Politicni ogled ' DRŽAVA SHS. Dvainajstinfe sprte.v)ele. Dne 30. Jiovembra je vladna večina v Ikogradu sprejela dvanajstine za mesece decembcr, januar, februar in rnaref. S tem- je bilo to za vlado pereče vprašanjf Tešeno, seveda brez vseh ozirov na koristi naroda. Nove ¦dvanajstine bodo zoptl strašno pritisivik davkoplačevake; znašajo namreč 4 milijartle in oltroglo 86 milijonov dinarjev ler so za okroglo 780 milijonov dinarjc\večje od prejšnjih. Tak<» torej, izgleda varčevanje, s katerim se je Radič tako -hvalil v Ljubljani. Razprava o dvanajstinah je bila zel« burna. Opozicija, posebno goromiki JugoslovansiVga kluba, so ostro protestirali proti razmelavanju davčnega denarja. Proti d\aiiajstinanu so nastopili tudi kmetski posianci iz. radikaln'stranke ter jih je ukrog 'M zapustilo pred glasovanjem skupščino. Samo radičevci, mi-d njiiri seveda Pucelj, so cnoglasno glasovali za nova ljudska bremcna. Za dvanajstine je glasovalo 177 poslancfv. Pred sprejeljem dvanajstin je finančni minister z ozirom na pokret vojvodinskih radikalov sprejcl proli parlainentaniim običajem nekaterc amandemente iu opozicija jc radi lcga zapustila skupščinsko dvorano. Finančni minister bi bil namrcč moral amandcmente prcdložiti finančiu*mu odboni. Tako jc opozicija prcpustila vso odgovornost za izvedbo sedanjih <ivanajstin. kojib škf>(lljivosl so njeni govorniki dokazali. vladni večini. Odpor proti dlavkojn. Med vseini prcc-anskimi poslanci vseh slrank razven radičevcev in 1'iK-lja, jc opazili zadnje čase skupnosl v odpom proli prevelikim davčnim bremenoin, kater^1 n-.-orajo plačcvati pirčanskc jiokrajine. Tudi prcčanski poslanci radikalne strankt1, zlasti iz Vojvodine in Dalmacije, so nastopili skupno z Jugoslovanskim kluboni proti izžemanju prečanskiii krajcv. — Skupcn, odloren naslop je imcl uspoh. Ko sta poslauca V^senjak in Gosar obiskala finančnega ininistra ler sahtevala razbremenilev preveč obdavčenifi slovenskib davkoplačevakev, jc finančni ministar izjavil, <ia bo predložil odpravo kouiorskc in invalidske doklade na •jsebno dohodnino. Obljubil je tudi, da bo glede cksistcnčnrga minima in kstvke ler 30% dr/avn« dokladc na osebno doh-oduiiut dal olajšati jni 1'in. zakonu.za proračun 192<i-27. Finančni minister je v dokaz, da se rcs havi v. zahte-vo razbrcmenitve, pokazal poslancem <lolisknn zakonski predlog « izenačehju direktnih drž. ilavkov. Predlog bo prihodnji tedeu prcdložil zborniri. Zanimivo j«e, da so celo poslanfi vladni* večine, posebno vojvodinski radikali na isti poti, kaknr poslanci Jugoslovanskega kluba. Edino sloveusko-hrvatski radircvci, med njimi Purelj, so ostali na stališr-u ljubljanskega siovora svojega voditelja, da ne morc biti »lajšav. Storili niso mibonega knraka, nc v odborib, ne v pknumu. ' S tcm so si radičevri sami izrekli sinrlnn obsodbo in ik' ho jih rešilo Radičevo bcscdičrnje v SW)veniji, kanior sc zadnje časc podaja, kcr si- ne upa doma na Hrval skcin pokaznti nied razjarjenim narodom. Hjidičevci iia Hrvalskein propttdja^ijo. V razpravi 0 dvimajstinah jc bil. zelo zanimiv goviir bivši-ga radičcvskega poslanca .lagatiča, ki jc razkril razniiTp na Hrvatskem. Pozival je Ba<liča, da naj priri'di na Hrvalskom svoj shod, pa bo vidcl, kako ga jc Ijudslvii že obsodilo. Radič sc v istini 110 upa pojaviti med svojimi voliki. Od časa, ko jc vslopila njegova slranka v vlado, ni priredil nobi'den njegov poslanec na Hrvatskrm političnega shoda iz strahu pred obraČunom ljudstva. Celo neMaj najbolj goreči pristaši Radi<*a ga dancs znpušrajo l<r prislopajo k opo/.iciji. Posob- 110 lepe uspthe belcži sedaj Hrvatska pučka stranka — bratska stran-ke naše SLS. Ra<lič ji jp sam s svojo protiversko gonjo pripravil ugcdna lla. Vodja HP dr. Barič jc zadnje čase skupno z vodilcljpm SLS <lr. Korošoem potoval po Hercegovini in Dalmaoiji, kjer sta priredila številne shode ler žela ogromnc uspehe. Ljudstvo je v vsph krajih obsodilo Radičevo izdajalsko politiko in< zlasti v Dalmaciji, ki je veljaln za Irdnjavo Radičevcev, je ogorčenje proti izdajakcm- posebno očitno. Radič se zavcda nevarnosti, ki mu preti (>d hrvatske Ljudskt* stranke, nima pa poguma, da bi sp ji (>n očitno postavil po robu. Ker pa misli, da irna gibanje HP svoj izvor v Sloveniji, skuša ostrašiti SLS s svojimi nastopi v Sloveniji. Za shodum v Ljubljaui pripravlja scdaj prihodnjo nedpljo 13. t. m. veliko zborovanjp v Mariboru, da bi tako Slovence navdušil za svoj »sporazum«, kalerega tako kpo propagirn z npusmiljpnini izlprjpvanjeni davkov. Pjrollcst Jugio-slmfAnskt^i khilia pj^o4i sjttniotenjii dr. Krektt in voditcljov p»a»"l-.uii(t<n((ampg5i /aistopsl^i slovcnskcgfd naHoda. Na zadnje sramolilnp izjave Stjppana Radiča, ki jih je irrekfl proli dr. Krtku in političniju voditeljim slovenskega naroda na svojemi shodu v Ljnbljani. so poslanci Jugoslovanskpga khiba poslali preds«1nikn vladr Nikoli PaJiči! skd*?-?. prolcst: »1'rosvelni •lnin.islcr gaspod Štjepan Radič je dnc 21. novpmbra t. 1. posetil Ljubljano. Ob tej priliki je imel na banketu, ki je bjl prirejen njcmu v čast v so]>oto zvečer, govor, v katerenu je govoril tudi odT. Kreku •!r. Korošcu in slovpnskem parlamentarnem zastopstvu. Po vesteh, ki so jih prinesli opozicijonalni in vladJii listi, je rekel o dr. Kreku, da »jc bil sic.er bistroumen, toda suženj, cia je veliko govoril, ni pa bil delaven za narod, da jc bil organ Dunaja in Rima, a ne naroda«, ¦ ir. Korošca je immoval jiopa, mežnarja in sužuja, ter se proti koncu svojega govora povzpel do trditve, da oni Sloveiiri. ki so prišli v Beograd »niso bili Slovpnci, anipa-k smeti.« Dr. Kreka, ki je bil dolgolelen voditelj, slovenskega naroda, je kol velikega socialnega in kulturnega ideologa poznala vsa Evropa. In ravno tisle dni^ko je slovenski narodi na slovesen način praznoval šestdesetktnico rojstva svojega najv-ečk-ga sina dr. Kreka, se je <irzn.il g. Stjepan Radič kot elan kraljevske vlade in kot prosvelni minister govorili o dr. Kreku na skrajno nedostojpii uačin, ki razodeva vsako ptmianjltanje pietele in kruto žali eustva, ki jih goji sloveuski narod do svojega genijp. Proli takemu nekvalificiranemu nastopanju gosp.  ] rosvetnega ministra se kot parlamentarno zastopstvo slovenskega naroda najodločne.je zavarujemo in prav tako moramo protestirati najodločneje proti siamotenju sedankga voditelja slovenskega ijudstva dr. Korošča iit slovcnskega parlameiitamega zastopstva. Kdor blati in sramuti poslanee, ki jib je slovpnsko ljudstvo po svojent prepričanju izvolilo, žali lo Ijudstvo samo. Kpr je gospodj Radič v Ljubljani nastopil kol mi-Ist«r prosvete, kot član kralj-evske vladc, kateri Vi nai-ehijek1, nam1 je čast vprašati Vas, gospod predsednik: Kaj pravi kraljevsRa vlada k km izjavam g. ministra prosvete? Prosimo za ustnien odgovor v narodni skupščini.« TEŽAVE S SESTAVO ČEHOSLOVAŠKE VLADE. Izid novih čeboslovaških volitev jp popolnoma iz premenit številčno moč viadnili strank in za sestavo iiove vlade prkkjo sedaf v poštPv popolnoma nove kombinacij-e. Do nedavnega st* j*e še mislilo, da bo noyo rlado sestavil dosedanji ministrski predsediyk Švebla. Nekaleri listi so cclo prinesli že imena ministrov iiovega kabinela. Vskd nespnrazuma, ki je naslal med stran}<atni, osobito nwd socijalisti in čehoslovaško ljudsko slranko. pa akcija Švehle ni uspcla in radi tega je vrnil Jiiandat. Najbrž bo pov-erjena s seslavo vlade druga najmočnejsa vladna stranka. — čvhnslovaška ljudska stranka. Novo vlado bo zato seslavil najbrž vodja ljudske slranke, msgr. šramek. PODPIS LOCARNSKE POGODBE. 1. december bo -zabeležcn v evropski povojni zgo<iovini fcot zgodovinski dan. Zastopniki evropskih ¦ilržav so tcga dne podpisali v Londonu locarnsko pogodbo, s katero se je končno ugotovilo razinerje med Nemčijo in njenimi sosedazni. Če sc bo nova pogodb.i lndi izvajala, bo to velikega pomena zlasti v gospodarskem oziru, ker bcxlo sosedjc Ncmčije varni pred njeno osveto ter bodo lahko pričpli misliti na gospodarsko so<leio\anjp in na zmanjšanje mrzličnuga oboroževanja, h kalerim so se hoteli zavarovati pred Nemčijo. Lo< arnsko pogodbo so v Londomi podpisali zastopniki Nemčije, Anglijc. Francije, Belgije, čehoslovaške, Poljske in Italijt.