D o p i s i. Slovengradec. (0 k r a j n i z a s t o p.) Zadnjo soboto 28. grudna je bil izvoljen novi okrajni odbor. V zastopu je 16 naših in 16 nasprotnih, zato se je ve6inoma sre6kalo. Na6elnik Ivan Rogina je zopet izvoljen z 17 giasi, namestnik Gunther je bil izsre6kan, iz veleposestta Gumher v Slovengradci, iz ob6in pa veletržec Jakob Pernat iz Št. Jana; iz nieatne skupine trgovec Pungaršek, iz veleobrti dr. Kiesewetter, iz celega zastopa po srečkanju Heinrich Poto6nik in poštar Goll v Slovengradci. Od teb so Rogina, Giinther in Pernat naše stranke, ostali 4 pa sovražne. Srečkanje nam tedaj ni bilo ugodno. Morebiti bota Pungaršek in Poto6nik po6asi 6utila v sebi slovensko kri, in se bota sramovala, da sta kedaj trobila v nem6urski rog. Tistim 6astilakomnim mogo6nežem, ki so nekdaj spodbijali noge dr. Jožefu Šuc, je kazen že za petami. Zelo veselo pa je bilo to, da so bili naSi šestnajsteri možje edini in trdni ko skala. Iz Cmureškega okraja. (Za smeh in pouk.) Stara Ošpela nima med STojimi najlepšimi lastnosti te, da bi bila zamol6ljiva, in rai radi tega prinese nekega dne neke papirčke, ki so, kakor pravi, nemški po6ečkaoi, trde6a, da je mogo6e kedo to zgubil in bi bilo morda ve6je ali manjše važnosti. In kaj je bilo? Poglejte in čitate: Filgeherte EerziungsVater! Ich mache Eich zu wifien das mir eier schreiben erchalten habe, und der N. wird unbestimt komen wie er zu Geld komt das er den L. Kleider Kaufen kan fieleicht binen 8 Tagen. Mit GruB schliefie mein sehreiben und ferbleibe eiere Aufrichtige Eerziugtochter. Ich um Endschuldigum nicht beleidiget sein. der K. komt bestimt. N. N. — To se pravi, neko slovensko dekle, ki piše svojemu redniku, se ho6e pobahati, koliko že nemseine klati — pa naredi toliko pogreškov na tej dopisnici, kolikor jih v slovenskem jeziku ne bi nikdar storila. Drugo na papirčku zapisano pa je bilo to: Beschau-Zettl von J. K. wurde ein Kuh (!) beschaut und gesund befunden. N. N. Beschauer. — Nemcu ali onemu, kojemu je nemš6ina znana, je to že presmeSno! Krava je tudi v nemš6ini istega spola, kakor v slovenš6ini. Nadalje pa oni, ki se na «Viehpass> ne zastopi, ne ve po tej butasti nemseini, ali je J. K. pregledal kravo, ali N. N. In vendar je le N. N. pregledal J. K.-jevo živino, ker se je N. N. podpisal za pregledovalca. Tako izdano v neki občini cmureškega okraja 1. 189... Žalostno, a resni6no, da merodajne osebe v ob6inah, ki imajo slovenske ob6ane, še vedno pisarijo v nemš6ini, v kateri niti pisati ne smejo, ne da bi osmešili sebe, ob6ino in slovenske ob6ane. Če pa misli živinski pregledovalec, da mora že navadne živinske pregledovalne liste v modri svoji nemš6ini zapisati, morajo dopisi na glavarstva itd. biti gotovo popolnoma nemSki. «In to je vzrok», piše neki slovenski list, «da nimamo ugleda, to je spoštovanja, pri višjih uradib. Pri višjih uradih si morajo misliti, da se tam ljudstvo Se 6isto ni6 ne zaveda, ali pa da mu je sploh ijubSa nemš6ina.» Naj nikdo ne pride z abotnim izgovorom, žendarmi so nemSki, sodnija, davkarija, glavarstvo je nemSko, nikjer nobenega, da bi razumel slovensko pisavo. To je prestari in preneumni izgovor! Pomagajte slovenski ob6inski predstojniki s slorenskim dopisovanjem h kruhu slovenskemu žendarju, slovenskemu sodniku, slovenskemu uradniku pri da*kariji in slovenskemu uradniku pri glavarstvu. Lahko, da pore6e potem visoka vlada, ali druge višje eblasti, da niti na nemško-slovenski meji ni treba ve6 slovenskega uradnika. Torej Slovenca ne potrebujejo in kruh, katerega bi morali dobivati sinovi slovenskih stanSev kot jedino potrebni slovanskega jezika zmožni uradniki, jedo nam nepotrebni nasega jezika nezmožni uradniki. Za kruh se gre tukaj, kojega bi naj dali najprej sinovom svojega naroda! Gotovo in obžalovanja vredno je, da pri glavarstvu v Radgoni ni nijednega slovenš6ine veS6ega uradnika. Radi tega lahko pritiska ondntni glavar na svoje ob6inske slovanske uradnike, da mu uradujejo le v nemS6ini. Ali pa je ljudstvo, ali so predstojniki radi glavarja tukaj, ali je glavar zavoljo ljudstva tukaj ? In vendar obsega glavarslvo Radgonsko precejšnji kos dveh slovenskih župnij. — Veliko bi bilo o tem še povedati, kako bi naj Ijubili slovenski svoj jezik in v njem pisali vsak za se, pa tudi merodajne osebe v občinah in drugih uradih. SpoStuj se sam in spoštovali te bodo drugi!