PROLETAREC JE DELAVSKI LIST za mislece Čitatelje PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN O F J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 2183 Eolarod m Mrood rU«. matter. Dar i, 1907, u the |mm| offfcr« »t Ckkaaa, II!.. uudrr Um Act ol Coogr«. „l m.nh S. 1S79. CHICAGO, ILL., October 5, 1949 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 6is LETO—VOL. XLTV. TOREJ SI NA STAVKI? Težko boš v sedenjih dneh s stavko kaj dosegel. Materijala v zalogah za na prodaj imam dovolj." "Da, toda kdo ti ga bo nalagal in izlagal? Mi se bomo borili in s svojo trmo ne boš ni č dosegel. Mi se. bomo borili do zmage. Taka je naša volja." (Industrial Worker) Jugoslavija v vrtincih vse sorte intrig Zgodovinsko čudo je, da je baš Jugoslavija izmed vseh malih dežel na svetu postala po minuli vojni glavna točka javne pozornosti. Uveljavila se je med vojno, ker je bila baš to edina dežela partizanstva takrat, ko je bilo biti partizan najbolj nevarno. Zaslovela je po vojni vsled svojega revolucionarnega skoka iz Pašičeve "Velike Srbije" — ki ji je v Washingtonu zvesto služil Konstantin Fotič do konca-njenih dni — kar naenkrat postala federativna republika in to toliko uspešno, da so celo v Moskvi postali "ljubosumni". Jugoslavija nove dobe je bila vojno veliko pomagala in potem pa mednarodna relifna akcija, dokler ni prenehala in še bi bila deležna pomoči, ako se ne bi pričela takozvana "mrzla vojna" med Wash i ngt onem in Kremlom (Moskvo). t Nadaljuje pa se sedaj ta "mrzla vojna" veliko bolj med malo Jugoslavijo in ogromno sovjetsko zvezo, kot pa med Moskvo in Washingtonom. Tržaški "Ljudski tednik" je priobčil o nji med drugimi sledeči članek, ki ga objavljamo brez komentarja: "V zadnjem času je sovjetska vlada izročila jugoslovanski vladi dve noti. V eni skuša sovjetska vlada prevaliti odgovornost sumnoati zapustile vse dežele sovjetskega bloka. Nobena izmed p jih se ni v začetku vojne po svojem porazu upirala ne Hitlerju, ne Mussoliniju. In v nobeni ni bilo takega gibanja, kot ga je tvorila v Jugoslaviji osvobodilna frbnta. Delegati Titove Jugoslavije na sedanjem zasedanju Združenih narodov v New Yorku Rusom očitajo, da ko so bili oni še v zavezništvu s Hitlerjem, so oni že dajali svoja življenja v borbi proti fašizmu. Ruse in predstavnike sovjetske vlade vedno boli, kadar jim nasprotniki predočujejo slike, na katerih so Molotov, Stalin in Hitlerjevi glavni ministri, ob priliki podpisovanja prijateljskega pakta, ki ga sovjetska vlada ne bo mogla nikdar izbrisati. A vendar je v zavesti, da ga je morala skleniti vsled zavratnosti vlad zapadne demokracije, katerim v onih letih ni bilo drugega mar kot kako bi Sovjetsko unijo zadavile. Kdo je delal strategično pra-vilnejše, o tem današnja zgodovina še ne more presoditi. Vemo le, da so se vršile zavratnosti ter intrige z obeh strani in da bi Hitler z m a -gal, ako ne bi bilo pokojnega Roosevelta, ki je vso silovito gospodarsko in militaristično moč Zedinjenih držav potegnil v vojno na stran zaveznikov. Mnogi v vzhodnem bloku mu sedaj nočejo priznati te zasluge, a pravična zgodovina mu jo bo. Jugoslaviji je Amerika med Ali vam je naročnina zatiranju in germanizaciji, od sebe na vlado FLRJ, v drugI pa znova jemlje v zaščito aretirane belogardiste— sovjetske državljane, ki so v resoluciji in-formbiroja dobili vzpodbudo za vohunsko in diverzantsko delovanje na škodo socialistične graditve v Jugoslaviji. Za odnos sovjetskih voditeljev do majhne socialistične dežele je značilen predvsem ton obeh not. V notah kar mrgoli psovk, žalitev in groženj. Takšnega slovarja ne najdeš v mednarodni diplomatski korespondenci. Takšnega slovarja sovjetski predstavniki niso uporabljali niti ne uporabljajo v korespondenci s fašističnimi deželami, niti z nobeno imperialistično državo. Obe noti sta imeli sebi primeren odmev tudi v Trstu. » Celotno reakcionarno časopisje je polno komentarjev z naj različne jšimi zaključki, katerih na-(Konec na 5. strani.) DIKTATOR FRANCO IMA V NASI DEŽELI VELIKO PRIJATELJEV IN ZAGOVORNIKOV Kongresnik Murphy, demokrat iz New Yorka, je bil 30. sept. na obisku pri španskem diktatorju" general isimu Franku. Sprejel ga je v palači El Pardo, par milj od Madrida. Uradno je bilo poročano, da sta govorila sama listo privatno 40 minut. Koliko je imel kongresnik Murphy drugih sestankov s člani Franco-ve vlade, poročilo ne pove. Poudarja le, da je Murphy napravil ta poset v Španiji "neuradno" — torej ne v imenu našega državnega departmenta, ker saj itak imamo v Španiji redne diplomatske predstavnike. Vendar pa je bil obisk političen in nova diplomacija se sedaj zelo briga, da raziskujejo naši poslanci in sorodni drugi obiskovalci take ljudi kakor je Franko intimno, brez uradnega pečata. Lahko povedo, kaj jim je na duši, kako se bi to ali ono lahko spremenilo, pa ti obiskovalec reče, bom sporočil svoje mnenje le komu takemu, da se bo izvedelo v State department in v Belo hišo. • » Murphy je imel o Franku same pohvalne besede. "Name ie napravil imeniten vtisf\ je dejal reporter-jem tujezemskega tiska v Madridu "Je fina oseba, odličen karakter, 2 njim se je prijetno razgovor jati". Ni pa hotel povedati, o čem sta se menila. "Vse je bilo privatno, neuradno." Ta kongresnik je eden izmed onih ljudi v tej deieli, ki deluje, da bi se Španijo sprejelo v Severoatlant-ski pakt (zavezništva proti Sovjetski zvkzi) in v Marshallov plan za ekonomsko obnovo Evrope. Morda je kongresnik Murphy pozabil, kako je Franko splezal na hrbet španskega ljudstva. Jasno— vsi, ki kaj vedo o novodobni Španiji, retsumejo, da je civilno vojno zanetila visoka katoliška duhovščina, aristokracija in pa ostali bogataški sloj — in da je tp kombinacija zmagala prvič zato, ker sta ji Mussolini ter Hitler pomagala z orožjem, z ladjami, z raznim drugim materialom in pa z vojaštvom ter letali in tanki. Drugič, fo kombinacija je zmagala v španski civilni vojni vslod lažno "nevtralnosti" takozvane za-nokraclje, vštevši Zed. držav, Itojti predsod-niku Rooseeltu so jo takrat s proglasom »nevtralnost 1 toliko mudilo, da je mogla pravočasno prhi na široko morje iz New Yorka samo ona ladja španske republiko, naložena z mu niči jo, druge so prazne odšle, ali pa kar tukaj ostale. Organizacija Združenih narodov je na svojem zboru z večino glasov sklonila, da naj velesilo—namreč velika petorica, ter druge članice, odpokličejo svoje veleposlanike iz Madrida, dokler bo Španiji fašizem vladal. To so storile, toda nekaterim je sedaj žal. Kajti pričakovanje, tla bo Franko vsled tega uničen in da bo od "demokratičnih elementov" vržen s trona, se ni izpolnilo. Franko je tam kakor je bil—Španija sicer strada, to je, najbednejše ljudske množice, toda posedujoč* mu sloju, v katerem je rimska cerkev najjačja udeleženka, ni nobene sile. Godi se mu prav dobro. Odpoklic ambasadorjev je sicer bil "domonstm* tivna" gesto, toda ostalo osebje poslaništev je ostalo v Madridu. Zed. države trgujejo s Španijo kakor so (Konec na 4. strani.) Stanovanjski problem v ameriških mestih še v pesteh profltarjev Predsednik Truman je glede rešitve stanovanjskega problema veliko obljubljal. Sedaj se bližajo že druge kongresne volitve, a problem je še prav tak kakor je bil. In vse druge važne obljube demokratske stranke, ki ima večino v obema zbornicama, so ostale neizpolnjene. Vsa ameriška stavbiaska in* dustrija je opojena pohlepov, da si sedaj, ko je žetev, nagrabi čimveč dobička. Delavci, ki zaslužijo manj kot po $50 na teden, kupujejo sa svoje družine hišice, najrajše kje v predmestju, ki jih stanejo od $10,000 do $15,000. In potem še popravila, izboljšave itd., kar tudi stane. Ako je v družini več kakor eden, ki pride koncem tedna domov s Čekom, še nekako gre. Saj tako je bilo tudi po prvi svetovni vojni. A potem — mnogi bivši hišni posestniki so morali iskati stan v takozvanih Hovervilles. to pokojni Roosevelt je obljubljal, da se to ne bo več dogodilo. In res Je v obrambo malih — še več pa v stiske potlačenih imovitih ljudi, veliko storil. Toda stavbna industrija je še vedno ena najbolj raketirskih, najbolj zavajalna, kar jih Je v Ameriki izmed veleindustrij. To ni samo mnenje tega lista, ker enako trdi tudi upravitelj kontrolnega urada nad stanarinami v Chicagu Tighe E. Woods. On načeljuje sploh vsi vladni stanovanjski kontroli in pravi, da Je v Chicagu v tem oziru ia« med velikih mest največ težav, Kiwnrwwnje ka« bi ga lahko In bl ga morali, ker Jim Je zgolj aa čim več je profite. Tega sicer ni izrazil tako naravnost, a bil je od privatnih stavbenikov na pa dan kot da tudi on spada v "stalinistično" kliko, ne pa v razred, ki sedaj samega sebe naziva za "free enterprise". Upravitelju kontrolne komisije nad stanarinami, T. K. Woodu, je prišel glede njegovih izjav o stanju v Chicagu prav ob pravem času na "pomoč" alderman Robert Merriam. Načeljuje peti wardi v tem mestu. V mestnem svetu je nedavno dejal, da se občina vse premalo zanima za stanovanjski problem in • tem vse premalo sa javno zdravstvo in se nič ne čudi, ker )e Wood o tem vprašanju tako kritično poročal. Navedel je is statistike tudi (Konec na 5. stran}.) Unije v sedanji borbi zelo slabo izvozile potekla Tokoto številka Prolotarca 2183 Ake Je številka tik VAAEGA Imena nu NASLOVU na PBVI strani nilja, to pomeni, da vam Je naročnina potekla za tolike tednov kolikor Je štev41ka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite Jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! Stavka avtnih delavcev pri Fordu je bila preprečena s pristankom kompanije na penzije. Družba bo plačevala v zavaro-valninski sklad In njeni delavci bodo po 65 let starosti prejemali pe $100 penzije na mesec. Se glasi mikavno — na papirju. Ampak kompanija bo delavcu doplačevala samo toliko, kolikor bo manjkalo do vsote $100 pb vračunanju penzije, ki jo bo delavec prejemal od zvezne ustanove, katera posluje pod označbo Social Security Act. Ker delavci pri Fordu niso dobili zvišanja mezde, ne pri drugih avtnih družbah, dočim so se profit! zvišali, so vzlic tej "veliki" pridobitvi samo oni na škodi. Kajti predno bodo deležni omenjene penzije, morajo — prvič — biti uposleni pri Fordu sd ritem a trideset let — in drugič — dočakati morajo 65. leto. Malo ljudi dela pri eni in isti družbi zdržema trideset let. In le malokatera kompanija te drži pri delu do 65. leta. Zmaga Je torej na papirju mikavna, a v praksi bo ničeva. Res, da bo nekaj stotin ali mor- da celo par tisoč delavcev deležnih te pokojnine, toda kaj pa s ostalimi, ki so'ali bodo morda uposleni le kakih dvajset let in odslovljeni predno jim bo 45 aH 50 let? Proletarec JE sa socialno ZAVAROVANJE, ker samo pod okriljem državnega zavarovanja boš za GOTOVO vedel, da ti bo zavarovalnina jamčena in jo boš prejemal na podlagi zakona kadar in Čim ^oi do nje upravičen, pa ne glede ali si delal pet let v jeklarnl, dvajset let pri Fordu in ostala leta kjer že si mogel najti delo. Pogodba, ki Jo je sklenil Ford s unijo, govori o $100 mesečne pokojnine. In to se v tisku najbolj poudarja. Toda v istem kon-traktu so klavzule, ki ne pomenijo, da bo upokojeni delavec po $100 tudi dobil. Glavna ovira temu — kot že prej omenjeno Je, da moraš biti uposlen najmanj trideset let pri tej družbi, predno si upravičen do polne penzije. Vsaj tako črpamo Is poročil o tem kontraktu v dnevnih listih. Znano je, da si vedo delodajalci is takih "zagat" kaj lahko pomagati. Npr., dela zmanjka, pa te odslove in s teboj vred tisoče drugih. Kompanija ti ob takih prilikah izplača nekaj iz svojega zavarovalninskega sklada, pa nima potem do tebe nobene odgovornosti več. Norman Thomas, s katerim U list le redkokdaj soglaša, je v radiu in v člankih unijskim vodjem dejal, da delajo s svojimi zahtevami za penzije, ki jih naj bi plačevale kompanije, svojemu članstvu in vsemu delavstvu škodo, ker ako se res hočejo boriti sa večje in zadostne pokojnine, naj se to izvrši pod okriljem države, ker le na ta način jih bodo deležni vsi delavci, ne pa samo par milijonov izmed šestdeset milijonov zaposlenih v tovarnah, v rudnikih, na farmah itd. Premogarji so že spoznali, da Je njihova pogodba z operatorji za penzije piškava. Kajti čim premogovniška družba odreče prispevati v penzijski sklad, pa v njemu zmanjka denarja in obljubljene pokojnine ni. Vrh tega pa so premogarji po vsi deželi ob zaslužek vsled protesta proti operatorjem na jugu. Nekatere družbe v Južnih državah, v Penni, v obeh Vlrgini* jah, v Kentuckyju itd., so že skušale obnoviti obrat — in obnovile so ga pod starimi metodami — namreč-e protekfijo državne policije in šerifov. Pa tudi delavcev, ki so se nadelo grede oborožili s puškami — češ — saj mi nismo zoper unijo toda Imamo družine, kl jih Je treba preživljati, kajti čeifih mi ne bomo, unija jih prav gotovo ne bo. "Stari časi", kl smo Jih poena-II pred prvo svetovno vojno In potem spet po vojni, Se sedaj polagoma vračajo. Periode, ki smo jI po Roseveltovo rekli "new deal", pa Je Hak fte več let konec. Vse, kar unije v tem položaju zmorejo, Ja mamiti svoje člane s zahtevami za penzije in sa bolniško podporo ter zdravstveno oskrbo. A niti ena velikih unij se tega problema noče lotiti drastično in tako, da bl bil trajno reien. Le delavstvo ▼ Angliji Je uspelo v teh prizadevanjih, toda samo zato, ker Ima v parlamentu večino — svoje večino In zato Ima Anglija izmed vseh kapitalističnih deftel na evetu a a svoje delavstvo najboljše zdrav* stveno zavarovanje. KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Plemenski izgredi po Zcd. dr- poročil, kako ruske ladje dova- žavah se množe. Imeli smo jih nedavno v Chicagu, v St. Louisu, v Floridi in še marsikje. Policijska in politična oblast si zelo prizadeva, da ne bi prišlo še do kaj hujšega. A boji se, da če bo brezposelnost naraščala, bo imela polne roke dela. Dne 2. oktobra so nastali pretepi v nekem parku v Baltimoru. Črnci in be-lokožci so se oborožili s krepelj-ci, z žilovkami in tudi noži so dobili svojo vlogo. En črnec je bil smrtno zaboden. Plemenske tolerance — tako izgleda iz poročil o spopadih med belimi in črnimi — dolgo ne bo. Nedeljski Sun-Times v Chicagu je imel ponatise kartunov dveh moskovskih listov, ki sta bila v njima priobčena proti Titu. Eden je bil kopiran iz Izve-stij, ki so glasilo sovjetske vlade. V enem drži Titu v usta kost "Uncle Sam" (kost predstavlja ameriško posojilo Titovi vladi) in Tito jo (na kartunu) po pasje liže in obira. Na drugem Tito sprejema od Hitlerjevega okostnjaka fašistični znak. Borba Moskve proti Titu je torej silna in neizprosna. Ta "mrzla vojna" je vse hujša kot pa mrzla vojna med Moskvo in Washingtonom. In vrh tega so sovjetske čete skoro krog in krog Jugoslavije. V Romuniji, ki ima mejo blizu Beograda, so se vršili manevri sovjetskih čet, baje tudi na Madžarskem in Jugoslavija pa jih je imela ali jih ima še glasom ameriškega vira ob Bolgariji in Albaniji. Albanija se spreminja v sovjetsko vojno trdnjavo. Angleška napoluradna časniaka agen- da bodo cija Reuther je objavik nekaj žajo municijo ter razne druge vojne objekte v Albanijo, ki meji ob Jugoslavijo. Poročevalec čikaške Tribune Veysey piše iz Londona, da vse te priprave v Albaniji grade sovjetski inženirji in da je v nji že veliko sovjetskega vojaštva. Albanska vlada je lojalna kominformu in nekaj Titovih pristašev je že obsodila v smrt, drugi so zbežali čez mejo v Jugoslavijo. Unija jeklarskih delavcev je šla v borbo proti najmogočnejšemu Jcartelu, kar jih je v tej deželi. Vsled stavke v jeklarnah in v premogovnikih so ustavile ali pa omejile obrat tudi železnice, posebno na vzhodu, in razne druge industrije, ki so navezane na ti dve. Ze na tisoče delavcev je bilo odslovljenih. To je gigantska borba in nastala je brez komunistov. Ako zastavkajo delavci v Angliji, v Franciji ali v Italiji, berete v našem kapitalističnem časopisju, da so jih "komunisti" namenoma zanetili, zato da škodujejo narodnemu gospodarstvu prizadete države. K sreči tega ne morejo trditi ne o Philipu Murrayju, ne o Johnu Lewisu, ne o drugih vodjah tistih unij, katerih članstvo je na stavki. A vendar je na stavki v tej deželi nad milijon delavcev. Predsednik Truman je skušal posredovati, pa ni uspel. Svoje moči noče uporabiti, da bi storil kaj "nasilnega'*. Vzrok, premoga in jekla je dovolj v zalogah. Duhovščina v Franciji je odločila, da se komunisti smejo poročiti cerkveno — pod prisego, dali kato-strani). (Konec na Nekaj o naših stvareh Od časa do časa priobčujemo imenik zastopnikov, ki {ih imamo po naselbinah. Nekateri izmed njih so jako aktivni, a precej je tudi takih, ki se le zelo po-redkoma oglasijo. Delovni zastopniki skrbe, da so potekle naročnine sproti iztirjane in dobe tu pa tam kakega novega naročnika. Ako bi imeli delovne zastopnike v vseh naselbinah, bi Število ProletarČevih naročnikov bilo veliko večje kot je. Vse priznanje onim, ki skrbe, da ako se število Proletarevih naročnikov v njihovih naselbinah ne viia se saj ne znižuje. Pred leti — posebno pred prvo svetovno vojno, so nam poleg lokalnih zastopnikov pomagali tudi potovalne agitatorji. Z njihovo pomočjo je število naročnikov raslo. Veliko naselbin je na tem delu prepotoval Joe Bratkovič, dalje Frank Petrich, Chas. Pogorelec, Anton Žagar, Frances Tauchar itd. Ko smo delali v uradu še trije, je šel večkrat na agitacijsko pot upravnik in tudi urednik. Sedaj je to nemogoče. V zapadni Penni je neumorno agitiral Anton Zornik in tu pa tam je šel na agitacijo tudi v vzhodni Ohio in W. Va. Sedaj vsled slabega zdravja tega ne moto'r več. Svoje potovalne obiske uporablja v prid agitaci|e za list tudi "Big" Tony Tomšič v Kaliforniji. V John-stovnu in sosednih naselbinah je na delu za Proletarca Frank Cvetan. V Kahsasu vrši to delo Anton Shular. V Clevelandu in okolici skrbita za list John Krebel kt Anton Jankovich. Našteli bi lahko precej drugih, ki to aktivni v svojih naselbinah, a žal, da jih ni zadosti. Na one zastopnike, ki so pasivni, apeliramo, da naj bodo z naročninami gotovo zastopani v prihodnjem idcazu. O delu za list in druge naše stvari bomo govorili tudi na konferenci Prosvetne matice v Milwaukeeju v nedeljo 30. oktobra. V prejšnjem Proletarcu je imela zelo zanimiv dopis o pikniku v korift Proletarca, ki se |e vršil pri R. Potochniku v Detroitu, Angeline Slapshak. Nekaj poročila o njemu pa je v tej številki v upravnikov! koloni. V nedeljo 16. oktobra vprizori krotek Progresivnih Slovenk št. 9 v Chicagu tridejansko šaloigro "Trije vaški svetniki", bopis o tem bo v prihodn|i številki. Klub št. 47 JSZ v Collinwoodu je sklenil naročiti Proletarca po pol leta 40 takim osebam, ki nanj še niso naročene, torej na poskušnjo. Ako se |im bo list dopen del, si ga bodo po poteku te naročnine sami obnovili. Več o tem je v upravnikov! koloni na 3. strani. proletarec LIST SA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jufoslovanska Delavska Tiskovna Druftba, Chicago, 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah za c$lo leto $3.00; za pol leta fl.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leU $2 00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v na&em uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v itevilki tekočega tedna PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor................................................Frank Zaits \ SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $2.00. PROLETAREC S301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 Bojazen ameriških protestantskih cerkva pred naraščanjem rimskega kleHkalizma Associated Press, ki je zelo konservativna časniška agencija, je poslala minuli teden iz svojega urada v Washingtonu, D. C., sledeče poročilo: "Prominentni član baptistične cerkve je dejal v svojem govoru, da 'katoliška cerkev stremi osvojiti Zed. države in jih spremeniti v bazo za pokatoličanjenje vsega sveta". To je izjavil Joseph M. Dawson, baptist, pisatelj in duhovnik. Rekel je, da ni bil še nikoli bigot (verski fanatik), in baš zato se boji, da bo ta dežela postala trdnjava bigotstva. če se katoliški cerkvi ne bo pravočasno priprlo vrat, ker je v siloviti ofenzivi na verskem, političnem in na ekonomskem polju, da se to deželo Rimu podvrže. Kadar to reče kak navaden "kričač", nič ne pomeni. A pomenilo je mnogo, ker je to javno poročal Joseph M. Dawson, ki je v zvezi protestantskih cerkva Zedinjenih držav velika avtoriteta. On pravi, da je namen katoliške hierarhije, ki deluje po navodilih iz Vatikana, izrabiti ameriško vlado in vse njene ustanove, in vso to deželo v prid papežke politike v Rimu v njeni borbi proti Sovjetski zvezi. Njena želja — namreč želja vatikanske politike je uničiti vlado USSR in s tem vred vlade njenih satelitk. Babtistični teolog Daw9on je dalje izvajal, da njegova cerkev . ni niti malo na strani komunizma, ga ne odobrava, mu nasprotuje, toda po njegovem mnehju bi bila za našo deželo velika zmota in škoda, če bi nasedli v tej borbi proti komunizmu Vatikanu. Kajti hierarhija v Rimu si prizadeva le kako poraziti USSR na ameriške stroške temveč tudi kako spremeniti vlado Zed. driav v ščit rimskega klerikalizma. V veliki meri je Washington postal vatikanska trdnjava že v minuli vojni. Utrdil se je v njemu toliko, da si je svojo pozicijo pod Trumanom, ki ni katoličan, celo ojačal. Vsem je še lahko v spominu nedavni incident, ko je new-vorški kardinal Spellman nahrulil vdovo pokojnega Roosevelta za nevredno mater, ker se je v svoji dnevni koloni, ki jo priobčujejo stoteri listi, potegovala, da naj načelo ločitve cerkve od driave v naši deželi ostane v veljavi. Odgovorila mu je dobro, in mu rekla, da o vrednosti mater končno odločuje le Bog. Torej ne kak kardinal. Spellman je bil minuli teden v Rimu pri Piju XII. in gotovo sta se pomenkovala tudi o tem. O Spellmanu trdijo, da je v katoliški hierarhiji drugi za papežem, torej najmogočnejša osebnost v mednarodnem kle-rikalizmu. Vatikan sicer zatrjuje, da mu je za mir — a ob enem nad-kriljuje vso ameriško propagando v hujskanju proti "brezbožnemu komunizmu" in to na tak način, da se ljudstva vseh krščanskih narodov navduši za vojno proti Kremlu, ker je sicer itak neizbežna. In v tej vojni bodo za katoličanstvo osvobojene vse od Moskve podjarmljene dežele, predvsem katoliška Poljska, Ceho-slovaška, Hrvaška in Slovenija, Madžarska in Romunija, in pa baltiške dežele. Ta osvoboditev se naj kajpada izvrši na račun življenj Američanov in z ameriškimi dolarji. Značilno je, da predsednik Truman v svojem imenu, toda na stroške vseh davkoplačevalcev, še vedno vzdržuje svojega poslanika pri papežu, ki ga je v tak urad imenoval že pokojni Roosevelt z izgovorom, da se tam zbira pod masko priznanja Vatikana vsa diplomacija — in to posebno diplomacija takih dežel, kot so bile med in pred vojno Hitlerjeva Nemčija, Japonska, Egipt, Musso-linijeva takratna Italija itd. Naša ustava nam ne dovoljuje imeti poslanika pri kaki cerkvi, imamo pa jih lahko pri vladah. Naša sedanja najvažnejša poslaništva sedaj so pri angleški, francoski in sovjetski vladi. V Rima pa je internacionalno mravljišče svetovnega klerikalizma tn Trumanu je mnogo na tem, da se tudi njegova administracija drenja v njemu. Protestantske cerkve so radi tega ponovno protestirale — češ, da po vojni ni več vzroka trositi naš denar v podporo in za sodelovanje s kako posamezno cerkvijo, toda ni nič pomagalo. In tudi ne bo vzlic protestom. Kajti Trumanova doktrina je isto kakor Vatikanska mednarodna politikd. Cemu je katoliška cerkev v Zed. driavah gospodarsko in politično jačja Od vseh drugih cerkva, ki so v veliki večini? Zato, ker je organizirana ne samo na temeljih bigotstva širokih nevednih katoliških množic temveč tudi na "modernem" političnem polju. , V mnogih dnevnikih z veliko cirkulacijo je imela rimska cerkev nedavno velik oglas, v katerem poudarja, da je v Chicago eden izmed vsakih treh prebivalcev katoličan; da je sličen odstotek katoličanov v NVw Yorku in v mnogih velikih mestih ie Večji; da jfe eden ismed vsakih petih prebivalcev Zed. držav katoličan; in da je lani prestopilo v katoliško vero 117,000 drugo-vercev. In pol milijona v zadnjih petih letih. Katoliška hierarhija je pridno oglašala, da so pristopili v katoliško cerkev bivši sloviti senator Wagner v New Yorku, bivša kongresnica to pisateljica Luce, "spreobrnjenec" Louis Budenz, kl je prej urejeval komunistični "Daily Worker" Iti mnogi drugi odličnjaki. Protestantske cerkve so vsled jačanja vatikanskega vpliva v Med novicami in ftaillci je razlika, isto med kritiko in programom Agitatorjem Proletarca zven* na uieea izgovori, kot. "čemu mi je tega lista sploh treba? Saj vafne in druge novice berem vsak dan! Lahko jih tudi uro za uro po si triki m v radiu? Zakaj naj jih bi čital znova te v tem iKtu?" V tem Ifctu ne bere novic, poč pa rčvitage, čemu * dogodki taki kot so. Notice, ki so V l>rol*tattu objavljane kot novice so zgolj podatki. Vse drugo v njemu je konfentlMnje in pa 4k>Ub-zovanfe, sanjala, resničnost s svojim gr- dim obrazom pa je šla mimo nje po svetoivanovskih cestah v po prijel za kljuko. "Kakor sem dejal, bom poskr bel," je menil Smon. "Ne trudi se!" je odločno od vrnil Koren. da bi Zofija sama — odločila. Čakal je, da se bo spomnila in mu na lep način povedala. Zofija se je zares odločila. Ni bila v nikakih dvomih, da jo je Koren v mislih že prodal. Že dolgo ni razmišljala. Sanjarila je pač, toda pred slehernim razmišljanjem je bežala, ker se ji je zdelo naporno. Zdaj je stalo pred njo na eni strani v vsej dobi uglednega, a zlaganega go- preproščini, a na drugi v vsej spoda Korena, ki je beračil za strahoti. Vedela je, da tu ni no-kruh. Tokrat se je ta gospod ve- benega izhoda: ali pogin ali živ- Smon se je zasmejal. "Sem likih sanj in obljub vrnil name-i ljenje za vsako ceno. poglej, Koren, v oči mi poglej!" sto s kruhom, namesto z veli-je dejal ukazujoče Smon« da se kimi nadami, z najbolj umazano mu je Koren res zagledal' v oči. zahtevo nekega kmečkega uči- Tokrat se je Zofija po dolgih letih prvič spomnila varšavskih ulic ob Visli, spomnila prav ta- le da je tedaj bila jesen. Tudi takrat je bilo pred njo; ali pogi- 'Prišel boš, Koren! Poznam te. telja Cim bolj jo je hotel zakriti kega dežja, ki je lil dan za dnem. toliko si umazan, da bos prišel, pred Zoifjo, bolj jo je razgrinjal. Vse tvoje življenje je ena sama Se preden sta spregovorila na- umazanija pa kaj pn tem zate ravnost o njej, sta jo odložila, nlu v valovih Visle, ali pa živeti še ena malenkostna! Ali si toli- kakor neraben predmet. Ali ka-|2a vsakQ ceno Odločila se je za ko kreposten, da boš šel pod mor sta se obrnila, v svojih mi- j življenje milo nebo? Tam boš poginil! slih sta se vedno spotaknila ob- , , . Kaj hočeš tam? Ti in jaz sva njo. Zakaj pred njima je stal Zda' je Zof}>* v*dela. da ^o- opravila s svetom, z moralo in strašen mejnik, prvi. 5fn n!ma vec Pred sabo z vsem. Midva ne spadava več Prav gotovo je bil Koren ne- K°ncal Je * *sem RokoPisllBe med ljudi, nisva jim potrebna, umoren. da. naravnost bedno se Ustavl1 iufl ^ljenje pa zakaj bi se ukvarjala z ljud- je poniževal na vse strani. Toda j s? Je ustavll°; Naslednjega po- sko moralo in z ljudskimi pred- to poniževanje mu je vrglo zgolj i ne zna ,r\n? more naPlsa' sodki. Tvoj cilj v življenju je. za teden dni življenja, in to za 1 ZunaJ £ada dež *n P™*«* J® da živiš čim bolje, moj pa tudi. zadnji teden. O strehi sploh ni tu' treAba b°n* cest°: dež Premisli to stvar doma. Ne mis- bilo govora. premočil, obleka se t. bo spnje- li, da te izkoriščam. Toda dolžan "Spomladi pojdeš delat," mu ti nisem nič. Kar sem v prete- je pozimi dejal Zadravec Po vi- klosti storil zate, sem storil do- nogradih je bilo dela, za katero brovoljno. Naprej pa nimam je župnik zbijal ceno na osem dolžnosti. S sobo te bom čakal dinarjev dnevno. Morebiti je bi- do prvega." lo dela tudi drugod, toda Kore- „ . , « , Koren ni rekel besede. Odprl nu še na misel ni prišlo, da bij"°ren».-Ko je obstal ob njej, je duri in tiho odšel. šel delat. Rajši vse drugo. Tudi Je rekla: umazanijo? Zazeblo ga je. | Jožef, zdaj pa odkrito povej, 4 I "Vse življenje si se ukvarjal brez olepševanja: ali ni več no- Zofija je gledala skozi okno.|Z umazanijami," mu je rekel bene P°tl "NAVADNO LJUDSTVO" je res tako,'da komu vedno snaži škornje, namesto da bi sebi ppmagalo. (Industrial Worker) la na telo, zeblo bo, tako ostudno bo vse.' Ne, ne na ulico, na dež, ko je tu v sobici tako prijetno, ko tu tako lepo prasketa ogenj v peč-ki. Komaj slišno je poklicala Zunaj je padal droben, gostJSmon. "Pa je ena k vsem prava hladen pomladni dež. Mrzla sa- malenkost!" pa je vlekla od severa. Megle Ali bi ga deio odrešilo? Tistih prek hribov so se vlačile nizko, |0sem ali eeprav tudi deset žup-da so skoraj zadevale v jagneda *nikovih dinarjev? In če bi za-na griču onstran doline. Veter je siuiil kje v svetu z delom dvaj. včasih kakor s periščem metal set dinarjev, ali bi lahko skrbel dež ob okno, kakor bi hotel Zofijo spomniti na daljne čase. In ta spomin, ki se trga od nekod s tem dežjem, stoji tu ob njej in ji skuša pripovedati mučne* bolestne stvari. * Pri mizi je sedel Koren nad praznimi listi. Zofija je vedela, da že več ko dva meseca poseda enako nad temi praznimi papirji, ne da bi zapisal eno samo črko. Ne da bi slepil njo, pač pa najbrž slepi sebe, da bi pregnal svoj obup! Da. bila je laž, zdaj je tudi sam čutil. Bil je zaključek njegovih velikih sanj o blestečem življenju. Zakaj zdaj na svetu nič več ni moglo odvrniti resničnosti, ki je umazana, siva, deževna čakala pred durmi in trkala na okno, kadar je veter potegnil. Pa saj je že čepela v njuni sobi, odkar se je Koren vrnil od Smona in bolj zakrival, ka- Zagledal se ji je v obraz in oči in nato tiho odvrnil: "Ni, nobene ni . . ." Z UPRAVNIKOVE MIZE ILLINOIS Chieago: Frank Terselich je obiskal urad, obnovil naročnino in prispeval v tiskovni sklad $2. Naročnino sta obnovila Philip Godina in Angela Zaitz. John Podgornik iz Cicero, je naročil in plačal oglas za prihodnji koledar, v katerem se ... . . . i j i i i priporoča našim rojakom v slu- popravljanj, hiš. ozircn. za Zofijo? Z dvajsetimi dinarji še pes ne more živeti, je dognal, dasi je vedel, da po Slovenskih goricah ljudje morajo še z manj živeti. Ali Koren vendar ni ne! želar ne viničar. In Zofija ni kmetica. Zofijo lahko zgubi tudi na drug način, ne da bi zaradi tega moral postati dninar. Ne, tja Koren ne more! "Vse življenje si se ukvarjal z umazanijami. Pa je ena k vsem prava malenkost!" — Koren se je sklonil ob misli na te Smonove besede. Ne zato, ker so bile strašne, marveč ker so bile resnične. Ne zato, ker bi tudi zdaj, v skrajni stiski, ne bil voljan za novo umazanijo, čeprav za Smonove vrste, ampak, mogel ni, ker je bil za vsem prav Šmon. V bistvu se je Koren že odločil, pa naj se mu je še tako gabilo. Motila ga je samo Zofi- kor odkrival tisto, kar je hotel ja Ce bi bil mlajši, bi se je Smon. "Chlop!" Toda dnevi so tekli, zdaj že kar strašno naglo in tu je bil zi okno. "Ali naj umreva? "Ne gre zame," je odvrnil in se zganil. "Ti odloči. Kakor boš sklenila, tako bo." "Tudi zate gre," je odvrnila. "Zadnjič si dejal, da od tam ni vrnitve. — Da, ni je. V življenju pa se tudi iz najslabšega položaja najde pot. — Toliko si daroval zame . . . dobrih petnajst let bo, kar si me poklical k sebi. Bila sem ti zvesta, bila sem tvoja. Do tega, današnjega dneva . . .'* Prijela ga je za roko in ga pritegnila k sebi. Nenadoma se je utrgala v njej strast, kakršna se je zbudila v njej nekoč, ko ga je znala tako omamiti, da je bil ves pijan. Zagrizla se je vanj z ustnicami in ta trenutek, ko ga je strast tako prevzela, je čutil, da se poslavlja od nečesa. Čutila je, da mu je hotela mnogo povedati, tudi sam bi bil rad nekaj povedal, a ni spravil iz sebe besede. Tu mu je zadihala ljubezen, zadihali poslednjič, kakor mu je zadehtela nekoč zdavnaj. Toda za to ljubeznijo je čutil ntkaj umazanega, na kar pa ni hotel misliti in je rajši tonil v sli nje o ~ • PRISTOPAJTE K a : • o a a : a • a a e a • a • e e a • a e a • a a • a a ta otresel na tak ali drugačen način. V teh letih pa se je bal sa- ^ . , , lit ,mote' bal se je» da bi Pri vse^ I ne ljubezni" samo da ni bilo tre- prvi. Prej je vedno mislil samo umazaniji, v katero se zapleta, ^ razmišljati o življenju Koren. Zofija je bila kakor roža izgubil še njo. A še je hotel, ako Zunaj ;e še vedno deževalo v vazi, za katero skrbi tisti, ki j bi se že vse to moralo zgoditi, in ona je sii$aiaf je Veter metal ta dež v okna, ves čas je prihajalo to trkanje kakor strašna pesem, ali vsaj odmev one daljne poti, pred katero je nekoč obstala. Ne, ne več na cesto! Rešiti se mora ceste, kakor koli! Ko je utrujena obležala, mu je rekla: "Zdaj pa mi prižgi »cigareto in potem . . . pojdi." "Kam, Zofija?" se je zastrmel vanjo brezupno, kakor bi ne vedel. "Ti sam dobro veš, kje in kako se je mogoče rešiti," je odvrnila. Stal je še za trenutek pred njo, potem je sklonil glavo, se obrnil in ne da bi se ozrl po njej, je vzel aktovko in šel. Njegovi koraki so škripali po lesenih stopnicah s podstrešja, a njemu se je zdelo, da to škriplje v njegovi umazani duši. (Dalle prihodnjič) SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI i t ustanavljajte nova društva. deset clanov(ic) je treba 2a novo društvo NAROČITE SI DNEVNIK PRQSVETA 99 Naretelaa sa Združene države (livtemši Ckleaga) la Kanado 99.99 aa leto; $4.0« ta pel leta; 92.99 sa četrt leU; sa Chieago ia Cook Co., $9.50 ss celo ifcte; 94.75 sa pol leta; sa inozemstvo 911. Naslov fa list in tajništvo jo: . 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS r za zidarska dela. Mariana Krzič iz Waukegana je prispevala v tiskovni sklad 50c, izročila Angela Zaitz. KANSAS Arm«: Anton Shular je poslal dve naročnini, in provizije je kreditiral ndftočnikom, ki jo prispevajo v tiskovni sklad—Frank Bostich 50c in John Tersinar 50c. . MICHIGAN Detroit: Josef Korsic je poslal šest naročin, dalie prebitek piknika, ki so ga priredili De-troitčani v prid Proletarca, kar je $94.07, in vsoto listu v podporo $62.25, ki so jo prispevali po $5: Jože Kotar, Louis Kraitz. Paul Ocepek, Frank Krese in Peter Benedict ("ki je njim ček iz Califomije poslal), ker se piknika ni mogel udeležiti. Po $2 so prispevali: Chas. Koss. August Platt, Mike Gregorich, Anton Anzicek, Mr. & Mrs. M. Stimac. in Anton Grum. Po $1 prispevali: K. Krainz, J. Gorup, d. Slapshak. Mr. Vrebich, Blaž Zgrebec, J. Bernik, J. Locniskar, Mr. Prcuc, V. Maisel, M. Menton, M. Glad, Joe Zupancich, A. Koss, K. Petrich, Fr. Gaber, J. Zehel, J. Koss, A. Muže, A. Troha, J. Koshir, K. Junko, Fr. Padar, Anna Travnik in Josef Korsic. Neža Sonc 50c, in neimenovan eden 50c in drugi 25c. Se posebej je prispevala Katie Junko $1. Dobro so se Detroitčani postavili. Hvala jim, posebno pa še Josef Korsicu, ki se je s celo stvarjo najbolj trudil. OHIO Cleveland: Anton Jankovich je poslal štiri celo letne obnovljene naročnine in obeta upravniku še več oglasov v koledar prihodnjega letnika. Akron: Joseph Irman je obnovil naročnino... Maple Heights: Frank Vrček je poslal listu v podporo $1, poleg tega vprašuje glede neke stare zadeve, o kateri mu bo upravnik 6sebno pisal. PENNA. Herminie: Anton Zornik kljub bolezni ne more mirovati; poslal je nadaljne tri oglase in vsoto zanje. Potoži pa. da se ne upa dosti ven. Oglase skuša dobiti potom korespondence. U-pam in želim, da mu gredo naši ljudje ha roko. Johnstown: Frank Cvetan, je poslal dve obnovljeni naročnini, piše pa nič posebnega. RAZNI KRAJI Eveleth, Minn.: J. Benchina je obnovil naročnino. Coperstown, N. Y.: Adolf prispeval v tiskovni sklad $2. Rock Springs, Wyo.: Frank Remitz je poslal naročnino za Antona Starman, ki je tudi prispeval $2 v tiskovni sklad. Milwaukee, Wis.: Frank M. Puncer je na novo naročil Proletarca za Louis Rebemishka. Jacob Rožič je bil tu na obisku, kupil koledar, in ob enem prispeval v tiskovni sklad 50c, kar je izročil Arley Bozicnik. Prišlo je še pismo s pošto od Louis Barboricha iz Milwaukee, Wis., ki je poslal tri obnovljene naročnine, dva oglasa v koledar in dva dolarja listu v podporo, ki sta jih prispevala M. E. Su-starich $1 in Anton Demshar $1. Ob enem omenja, da se vidimo ne konferenci Prosvetne matice, ki bo 30. oktobra v Milwaukeeju. Ob tej priliki upam, da se snidemo še z mnogimi drugimi zastopniki; pa ne pozabite onih malih knjižic,* katerih oglas za celo stran je 25c, in eno petino strani pa samo en groš. (Sledeče smo prejeli potem ko so bile prejšnje notice že postavljene, zato so te na koncu kolone). Cleveland, Ohio — Namesto venca pokojni Josephini Kurtz, so prispevali v tiskovni sklad Proletarca, John in Josephine Metelko $5, ter Leo in Viki Poljšak $5, skupaj $10. Poslal John K rebel. Anton Jankovich je sporočil uradu, da je klub št. 47 JSZ, sklenil, da plača za 40 pol letnih naročnin iz blagajne, in to takim, ki niso še naročniki tega lista, z namenom, da se seznanijo znjim. Nalogo za to veliko in naporno delo sta prevzela naša agilna zastopnika v Clevelandu, Anton Jankovich in John Krebel. 2elim jima obilo uspeha pri tem delu. Klubu št. 47 JSZ pa najlepše priznanje za njih požrtvovalnost v črpanju blagajne v prid Proletarca. Pri tem sporočilu je večni popotnik poslal tudi sedem oglasov za koledar prihodnjega letnika kot je obljubil v eni prej omenjenih notic, da jih bo. O SPOREDU PODRUŽNICE SANSA ST. 39 Cleveland, O. — Sedaj, ko je sezona piknikov prenehala, se bomo p Prispevajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad la prlporočajmo ta tndi dragim Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev la drag« stvari » Naročaju slovenske la anfleške knjige Is PROLKTARCEVE knjigarna > Poskrbite, da ti naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi Usti, kl tega is also storili i Naročita KOLEDAR tadl svojcem v starem kraja la aaaka PROLETARCA. Vsakdo naj stori ia na I list kolikor more, pa bomo vse teiave zmagovaliI KRITIČNA MNENJA, POROČILA IH RAZPRAVA ★ ★ "HITROST" Kaj pomeni beseda "hitrost", je na novo dokazal neki Albert Linkhmann iz Stromsunda. Ob 7.30 zjutraj je posekal 3 drevesa, jih olupil in prepeljal v papirnico. Ob 9.39 je bila iz teh dreves izdelana ie prva bala papirja ln ob 10.15 so prišli iz rotacijskega stroja Že prvi odtisi PROLETAREC je delavski Ust za misleče ittatelje. SLOVENSKE IN • ANGLEŠKE KNJtGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU diktator franco ima v nasi deželi Veliko prijateuev in zagovornikov (Konec s 1. stranO prej. In ker Franko ni padel, je naša vlada lani na zboru Združenih narodov molče podprla predlog reakei-onarne latinske Amerike, naj se prejšnji sklep glede veleposlaništev v Španiji razveljavi in naj potem uredi vsaka driav a svoje diplomatske ter ekonomske odno-šaje s Frankom po svoji vesti. Predlog ni dobil večine. - Franku to ni napravilo kaj posebnih novih skrbi, ker vedel je, kakor ve danes, da Španijo države Atlantskega pakta potrebujejo in jo snubijo, samo ne vedo, kako se poročiti z njo, da ne bi bilo prevelikega "škandala"'. Ko je bil tam med vojno — tudi neuradno — kakor sedaj kongresnik Murphy, kardinal Spellman, je pisal v neki veliki reviji, da je Franko kristjan, velik ~ patriot in odrešenik španskega naroda pred koapuni-zmom. Sedaj je Spellman, o katerem je znano, da ima v državnem departmentu in med ameriškimi politiki obeh starih strank velik vpliv, spet na obisku v Evrth pi. Bil je pri papežu v tem in v minulem tednu in lahko mu je zaupal o ameriški vnanji politiki marsikaj česar bi mu Trumanov poslanik v Vatikanu, Myron Taylor, vsled svojega diplomatičnega položaja ne mogel. Vrh tega 7oy/or ni katoličan in mu je že vsled tega težje govoriti o politiki katoliške cerkve. Zdto so obiski, kakršne dela v Rim kardinal Spellman kakor nalašč, da je državni department v Washingtonu poučen kako in kaj in da lahko svojo propagando usoglaša z vatikansko. Senator Tcrft, ki hoče veljati za glavnega vodjo "republikanske stranke v zveznem kongresu, tudi trdi, da ie Trumanova politika z ozirom na Španijo nelogična. Ako je predsednik Truman res toliko za borbo proti komunizmu vsepovsod, kot je izjavil ob času pro-glasa svoje doktrine, čemu ne vzeti v svetovni anti-sovjetski blok Španijo? Taft Trumanu lahko v takih argumentih očita, da tudi Grčija, ki jo podpira, ni demokratična, ne Turčija. Obema je zvezni kongres sklenil pomagati ne v demokracijo temveč v borbi zoper ekspanzijo sovjetskega vpliva. Sicer pa je Španija že dolgo deležna anglo-ame-riške podpore. Namreč v trgovini in tako na skrivaj gresta Washington in London diktatorju Franku po ovinkih na roko. V kongresu je bilo odprto predlagano — in to večkrat, ne sama enkrat, da naj v Španiji naša dežela grad/ baze na svoje stroške. Namreč kot da bi bila Španija nekaka noša kolonija. To se bi Franku ne dopadlo, zato so bili storjeni namigi, da naj mu nakažemo veliko "posojilo" in bi on baze sam gradil s tem posojilom in v vodstvo gradnje pa bi "najel" ameriške inžinerje. S časom bi mu naša vlada posojilo brisala — namreč čim bi postal mednarodni položaj tak, da bi zapddnih organizacij ne bilo sram sprejeti fašistične Španije v Atlantski pakt, v Marshallov plan ih v organizacijo Združenih narodov. Kar se vojnih baz v Španiji tiče, v Moški sumijo, # da ima Washington s Frankovo vlado že tako tajno pogodbo, da bo v doglednem času glede vojnih oporišč vse urejeno. To so stvari, ki ne služijo miru. Prilivajo pa ogenj nevarnosti, ki preti svetovnemu miru in demokraciji, pa naj se imenuje "ljudska", ali pa "zapadna". časopisa. Ali je prodal sam tudi prve izvode časopisa, ki so bili pred dvema urama in pol v gozdu še v obliki treh lepo zelenih dreves, pa niso poročali. "Raca". "GRAVEYARD STEW" Čikaški občinski potniški prevozni sistem "velika polomija" 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS Ameriške občinske uprave imajo običaj, da prevzamejo razne takozvane javne naprave, med njimi transportacijski sistem. šele ko so (te naprave) v bankrotnem stanju. Tako se je po mnogih letih dogodilo tudi v Chicagu s cestno in nadulično železnico. Mesto je "kupilo" lokalni potniški transportni sistem šele precej časa po vojni — namesto pred vojno. Med vojno so bile čikaške ška-tlje na ulični in na nadulični železnici vsled ogromnega potniškega prometa toliko natrpane, da v "rush hours" ko gredo de-lacvi na svoje posle, nisi mogel včasi na postajališču dobiti kare po pol ure, predno je prišla kakšna, v katero si se še lahko urinil. Ljudje so se kregali in dopadla se jim je ideja, da naj bi občina prevzela ta promet v svoje področje. Lastniki tega zastarelega tran-sitnega sistema so bili veseli. Zeli so, dokler je bila vojna industrija v pogonu — najbolj pa so zajemali advokati ter upravniki teb prog. Kajti bile so v bankrotu že od zadnje depresije sem. Delničarji so vse izgubili, ne pa lastniki bondov ter drugi navihani špekulanti, ki vodijo tukajšnje banke. Čim je vojna minila in se je pričel naval na poulične ter nadulične vagone krčiti, pa so začeli z mestno upravo "resna pogajanja". Advokati so v minulih dvajsetih letih v ra-ketirstvu s čikaškim transporta-cijskim sistemom "zaslužili" milijone dolarjev in končno vso to staro podrtijo z dragimi sodnimi in legislativnimi procesi prodali mestu. Občina kajpada ni imela nobenega denarja v tak namen in je izdala bonde. Torej je kupila te stare vagone, ki so ropotali po njenih cestah, z izposojenim denarjem. Te bonde mora sedaj obrestovati in odplačevati. V resnici j* torej čikaški elektro-in gasolinski potniški prometni sistem še vedno privatna last. Razlika je le, da se mora sedaj občina brigati, kako jim bo preskrbela v povrnitev obresti in glavnico, prej pa so se morali sami. Ko je mesto prevzelo poulično železnico, Je bila voznina 7c. Tega je komaj par let nazaj. Potem je voznino zvišala in sedaj je 13c na poulttni in še več v nadulični in v subwayju. Nedavno Je uprava tega prometne- ga sistema rekla, da je treba voznino zvišati že v tretjič od kar mesto lastuje ta promet — in sicer na uličnih karah s 13c na 15c in na naduličrtih in v subway progah ter v ekspresnih busih s 15c na 20c. V nobenem velikem ameriškem mestu ni tako visoka vozna tarifa kakor v Chicagu. V New Yorku si se lahko v subwayju [ vozil na velike razdalje za nikel. Tudi tam je potniški transport last občine. In izgubo je krila z davki — to je, iz občinske blagajne. Pred par leti je bila voznina dvignjena z nikla na dajm. Pravijo, da ima mes^o še vedno izgubo, a krije jo občina. Transportni sistem v New Yorku je prvovrsten in mesto ima korist od tega. V Chicagu pa lastniki bondov, s katerimi je mesto kupilo ta svoj stari predpotopni sistem, z davki niso zavarovani. Kajti zakon pravi, da se jim odplačuje od dohodkov potniškega prometa. Ko je uprava transportnega sistema vprašala za zvišanje vozni ne na 15c, je pred zališevalno komisijo dokazovala, da bo deficit v sedanjem fiskalnem letu znašal devet milijonov dolarjev in še večji se obpta, ako se vo-znine ne dvigne. Mnogi občinski odborniki so ugovarjali — rekti so, da so revni ljudje že sedaj prizadeti s tolikšno tarifo kot jo sedaj pla-čujejo — a dejstvo je, da je čikaški transportni sistem finančno pod municipalno upravo še bolj v polomiji kakor je bil prej. In pomagati si hoče z n o v o obremenitvijo tistih množic, ki so najslabše plačane in zato ne morejo imeti svojih avtov. Dre-njajo se v teh karah vsak večer in vsako jutro kakor zobotrebci v natlačeni škatlji. . Med tem ljudstvom Je nastalo ogorčenje, ki ga ne bi bilo treba, če bi izvolilo v mestno upravo že pred mnogimi leti socialiste namesto raketlrje iz demokratske i n republikanske stranke. Sedaj je zahtevalo, da se na zasliševanjih pred komisijo čuje tudi njegovi glas. Prišli so vodje unij in rekli, da čemu govoriti samo proti zvišanju mezde, ne pa ob enem zavreti višanje cen — med katerimi je posebno za revno plačane delavce težko breme tudi vozni- na. Zelo dramatično Je znal na tem .zaslišanju nastopiti odvetnik Joseph Keig. Dejal je, da je tudi on eden izmed onih, ki se drenja na delo in z dela grede na pouličnih, zato se za čikaški transportni sistem zelo zanima. Dobil je od komisije dovoljenje, da je izpraševal enega izmed glavnih ravnateljev te občinske transportacijske administracije, kako in kaj. Ravnatelj, ki se piše Peter J. Meinardi, se je izkazal za tolikšnega ignoranta v svojih odgovorih, da je komisija odvetniku Keigu ustavila nadaljno izpraševanje. Čikaški transportni komisiji ali avtoriteti, ki upravlja potniški promet v tem mestu, načeljuje Ralph Budd, bivši predsednik železniške družbe Burlington. Njegova plača je $35,000 na leto in stroški. Ima limozino, plačano od cestne železnice in pa pomoč pri svojem delu, koli kor si je hoče najeti. Takole poroča o tem izpraševanju Chicago Sun-Times. Keig se je obračal z očmi po krasnem uradu .CTA (Chicago Transit Authority), se poklonil njenemu načelniku (prej omenjenemu Buddu), in ravnatelja Heinardija vprašal: "Vidim, da imate sijajne zrač-no-kontrolnc naprave za ta urad (poleti hlade in čistijo zrak ob enem. pozimi grejejo in čistijo zrak). To kajne, je stalo CTA $90,000, zato, da delajo uradniki CTA v čim več jem udobju? Meinardi je nekaj trenotkov pomišljal in natd odgovoril, da on ni imel s to stvarjo nobenega opravka.* Dalje vprašanja in odgovori: V.—CTA kupuje električni tok od privatne Commonwealth Edison Co. in od Public Utility Co. of Northern Illinois, ali ne? O.—Da, tako je. V.—Koliko plačujete za to pogonsko silo? O.—(po kratkem presledku): Ne vem. V.^Kaj je sedanja cena električnega toka za druge odjemal- V.— Ali ti je znano o kaki študiji, koliko bi električni tok stal naše mesto »predvsem CTA) ako bi produciralo svojo električno silo? O.—Ne vem o nobenem takem načrtu ali študiji. V.-^Ali ti je znano, da CTA plačuje sedaj $100,000 privatni električhi družbi več za tok vsak mesec kot pa so ji plačevali na mesec prejšnji lastniki, predno je občina prevzela ta transportni sistem? O.—Ne, ne vem tega. V.—Ali veš, da CTA, ki kupuje električni tok na debelo, plačuje zanj več, kot pa plačujejo zanj drugi odjemalci? O.—Ne, tudi to mi ni znano. To pove vse, čemu je pod ko-ruptnimi, protiljudskimi režimi nemogoče uspevati s takozvani-mi javnimi napravami v področju občine. Gospodje, ki se v poletju hlade v svojih uradih, pozimi pa se grejejo kje v Floridi ali kjer že, se prav malo ali*pa čisto nič ne brigajo, kako delavska raja prezeba ob cestnih križiščih in se potem trese v karah od mraza, od jeze in od rukanja kare, da se potniki zaletavajo drug v drugega bolj kot pa bi se če bi bili še tako pijani. In ako vam bo kak agent investicijskih družb ponujal bonde CTA, ne kupite jih! Bili so zavajalni od vsega začetka in vsakdo, ki jih je kupil posebno ko so prišli prvič na trg, ko jim je bila cena dolar za dolar in še več, se je ogoljufal, ako jih je kupil. In še posebno ogoljufani pa so tisti stotisočf potnikov, ki se morajo dan za dnem drenjati v teh staromodnih panjih na tračnicah in v busih — vrh tega pa za ves ta nekomfort drago plačevati, zato, da lahko upravitelji CTA in drugi "višji eksperti" ter uradniki služijo po nad tisoč dolarjev na mesec do $35,000 na leto, dočim v kare, v kateri Se vozi čikaški proletariat, niti ne pogledajo ne. Vse kar znajo je višati voznino in visoke izdatke še bolj zviševati. . Češkoslovaški uvoz in izvoz Podatki češkoslovaškega uvoza in izvoza so izredno zanimivi. Zadnja bilanca izvoza iz julija je po uradnih podatkih sledeča: uvdz 3,579 milijonov KČS in izvoz 3,144 milijonov KCS. Pasivnost v skupnem znesku 435 milijonov KČS je nastala, kakor poročajo češkoslovaški listi, zaradi množičnih letnih dopustov v češkoslovaški industrijski proizvodnji in v privilegiranih trgovskih uvoznih i n izvoznih družbah. Po Uradnih statistiki je čSR uvozila v prvih sedmih mesecih za 23,864 milijonov KČS različr nega blaga in surovin, izvozila pa je za 23,203 milijonov KČS gotovih industrijskih izdelkov. Plačilna bilanca je bila torej pasivna za 661 milijonov KČS. V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta je bil letošnji izvoz večji za 2,885 milijonov KČS, uvoz pa za 1,057 milijonov. Splošna plačilna bilanca se je izboljšala za 3,756 milijonov. Prav tako javljajo češkoslovaški listi, da ČSR ne bo v bodoče omejavala svojega uvoza, temveč ga bo še bolj povečala. Istočasno pa bo povečala tudi svoj izvoz, za katerega pravijo, da v letošnjem juliju ni bil na zadovoljivi višini. V ČSR bodo več izvažali v zadnjih mesecih leta in pravijo, da morajo že danes razviti vse svoje napore, da si bodo pravočasno zagotovili tako velik izvoz, s katerim bodo lahko krili vse uvozne potrebe in finančna plačila. Imenik zastopnikov Proletarca Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiraj,je naročnikov Proletarcu. prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige. na/ piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. ce? O.—Ne vem. D^ John J. Zavertnik PHYSICIAN snd SURGEON 3724 WEST 2«th STREET Tel. CRawford 7-2211 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed.. Sat. snd Sun ) 6:30 to 8:30 P. M. (Except Wed., Sat. snd Sun.) Res. 2210 Ro. Rldreway Ave. Tel. CHau ford 7-0440 If no answer — Csll AUstln 7-8700 CALIFORNIA. Fontana: John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič. Los Angeles: Frank Novak. San Francisco: A. Leksan. COLORADO. Crested Butt*: Ant. Slobodnik. Pueblo: John M. Stonich. Walsenburg in okolica: Edward Tomsi*. ILLINOIS. Chicago la okolica: Frank Bizjak, Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz. Hinsdale: Josephine Potočnik. La Sail* in okolica: Anton Udovich in Leo Zeynik. Springfield: Joseph Ovca in John Goriek. Virden: Fr. Ilersich. Waukegan-No. Chicago: Martkl Jud-nich. Witt: Luka Podbregar. INDIANA. Indianapolis: John Jeran. KANSAS. Arma: Anton Shular. Arcadui: John Shular. WmI Mineral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit-Jcarborn John Zornik, Joe Korsic. M NNESOTA. Buhl: Max Mutt. Chhholm: FrA.ik Khjft. Dulnth: Mn Kobi. Ely: Matt Praprotnik. Jacob Kun-stelj. MISSOURI St. Louis: John Spiller. MONTANA. Butte: Anton Zugel. East Helena: Joseph Mihelirti. Red Lodges K. £rznoinik. NFW JERSEY. Elizabeth. Amelia Oblak. NEW MEXICO Gallup: Mary in Jennie Marinilek NEW YORK, ^owanda. J.-tme* OeklevS- OHIO. A kron-Barberton: Alois Ocepek. Bridgeport in okolica: John Vitez. Cleveland: John TLrebel, Anton Jankovich In Frank Hribar. Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Girard: John Kosin in Andrew Kr-vina. Lisbon-Power Point? Jacob Berjfank Maple Heights: Frank Volkar. Warren: Joseph Jet. PENNSYLVANIA. Aliqutppa: Geo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Carmlchaels: Anton Zupančič. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Canonsbarf-Strabane: Jacob Pav-čič. Export: Jot. Brits. Forest City: Anthony Draslcr, Jr., Frank Lebon. Herminie: Anton Zornik. Johnstown in okolica: Frank Cve-tan. La t robe: John tn Mary FradeL Houston: Louis Britz. Library: Nick Triller. Sharon: Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika za Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Herminie, za Cambrte in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Job ns t own. WASHINGTON. Ren ton: Pred MedveSek. * Seattle: Lucas Debeljak. t i t WEST VIRGINIA. Elm Grore: Frank Kosetn. Star Citji: Lawrence Selak. Tltomas« Lenhart Werdinek. WISCONSIN. In West Allist LouH Bar- borteh.' Sheboygan: Frank Stih. Wlllard: Matt Malnar. WYOMING. Kemmerer In okolica: John H. Kržišnik. Rock Sprints: Frank RerrJts. ZA I Km TISKOVINI VSEH VRST PO ZMERNIH CEf^H SE VEDNO OBRNITE NA UN|JSKO TISKARNO ADRIA PRINTING COMPANY Tol. Michigan 2-3145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS \ preobrat kitajske "threelittle tics- I Aptlog Im U Walt UfaaeyJ toyitev raka širom Združenih udejstviti), prispevki ftolam in Dežela velikanskih razmerij i deželo iz robov najvišje planote Prava Kitajska meri okoli 5,3 na svetu. Tibeta, mogočna go-milijona kvadratnih kilometrov, rovja. Silni Kyen Lun seže glo-kar je toliko kakor polovica vse *>oko v Kitajsko zemljo in poreč-Evrope. Severovzhodni in za- j« veletokov s svojimi zadnjimi, hodni del Kitajske je zelo gorat a *e vedno velegorskimi odrast-in tudi težko dostopen.. Zato pa Posebno pokrajine Sečuan,; je na severovzhodu velikanska Kunsu in Juan se odlikujejo po ravnina, nižina, ki so jo nedavno dolgih in visokih gorovjih, od osvojile armade ljudske vlade, katerih eno se imenuje Tienšau Na jugu se razprostirajo širne (nc Tiensan na sovjetski zemlji!) apneniške planote, iz katerih se in nosi nekatere skoraj 7000 m., dvigujejo gorovja, ki pa dose- visoke gore. Pa tudi vzdolž ju-žejo le srednje višave. ! žne in jugo-vzhodne obale se na Na severovzhodu moli v morje! široko ^prostirajo gorovja, ka-gorati polotok Santung, iz ka- tenh vrhovi so tako visoki kakor terega se dvigajo nekateri vrho- JullJske Al*>e ln se vlsJl" vi do višine 1600 m. Ta polotok Kakšne neumnosti počenja je bil nekoč samostojen otok, a * Ho-anu-ho veljkanski reki Hoangho in Malo je dežel na svetu, kjer Jangtekiang sta nanesli toliko bi reke in prekopi več pomenili blata v morje, da sta ga zasuli kakor na Kitajskem, kjer manj- in otok priključili celini. Poleg ka dobrih cest, še bolj pa žele- tega, da delimo Kitajsko ldhko znic, in nudijo JU? veletoki s svo- v vzhodno nižinsko in zahodno jim neštevilnimi, zelo vodnatimi gorsko deželo, pa jo lahko ra- dotoki po ravnini pa tudi pre- zdelimo v bazene po njenih treh kopi, najlažjo, med visokimi go- veletokih, že omenjenega Ho- rami pa ccio edino možnost za anghoa in Jangtsekianga ter na promet. Rumena rek^i ali Ho- jugu v bazen Sikianga. Vsaki od sngho si je zaslužila tudi ime teh velikih, zelo vodnatih rek Skrb Kitajske, kajti ob visoki pripadajo veliki deli rodovitne vodi včasih prinese toliko napla- gostoobljudene Kitajske. Pokra- vin, da sama sebi zasuje strugo jini, ki pripadata prvima dve- in udere, čez nasipe. Tedaj gor- The first Utile Pig built his house of strsw sad the Big, Bed Wolf blew II all away— Držav, 400 klinik za lečenje in 35 klinik za ugotovitev. Strokovnjaki se strinjajo, da je treba ustanoviti še več takih središč in klinik. Njih cilj je po ena klinika samo za lečenje raka na vsakih 50,000 oseb. Delovanju za raziskavanje raka prispeva Damon Runyon I Cancer Fund, katerega se je ustanovilo v čast ameriškemu pisatelju, ki je podlegel tej bolezni 1. 1946. Mnogi Amerikanci pošiljajo denarne zneske temu 1 skladu. Vedno nove sile se pošilja v boj proti tej bolezni. Novodo&lec i je United States Atomic Energy Commission, katera je preskrbe-I vala dve leti brezplačno radio-delujoče izotope za raziskavanje raka (to so stranski pridelki j"krojitve atomov", katere se more uporabiti kadar se preiskuje kako telesa delujejo, ka- bolnicam za razisksvanje, ter pripomočki za atomsko razisk*-vsnje raka laboratorijem. Dasi se je že mnogo storilo, se dela, sedaj, v laboratorijih tu In drugod, več mnogo več je še treba storiti predno bo mogoče ugotoviti vzrok, ali vzroke raka ter razviti nova pota za ozdravljenje bolezni. The National Cancer Institute stvari z naslednjimi besedami: 44Oprostitev atomske sile je dospela šele potem ko so posamezniki v raznih delih dežele — kot tudi v mnogih drugih deželah sveta —prispevali v svrho raziskava-nja. Toda ugotovitev vzroka, preprečenja in zdravljenja raka je še vedno veliko vprašanje. Polnosrčno sodelovanje vseh posameznikov in organizacij, ki delujejo na tem polju bo skrajšalo čas v katerem se bo The second Little Pig built Ids house of flilssy twigs snd Mister Wolf dtopOSftd of It quickly- MtWMWfc ma rekama, sta razdeljeni po dokaj visokih gorah, ki na za-padu segajo mnogo nad 4000 m. jc ljudstvu! Zamislete si tale peložaj. Vsa Jugoslavija naj bo nižina, petkrat tako gosto nasel- visoko. To visoko gorovje pa se jena kakor sedaj. Pa bi se zazde-znižuje proti vzhodu in končno lo Donavi, da bi si začela iskati utone v veliki kitajski nižini. nekega dne namesto sedanjega Med bazenoma veletokov izliva v Črno morje raje drug Jangtsekianga in Sikianga pa izliv v Jadransko morje! In to ni tako Visokega gorovja in ju je v 2500 letih storil Hoangho .. , ločijo silovite,visoke planote, iz devetkrat! Zadnjikrat je bilo to katerih se na vzhodu nekatere pred sedemdesetimi leti, ko je de ZSSR sU usm€rJeni na t0 da gore dvigajo komaj še do 2000! utonilo dva milijona ljudi! Ne- w ustavili socialistično Jugo-m. visoko. Ie na zahodu se iz Si- kaj tisoč l judi vsako leto, to je siavjj0 "jIven **konaM ter t »ko veletoku Hoangho "za malo ju-( legali2iraIi in opravičili doseda- kiangovega bazena silovito dvi- gnejo gore ki na meji proti Tibe- ztno ^ nje protijifcoslovanske ukrepe, tu mole v nebo že do 6500 m. ## ki jlh na^0 pripravljajo pro- visoko! V to velikansko gorsko JugOSlOVIJO V VltinClh ti Jugoslaviji. Zlasti sedaj jim pokrajino je pogreznjena silna! ^ infrin je potrebno opravičiti svoje ude-kotlina Sečuen, ki jo pokriva; V5© SOITC ining 4 stvovanje in svoje nedemokra- rdeči peščenec in je izredno ro- (Konec s 1. strani) ti£ne metode pred ljudskimi dovitna ter zelo gosto naseljena, j loga je kovati iz omenjenih dveh množicami lastnih dežel in de- Naj pripomnimo, da skrajni za-( not kapital za stvar mednarodne lavskim gibanjem v svetu, ker je padni del Kitajske pripada še in domače reakcije. Kominfor- čedalje več takih, ki prihajajo mistični tisk pa se poslužuje po na podlagi lastnih izkušenj do svoji praksi v prvi vrsti klevet prepričanja, da so ukrepi proti in žalivk iz omenjenih not, da z nasi državi krivični. To je raz- gornjemu delu veletoka Mekon-ga. Tako kar štirje veletoki, od katerih trije daleč presegajo Volgo, največjo evropsko reko. M milijonov poljedelcev v vzhodni kitajski nižini Eden najvažnejših delov Kitajske je gotovo velika Vzhodno kitajska nižina na severovzhodu države. Preko nje tečeta veletoka Hoangho in Jangtsekiang, njimi pred demokratično javnostjo "dokazujejo" "izdaj-stvo" Jugoslavije. Jugoslovanska vlada je na obe vidno iz lažnega in napihnjenega propagandnega hrupa, ki so ga zagnali ob prvi noti, razvidno je iz tega, da ji je pripisala sovjet noti odgovorila. Jugoslovanska ska propaganda "svetovno-zgo- odgovora sta dva zgodovinska dokumenta, ki ju za razliko, od potvarjanja dejstev in kopičenja klevet, žalivk in groženj v šo- ki jo še vedno povečavata. Iz, vjetskih notah označuje resnico-notranjosti sta veletoka prinesla ijubnost, verodostojnost, sociali-s seboj ogromne množine naj-| stična dostojnost in ponosna za-rodovitnejše zemlje in dandanes | vest Jugoslavije, da brani naje ta dragocena nižina, ki sta jo čela marxizma in leninizma nasula, okoli 1100 kilometrov pred odkloni kominformistov dolga in mestoma nad 700 kilo- ter da brani pravilne in demo-metrov široka, torej večja kakor kratične odnose med socialistič-Jugoslavija; in tu živi baje okoli nimi državami. 80 milijonov poljedelcev. Kominformistični krogi v raz- Ker pa prinaša posebno Ho- nih državah in pri nas si priza-angho še vedno s seboj silne devajo, da odgovori vlade FLRJ množine blata, teče sedaj, zava rovan z nasipi že više kakor nižina. Zato so tod tudi najstrašnejše nesreče na svetu, kadar mogočna reka predre nasipe in zalije gosto obljudeno nižino. Blato še vedno hitro zasipa morje in nižina raste na škodo morja zelo naglo. Tako je bilo npr. mesto Putai pred 2100 leti še prav ob morju, sedaj pa je že okoli 220 kilometrov proč od nJega. Pravo nasprotje tej nižini je zapadna Kitajska, kjer segajo v na sovjetske note ne bi prišli do širokih množic, istočasno pa napihujejo po nalogu kominfor-mistične centrale lažnjivo in kle-vetniško in histerično vsebino sovjetskih not. Toda resnici ne morejo in nikoli ne bodo mogli zapreti pot, pa naj bodo njihova prizadevanja v tej smeri še tako intenzivna, še tako ubrana nameni mednarodne reakcije. Ko glasilo komunistične partije Jugoslavije "Borba" komentira smisel in cilje zadnjih dveh sovjetskih not, pravi: "Noti via- AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR LETNIK 1950 KMA1U IZIDE i CENA SAMO $1.50 NatoiHa naslovite PROLETAREC 2301 So. LqwimIoU Ave , Chicago 23, HI. dovinski" pomen in da skuša z njo dati pobudo za nadaljnji proti jugoslovanski hrup v vseh informbirojevskih krogih. Tods mimo vseh podobnih poizkusov bo prodrla v svet resnica že s samim obstojem nove Jugoslavije, z zmagovito graditvijo socializma v njej, s premo-črtnostjo njene demokratične in internacionalistične zunanje politike. Za to pa skrbijo narodi Jugoslavije in njihovo politično vodstvo in komur je njih pre-kaljenost in požrtvovalnost v borbi za zmago socializma znana, ta ne more niti za hip podvomiti o tem, da ne bi stvar, za katero se bore, tudi triumfirala. KOMENTARJI (Konec S 1. Strani.) liško krstiti in jih dali poučevati v katoliške šole. Ker je Francija katoliška dežela, so civilne poroke v nji redke in med vernim ljudstvom smatrane za grešne in nedostojne. Zato ima duhovščina v vseh takih deželah med maso, v politiki in v vladi tolikšno moč. Svobodomiselstvo ima pred seboj še cele gore naučnega dela, predno bo moglo ljudstvo uve-riti, da ceremonije, v katero verujejo, nimajo nobene nadnaravne moči. R. R. Knight je delavski poslanec v kanadskem parlamentu. Označujejo ga tudi za desničarskega socialista. Dne 29. sept. je v zbornici v Ottawi grajal tiste Kanadčane, ki na svojih hišah ali kjerkoli razobešajo zastavo Zed. držav. Dejal je, da je v nekem kanadskem letovišču videl polno ameriških zastav. Ko je vprašal lastnico kempe, čemu je vse okrašeno z zvezdnim praporom strica Sama, je rekla, da so njeni gostje večinoma iz USA in da želi, da se bi v njenem selišču "počutili kakor doma**. Vraga — ji je odvrnil, ljudje, ki gredo na počitnice, se nočejo počutiti "kakor doma*' — zato pa gredo z doma! Sicer pa kanadska postava določa, da ako razobesiš zastavo kake tuje države, moraš poleg nje imeti angleško zastavo. Torej se Je poslanec Knight po nepotrebnem razhu-dll. ko bolezni napadajo ter zakaj j našlo odgovor." in kako je mogoče ozdravljenje i — Common Council SOLUN IN NJEGOVO ZALEDJE O Solunu, ki je grška luka, se- zemske poti preko Balkana. Zadaj malo pišejo. Macedonsko gi- to je postal Solun že zelo zgodaj banje, kolikor ga je usmerjene- važno ter nezavisno gospodarja proti Titovi Jugoslaviji, ga sko, pa tudi kulturno središče. V želi za svoje glavno mesto pov- preteklosti je večkrat uspešno sem neodvisne Macedonije. tekmoval s samim Carigradom. To zgodovinsko mesto je za Mesto Solun je ustanovil okoli pomorski promet važno posebno leta 15 Pr cesar Kasander za Srbijo. Za Grčijo nima pome- »n ga imenoval po svoji ženi Te-na. ker ni v njenem območju, j salonike. Tesalonike je bila se-Toda kakor Trst za Italijane, je stra Aleksandra Velikega. To Solun tudi za Grke mesto senti- ime je obdržal Solun službeno mentalnosti, ali kakor že hočete vseskozi. označiti sentimente nacionali-1 Za preseljevanja narodov je zma. Solun mnogo trpel. Večkrat so V sedanji borbi proti Titu se ga požgali in opustošili, pa se je Chicago Tribune je v propa- Tiyhe E. Woods v pravem, je je pod firmo kominforma osno- zopet dvignil iz razvalin. Po pad-gandi proti nasilnežem, ki na-! Chicago najbolj zanemarjeno valo gibanje, ki snuje novo po- eu Carigrada leta 1204 so zavzeli padajo stavkokaze ("lojalne" de- veliko mesto v Zed, državah, vsem neodvisno Macedonijo in Solun Benečani, ki so postavili lavce), ali ki prevračajo tovorne »aj kar se stanovanjskih rasmerj njeno glavno mesto naj bi bil v mestu znameniti Beli stolp. Se sedanji grški Solun. To je ne- danes je ta stolp lep in zanimiv koč že bil. zgodovinski spomenik na obali Današnje glavno mesto jugo- 8lavne solunske luke. Od 1. 1430. slovanske ljudske macedonske do 1912- )e bl1 ^^ Turk*-republike pa so Skoplje. L- 1908- ie "bruhnil v Solunu Solun je že dolgo sporna točka uP°r Mladoturkov, ki se je po-med velesilami in med narodi, !tem ***** na cel° Turčijo in ki tam žive ' zmagal; sultana Abdul Hamida Kakor se n. pr. Slovenci za-!11 f° ,n m." ^".P™1" r 1 no bivališče v vili Allatini v So- i c guy. He used brtek and stones. And he protected! tiče. in potniške avte in sploh uganjajo teror nad onimi delavci, ki bi radi "v miru delali'* in nad tistimi podjetniki, ki žele svoje tovarne ali rove obratovati ne-oziraje se na unije. Toda kadar pa kompanijski pretepači, depu-tiji in policaji pretepajo stavkar-. ... .... je in jih vlačijo v zapor, je pa onlmi dru*,h držav v načrtih M Sodelovanje pri raziskovanju raka Zasebna in vladna zastopstva Združenih Držav sodelujejo z vse v redu. Kajti oni so vendar najeti zato, da delajo red in mir! To je na industrijskem bojišču že stara pesem — še vedno taka kador je bil^ Sovjetski diplomati se selijo iz Beogrsds, jugoslovanski pa so bili iz Budapešte izgnani in potem še' madžarski iz jugoslovanske prestolnice. V Bukarešti pa je poslaništvu Jugoslavije naročila Ana Pauker, ki načeljuje vnanjemu ministrstvu, da naj odpotujejo, ker noče, da bi ru-varili v njeni državi. Zares zanimiva epizoda. V St. Paulu se je pričela 68. redna konvencija AFL. William Green je reporterjem dejal, da so ugibanja o kaki politični zvezi — oziroma skupni politični akciji AFL in CIO brez podlage. AFL bo nadaljevalo s svojo staro politično taktiko. In ako bo CIO v kakem okraju ali v kaki državi podpirala iste kandidate kakor AFL, bo to le slučaj, ne pa skupna akcija, je pojasnil. In tako tudi bo. Strankama osla in slona se take politične delavske akcije ni prav nič bati. Stanovanjski problem ¥ ameriških mesth še M___L ft- • f pesren proniiHjev • (Konec s 1. strani) nekaj Številk, ki so zelo zanimive. Chicago ima 1185,000 stanovanjskih htt. Izmed teh jih je 100,000 povsem- neprikladnih za dostojna Človeška bivališča, a vendar se masa ljudi vsled pomanjkanja boljših sob kar dre-nja v njih. Posebno črnci. Dalje je navajal: 150,M0 stanovanj nima prlvatnf banje, oziroma sploh nobene, in ne stranišča znotraj hiše. torej kje pod trotoarjtm aH v ozadju, sil pa morsft kam drugam, kadar je slls. V tem mestu je le vedno stanovanj brez elektrike. Omenjeni občinski odbornik pravi, da lastniki* teh podrtij pridno računajo i dirjajo stanarina, a s dsvki ps zastajajo leto zs letom. Ko se bo vse podrlo, pa bo davčna oblast prevsels ruševine, kar se itak dogaja V stoterih slpčsjih leto sa letom. Čikaški župan Kennedy je eb IsvoMtvi veliko obljnbljal, s če je stresni stanovanjski kontrolor raziskavanje vzrokov in za zdravljenje raka ker, kot pravi dr. Leonard Scheele, glavni zdravnik United States Public Health Service: Rak "zavzema visoko mesto med zdravstvenimi problemi, katere je mogoče rešiti le z združenim delovsnjem zdravniških učenjakov vsepovsod." Celotni napad Zvezne vlade na vprašanje raka vodi National Cancer Institute. Ta zavod, katerega je ustanovil kongres 1. 1937 sodeluje z zastopstvi za raziskavanje raka in za poduk. Vodi načrt za vežbanje raziskovalcev raka in nudi pomoč šolam za zdravnike. Eden njegovih temeljnih namenov je prikrojiti raziskavanje r s k s v Združenih Državah z raziska-vsnji, ki se vrše v drugih deže-lsh. Namen raziskavanje zavoda, kot tudi drugih zastopstev, je najti vzrok, ali vzroke raka in boljše načine preprečenja i n zdravljenja. Obenem skuša tudi znižati smrtne slučaje s pravočasno ugotovitvijo bolezni in preskrbi za zdravljenje poduk zdravnikov in javnosti. Sklsde, katere je privolil kongres zs delo zavods se je povišalo iz manj kot enega mil j ona dolarjev v 1. 1946 ns 14 milijonov za službeno leto ki konča 30. junija 1950. Ta program je začrtal National Advisory Cancer Council, ki sestoji iz šestih strokovnjakov pod vodstvom Vrhovnega zdravnika Združenih držav. The National Cancer Institute, ki ie nshSjs v Bethesda, Maryland, zaposluje 250 strokovnjs-kov v laboratoriju, ki je eden največjih sa raziskavanje raka na svetu. Glavni del zavodovih izdatkov je pa namenjen za raziskavanje univenitetam, bolnicam in zasebnim laboratorijem tsko v Združenih Državah kot onostrsn morja. Največja i n najbolj znana družba za boj proti raku je v Združenih Državah Americsn Cancer Society, ustanovljena 1. 1913. Dočim je podpirala razisksvanje raka itza 1. 1945, je bil nje največji prispevek V obliki javnega poduka. Družba domneva, ds M bilo mbgoče rešiti •5,t)00 žlvljefa] 200,000 Ameri-ksncev, o katerih se domneva, ds bodo umrli na raku to leto, sko se pravočasno ugotovi bolezen in preskrbi sdrsvljenje. V to svrho je pomagala diuiba ustanoviti 190 nimajo za Trst, tako se Srbi za . » , . , o* .J* „„ , lunu. Tu se je odrekel prestolu. Solun, čeprav ne z povsem ena- » . * ... « i i Ieta 1913 so ubili v Solunu aten-Kin oz i rov. . .. .. .. . _ .. , , „ , . . , i tatorji grškega kralja Jurija, ki Srbi so v prvi svetovni vojni, mu je sledil potem Konstantin. oziroma ko je je bilo konec, zah- tevali, da postane Solun njihova Solun leži ob vznožju i£00 m luka. ali vSTsvobodna luka pod VISoke*a ,hnba ^rdijat. Pred mednarodnikontrolo. Svoje tež- ^ Lfu"1 nje so utemeljevali, da je zale- 300,000 prebivalcev torej vec kade Soluna njihova dežela (Srbi-^akratm Jrst ob Jadranu' ja) in je vsled tega ta luka bolj ™,ko ,ma Prebivalcev potrebna Jugoslaviji kot kateri sedaJ'. 88 "e ve' ker *** vladl drugi deželi zaradl clvllne voJne ni mogoče _ - j » •'« , ^ ... , voditi točne statistike. Kot va- Toda dobila ga je Grčija ker žno trgovsko središče je ^^ spada nji po tradicijah, zgodovi- ivabn Q židoy p^ ni in večini prebivalstva. Jugo- da je Una ,olunskega prebi. slaviji pa so dali v prometu s So- valstva žldovskega kla Sem ^nom znatne koncesije, ki jih je so pribežali predvsem iz špani- Grčija upoštevala m izvrševala. je Solunčani so jih večkrat pre- O Solonu bo padla nedvomno ganjali. Najhuje je bilo ii 1931, kakšna beseda tudi po sedanji ko so požgali staro židovsko če- civilni vojni v Grčiji. trt. V Solunu živi tudi mnogo Na Balkanskem polotoku ni Srbov. Okolica je še danes slo- tako velikega, naravnega in za- vansko pobarvana. Težišče me- varovanega pristanišča, kot je sta je na obali, kjer so mnoge solunsko. V smeri od severa pro- lepe ulice. Promet je zelo velik, ti jugu je solunski zaliv dolg 18,; Vzhodno od središča je pred- širok pa 13 km. Globok pa ni, vendar meri globina tik do pristanišča 10 m, kar je že dovolj za promet tudi z največjimi ladjami. Vzhodna obala zaliva je čista in ne povzroča skrbi, zahodna pa je sipinasta in peščena. Pesek nanašajo reke Salamrija, Bistrica in Vardar. Nekoč je bil Solun s sedanjim jpristaniščem vred veliko jezero. V neogenu se je to celo področje vdrlo, tako da je do Soluna prodrlo morje in je tako nastal sedanji zaliv, na severu pa je osta-la Močvirnata, toda zelo rodovitna nižina. Se nekaj je zanimivo v Solunu. Solunsko pristanišče je edino pristanišče v Sredozemlju, ki včasih zamrzne. Solunski zaliv je odprt in prost.Ne zapira ga nobena ožma. Pot iz doluna v Port Said sli Suez je krajša kakor pa n« primer iz Carigrada. Solun je zaradi Korintskega prekopa tudi bližji pristsnišču v srednjem in zahodnem Sredozemlju. Po svojem zemljepisnem položaju je Solun važno gospodarsko in prometno središče. Iz solunskegs pristanišča vodijo na vse strani proti severu naravne doline, po katerih so speljane prometne ceste. Najvažnejša taka prometna žila je vardarska vzdolž reke Vardar, solunsko carigrajska ob Golič planini in pot, ki vodi iz Soluna proti Braču. Obe zadnji poti sta pirav za prav ostanka stare snamenite rimske ceste "Vis Ignatia", najvažnejše suho- mestje Kalomarija, kjer je bilo pred vojno največ konzulatov tujih držav. Na vzhodnem Sredozemlju je malo tako starih mest, kot Solun. Veliko je število solunskfh cerkva, ki so jih Turki pozneje spremenili v džamije. Lepa je cerkev sv. Dimitrija iz petega stoletja. Solun ima tudi vseučilišče. V prvi Svetovni vojni je bjl Solun važna vojaška točka, od koder se je pričela znamenita solunska ofenziva. Pri Solunu jp tudi okostnics 6000 srbskih v staroslovansko pokopališče, ka r bo nOv doprinos za proučevanj^ staroslovansko kulture, in v Pc stojinski jsmi, v ksteri je pre dsvnim časom bival predzgodO-vinski človek. Pred 260 leti se Je rodil zna* meniti praški sliksr fresk Vaclav Vavrinec Reiner. Reiner je vpllvšl ni delo generacijo slu karjev fresk ln )e postal tipični predstavnik češke baročne umetnosti. A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers PROLETAREC OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau CHICAGO, ILL., October 5, 1949 VOL. XLIV Published Weekly st 2301 S. Lawndale Ave Where Bonkers Draw the Line Aksel Nielsen, president of the Mortgage Bankers Association, says certain parts of Senator Sparkman's housing bill would be "socialized finance," so bankers are against them. But, Nielsen added, "other parts of the bill are fine, and bankers are for them. These parts are not "socialized finance" at all. let's sec where Nielsen and other bankers draw the dividing line. The parts he objects to would have Uncle Sam lend money directly to war veterans and "co-ops" which would build homes for their members, to help remedy the housing shortage for the men who fought the war, and for "middle income" families. The parts Nielsen likes would have Uncle Sam "guarantee" private bankers1 loans to veterans.and other home-buyers. That means the profits go to bankers, and their losses are paid by the government. That is not a new idea. Of the total $34 billion "mortgage debt" on American homes now, 37 per cent is "guaranteed" by Uncle Sam. The bankers have never called this "socialized finance," nor the billions lent to banks, railroads and other corporations by Uncle Sam's Reconstruction Finance Corporation. But, when it is proposed to begin lending a little government money to veterans and other people who need homes, that, in the opinion of Nielsen and other bankers, is "socialized finance."— Labor. TIm Welfare State THE LAST WORD By Duffy We've been asked on many occasions the purposes of this column and many others which appear throughout the country in newspapers and magazines. What is that horrible monster businessmen call the welfare state? Here is an answer given by Nelson H. Cruickshank, director of social insurance activities of the American Federation of Labor. "This is the idea that the state can be the servant of the people. The idea that Lincoln expressed as 'government of the people, by the people, for the people,' is not three ideas of government, but one. "The only kind of government that can genuinely be for the people is one that is by and of the people. The state is made for man and not man for the state. "If a people succeed in maintaining this concept of government, t he's tate then becomes the instrument through which they do those things for themselves which they cannot do individually. "Though they use the instrumentality of government they are still performing these functions for themselves. "Under such a concept, individual opportuntiy can be maintained, enlarged and individual initiative can be encouraged." Frankly there isn't much of a satisfying answer to give out except that a column enables the passing on to others of some thought which might be useful or which might help some one over a troublesome period or bring a laugh or a smile. I SlSIISSk Raso« ufhe average vvorkbrhas "to spend fewer than five hours of work a week ft) PAV the FAMILY clothing bills, whereas in 1914. it tookmore "than nine hours of work Sometimes, though a column can achieve much good. For example, ridicule in some columns during some of the major political campaigns back at the turn and before the turn of this century destroyed many a peanut politician—merely by the ridicule of some little trait or characteristic which the candidate had. Are Things Too Big? »EARLY FIVE MILLION ACRES OP LAND ARE NOW WATERED Bf U.S. IRRIGATION! PROJECTS. We won't try that. We don't like to throw brickbats, but we like at times to launch a battle for some of the things which most of us would like to have—and a column is a good place to launch things. Again—and Again Again we are compelled to spike the lies which are spread broadcast in every newspaper in the land about miners' wages. A recent news release from someone in Washington said the average coal mining wage in Illinois is $75.93 weekly for the first half of 1949. This was supposedly 20 per cent more than the average weekly earning for male employes engaged in all manufacturing establishments of the State as compiled by the Illinois Department of Labor. IF—and that is a big IF—IF the coal miners of Illinois worked five days a week—EVERY WEEK—he'd average $75.93 per week. But the history of coal mining in Illinois and elsewhere reveals that it is almost an -impossible task, except in war time emergencies, for a coal miner to get five days in WEEK AFTER WEEK without a break. Coal miners are flooded, they fill with gas. they have rock cave-ins, timbers give way, the electrical circuits go out of order, the cages needed repairing—these and a thousand other items require, in many instances, that mines be Yrlosed down for a few days regularly. Therefore, it is almost impossible for a miner to get in enough days in six months to average $75 a week in earnings. It has been done, but the history of coal mining will prove that coal miners are mighty lucky if they can work 200 days a year. The average over the last twenty years, except for the war years, is much closer to 120.—The Progressive Miner. Yffou're AS right as rain WMCA/ itu buy vt*on-mavm hats and oars, look. for this UNIOS/ label and be sure of union crapt9man9hip. Usually though, most columns are informative or humorous, and we have had compliments from both sides on that score—as well as a few well deserved brickbats thrown at us for some things said in the column. PEOPLE It's something like the argument that went on and on and on among some college boys about where to find the prettiest girls. One said at his schbol, another said at his school—but the prize winner of them all admitted that the prettiest girls he'd ever seen were on calendars. By Henry Jones ONE OFFICIAL 'Washington Opinion" quoted by Wallace Duell on the Russian A-bomb situation, ran: The danger of war is even less than before, as the Soviets will be more reasonable because they can be more confident of their own strength " If that's the way it works out. why all this effort at atomic secrecy? has some bas - reliefs showing Christians raising the clenched fis^ symbol. It goes back earlier according to this authority to the 8th century B.C. where Hittite inscriptions show them saluating their god with the clenched fist and the god of the tempest replying with the same gesture. Wonder if the next split in the communist movement will be the Coptic and Hittite deviations.—Industrial Worker. CONVERSATION IN NEBRASKA Heart Heart Disease claims about 625,. 000 lives in the United States every year. As part of a nationwide effort to reduce this toll, the National Heart Institute announced the distribution of more than $8 million in Federal funds to medical schools and other institutions for education and research projects in all phases of ills of the heart and blood system. One of the projects concerns a promising treatment for high blood pressure, which affects about one of every two persons over 50 years old. That is IF you want to hear the truth and as for myself—NO. See where they have a custom down in »Bermuda where a bride and her groom plant a little tree on their wedding day and watch it grow. If they tried that in Hollywood, I've been told, there would be ao much forest you wouldn't see the town. We Could Welcome Unemployment Because we are living under an economy which produces wealth entirely for the profit of industry's private owners, the weekly "new highs" of unemployment are frightening. But we wouldn't have to be scared by unemployment if all wealth were produced for use instead of for profit as Socialists propose. In that case unemployment would mean that everybody had enough of everything. Nobody would suffer, because unemployment would not walk with poverty, but with abundance. However, up to this time the majority of Americans — including those who are now frightened by layoffs—would rather be poor when they are idle. At least they vote for the system that makes work sesreest just st the very time when they need Jobs most. But then perhaps most of us could plant trees and watch them grow., It's a good habit. See another quote somewhere that the fallow who shoots off his moupi usually finds that his ammunition backfires on him. Chicagoans are complaining bitterly. They say St. Louisans are stuc^ up and the Chicagoans declare the only thing they have in St. Louis that Chicago doesn't have is a baseball team—and what a team Our greatest glory I« not in never falling, but in rising every time we fsll. —Confucious