja. Ker se ta z njeno odločitvijo ni mogel sprijazniti, je prišel razbijat po stanovanju. Policisti so mu zaradi njegovega vedenja izdali plačilni nalog, sledila pa bo tudi kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo v Celju, zunanji oddelek v Velenju.
Gobar »izgubil« gobarja Ker nista več prijatelja
V torek je velenjske policiste poklical občan, ki je skupaj s prijateljem odšel nabirati gobe na območje Gaberk. Povedal je, da se je prijatelj
Velenjski policisti so v preteklem tednu obravnavali 17 kršitev javnega reda in miru, pri katerih je bilo potrebno posredovanje
V petek je v zgodnjih jutranjih urah velenjske policiste obiskal mladenič, ki je prijavil, da mu je neznanec iz vozila, ki ga je imel parkiranega v centru mesta Velenje, odtujil napravo za skakanje - »skokice«. Z dejanjem ga je oškodoval za 400 evrov in užitek pri dokaj nepogostem športu. Morda pa bo »skokice« sedaj preizkušal tatič in ga bodo ujeli prav zaradi tega. Še bolj verjetno je, da jih bo poskušal čim bolje vnovčiti.
Zgodilo se je nedaleč od nas
Nedolgo od tega. Na Norveškem. Z bombnim napadom v središču Osla in streljanjem na bližnjem otoku Utoya je 32-letni Norvežan pretresel cel svet. Norveška je svetel primer države, ki slovi kot ena najbolj demokratičnih, miroljubnih in socialnih držav v svetu. Zaradi naftnih prihodkov in tankočutnega posluha pri vodenju in poslovanju države skoraj pet milijonov prebivalcev ni občutilo gospodarske krize, ki pretresa Evropo in svet. Tudi zato je bila in je še vedno željna destinacija za marsikaterega ubežnika iz revnejših in nevarnih predelov tega sveta. Število priseljencev se v zadnjih desetletjih nenehno povečuje, tako da slednji v državi predstavljajo deset odstotkov prebivalstva. A podobno je tudi drugod po svetu. Revni, lačni, prestrašeni, z naravnimi nesrečami in vojnami s svojih domov pregnani, iščejo kotiček pod soncem, kjer bi lahko mirno in dostojno zaživeli. Glo-balizacija in njene posledice, ki se kažejo s t. i. krčenjem sveta in prepletenostjo razvitega in nerazvitega sveta so vzpostavile stanje, iz katerega ni možno kar enostavno izstopiti. Države, ki bi se želele ograditi z zidovi in bunkerji, da bi zavarovale svoje ozemlje ali (nakopičeno) bogastvo in blagostanje, ne morejo več preživeti, podobno kot niso preživele komunistične države v prejšnjem stoletju. Seveda, revolucionarni Severna Koreja in Kuba sta še vedno izjemi, ljudje so uradno srečni in zadovoljni, a deželi sta obstali v času in ljudje životarijo.
Tako je vsaka misel na »čisto« deželo utopija. Svet je povezan, kot še nikoli ni bil in tudi najbolj trdovratni režimi so se prisiljeni povezovati. Konec koncev je tako tudi prav, saj je človek družabno bitje in v njegovih genih je potreba po življenju v skupnosti. Ce bi živeli zgolj kot posamezniki, življenja oziroma njegovih zahtev ne bi mogli prenesti in preživeti. Sicer pa si razviti del Evrope tudi ne more privoščiti izolacije pred nerazvitim svetom že zaradi nezadržnega staranja prebivalstva in potrebe po (ceneni) delovni sili za opravljanje najmanj plačanega in umazanega dela, a tudi tistega drugega, ki je v družbi cenjeno, saj vse evropske države potrebujejo tudi visoko izobražen kader.
Tako kot vselej so se tudi po tem dogodku v javnosti pojavili komentarji, kritike dela varnostnih služb in številna vprašanja. Ali naj bi kot povod za načrtovan zločin bili ljudje z vseh koncev sveta, ki so se priseljevali v norveška mesta, ali liberalen odnos države oziroma vlade, je zdaj vprašanje drugega pomena. Nihče v družbi, niti tisti, ki so na vodilnih položajih in položajih s funkcijami, si ne morejo vzeti pravice in zakonov za svoje osebne interese. Strokovnjaki pravijo, da je s svojim dejanjem vsem (dobrim) ljudem vzel še tako majhno naklonjenost do ekstremističnih skupin in strank, kar je res in kar je dobro. Nihče pa se ne zaveda, da je med temi skupinami s svojim dejanjem (čeprav osebno mislim, da je zagotovo vsaj v fazi priprav, če že ne v končni akciji, imel pomočnike) postavil nove mejnike, ki jih bodo v prihodnosti poskušali preseči. Žal, takšno je pač življenje, da mnogi med nami želijo biti vedno prvi ali vsaj pri vrhu. Ironično in žalostno je, da samomorilskih terorističnih napadov na Vzhodu nekako ne jemljemo za naše, ker se dogajajo v drugem svetu, pa čeprav tam umirajo tako odrasli kot otroci. Pretresejo nas le dogodki v urejenih ali razvitih državah, kjer ne pričakujemo takšnega barbarskega in zločinskega dejanja. Tako kot na Norveškem. Presenetljivo dejstvo, ki prav tako bode v oči, so tarče streljanja na otoku, ki niso bili azilanti ali reveži, ki čakajo na odločitev države o podelitvi azila ali izgonu. Hladnokrvno je pobijal mladostnike, ki so postali žrtve zaradi članstva med podmladkom vladajoče laburistične stranke. Odprtih vprašanj je veliko in pred preiskovalci je še veliko dela. Omenjeni dogodek je tako posameznike kot družbe dobesedno zdrznil. Ob tem mi je le žal, da se zdrznemo zgolj ob takšnih tragičnih dogodkih. Zdrzniti bi se morali tudi ob početju direktorjev in direktoric podjetij, ki le-ta (pohlepno) prevzemajo in jih tako uničujejo, da brez službe ostaja na tisoče delavcev; ob sestavi hrane in prehrambenih izdelkov, kjer nam proizvajalci ponujajo, trgovci pa prodajajo izdelke, ki dokazano vsebujejo rakotvorne in druge škodljive snovi. Zdrzniti bi se morali, da (ne samo v oddaljenem svetu) ljudje umirajo zaradi revščine in lakote ter da se uničuje naš življenjski prostor. Čistega zraka in čiste vode je vse manj, a komu mar? Dokler televizija dela, mobilni telefon ima signal, imamo dostop do interneta in se imamo s čim kratkočasiti, nas temeljne vrednote življenja in družbe ne zanimajo. Ne glede na to, ali gre za varnost, ki nikoli več ne bo popolna, ali za hrano, kije vse bolj umetna in nezdrava, ali za okolje, kjer smo priča krčenju življenjskega prostora vseh živih bitij.
Ali morilec res ni imel nikogar, ki bi mu v srce položil vsaj malo ljubezni in sočutja do drugih?Zato se namesto obtoževanja in iskanja krivcev raje vprašajmo, kako je z našo mentalno higieno in kako vzgajamo svoje otroke? Z namenom, da se kdaj v življenju ne bi zalotili, ko bi v sebi ali bližnjem prepoznali zaščitnika in osvoboditelja, ki mora ubijati nedolžne ljudi. Živeti moramo tako, da pustimo tudi drugim živeti. Le tako lahko preživimo.
■ Adil Huselja

UTRIP
Ohranjajo prijateljske odnose
Srečanje lovcev, kmetov in lastnikov zemljišč
Vesna Glinšek
Lovska družina Škale, katere lovna površina sega od Hude luknje, preko Graške gore, Puste gore do Velunje, Velenjskega in Škalskega jezera, Konovega ter Šenbrica, ima več kot 2.800 ha skupne površine. Od tega je 2.600 ha lovne, ostalo pa je nelovna površina, to so jezera, zaselki, naselja ... Družina, ki šteje 50 članov in ima enega pripravnika, skrbi tudi za dobre odnose s kmeti in lastniki zemljišč. Zato so v soboto že 17. pripravili tako imenovano Srečanje s kmeti, ki ga tokrat niti popoldanski dež ni mogel pokvariti. Zakaj pripravljajo
tovrstna srečanja, pa je povedal predsednik Lovske družine Škale Vinko Blažinčič: »Lovci se celo leto gibljemo po našem lovišču, hodimo po kmetijah, dvoriščih, skratka, se med seboj srečujemo. Zato se je pred 17 leti med nami porodila ideja, da bi se skupaj, na enem mestu, zbrali vsi: lovci, kmeti in lastniki zemljišč. In tako se je začelo. Na začetku je bil odziv velik, nato je bilo nekaj malega upada, zdaj pa se za to srečanje spet poraja večje zanimanje. In to nam je v veselje. Da ljudje pridejo, si dajo duška in se pogovorijo. To je naš glavni namen: vzdrževanje pristnih prijateljskih odnosov.«
V Lovski družini pa imajo še eno željo: podmladek. »Sama starostna struktura lovcev je dokaj visoka, saj se giblje nad 55 let. Zato poskušamo vsako leto dobiti nove, mlajše člane, ki bi vstopili v našo organizacijo in družino pomladili. Sama gojitev divjadi namreč zahteva precej dela, tudi hranjenje, polnjenje solnic, lov ...« v želji po novih, mladih članih dodaja Blažinčič.
Stane Kranjc: »Moja kmetija je Donikova domačija v spodnjem delu Hrastovca. Z obeh strani imamo gozd, zato se v okolici velikokrat pase divjad. Zelo rad živali gledam in opazujem, seveda
Vinko Blažinčič: »Družino bi radi pomladili.«
Zanimanje za srečanje je v zadnjih letih ponovno večje.
Stane Kranjc
pa sem jezen, če mi kaj uničijo. In to se je že zgodilo. Včasih so škodo poravnali lovci, če je šlo za kaj manjšega, pa jih nisem niti klical. Vesel sem, da imamo enkrat letno to srečanje. Lepo je, zato se jih zadnja leta redno udeležujem. Tudi naslednje leto pridem. Če bom zdrav, seveda.«	■
Zgodilo se je ...
od 5. do 11. julija
v začetku avgusta leta 1982 so
lahko občani začeli v blagovnici ERA Standard v Velenju za devize kupovati proizvode Gorenja, ki jih za dinarje skorajda ni bilo mogoče kupiti; v Velenje so se zato začele stekati reke ljudi iz celotne bivše Jugoslavije, ki so tako lahko uresničili svoj sen in kupili zamrzovalno omaro ali zamrzovalno skrinjo; avgusta leta 1981 je bila na Golteh mladinska delovna akcija, na kateri je brigada Karla Destovnika - Kajuha, ki so jo sestavljali mladi iz Kikinde, Pucareva, Subotice in Velenja, urejala smučišča; 8. avgusta leta 1862 je škof Anton Martin Slomšek posvetil večjo cerkev sv. Križa na Sv. Križu nad Belimi Vodami;
-	okraj Šoštanj so 8. avgusta leta
1945	razdelili na 42 krajevnih ljudskih odborov, spadal pa je v okrožje Celje; 2. marca leta
1946	je bil okraj Šoštanj ukinjen ter skupaj z okrajem Gornji Grad preimenovan v Šale-ško-savinjski okraj s sedežem v Mozirju, ki je bil razdeljen na 41 krajevnih ljudskih odborov; predsednik okraja je bil Vlado Miklavc, tajnik pa Rudi Jesen-šek;
-	8. avgusta 1998 sta Radio Velenje in tednik Kaj v Dravogradu izvedla veliki finale pevske prireditve »Poletnih 13«, na kateri je nagrado zlato sonce osvojila Velenjčanka Natalija Verboten;
-	9. avgusta 1995 je na območju občine Šoštanj že drugič tisto poletje divjalo silovito neurje;
Stadion ob jezeru v Velenju (Arhiv Muzeja Velenja)
potoki Velunja, Strmina in Slanica so prestopili bregove in povzročili pravo razdejanje; nastalo materialno škodo, ki jo je povzročilo neurje, so ocenili na 500 milijonov takratnih tolarjev;
■ avgusta leta 1953 so po načrtih arhitekta Otona Gasparija in inženirja Stanka Bloudka začeli z udarniškim delom graditi
velenjski stadion ob jezeru;
-	10. avgusta 1962 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, ki je zahtevala življenja štirih rudarjev;
-	od 2. do 11. avgusta leta 1996 je v Velenju potekalo svetovno prvenstvo Naviga, to je svetovno prvenstvo v daljinsko vodenih modelih čolnov. Pripravlja: Damijan Kljajič
(OSTANITE NAROČNIK
in prejmite do 8 številk zastonj!
Izkoristite naročniške ugodnosti: dostava na dom, nižja cena, do osem Številk zastonj, ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval!
ES
oroskoo
In kje se naročile? Po telefonu 03 89817 58 ali e-mailu pness@nascas.si
Oven od 21. marca do 20. aprila
Položaj planetov bo res kriv za marsikaj, kar se v naslednjih dneh ne bo izšlo po vaših željah. Če boste zmogli vsaj malo samokritike, pa si boste morali priznati, da ste zato, kar se vam dogaja, krivi tudi sami. Najlažje je pač okriviti vse okoli sebe, kajne? Do težav z domačimi prihaja predvsem zaradi vaše nestrpnosti, ki jo težko brzdate, saj bi radi vse uredili iz danes na jutri. Bližnjic v vašem primeru ni videti. Prej kot se boste sprijaznili s tem, bolje bo. Ko se boste končno umirili in pustili stvari toku, ki je pač normalen, bo šlo vse lažje. Prepirljivost vas bo minila šele sredi prihodnjega tedna. Zato se izogibajte vsem, ki bodo podobno
nastrojeni kot vi, pa bo življenje takoj boljše.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Spremembe v življenju včasih pridejo pričakovano in načrtovano, včasih pa krepko presenetijo. Vam se bo tudi v naslednjih dneh dogajalo prav slednje. Spremembe ne bo malo, ker pa bodo pozitivne, pa vas ne bodo spravljale v slabo voljo. Pravzaprav boste iz dneva v dan bolj srečni. Četudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja in navdušenja. Pozabili boste na vse napore in začeli krepko misliti na prihodnost, v kateri imate ogromno načrtov. Če boste znali prav organizirati čas, so prav vsi izvedljivi. Le preveč naenkrat ne boste smeli hoteti. Saj veste, počasi se daleč pride. Ker gre za vašo prihodnost, pa to še bolj velja.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
V	naslednjih dneh vam bo zelo lepo. Obkroženi boste z ljudmi, kijih imate najraje na svetu in to vam bo ogromno pomenilo. V samoti sicer včasih celo preveč uživate, v naslednjih dneh pa ne boste. Radi se boste družili z ljudmi, saj vedno bolj delate v direndaju. No, še lepše vam bo, če boste lahko v naslednjih dneh čim več časa preživeli v naravi. Tako v lepem kot slabem vremenu, saj vas tudi poletne nevihte ne bodo prav dosti motile.
Počutje bo tudi zato odlično, zdravje tudi. To se bo poznalo tudi na vaši kreativnosti. Zvezde pa vas v teh dneh opozarjajo, da nikar ne zapravljajte preveč. Kot kaže, vas še v avgustu čakajo nepredvideni stroški.
Rak od 22. junija do 22. julija
Ni kaj, že v prvi polovici avgusta se bo vaše življenje umirilo. Žal pa bo s seboj to, kar se vam bo dogajalo že ob koncu tega tedna, povleklo kar nekaj težav, pred katerimi ste si v preteklih tednih načrtno zatiskali oči. Ja, povezano bo z vašim ljubezenskim življenju. Sedaj boste vsak dan bolj prepričani, da ne bo več mogoče obuditi čustev, ki so dolgo umirala. Veliko vprašanje je, če si to res želite. Iskreno se vprašajte, ali ste še srečni, ali ste pripravljeni nadaljevati vaši ljubezensko zgodbo. Tokrat nikar ne podležete lepim pogledom in obljubam, ki se nikoli ne izpolnijo. Se morda tudi zato ne počutite tako, kot bi si želeli, ste zato utrujeni? Odgovore morate poiskati sami.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Poletje vas ne bo več razvajalo. Dogodki si bodo sledili hitreje kot bi vi želeli. Divje bo, kot že dolgo ne. Vsak dan vas bo presenetil vsaj en dogodek, o katerem niste niti razmišljali. Po nekaj dneh boste ugotovili, da je to zelo naporno, zato boste začeli ustavljati konje. Pa ne bo šlo tako zlahka. Enostavno je v vašem življenju prišel čas sprememb. Ali na bolje ali na slabše, je še nemogoče reči. Vsekakor bo tako, da bodo dobre strani imele tudi slabe in obratno. Želeli si boste, da bi spet bilo tako kot nekoč. Vse bolj počasi. In da bi končno spet imeli več časa za tiste, ki jih imate resnično radi. Avgusta se vam bodo te želje težko uresničile.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
V	teh dneh boste več brali in več sanjarili. Misli vam bodo tudi zato bežale k nekomu, ki se vam zdi nedosegljiv, a vas neverjetno privlači. Pa ni tako brezupno kot se vam zdi, saj se vse prevečkrat podcenjujete. Ker počutje ne bo najboljše, boste začutili, da se morate ustaviti. Nikar ne bodite nestrpni. Rešitve ne boste našli v enem samem dnevu, saj so se težave nabirale kar nekaj časa. Vsekakor vam bodo zvezde
naklonjene na materialnem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Malo manj sreče vas čaka na delovnem področju, kjer tudi ne boste krivi sami, ampak situacija, na katero nimate prav veliko vpliva. Če hočete malo pozabiti na vsakdanjik potrebujete več zabave. Ni je težko najti, le ven je treba!
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Najprej boste glasni, potem boste utihnili. Zato, ker boste želeli, da bi bilo po vaše. In kot je že v vaši naravi, pri tem tudi vztrajali. Prav nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vero v to, kar si boste v teh dneh zapičili v glavo. Tudi partner ne bo prav dolgo vztrajal, čeprav bo tudi on prepričan, da nimate prav. Potem pa se zna zgoditi, da vam bo nekdo, ki ga zelo cenite, odprl oči. Ker vam bodo zvezde v naslednjih dneh naklonjene, se bo zaplet rešil tako, da boste na koncu zelo zadovoljni. Pazite se prehladov, saj so spremembe temperatur velike, vi pa že nekaj časa bolj krhkega zdravja. Ste že razmislili o spremembi prehrane? Poletje je kot nalašč, da prečistite telo.
Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra
Letošnji avgust, ki je šele dobro zakorakal v deželo, za vas letos ne bo veliko dišal po brezskrbnih dnevih, ki so sinonim za poletje. Življenje se vam bo rahlo postavilo na glavo, saj boste imeli krepko več dela kot nekaj preteklih tednov. Ne bo vam všeč, a kaj veliko ne boste mogli spremeniti. Čuvajte energijo, ki ste jo nabrali v minulih tednih, ker bo hitro kopnela. Razgibano pa bo tudi ljubezenskem področju. Uspelo vam bo vse, kar ste si želeli. Brez truda. Enostavno bo čas zato pravi, pa splet okoliščin vam bo tudi šel na roke. Izkoristite ta čas, saj ne bo trajal večno. Kmalu boste spoznali, da ste iskreno ljubezen že močno pogrešali.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Tolažili se boste. In to zelo uspešno. Drži, vedno in tudi v tem primeru je tako, bi lahko bilo še huje. Konec koncev je tudi že bilo. Zato, ker boste težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo že kmalu začele kopneti. Obrnjeni v prihodnost se boste začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki bo življenje že to jesen spremenila vam in celi družini. Dela boste imeli vse do konca poletja veliko, zato vam bodo misli vse pogosteje bežale k sprostitvi. Privoščite si jo vsaj ob koncu tedna, ker ni res, da nimate časa zanjo. Tudi partner bi vam bil zelo hvaležen, če bi se potrudili in ga kam peljali. Pa čeprav je že rahlo obupal nad vami.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Ni kaj, avgust bo letos vam zelo naklonjen mesec. Vsako leto znova se ga razveselite, sploh, če je topel in lep. Če se bo le dalo, boste v teh dneh še užili nekaj prostih, nestresnih dni v naravi, pretiravali pa ne boste. Raje boste začeli delati načrte za naslednje mesece, vse tja do novega leta. Pri tem boste zelo skrivnostni, načrtov ne boste razlagali niti najbližjim. Zakaj, veste zaenkrat samo vi. In prav je tako. Sorodniki vam v naslednjih dneh pripravljajo prijetno presenečenje. Pokažite jim, kaj vam pomenijo, ker to tudi pričakujejo. Kar se zdravja tiče, pa ne boste imeli pripomb. Le pri športu bodite pazljivi, da se ne boste precenili. Zmernost naj bo vaša zapoved.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Po tem, ko ste preživeli nekaj razburljivih, razigranih dni, si boste spet zaželeli več miru. Kot medved pozimi se boste zavlekli v svoj brlog, česar vaši prijatelji ne bodo razumeli. Sploh, ker poletje vabi, vi pa ste se včasih znali odzvati vsakemu vabilu na zabavo. Pripravili jih boste do tega, da se bodo spraševali, kaj se dogaja z vami. Nič jim ne boste dolžni pojasnjevati, zato se s tem ne boste obremenjevali. Morda boste celo jasno in glasno povedali, naj vas pustijo na miru. Kar ne bi bilo povsem modro, saj bi vam tisti pravi prijatelji zamerili. Tudi partner ne bo tako potrpežljiv kot ste mislili. Film mu zna ob vašem obnašanju počiti že v nekaj dneh. V življenju si velikokrat stvari razlagate povsem po svoje in poenostavljeno. Dejstvo pa je, da toliko kot boste dali, toliko boste dobite nazaj. In niti drobtinice več.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Začela vas bo glodati slaba vest, saj ste si postavili nekaj zelo zahtevnih ciljev, ki pa jih tudi zato, ker vas poletje vse preveč vabi, ne boste uresničevali čisto po načrtih. Ne skrbite, prav v teh dneh se vam bo odprlo in tisto, kar ste prej delali nekaj dni, boste postorili v nekaj urah. Ko bo steklo, bo tudi teklo, zato boste zadovoljni in srečni, kar se vam bo poznalo že na daleč. Tudi partner bo opazil spremembo. Verjemite, da je bo vesel, saj je vašo slabo voljo že nekaj časa težko prenašal. Finančno ste se precej izčrpali, izdatkov pa bo tudi v teh dneh veliko. Zato pazljivo zapravljajte tam, kjer vam res ni treba. Zdravje ne bo trdno, največji sovražnik bo prepih.
TV SPORED

4. avgusta 2011
Četrtek, 4. avgusta
Petek, 5. avgusta
Sobota, 6. avgusta
Nedelja, 7. avgusta
Ponedeljek, 8. avgusta
Torek, 9. avgusta
Sreda, 10. avgusta
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.50 Poletna scena 07.20 Odmevi 08.00 Telebajski
08.20 mulčki: Ljubljana, otr. oddaja 08.50 Tomažev svet: Zaklad v stari hiši
09.10 Sejalci svetlobe: Lovilec senc 09.20 Pod klobukom 09.55 Joika, dok. film . 10.10 Sprehodi v naravo: Žametnice,
poučna odd. 10.25 Modro poletje. 17/38 10.50 Sola Einstein, 29/52 11.15 Oddaja za otroke 12.00 matične celice, dok. film 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Mednarodna obzorja: Nemčija 14.15 Čokoladne sanje, 5/10 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Prihaja Nodi, risanka 15.55 Fifi in cvetličniki, risanka 16.05 Dodaj malo barve, dok. film 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, šport, vreme 17.30 Obredja, 7/8 18.20 Minute za jezik 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Kravica Katka, ris. 18.45 Rjavi medvedek, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Vojna in mir, koprod. film 21.40 Na lepše 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Poletna scena 23.20 Dogodek v mestu Gogi, Tv
priredba SNG Drama 00.50 Dnevnik, ponov. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal
TV SLO (S
07.00 Infokanal 07.45 Otroški infokanal 08.30 Zabavni infokanal 14.10 Podoba Slovenije: Slovenski
citrarski kvartet 15.05 Zemlja v krčih: Ognjeni obroč 15.50 Ugriznimo znanost: Kemija vonja
16.15 Evropski magazin, tv Maribor 16.40 Velikani našega časa: Klavdij
Palčič 17.15 Mostovi 17.50 Čez planke: Bali 18.55 Gal in Galeristi, posnetek
koncerta 19.55 Košarka: Litva . Slovenija 21.50 Čakajoč na smrt,
korprodukcijska nad. 23.15 Umor Henrika IV, fr.
zgodovinsko-biografski film 00.55 Zabavni infokanal
pop
10
06.35	Tv prodaja
07.05	Radovedni George, ris. ser.
07.20	Poštar Peter, ris. ser.
07.35	Jaka na Luni, ris. ser.
07.50	Jekleni Max
08.15	Nebrušeni dragulj, nad.
09.10	Tv prodaja
25	Grenko slovo, nad.
15	Tv prodaja
10.45	Ko se zaljubim, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Tereza, nad.
13.00	24ur ob enih
13.30	Najboljši domači videoposnetki
13.55	Oprah show
14.50	Nebrušeni dragulj, nad.
15.45	Tereza, nad.
16.45	Grenko slovo, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Grenko slovo, nad.
17.50	Ko se zaljubim, nad.
18.45	Ljubezen skozi želodec, recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed
20.40	Mehikanka, am. film
22.55	24ur zvečer
23.20	Na kraju zločina
00.10	Kosti, nan.
01.05	Čistilec, nan.
02.00	24ur, pon.
03.00	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Čas za nas - tabornike:
orientiring 11.20 Hrana in vino, svet. oddaja 11.45 Jesen življenja:Lojzek Kralj iz Slovenj Gradca,ponovitev 12.15 Pop corn, glasbena oddaja -
Samuel Lucas 13.15 Se pomnite prijatelji, posnetek
3. dela koncerta 14.25 Vabimo k ogledu 14.30 Videospot dneva 14.35 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Mojca in medvedek Jaka:
19.15 Pod medvedovim dežnikom,
gledališka predstava 19.30 Vabimo k ogledu 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 21.30 Regionalne novice 21.35 Vabimo k ogledu 21.40 Naj viža - Slovenski express,
skupina Rom pom pom 22.55 Hrana in vino, kuharski nasvet 23.20 Skrbimo za zdravje:
Inkontinenca pri ženskah 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila
06.50	Poletna scena
07.20	Odmevi
08.00	Telebajski
08.20	Mulčki: Vrtec Turnišče
08.50	Med dvema ognjema, igrana nan.
08.55	O povodnem možu, lutkovna nan.
09.15	Martina in ptičje strašilo:
Knjižnica
09.25	Profesor pustolovec, 6/10
09.45	Enajsta šola
10.10	Gokart 26, dok. film
10.25	Modro poletje, 18/38
10.50	Sola Einstein, 30/52
11.20	Oddaja za otroke
11.45	Ugriznimo znanost: Kemija vonja
12.00	To bo moj poklic: Polagalec
keramičnih oblog, 1. del
12.25	To bo moj poklic: Polagalec
keramičnih oblog, 2. del
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Miljoni skriti v kamnih, dok. film
14.20	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Larina zvezdica, ris.
15.55	Iz popotne torbe: Izdelaj sam
16.20	Maks, danska mlad. nan., 1/8
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Posebna ponudba
18.00	Duhovni utrip.
18.15	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Čarli in Lola, ris.
18.30	Karlija ni nič več strah, ris.
18.35	Mala kraljična, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Čokoladne sanje, 6/10
20.35	Koncert iz naših krajev, 2. del
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Poletna scena
23.20	Polnočni klub
00.40	Duhovni utrip
00.55	Dnevnik, ponov.
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Infokanal
TV SLO T
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
14.35	Evropski magazin, tv Maribor
15.05	Črno-beli časi
15.20	Impro tv: Boštjan Gorenc in
Violeta Tomič
15.50	Operne arije
16.00	Spic . Cvak! Katalena
16.55	Kraji in običaji, Tv Koper
17.25	Mostovi
18.00	Na lepše, tv Koper
18.15	Podobe Slovenije: Padna, dok. ser.
18.50	KUT GAS, posnetek koncerta
20.00	Prava ideja!, posl. odd.
20.45	Studijski sistem, dok. odd.
21.40	Restavracija Raw, irska nad., 3/6
22.40	Obredja, 7/8
23.30	Večno sonce brezmadežnega
uma, am. film
01.15	Zabavni infokanal
POP
06.35	Tv prodaja
07.05	Radovedni George, ris. ser.
07.20	Poštar Peter, ris. ser.
07.35	Jaka na Luni, ris. ser.
07.50	Jekleni Max
08.15	Nebrušeni dragulj, nad.
09.10	Tv prodaja
09.25	Grenko slovo, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Ko se zaljubim, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Tereza, nad.
13.00	24ur ob enih
13.30	Najboljši domači videoposnetki
13.55	Oprah show
14.50	Nebrušeni dragulj, nad.
15.45	Tereza, nad.
16.45	Grenko slovo, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Grenko slovo
17.50	Ko se zaljubim, nad.
18.45	Ljubezen skozi želodec, recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed
20.40	Vzpon kobre, am. film
22.45	24ur zvečer
23.10	Navaden pošten zločinec, angl.-am. film
00.55	Zvezdniki... malo drugače, am.
humor. odd.
01.25	24ur, ponov.
02.25	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Mojca in medvedek Jaka: metulji
11.15 Naj viža - Slovenski express,
skupina Rom pom pom 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti 12.55 Vabimo k ogledu 13.00 Videospot dneva 13.05 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Miš maš, otroška oddaja - Kdo
je Gustav Silih? 19.25 Začarana Ela, gledališka
predstava 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.30 Regionalne novice 21.35 Vabimo k ogledu 21.40 Arhivski zakladi: 50 let ansambla Stirje kovači, ponovitev 2. dela koncerta 23.10 Vabimo k ogledu 23.15 Popotniške razglednice:
Etiopija, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
06.05	Poletna scena
06.35	Odmevi
07.15	Zgodbe iz školjke: Izdelaj sam
07.35	Žabji kralj, lutkov. pred.
08.20	Pod klobukom
09.00	Predmestni krokodili 1, nemški film
10.40	Polnočni klub: Življenje brez
televizije
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.05	Laura, poljski film
15.20	Razvedrilna oddaja
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh, tv Maribor
16.15	Gostja Jerica Mrzel
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Sobotno popoldne
sledi	Na vrtu, tv Maribor
17.40	Sobotno popoldne: Katja Fašnik
17.55	Z Damijanom
18.20	Sobotno popoldne: Katja Fašnik
18.25	Ozare
18.30	Franc je brez glasu, ris.
18.35	Fifi in cvetličniki, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Poletna noč, posnetek koncerta
22.15	Sadovi narave: Jabuke in
hruške, dok. odd.
22.45	Poročila, vreme, šport
23.20	Poletna scena
23.55	Kralj, am. film
01.40	Slovenski magazin
02.10	Dnevnik, ponov.
02.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.00	Infokanal
TV SLO T
10.15	Skozi čas
10.40	Kraji in običaji, tv Koper
11.10	Posebna ponudba, potroš. odd.
11.35	Eko utrinki
12.10	Studijski sistem, am. dok. odd.
13.05	Sport
14.55	Oddaja o športu
15.20	Dotik t-rajanja, Folklorna
skupina Tine Rožanc
17.15	Paradiž: Pokrajina št. 2, Tv-
18.15 pozdrav Evropi
20.00 Ob smrti režiserja Mirča Kraglja:
Dež v Piranu 20.50 Jazzovski standardi: Big band
RTV Slovenija 21.05 Orkester Mandolina Ljubljana 21.20 Bleščica 21.55 Gandža, 6/13 22.25 Gandža, 7/13 22.55 Brane Rončel izza odra 00.45 Zabavni infokanal
pop
07.30	Tv prodaja
08.00	Profesor Baltazar, ris. ser.
08.15	Medved Rupert, ris. ser.
08.25	Florjan, gasilski avto, ris. ser.
08.40	Mojster Miha, ris.
08.50	Jagodka, ris. ser.
09.15	Bakuganski bojevniki
09.40	Maščevalci, ris. ser.
10.05	Radovedni George, risanka
10.20	Preverjeno
11.10	Najbolj zeleni domovi sveta, dok. ser.
11.40	Jamie - obroki v pol ure, kuh. ser.
12.35	Zvezdniška preobrazba, res. ser.
13.35	Desingnerska devetka, res. ser.
14.20	Mreža 2.0, am. film
16.15	Mamini fantje, am.
resničnostna serija
17.05	Oče, prevarant, morilec,kan.-am. film
18.45	Ljubezen skozi želodec, recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vesoljski kavboji, am. film
22.20	Sesti čut, am. film
00.20	Lumpje, am. film
02.20	24 ur, ponov.
03.15	Nočna panorama
06.20	Poletna scena, pon.
07.00	Živ žav
sledi	Aleks v vodi, ris.
07.00	Nina Nana, ris.
07.05 Želejčki, ris.
07.15 Musti, ris.
07.20	Palček Smuk, ris.
07.25 Pujsa Pepa, ris.
07.30	Ančine nogice, ris.
07.45 Mojster Miha, ris.
07.55 Penelopa, ris.
08.00	Ponijiz zvezdnega griča, risanka
08.10	Timi gre, ris.
08.20	Pipi in Melkijad, ris.
08.20	Fifi in cvetličniki, ris.
08.30	Gregor in dinozavri, ris.
08.45 Zakaj? Zato!, ris.
08.50	Smrkci, risanka
09.15 Kuhanje?, ris.
09.25 Maks, 5/8
09.55 Nedeljska maša: Prenos iz
župnije Cankovo
11.00	Izvir(n)i 11.25 Ozare
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Koncert iz naših krajev, 2. del 14.25 Alpe, Donava, Jadran
14.50	Smaragdna reka, dok. odd.
15.40	Nenavadna dogodivščina,
islandski film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Poti z vzhoda, dok. ser.
18.10	Prvi in drugi 18.35 Dim, dam, dum, ris.
18.40	Gregor in dinozavri, ris. 18.55 Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Dvojnik, francoski film 21.25 Družinske zgodbe
22.20	Poročila, vreme, šport 22.45 Poletna scena 23.15 Usodna noč, francoska mini ser.
00.50	Dnevnik, ponov. 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal
TV SLO ®
10.15 Skozi čas
10.35 31. srečanje tamburaških in
mandolinskih skupin 11.05 Velikani našega časa: Klavdij Palčič
11.40	Milijoni skriti v kamnih, dok. f.
12.30	Sadovnjaki, dok. odd.
13.00	Sadovi narave: Jabuke in hruške
13.30	Dokumentarna oddaja
14.30	Marko Hatlak in skupina Funtago, posn. koncerta
15.50	Sport
17.40	najlepše Avsenikove melodije
19.20	Slovenci po svetu: Dobrodošli
doma!
19.50	Žrebanje lota
20.00	Zemlja v krčih: Kako je nastal
ameriški zahod, dok. serija
20.50	Košarka: Slovenija - Črna Gora 22.45 Sport
23.10	Ljubice (II.), 4/6 00.05 Bilo je..
01.00	Nebo nad blokom, igrani film 01.15 Dedek Mraz, igrani film
00.15	Formula 1: VN Madžarske, posn. 01.35 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Profesor Baltazar, ris. ser. 08.15 Medved Rupert, ris. ser. 08.25 Florjan, gasilski avto, ris. ser.
08.40	Mojster Miha, ris. ser.
08.50	Jagodka, ris. ser. 09.15 Bakuganski bojevniki
09.40	Maščevalci, ris. ser. 10.05 Živalski fenomeni, mlad. ser. 10.25 Tom in Jery 10.45 Prenova z Debbie Travis
11.40	Kuharski mojster, res. ser. 12.35 Zvezda dizajna, res. ser.
13.30	Designerska devetka, res. ser. 14.25 Srečni kraj mladosti, am. film 16.05 Mamini fantje, am.
resničnostna serija 17.05 Počitnice na soncu, am. film 18.45 Ljubezen skozi želodec, recepti 18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Ptičja kletka, am. film
22.10	Betty, am. film
00.10	Pogumna čarodejka, nan.
01.10	24ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
š maš, otroška oddaja - Kdo je Gustav Silih? 09.50 Vabimo k ogledu 09.55 Boter petelin in razbojniki,
pravljica za otroke 10.15 Lan, pravljica za otroke 10.25 Hrana in vino, kuharski nasveti 10.50 Mednarodni letalski miting AVIOFUN 2011, reportaža 11.50 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Pod medvedovim dežnikom,
gledališka predstava 19.15 MIS MAS: 50 let bralne značke 19.45 Videospot dneva 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Vabimo k ogledu 20.25 Mednarodno leto gozdov,
pogovor v studiu VTV 21.30 Jutranji pogovori 23.00 Arhivski zakladi: Večer z
jubilanti na Vranskem, posnetek 2. dela 00.40 Vabimo k ogledu 00.45 Videospot dneva 00.50 Videostrani, obvestila
15
PONOVITEV TEDENSKIH ODDAJ Pod medvedovim dežnikom, gledališka predstava Glasba za otroke ).35 Pikin VTV studio (6), ponovitev 10.00 1948. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Kaj je Bontonček? - gost: Viki Vertačnik
Jesen življenja: Lojzek Kralj, pon. Vabimo k ogledu
j viža - Slovenski express, skupina Rom pom pom 13.20 Vabimo k ogledu 13.25 Arhivski zakladi: 50 let ansambla Stirje kovači, ponovitev 2. dela koncerta Hrana in vino - tedenski izbor 15.50 Videostrani, obvestila 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Modri Jan, otr. okoljevarstvena
oddaja - vodni krog 19.20 Začarana Ela, gledališka igra 19.45 Vabimo k ogledu 19.50 Pop corn - Samuel Lucas 20.40 Jutranji pogovori 22.10 Skrbimo za zdravje:
Inkontinenca pri ženskah 23.00 Se pomnite prijatelji, posnetek
3. dela koncerta 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videostrani, obvestila
12.0 12.05
15.05
07.00	Poletna scena
07.30	Utrip
07.40	Zrcalo tedna
08.00	Telebajski, lutk. nan.
08.20	Mulčki: Vrtec Sonček Novo Mesto
08.50	Janko, Metka in Pavliha,
lutkovna predstava 09.15 Tomažev svet: Dobeer tek
09.20	Prihaja Nodi, ris.
09.30	Fifi in Cvetličniki, ris. 09.45 Ali me poznaš, nan.
09.50	Mravljinci, dok. film 10.05 Modro poletje 10.35 Sola Einstein, 31/52
11.00	Oddaja za otroke in mlade
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme 13.15 Polnočni klub: Razumeti psa-
razumeti sebe?
14.30	Resnice in neresnice o vitaminih in mineralih
15.00	Poročila
15.10	Dober dan Koroška 15.45 Smrkci
16.10	Notkoti: Skrivna druščina
16.30	Ajkec pri restavratorjih
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Življenje, 10/10
18.30	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Poniji z zvezdnega griča, ris. 18.55 Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Dosje: Ozdraviti zdravstvo?
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Poletna scena
23.20	Glasbeni večer 00.15 Dnevnik, ponov.
00.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Infokanal
TV SLO (S
07.00	Infokanal 07.45 Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal 13.55 Sobotno popoldne
16.00	Slovenci v Italiji, Tv Koper 16.35 Posebna ponudba
17.00	Starši v manjšini, 6/7 17.35 Alpe-Donava-Jadran 18.05 Prvi in drugi, Ida Baš 18.25 Impro tv: Boštjan Napotnik in
Katarina Čas
19.00	Večerni gost: Prof. dr. Oto Luthar
20.00	Dediščina Evrope: Carstvo -
začetek, 5/6
20.50	Košarka: Slovenija-Hrvaška
22.50	Na utrip srca
22.50	Operne arije 23.05 Katalena in mariborski baletni
plesalci 00.25 Knjiga mene briga 00.45 Pisave: Milena Mohorič, pon. 01.15 Zabavni infokanal
pop
06.35 Tv prodaja
07.05 Radovedni George, ris. ser.
07.20	Poštar Peter, ris. ser.
07.35 Jaka na Luni, ris. ser.
07.50	Jekleni Max, ris. ser.
08.15 Nebrušeni dragulj, nan.
09.10	Tv prodaja
09.25 Grenko slovo, nan.
10.15 Tv prodaja
10.45 Ko se zaljubim, nan.
11.35 Tv prodaja
12.05 Tereza, nan.
13.00	24ur ob enih
13.30	Najboljši domači videoposnetki
13.55 Oprah show, pog. odd.
14.50	Nebrušeni dragulj, nan.
15.45 Tereza, nan.
16.45 Grenko slovo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Grenko slovo, nan.
17.50	Ko se zaljubim, nan.
18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, 1.sezona
20.40	Dekliška zaobljuba, am. film
22.20	24ur zvečer 22.45 Razočarane gospodinje, nan.
23.40	Kosti, nan. 00.35 Enajsta ura, am. nan.
01.30	24ur, ponovitev
02.30	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1948. VTV magazin 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Iz arhiva otroških oddaja:
Pozdrav pomladi 2010, 1. del 11.40 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 12.35 Vabimo k ogledu 12.40 Videospot dneva 12.45 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Modri Jan, otroška
okoljevarstvena oddaja - Obisk hidroelektrarne 19.05 Pozdrav pomladi 2011 19.45 Videospot dneva 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.30 Regionalne novice 21.35 Vabimo k ogledu 21.40 Pesem za ljubezen: Jan
Plestenjak 23.15 Hrana in vino, kuharski nasveti 23.40 Naj slovensko kopališče 2011 -
Terme Ptuj 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila
06.50	Poletna scena
07.20	Odmevi
08.00	Telebajski, lutk. nan.
08.20	Mulčki: Vrtec Slovenj Gradec, otr. serija
08.50	Tomažev svet: Sašo, igrana nan.
09.00	Pravljice iz mavrice, glasbena
pravljica
09.20	Notkoti, otroš. odd.
09.35	Ajkec pri restavratorjih
09.55	Zgodbe iz školjke
10.15	Zapisovanje not, kratki film
10.30	Waitapu, 2. del
11.00	Modro poletje, 20/38
11.25	Sola Einstein, 32/52
11.55	Družinske zgodbe: Družina Jogan
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Sveti bobni, glasovi bobnov
bata, dok. odd.
14.15	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Slavna peterica: Zarota
16.05	Zlatko Zakladko: Solata iz
marjetic na Lisci
16.25	Na krilih pustolovščine, 22/25
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Po travnikih. s Stanetom
Sušnikom: Noel
18.00	Ugriznimo znanost: Kako se
sporazumevajo žuželke
18.15	Minute za jezik
18.30	Žrebanje Astra
18.35	Risanka
18.45	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Čez planke: Bosna in
Hercegovina
21.05	Dnevnik nekega naroda: Med
dvema ognjema, 6/8
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Poletna scena
23.25	Prava ideja!, posl. odd.
00.00	Po travnikih. s Stanetom
Sušnikom: Noel
00.25	Dnevnik
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Infokanal
TV SLO T
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
14.50	Glasbeni spomini z B. Kopitarjem
15.35	Na lepše
15.50	Dober dan, Koroška
17.25	Mostovi
16.55	Zemlja v krčih: Kako je nastal
ameriški zahod, dok. odd.
17.50	Košarka reprezentanca:
Ljubljana, mednarodni turnir
20.00	Sportni film
20.50	Košarka reprezentanca:
Ljubljana, mednarodni turnir
22.45	Posebna ponudba
23.10	Brane Rončel izza odra
00.45	Ustnik, dokumentarni feljton
01.05	City folk: Barcelona, dok. odd.
01.35	Zabavni infokanal
POP
06.35	Tv prodaja
07.05	Radovedni George, ris. ser.
07.20	Poštar Peter, ris. ser.
07.35	Jaka na Luni, ris. ser.
07.50	Jekleni Max
08.15	Nebrušeni dragulj, nad.
09.10	Tv prodaja
09.25	Grenko slovo, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Ko se zaljubim, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Tereza, nad.
13.00	24ur ob enih
13.30	Najboljši domači videoposnetki
13.55	Oprah show
14.50	Nebrušeni dragulj, nad.
15.45	Tereza, nad.
16.45	Grenko slovo, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Grenko slovi, nad.
17.50	Ko se zaljubim, nad.
18.45	Ljubezen skozi želodec
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed
20.40	Preverjeno
21.30	Castle, nan.
22.25	24ur zvečer
22.50	Razočarane gospodinje
23.45	Monk, nan.
00.40	Enajsta ura, nan.
01.35	24ur, ponov.
02.35	Nočna panorama
06.50	Poletna scena
07.20	Odmevi
08.00	Telebajski, lutk. nan.
08.25	Mulčki: Juršinci, otr. serija
08.50	Tomažev svet: Rojstni dan
09.00	Zlatko Zakladko: Solata iz
marjetic na Lisci
09.15	Kljukec s strehe, ris. nan.
09.40	Ribja zgodba, kratki film
09.55	Modro poletje
10.30	Na krilih pustolovščine, 22/25
10.55	Sola Einstein, 33/52
11.20	Oddaja za otroke
12.00	Dnevnik nekega naroda: Med
dvema ognjema, 6/8
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Tednik
14.15	Dokumentarni feljton
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Maks in Rubi, risanka
15.55	Pujsa Pepa, ris.
16.00	Kravica Katka, risanka
16.05	Pod klobukom
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Osmica, dok. film
18.30	Roli Poli Oli, risanka
18.35	Penelopa riše, ris.
18.40	Luka, reševalni čoln, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	39 stopnic, angleški film
21.25	Moški, igrani film
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Poletna scena
23.25	Osmica, dok. film
00.15	Trikotnik: Vrnitev plemstva
00.45	Dnevnik, pon.
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Infokanal
TV SLO ®
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
14.15	Izvir(n)i
14.45	31.srečanje tamburaških in
mandolinskih skupin
15.10	Bleščica
15.45	Slovenski vodni krog: Martuljek
16.10	Knjiga mene briga
16.30	Mostovi
16.40	Slovenci po svetu
17.05	Eko utrinki
17.40	Življenje: Prvaki
18.35	Orleki, posnetek koncerta
19.45	Žrebanje lota
20.00	Sport
22.50	Odhodi, am. film
00.20	Slovenska jazz scena
01.15	Zabavni infokanal
POP
06.35	Tv prodaja
07.05	Radovedni George, ris. ser.
07.20	Poštar Peter, risanka
07.35	Jaka na Luni, ris. ser.
07.50	Jekleni Max
08.15	Nebrušeni dragulj, nad.
09.10	Tv prodaja
09.25	Grenko slovo, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Ko se zaljubim, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Tereza, nad.
13.00	24ur ob enih
13.30	Najboljši domači videoposnetki
13.55	Oprah show
14.50	Nebrušeni dragulj, nad.
15.45	Tereza, nad.
16.45	Grenko slovo, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Grenko slovo, nad.
17.50	Ko se zaljubim, nad.
18.45	Ljubezen skozi želodec
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed
20.40	Zmenek s smrtjo, am. film
22.20	24ur zvečer
22.45	Razočarane gospodinje
23.40	Monk, nan.
00.35	Enajsta ura, nan.
01.30	24ur, pon.
02.30	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Modri Jan, otroška
okoljevarstvena oddaja - Obisk hidroelektrarne 11.05 Pozdrav pomladi 2011 11.50 Pesem za ljubezen: Jan Plestenjak 13.25 Hrana in vino, ponovitev 13.50 Vabimo k ogledu 13.55 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Nanovo, mladinska oddaja - Je
Tabu tabu? 19.20 Nerodna Anguština. igrica za
otroke 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 21.30 Vabimo k ogledu 21.35 1949. VTV magazin 21.50 Kultura, inf. oddaja 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Hrana in vino, svet. oddaja 22.25 Klape v Stožicah, posnetek 2.
dela koncerta 00.20 Vabimo k ogledu 00.25 Videospot dneva 00.30 Videostrani, obvestila
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 1949. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Nanovo, mladinska oddaja- Je
Tabu tabu? 11.30 Klape v Stožicah, posnetek 2.
dela koncerta 13.55 Hrana in vino, svetovalna
oddaja 14.20 Vabimo k ogledu 14.25 Videospot dneva 14.30 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Čas za nas - tabornike:vozli in vezi
19.10 Pikin VTV studio (3) 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.30 Regionalne novice 21.35 Vabimo k ogledu 21.40 Jesen življenja: Janko Melanšek 22.10 Pop corn, glasbena oddaja, Raf,
skupina Muff 23.10 Hrana in vino svetovalna oddaja 23.35 Znamo zmoremo: Brezpilotna
zračna plovila 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
Knjižne novosti
Nikolaidis, Andrej: Mimesis
Konstantin Teofilis je pripovedovalec in živi v Ulcinju. Ko poštar nekega dne prinese dve pismi, eno iz Bosne in drugo iz Nizozemske, se znajde pred najpomembnejšo odločitvijo v življenju. Prvo pismo pošiljajo sošolci, ki ga vabijo na deseto obletnico mature 7. maja ob 20.00 v Sarajevo, drugo pošilja njegovo dekle, ki trenutno živi v Amsterdamu in mu postavi ultimat: ali bo prišel v Amsterdam in se poročil z njo ali pa se ne bosta nikoli več videla. V pismu je tudi letalska vozovnica za let Sarajevo-Amsterdam, 7. maja ob 17.30. Teofilis odide v Sarajevo, prespi v babičinem stanovanju ... Čisto do konca knjige ne bomo izvedeli, kako se je Teofilis odločil, iti na obletnico ali na letalo .
Franzen, Jonathan: Popravki
Gre za tipično ameriško družino srednjega višjega razreda. Po skoraj petdesetih letih življenja si mati in žena Enid želi isto kot vselej: da bi se družina zbrala vsaj na božično večerjo. Roman je razdeljen na šest poglavij. Vsako od njih je posvečeno določenemu članu družine. Oče Alfred je bil nekdaj glava družine, a so ga zdelali bolezen in zavračanje kakršnih koli 'popravkov'. Je pač predstavnik starega mišljenja in zavrača vedno bolj potrošniško družbo. Njegova žena Enid pa je nasprotno bolj prilagodljiva. Razlika med možem in ženo je precejšnja, a se nikdar ni pokazala v pravi luči, ker se je Enid vedno uklanjala moževim željam ali pa delovala na skrivaj. Najstarejši sin Gary je tisti, ki je izpolnil materin sen in živi pravo družinsko življenje. Žena, trije otroci, hiša in dobra služba naj bi bili vsi pogoji za srečo. Pa se seveda izkaže prav nasprotno. Sam v sebi na tihem trpi za depresijo, ki jo zdravi s velikimi količinami alkohola. Chip, srednji otrok in očetov ljubljenec, je zaradi avanture s študentko zavozil akademsko kariero. Rešitev najde v begu v Latvijo. Najmlajša, Denis, se je po nizu neuspešnih zvez zapletla tako s svojim šefom kot z njegovo ženo. Končno se celotno dogajanje romana steče v domače mesto, v domačo hišo. Kar naenkrat se božič v okviru družine otrokom ne zdi več muka, ampak pogoj, ki ga morajo izpolniti, da bi lahko začeli znova.
Pregl, Slavko: Odprava zelenega zmaja
Osrednji najstniški junaki zgodbe, Pipi, Miha in Bob, se z Old punco, staro škatlo, se pravi z avtom, o katerem je bolje, da ne povemo kaj več, med počitnicami odpravijo na morje in po različnih zapletih, ko prestrežejo skrivnostno sporočilo v steklenici, doživijo veliko pustolovščino. V drugem delu zgodbe pa se naši junaki odpeljejo na izlet v planine ter tam srečajo deklico Janjo, ki je pobegnila od doma in se po njihovi zaslugi srečno vrne domov. V tem delu zgodbe boste izvedeli tudi, v kakšnem primeru krave nimajo mleka in v kakšnem primeru se krave smejejo.
Krauss, Nicole: Zgodovina ljubezni
Leo je 80-letni upokojeni ključavničar, osamljen poljski emigrant, ki je preživel nacistični masaker in se z žalostjo v srcu se spominja svoje mladostne ljubezni. Obžaluje, da
se ni nikoli spoznal s sinom, ki je postal slavni pisatelj, in se boji, da se ga po njegovi smrti ne bo nihče spominjal. Alma je 14-letnica, ki je izgubila očeta, mati pa se je povsem predala prevajanju literature. Ključno vlogo pri vsem ima Zvi Litvinoff, pisatelj, ki se je pred mnogimi leti podpisal pod 2000 kopij drobne, skoraj pozabljene knjižice z naslovom Zgodovina ljubezni, ki je povezala tudi Lea in Almo. Vsi junaki v romanu se soočajo z osamljenostjo in potrebo, da zapolnijo praznino, ki jo je pustila izgubljena oseba.
Kloeppel, Carol: Draga Nemčija: Američanka v Nemčiji
Knjigo je napisala prava Američanka, ki se je zaradi ljubezni preselila v Nemčijo in se sreča s popolnoma drugačno kulturo, jezikom in vsakdanjim življenjem. Vse v Evropi je v primerjavi z Ameriko majhno, vključno s pakiranji na policah trgovin, ljudje v Evropi so manj pripravljeni pomagati, Nemci pa se sploh držijo svojih pravil in birokratskega reda. Na marsikatero vprašanje ni našla odgovora. Zakaj moramo imeti letne in zimske pnevmatike, če pa dobro delujejo letno--zimske? Zakaj Nemci ob selitvi odnesejo s sabo tudi žarnice in celotno kuhinjo? Mnogo reči ji še danes ne gre v glavo, vendar je ugotovila, da se je treba prilagajati in nekatere stvari treba samo sprejeti. Odlično napisana knjiga, namenjena vsem generacijam bralk in bralcev, ki imajo radi humor, satiro in jih zanima ameriški pogled na Nemčijo ...
■ Pripravila: AS
VRENJU
Četrtek, 4. avgust
21.30 Letni kino ob Škalskem jezeru Filmska projekcija: Retrospektiva filmov Diega Menedesa
Petek, 5. avgust
20.30 Atrij Vile Biance
Koncert Irene Tratnik: Kancone in šansoni
21.00 eMCe plac
Klubski večer: Popcorn Beatz (electro/pop)
Sobota, 6. avgust
8.00 - 13.00
Mercator center Velenje Ekološka tržnica
9.00 - 12.00
Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica s spremljevalnim
programom
10.30 Travnik pri domu kulture Velenje Poletje na travniku - lutkarije Začarano poletje
21.00 eMCe plac
Chill out terasa (reggae/jungle)
Nedelja, 7. avgust
16.00 Vila Čira Čara (TRC Jezero)
Kdaj - kje - kaj
Pikasto poletje pri Vili Čira Čara, Zabavno družinsko popoldne
Ponedeljek, 8. avgust
17.00 - 21.00
Kotalkališče Velenje in Mladinski center Velenje (Efenkova) Poletje na kotalkališču 1102
21.00 Pred domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Kralj Kalifornije, komedija
Torek, 9. avgust
10.00 - 12.00 in 16.00 - 20.00
Travnik pri domu kulture Velenje Poletje na travniku - ustvarjalnice - Ples
Sreda, 10. avgust
10.00 - 12.00
Knjižnica Velenje, pravljična soba Rišemo s Pečem
flAMRTNOXOBIPAKI Četrtek, 4. avgusta
10.00 do 21.00 Hiša mladih Počitniške aktivnosti
Petek, 5. avgusta
10.00 do 21.00 Hiša mladih
Počitniške aktivnosti
21.00 Prireditveni prostor pod kozolcem ob Hiši mladih Poletni kino pod kozolcem
Od petka, 5. avgusta,
do nedelje, 14.
avgusta
X Marof
Likovna delavnica NARAVA POGLEDA - AVTONOMIJA PODOBE pod vodstvom Dušana Fišerja
Ponedeljek,
8. avgusta
10.00 do 21.00 Hiša mladih Počitniške aktivnosti
Torek, 9. avgusta
10.00 do 21.00 Hiša mladih Počitniške aktivnosti
Sreda, 10. avgusta
10.00 do 21.00 Hiša mladih Počitniške aktivnosti
Pravljica o moči glasbe
Velenje, 29. julija - Čeprav je bilo vreme ob koncu minulega tedna muhasto, otroci niso bili prikrajšani za sobotno lutkovno predstavo, ki jo je tudi tokrat pripravil Festival Velenje. Namesto na razmočenem
travniku so gostujoči lutkarji oder postavili na ploščadi ob domu kulture in otrokom zaigrali simpatično pravljico »Najboljši ciganski muzikant«. Razkrila jim je, od kod Romom taka ljubezen, posluh,
Pravljica o Romskem Muzikantu, ki mu je na galsbeni poti pomagala dobra vila, je pritegnila
male in velike gledalce.
KINO VELENJE • SPORED
Koledar imen
Avgust/ veliki srpan
4.	Četrtek - Janez
5.	Petek - Nives
6.	Sobota - Ljubo
7.	Nedelja - Kajetan
8.
Ponedeljek -Dominik
9.	Torek - Jaro
10.	Sreda -
Lovrenc
Lunine mene
strast in veselje do glasbe. Mama Drvarka in oče Drvar sta imela pridnega in dobrega sina z imenom Muzikant, ki je vsak trenutek izkoristil za muziciranje. Težko so se preživljali, nekega dne pa je Muzikant srečal dobro vilo. In potem se je vse pravljično lepo izteklo.
■ Bš, foto: bz
>. avgust, ob 13:08 prvi krajec
CITYCENTER Celje
-	četrtek, 4.8. Bio tržnica
-	nedelja, 7.8. 11.00 pravljične urice v Džungli
-	do 15.8. Poletna doživetja - več kot 300 likovnih ustvarjalcev iz celjske regije je upodobilo svoje misli o počitnicah na majicah, ki si jih lahko ogledate na razstavi
-	CITYCENTROV KARTING na vrhnjem parkirišču
VELIKA in MALA DVORANA HOTELA PAKA :
NEKAJ
SPOSOJENEGA
(Something Borrowed) Romantična komedija, 112 minut
Režija: Luke Greenfield Igrajo: Kate Hudson, Ginnifer Goodwin, John Krasinski, Colin Egglesfield, Steve
Howey, idr.
Petek, 5. 8., ob 20.00 -mala dvorana Sobota, 6. 8., ob 19.00 Nedelja, 7. 8., ob 20.45
Nadarjena odvetnica v newyorški odvetniški pisarni Rachel je radodarna in zvesta prijateljica... in še vedno samska, kot jo nenehno draži njena najboljša in zaročena prijateljica Darcy. A po praznovanju svojega 30-ga rojstnega dne se večno pridno dekletce nepričakovano znajde v objemu Dexa, v katerega je zacopana že s pravne fakultete. in ki je po naključju tudi Darcyjin zaročenec. V naglici zadnjih nekaj tednov pred Darcyjino poroko se začno podirati domine in
Rachel se znajde v nemogočem položaju - odločiti se mora med prijateljstvom z Darcy, kar ji pomeni vse, in ljubeznijo svojega življenja.
SVET OCEANOV
(OceanWorld)
Dokumentarni film, 85 minut Režija: Jean Jacques Man-tello
Petek, 5. 8., ob 19.00 Sobota, 6. 8., ob 20.00 -mala dvorana Nedelja, 7. 8., ob 16.00 -otroška matineja Svet oceanov 3D" popelje gledalca na osupljivo popotovanje skozi neizmerno lepoto in raznolikost oceana - vira vsega življenja na našem planetu - in ga seznanja ter navdušuje za predanost ohranjevanju krhkih ekosistemov in njihovih prebivalcev. Ob vodenju morske želve gledalec uživa v bližnjih posnetkih njenega osupljivega sveta od Velikega avstralskega koralnega grebena, argentinskega polotoka Valdez do mehiškega otoka Roca Partida, doma tisočih morskih psov. Gledalec bo pri-
ča nekaterim nepozabnim prizorom, kar jih je ujela kamera pod valovi: očarljivemu baletu velike mante, veličastne procesije morskih psov kladvenic. Film je rezultat sedemletnega dela, 25 podmorskih ekspe-dicij v mednarodni zasedbi in 200 ur posnetega materiala v divjini. S podporo Ministrstva za kulturo!
PIRATI S KARIBOV: Z NEZNANIMI TOKOVI
(Pirates of the Caribbean: On Stranger Tides) Akcijska avanturistična komedija, 137 minut Režija: Rob Marshal Igrajo: Johnny Depp, Penelope Cruz, Geoffrey Rush, Ian McShane, Gemma Ward, Keith Richards, Judi Dench idr.
Petek, 5. 8., ob 20.45 Sobota, 6. 8., ob 21.15 Nedelja, 7. 8., ob 18.00
Neprekosljivi piratski kapitan Jack Sparrow in zviti morski volk Barbossa skušata najti legendarni izvir večne mlado-
sti, a jima pot prekriža pustolovka in nekdanja Jackova simpatija Angelica. S spretnimi nakanami Jacka zvabi na ladjo legendarnega gusarja Črnobradca. Ko se v zgodbo vmešajo tudi pogubne morske deklice, dvolična angleška mornarica in trdosrčni morski razbojniki, mora Jack znova pokazati obilico čudaških spretnosti in zaupati svoji obešenjaški sreči.
PLOŠČAD OB DOMU KULTURE VELENJE:
KRALJ
KALIFORNIJE
(King of California) Komedija, 93 minut Režija: Mike Cahill Igrajo: Michael Douglas, Evan Rachel Wood, Willis Burks II, Laura Kachergus, idr.
Ponedeljek, 8. 8., ob 21.00
Pri šestnajstih letih je Miranda doživela že veliko razočaranj. Ko jo je zapustila mati, se je izpisala iz šole in začela delati v restavraciji hitre prehrane. Njeno dokaj mirno življenje pa sedaj »uniči« oče Charlie, ki je med tem živel v bolnišni-
ci za duševne bolezni. Ko se končno vrne k svoji hčerki, začne razmišljati samo o eni stvari - v okolici njune hiše naj bi bil zakopan starodavni zaklad španskega raziskovalca Juana Garcesa. Ideja duševno motenega očeta se na začetku sliši zelo čudna, a se Miranda odloči, da mu bo tokrat vsaj malo prisluhnila. Oborožena z detektorjem kovin in kupom knjig o iskanju zakladov se Charlie in Miranda spustita v lov za španskimi zlatniki ... in ameriškimi sanjami. ZVEZDE POD ZVEZDAMI (prost vstop)
Naslednji vikend, od 12. 8. do 14. 8. 2011 napovedujemo:
akcijsko pustolovščino HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI-2.del , ZF akcijski spektakel TRANSFORMERJI 3, dramo ZAJČJA LUKNJA ter v ponedeljek, 15. 8., na ploščadi ob domu kulture Velenje, v Zvezdah pod zvezdami, melodramo GREVA
OBVESCEVALEC

4. avgusta 2011
Nagradna križanka Termo SGD
TEKMO SGDdo.o.
Fasaderstvo Gradbeništvo Svetovanje
Termo SGD d.o.o.
Šešče 48 a, 3312 Prebold Tel.: 03/ 705 30 57 GSM: 031/ 642 643
www.termo-sgd.com
Poleti HLADNEJE pozimi TOPLEJE
Toplotno - izolacijski fasadni sistemi Rofix, Baumit
EKO-POPUST
S let garancije • kvaliteta po evropskih merilih • ugodno
Izdelujemo kvalitetno, hitro in cenovno ugodno:
•	vse vrste fasad
•	notranje in zunanje strojne omete
•	gradimo stanovanjske objekte
•	barvamo fasade, napušče
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 16. avgusta 2011 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Termo SGD«. Izžrebali bomo 3 lepe praktične nagrade, ki jih bodo nagrajenci prejeli po pošti.
Ugodno in kvalitetno polaganje parketa in laminata 031 677 018
STAVBNI
jnu/itd^ntvufJjA
Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.
Marjan Voršič • 041 625117
PRODAJA DOSTAVA MONTAŽA
Lesena in PVC termo okna Strešna okna
Rolete Suhomontaža Prenova oken in vrat
Um okmfe Uaa poqkd tu öuel
ELEKTRDSERVIS IN TRGOVINA
•sgsSgg-
1 ÄTs^^-
-PDVSE
ROBERT P0VŠE s.p, Ljubija 97 (na vrhu gorenjskega klanca) gsm: 031 599 001, T: 03 839 47 63
i SÖ»«L
www.elektroservis-povse.com
Podjetniki, Pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi uslugami. Info: 03 898 17 50
radio®alfa
o
«5 m
O CM
I
POVEČAJTE
SI UGLED
naših medijih!
Trgovina Košarica - naročila sprejemamo na telefon 03/ 572 80 80
Dr. Karel Verstovšek
(26. 7.1871 - 27. 3.1923)
Karel Verstovšek se je rodil 26. julija leta 1871 v Velenju. Njegov oče Mihael Verstovšek se je kot usnjarski pomočnik poročil z Lucijo Zupan, hčerko velenjskega usnjarja Frana Zupana. Usnjarno (domače ime »Pri Vodeniku«) je Mihael Verstovšek, nekaj časa tudi velenjski župan, zapustil Karlovemu bratu Rudolfu, ki pa je moral kasneje zaradi dolgov usnjarno prodati družini Melanšek. Karel Verstovšek je osnovno šolo obiskoval v Velenju, leta 1885 se je vpisal na celjsko gimnazijo, od leta 1893 do leta 1897pa je na univerzi v Gradcu študiral klasično filologijo. Po uspešno dokončanem študiju je bil eno leto profesorski pripravnik (suplent) na celjski gimnaziji, od leta 1898 do 1911 in od leta 1921 do svoje smrti leta 1923je bil profesor na klasični gimnaziji v Mariboru, vmesno obdobje pa je bil poklicni politik. Karel Verstovšek je po hudi bolezni umrl 27. marca leta 1923 v 52. letu starosti umrl, na veliki petek, 30. marca leta 1923, pa so ga pokopali na pobreškem pokopališču v Mariboru.
V začetku svojega političnega delovanja je bil Verstovšek bližje liberalnemu političnemu taboru, a se je kasneje priklonil nasprotnemu in bil eden najvidnejših politikov katoliškega tabora na Štajerskem. Leta 1906je bil zelo aktiven pri ustanavljanju Slovenske kmečke zveze in bil nato tudi med vodilnimi člani stranke, ki se je leta 1909 s Slovensko ljudsko stranko in z nekateri drugimi katoliškimi strankami dogovorila za združitev v Vseslovensko ljudsko stranko. Leta 1909je bil dr. Karel Versto-všek v kmečki kuriji (volilni razred) sodnih okrajev Šoštanj, Slovenj Gradec in Marenberg (Radlje ob Dravi) izvoljen za poslanca v štajerskem deželnem zboru v Gradcu, po smrti državnozborskega poslanca Vincenca Ježovnika (liberalnega politika iz Velenja) leta 1910 pa je na nadomestnih volitvah Verstovšek z veliko večino premagal svojega protikandidata in postal tudi poslanec avstrijskega državnega zbora na Dunaju. Spomladi leta 1911 je na rednih volitvah v državni zbor Karel Verstovšek z lahkoto zmagal že v prvem krogu, saj je zanj ponovno glasovalo 3/5 volilnih upravičencev. Zelo dejaven je bil Verstovšek tudi v državnem zboru na Dunaju, kjer je kot član Jugoslovanskega kluba poslancev tvorno sodeloval pri pripravi majniške deklaracije. 30. maja leta 1917 je dr. Anton Korošec v dunajskem parlamentu prebral majni-ško deklaracijo, dr. Karel Verstovšek pa je postal eden najvidnejših organizatorjev deklaracijskega gibanja na Štajerskem (med drugim je govoril tudi na prepovedanem shodu v podporo majniški deklaraciji v Družmirju 30. maja leta 1918). 26. septembra leta 1918 je bil ustanovni občni zbor Narodnega sveta za Štajersko, dva dni zatem, ko se je na 1. seji konstituiral njegov odbor, pa je bil za njegovega predsednika izbran dr. Karel Verstovšek, kije bil 31. oktobra 1918 imenovan tudi za poverjenika za uk in bogočastje pri Narodni vladi SHS v Ljubljani. 1. novembra leta 1918 je podpisal odlok o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaško oblast na Spodjem Štajerskem. Kot poverjenik za uk in bogočastje pri Narodni vladi SHS v Ljubljani ima Verstovšek tudi velike zasluge pri organizaciji slovenskega šolstva po prevratu in pri ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani leta 1919, zato dr. Karla Verstovška po pravici označujejo za »političnega očeta« ljubljanske univerze. O dejavnosti in pomenu dr. Karla Verstovška pričajo tudi številne odgovorne funkcije, kijih je opravljal vse do svoje smrti: Verstovšek je bil član mariborskega mestnega sveta, načelstva Zadružne zveze Slovenije in predsednik njenega pododbora za Štajersko, ustanovni član in član načelstva Spodnještajerske ljudske posojilnice, predsednik izvršilnega odbora Slovenske ljudske stranke za Štajersko, član nadzornega odbora Zadružne gospodarske banke v Ljubljani in cenzorskega odbora podružnice v Mariboru.
■ DK
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENERGETIKA PE VODOVOD IN KANALIZACIJA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA

OBVESCEVALEC
I JU HULL	g^gm I
Radio Velenje
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 4. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 5. avgusta
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 6. avgusta
6.0
Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 7. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde, 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 8. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 9. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Šolski radio Raček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 10. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 25. julija 2011 do 31. julija 2011 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 25. julija 2011 do 31. julija 2011 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
mali OGLASI
razmerja z zvesto, prijazno punco. Gsm: 041 859 096
nepremičnine
Iščem
IŠČEM pomoč moškega za delo okoli hiše. Tel.: 03 58 81 753
SmIII
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
BtIkBPoznaNsTvA
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse osamljene. Tel.: 03 57 26 319 Gsm: 031 836 378, 031 505 495, Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold
MLAJŠI očka, ki nima sreče v ljubezni, išče žensko do 45 let. Skupaj nam je lahko lepo. Gsm: 041 859 096, Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold
OMOGOČAMO brezplačna spoznavanja ženskam do 48. leta, ostale plačajo 14 evrov. Gsm: 031 505 495, Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold PUNCE in gospe vseh starosti si želijo trajnih razmerij. Tel: 090 62 86 (1,99 evra/min.), Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold PODJETNIKI, upokojenci, delavci, kmetje, študentje, intelektualci, vdovci vas želijo spoznati. Tel.: 03 57 26 319, Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold
PREPROST podjetnik si želi trajnega
V	NAJEM oddam dve sobi v Pesju. Gsm: 041 411 728 ZAZIDALNE parcele na poselitvenem območju v Sv. Florjanu, okoli 150 m od ceste za Topolšico, prodamo. Gsm: 051 624 066
V	VINSKI GORI, na južnem pobočju pod cerkvijo prodam večjo površino kmetijskega in stavbnega zemljišča. Gsm: 031 456 400
podaRIM
DVE SPALNICI, starinskega videza, podarim. Gsm: 041 430 990
	habit nepremičnine Hablt. d.o.o.. Komika 48. Velenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223	
razno:
VRTNI kozolec prodam. Gsm: 041 525 410 KOMPLET ruskih kegljev in domačo slivovko prodam. Gsm: 041 849 474
prijdÜkIllH
PRIMORSKA vina (klet Čehovin -Štanjel) prodam. Konovo, Malgajeva 3, Gsm: 031 749 671 JABOLČNO VINO, domači kis, mede-novec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883
[zivauI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 7. 8. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 87 61 202 ODOJKE, težke okoli 30 kg, prodam. Tel.: 02 81 81 991 ali gsm: 041 590 403 (Sl. Bistrica)
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI
UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
PRODAMO/ODDAMO
3-sobno stanovanje v Šaleku, v Velenju, 1.nad., 82 m2, l. 1985. Cena 85.000 evr. bivalni vikend na Trebeliškem, velikost 60 m2, parcela 150 m2, zgrajen 1995. Cena 58.000 evr. 3-sobno stanovanje, Tomšičeva, Velenje, 2/4 nad., 71 m2, let. 1963, popolnoma obnovljeno. Cena 88.000 evr.
Hišo v Rečici ob Savinji, 120 m2,
175 m2 zemljišča, adaptirana 2010.
Cena 150.000 evr.
Hišo v treh etažah, dvojček v
Bevčah na odlični lokaciji, zgrajeno
1986, 395 m2, 795 m2 .
Cena 379.000 evr.
Novo stanovanje v Gorenju pri
Šmartnem ob Paki, adaptirano
2010, 2. nad., 87 m2.
Cena: 85.000 evr.
Hišo v Lokovici na izjemno sončni
legi, v treh etažah, zgrajeno 2004,
143 m2 in parcelo v izmeri 698 m2.
Cena 89.000 evr.
Hišo v Šoštanju na Primorski cesti, zgrajeno 1967, 165 m2, in parcelo v izmeri 220 m2. Cena 155.000 evr.
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
TELICO, lisaste pasme, težko 230 kg, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 03 58 81 921 BIKCA starega 10 dni in telici, sr in čb, A kontrola, breje 9 mesecev, prodam. Gsm: 041 776 450
KozUa
CITROEN C2 1.4 VTR, letnik 2008, 1. lastnik, 16.000 km, prodam za 7500 evrov. Gsm: 041 632 374


ZMAGOVALCi VOZiJO Z LE 3,7 1/100 km.
Wir leben Autos.
Rezultat 3,7 1/100 km povprečne porabe goriva je bil dosežen na tekmovanju l. 2011 za najbolj varčnega voznika v sodelovanju z družbo Žurnal Media d.o.o. Več o tem si lahko preberete na www.opel.si. Povprečna poraba goriva po normi ECE R101: 4,1 - 7,5 l/100 km. Emisije CO2: 109 - 177 g/km. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem Opel partnerju in na spletni strani www.opel.si. Slika je simbolna.
AVTO CENTER CELEIA
Mariborska 107, Celje tel.: 03 / 42 54 600 www.ac-celeia.si
AVTO CENTER CELEIA, PE JAKOPEC
Kosovelova 16, Velenje tel.: 03 / 8971 460 www.ac-celeia.si
Nagrajenci nagradne križanke Kmetijske zadruge Mozirje, objavljene v tedniku Naš čas, 21. 7. so:
1.	Nagrada: Vera Rot, Rečica ob Paki 36, 3327 Šmartno ob Paki (bon v vrednosti 30,00 evr)
2.	Nagrada: Polona Drofelnik, Gorenje 11, 3327 Šmartno ob Paki (bon v vrednosti 20,00 evr)
3.	Nagrada: Gabriela Ferlin, Cesta II/8, 3320 Velenje (bon v vrednosti 10,00 evr)
Rešitev: PETDESET LET Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Vrednostni bon nagrajenci dvignejo v Prodajnem centru Zadruge Mozirje v Ljubiji.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje p-orokei
Sedmin Osmanovic, Cesta I/18 in Amela Porobic, Prešernova cesta 2, Velenje; Boris Blaž, Celovška cesta 150, Ljubljana in Dragica Kropej, Skorno _pri Šoštanju 34, Šoštanj; Matjaž Sirca, Pivška ulica 4, Postojna in Špela Jezernik, Špeglova ulica 34, Velenje; Damjan Vertačnik, Prisojna cesta 9, Velenje in Suzana Prša, Prisojna cesta 9, Velenje.
smrtiihi
Nada Planinc, roj. 1939, Kersnikova cesta 31, Velenje; Marjan Hrastnik, roj. 1958, Gaberke 11, Šoštanj; Miran Oprešnik, roj. 1925, Prijateljeva ulica 11, Ljubljana; Martin Oprčkal, roj. 1941, Polže 14, Vojnik.
DEŽURSTVA
^zdravstveni idomvvelenjei
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
lekArnAIvele?
nje|
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 8981880.
[ZoboZdRAVniki
6. in 7. 8. - GORDANA ČIŽMEK, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure).
SeterS
Dežurni veterinar - gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
Zožitev ceste z razlogom
Zožitev ceste skozi naselje Gorica je prometni eksperiment, ki bo trajal od treh mesecev do enega leta - Če se bo izkazalo, da je umirila promet, bodo zaprti del ceste namenili za ureditev pločnika
Zožitev ceste na Gorici ni kratka, saj poteka po celotnem delu med cesto tri in štiri, kjer ni pločnika. Kar ni uspelo talnim oviram in drugim prometnim znakom, zožitvi zagotovo je - pot čez Gorico ni več takšna
te»bližnjica« kot je bila.
r~ ■T'-" ud I i
Kdo ima prednost?
Cesta skozi Gorico, kjer je postavljena zožitev, jgjjcona umirjenega prometa«,^ kateri je omejitev hitrosti 30 km/h. Prometni strokovnjaki pravijo, da je preglednost zato dovolj, velika, da -se avtomobila, ki pripeljeta vsak iz svoje smeri, opazita in na zožen del ceste ne zapeljeta äistöcasno. ' Sicer pa imajo prednost tisti, ki pripeljejo iz smeri Salbk^ in ne tisti, ki se skozi Gorico peljejo od krožišča na cesti Velenje-Arja vas.To je jasnooznačeno s prometno signalizacijo.
Velenje, 29. julija - Tisti, ki so se v zadnjih dneh peljali skozi naselje Gorica, so zagotovo opazili zožitev ceste med cesto tri in štiri. Gre za povezovalno cesto med Trebušo in Šaleško cesto pri predoru pod Šaleškim gradom, ki jo mnogi uporabljajo kot bližnjico, da jim pač ni treba peljati skozi celo Velenje. A zožitev ni kratka in dogaja se, da mora kakšen avtomobil zapeljati tudi nazaj, saj se dva avtomobila na tem delu ceste ne moreta več srečati. Zanimalo nas je, zakaj takšna zožitev ceste, kako dolgo bo tam stala in čemu služi.
Na Mestni občini Velenje so se za zožitev ceste skozi Gorico odločili zato, ker je promet na tej cesti, ki je sicer namenjen le lokalnemu prometu, predvsem tam živečim, strmo naraščal, cesta pa na delu, ki je sedaj zožen, nima pločnika. Gašper Koprivnikar z Urada za komunalne zadeve na MO Velenje je dodal: »Kljub postavljeni prometni signalizaciji in vertikalnim oviram na cesti smo opažali, da se je promet po njej povečeval. Zato smo na delu ceste med cestama III in IV, kjer ni pločnika ob cesti, postavili zožitev cestišča. S tem ukrepom želimo preveriti dejansko stanje na tej cesti. Zožitev je postavljena po vseh pravilnikih in zakonodaji. Gre za eksperiment, ki ga omogoča nov Zakon o pravilih v cestnem prometu, ki je v veljavi do 1. julij a 2011. Na osnovi tega eksperimenta bomo pripravili predlog trajnih ukrepov za višjo varnost v prometu in stanovalcev na tem območju.« Če povemo bolj preprosto, bodo preverili, ali lahko del cestišča, ki je sedaj zaprt,
namenijo za ureditev pločnika. Po tej cesti namreč dnevno hodi veliko pešcev, med njimi nemalo šolarjev, ki so trenutno prav zato, ker ni pločnika, velikokrat ogroženi. Lastniki zemlje ob cesti pa občini niso pripravljeni prodati zemlje za ureditev pločnika. »Če se bo pokazalo, da se je promet dovolj umiril, bo takšna ureditev upravičena,« je še pojasnil Koprivnikar.
Odzivi ljudi so
■ •v •
različni
Na MO Velenje pravijo, da so odzivi ljudi na zožitev cestišča mešani. »Nekateri stanovalci to prometno rešitev pozdravljajo, drugi stanovalci, tudi na tem območju, pa zapori nasprotujejo. Največ to cesto uporabljajo prav stanovalci tega območja, v določenih delih dneva pa tudi številni drugi.« Največ prometa naj bi bilo okoli 14. ure, ko se skozi Gorico vozijo predvsem tisti, ki iščejo bližnjico proti Koroški in Šaleku.
Ravno zato so sedaj povečali število kontrol prometa. Opravljajo jo tako policisti kot mestni redarji. Poleg tega redarji štejejo tudi promet, saj bodo le tako lahko ugotovili, če se promet zmanjšuje. Če vas bodo med vožnjo skozi Gorico ustavili, pa niste doma na tem območju in ne boste šli na obisk h komu od tam živečih, vas bodo oglobili. Kot že rečeno, je na cesti »mimo Živkoviča« dovoljen le lokalni promet.
■ bš
Kje 'kaj dogaja'?
Vprašanje, ki si ga Šalečani postavljajo zelo pogosto, ko si kakšen dan ali vsaj ob koncu tedna zaželijo nočne zabave - Kako lahko občina spodbudi nočno življenje v mestu? »Festival nasedlega kita« je nastal prav zato, ker se v mestu ni nič dogajalo
V Veleju 'ga nč ne dogaja'!
Tako ugotavlja današnja mladina. »Kam pa naj gremo, saj prave zabave v našem mestu ni,» so se glasili odgovori, ki smo jih dobili od nekaterih mimoidočih na velenjskih ulicah. Nekaj jih je zapisanih v spodnji anketi.
Dejan Mardžetko: »Hodim v Maxa in Winnerja. To pa je tudi vse, kar se tiče Velenja. Za mlade bi lahko bolje poskrbeli. Veliko bolj. Organizirati bi bilo treba več dogodkov, koncertov, dobrih žurov ... Skratka, mesto potrebuje neko osvežitev, nove vsebine ... Da bi se Velenje tudi ponoči nekoliko prebudilo in ne bi bilo več tako zaspano mesto. Enostavno povedano, zabav ni, zato nam ne preostane drugega, kot da se znajdemo po svoje. Pač si naredimo tu in tam kakšno privatno zabavo pri kom doma.«
Duro Gajic: »Preprosto, zadnje leto dni ali več se tu ne da žurati. Ni dogodkov za mladino, vse je izginilo. Zato si kaj organiziramo sami. Večkrat se zberemo pri komu od družbe doma, včasih gremo pogledat tudi v Winnerja in Maxa. Ob vikendih. Pa je zadnje čase vse prazno. Zato si želim kakšen nov lokal. Da se nam ne bo treba voziti v druga mesta: Ljubljano, Maribor, Celje ... V Velenju res ni nič.«
Patricija Stropnik: »Kaj imamo v Velenju? Winnerja in Maxa, potem pa se zgodba že zaključi. Zakaj ne pripravijo koncertov, odprejo nove diskoteke? To bi ljudi gotovo pritegnilo. Tudi mene, pa čeprav nisem več vsak vikend na žuru. Bolj zanimivo je recimo v Celju ali pri kom od družbe doma. Več prireditev, več žurov - to pogrešam.«
■ vg, zf
Velenje, 1. avgust - Vabilo je skorajda zvenelo kot šala, pa niti slučajno ni bilo tako. V soboto je v letnem kinu ob Škalskem jezeru potekal »Festival nasedlega kita«, ki so ga pripravili mladi velenjski umetniki ob pomoči eMCe placa in Mladinskega centra Velenje. Vreme jim ni bilo naklonjeno, zato so namesto ob 9. uri postavljanje kitov
v »zalivček« ob Škalskem jezeru začeli šele okoli 11 ure, ko smo prizorišče prvič obiskali tudi mi. DJ-ji so že vrteli glasbo, smeti, takšne in drugačne so bile ne kupu, dogajanje pa se je šele razvijalo. Pobudnik dogodka Matevž Čas nam je povedal, da želijo s festivalom opozoriti, da smeti, ki jih puščamo v naravi, marsikdaj »nasedejo« v njej tako
kot kiti na obali. Glavni povod za festival pa je bilo dejstvo, da se v času kolektivnih dopustov v mestu ne dogaja skoraj nič.
Mladi, ki so v teh dneh v dolini, se z mrtvilom niso najbolj pripravljeni sprijazniti. Zato so do popoldne izdelali kar 6 zanimivih kitov različnih velikosti in iz različnih materialov. Okoli 17. ure so delo končali, zadišalo pa je tudi po dobrotah z žara. Matevž Čas nam je razložil: »To je festival, ki je nastal iz nič. Lahko rečem, da tudi brez denarja, pravzaprav smo v minusu. Začelo se je lani prav tak čas, ko se v mestu nič dogajalo, pa smo se odločili, da se letos bo. Odpadni material smo zbrali sami, nekaj nam ga je posodil Dinos, nekaj smo zbrali v eMCe-ju. Kiti bodo še danes splavili, zagotovo jih bomo rešili.« No, malo za tem je začelo deževati kot iz škafa, pa je bilo zabave konec. A kiti so vseeno splavili. In tistim, ki so prišli, se je ta dan vsaj del dneva »dogajalo«.
■	•	v •
Jeseni nov nočni klub?
V	Velenju mladi tarnajo, da se nimajo kam dati tudi med letom, ne le v času kolektivnih dopustov. Za nočno življenje resnici na ljubo vse leto skrbijo le trije lokali v Rdeči dvorani: Max, Winner in eMCe plac. Poleti lahko temu dodamo še nekaj lokalov v centru, ki pa se zaprejo prehitro, da bi lahko rekli, da so nočni. Vseeno pa, če želijo mladi plesati, tega skorajda nimajo kje početi. Večina lokalov v mestu vrata zapre pred polnočjo. To pa je ura, ko dandanes večina zabave željnih šele začne iskati možnosti in priložnosti zanjo.
V	Velenju manjka predel, kjer bi, recimo, lahko obiskovalci šli iz lokala v lokal. Nekaj takega, kot je nastalo ob Ljubljanici v prestolnici. Nas pa je zanimalo, ali lahko občina spodbudi zasebnike, ki bi želeli imeti lokal ali pa ga že imajo, da ti bolj poskrbijo za nočno zabavo v mestu. Velenjski župan Bojan Kontič nam je povedal: »Pri tem vprašanju smo zelo omejeni. Težko je v Velenju iskati kompromis med prebivalci, ki si želijo v večernih urah mir in počitek, in tistimi, ki si želijo zabavo. S prireditvami, ki jih je v mestu veliko, poskušamo popestriti kulturni in prireditveni utrip. Veseli smo, ker so dobro sprejete in ker ponujajo tudi kar nekaj zabave. Seveda pa vemo, da to ni tista zabava, ki si jo želijo mladi, ki želijo noči preživeti v nočnih lokalih. Teh je v mestu res malo. Napovedi pa niso tako slabe, saj naj bi že to jesen dobili nov nočni klub ob Škalskem jezeru.« Ob tem je župan dodal, da lahko tam, kjer ni prevelikega odpora prebivalcev, podaljšajo obratovalni čas lokalov. »To je zelo pomembno. Priznam, da sem se namenoma zvečer že sprehodil skozi mesto in ugotavljal, kako majhne so možnosti, da po 22. uri kje posediš in kaj popiješ,« je dodal župan. In še, da občinske prostore, ki jih oddajajo za gostinsko dejavnost, ne zasolijo z visokimi
najemninami. Več pa občina žal ne more storiti. Zasebniki pa očitno ocenjujejo, da se v Velenju ne splača imeti nočnega lokala. Ali pa imajo, kar je tudi slišati, preveč težav z varovanjem in vzpostavljanjem reda v njih. Po novem še v parku
ali na kakšnem parkirišču zbiranje ni več dovoljeno, tako da se nočnim zabavam mladih v Velenju ne piše prav dobro.
■ Bojana Špegel
Ker se nič ni dogajalo, so v letnem kinu ob Škalskem jezeru v soboto pripravili »Festival nasedlega kita«. Žal je kite iz odpadkov namesto proti jutru že popoldne splavil dež.