Bilo je v času naše borbe proti krutemu komunizmu. Povelj® nik neke vaške straže je poslal patruljo treh fantov na ogled v oko® lico, kjer so se zbirale komunistične tolpe. V boju je eden padel, dva so sovražniki ujeli. Tema dvema obljubljajo, da jim puste živ® Ijenje, zato pa morata voditi njih bojne oddelke v utrjeno vas ta® ko, da jih pripeljete mimo bunkarjev. Res sta fanta nato vodila par® tizansko vojsko proti vasi, pa ne po poti mimo bunkargev, marveč naravnost proti največ^im utrdbam, da. tako vaško stražo opozorita . na prihajajočega sovražnika. Dobro sta se oba zavedala, v da bosta padla na to prva. Vaška straža je takoj opazila bližajočega se sov® ražnika in otvorila silen ogenj. Eden izmed obeh fantov je imel je čas, da je skočil vstran in se rešil, drugi je padel prvi. Tako sta požrtvovalna fanta rešila vso posadko vaške straže in vso vas. Takih vzgledov požrtvovalnosti je rodila naša borba proti komunizmu nebroj. Tisoči in tisoči naših idealnih fantov in mož so prelili svojo srčno kri in žrtvovali svoja mlada življenja za vero in narod! Borili so se in se žrtvovali skoro brez upa zmage, ker jim je to. narekovala vest in ljubezen do vere in domovine! Ti svetli zgledi nam morajo stati vedno pred očmi v naši emigraciji! Mi moramo navaljevati pričeto delo za svobodo vere in domovine tudi v tujini! Mi ne smemo postati nevredni bratje onih, ki so žrtvovali svojo srčno kri! Kakor prihajajo glasovi iz domovine, prenašajo tam o sirote® le matere in žene izgubo svojih sinov in mož z velikim junaštvom. Koliko morajo tam trpeti od krutega brezboštva poštene slovenske družine, tega si skoro ne moremo predstavljati! Toda nihče ne klo® ne! Junaško prenašajo vse! In kolikor poročajo iz domovine, vsi sta® vijo velike upe na slovensko emigracijo,.., ki naj bo res seme izkr® vavelega slovenskega naroda. Res je, da mora slovenski begunec najprej skrbeti za svoj življenjski obstoj. Najprej kruha in obleke, primerno delo in službo. Toda to ni glavni cilj naše emigracije! Mi nismo bežali v tujino,da bi tam' ostali, marveč da bi se kdaj zopet vrnili v našo ljubljeno domovino! Ko se v tujini ustalimo in opomoremo, mora vedno naše srce gleaati nazaj tja na Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in Štajersko. Nadaljevati je treba naše delo za osvoboditev našega naroda. Zato pa so zopet in zopet potrebne žrtve! Brez teh ne bo nikdar zasijala svoboda domovini in nikdar nam vrnitev! Potrebne so žr.tve, da si vzgojimo naš begunski naraščaj} skrb za našo mladino, da bo ostala zvesta veri in domovini! Ta ne sme vtoniti v tujini in ne pozabiti, da je slovenskega rodu in ka® toliške vere. Vrniti se mora nekdaj domov lepo vzgojena, polna og= rij a za naše narodne in verske ideale . Potrebna nam je vsem skupaj vzgoja in izobrazba! Mi ne smemo +7& Lu* a r/f ‘ "j. DOMAČI GLASOVI - 2 Januar 1949., Štev, zaostati v tem oziru! Tudi za to so potrebne skupne žrtve, Mi ne smemo pozabiti svojih bratov in sester, ki ne morejo preko morja radi svoje invalidnosti, bolezni ali starosti. Tudi za te mora naša skupnost prinašati rada - žrtve. Ohraniti si moramo skupno vez, gojitev svojih kulturnih ia narodnih idealov potom svojega časopisja.- Tudi za to moramo prinaša ti žrtve.^Naša borba proti brezbožnemu komunizmu se mora nadaljeva¬ ti do končne zmage tudi v emigraciji In tudi za to so in bodo po« trebne naše,, skupne žrtve! Vsi za enega, eden za vse prinašajmo žrtve - in njih sadova bomo želi prej ali slej. H u^ene^ m!wh i>mi ■ V soboto 11. decembra je zapustila špitalsko taborišče Mis Moredith. Več kakor eno leto je kot Welfare officer delovala v spi« talskem taborišču, kjer so taboriščniki njeno delo različno ocenje= vali. Res je, da je na nas Slovence od začetka gledala s precejšnjim nezaupanjem. Bili smo do njenega prihoda vajeni prisrčnih, zaupnih odnošajev med Welfare officerjem in med taboriščniki. Ona pa se v nas dolgo ni mogla vživeti. Vendar je po daljšem času spoznala, da je med pridnimi, dobrimi in pobožnimi ljudmi in je temu spoznanju odgovarjajoče razvijala tudi svoje delavnost. Poudariti pa je treba, da je izmed vseh Welfare officerjev, ki so med nami delovali, miss Moredith bila najbolj delovna; temeljito je poznala življenje tabo« riščnikov, njenim pazljivim očem ni ušla nobena reč. Z veliko skrbjo in ljubeznijo je skrbela za različne obrtniške tečaje, ki so naši mladini v izredno korist,. Mnogi naši fant je in'dekleta se je bodo v svojem nadaljnjem življenju še s hvaležnostjo spominjali, da jim jo omogočila izučiti ali pa vsaj priučiti se koristne obrti. Njej v resnici ni bilo vseeno,- ali je v^taborišču red in ljudje delajo ali no.} za vse je imela zanimanje. Včasih je ta njena lastnost človeka neprijetno dimila, toda miss je to delala po. vesti in z dobrim na« menom. - ' ■ Nekako ob istem času pa smo prejeli doslej še nepotrjeno vest, da je v Avstraliji na svojem domu umrla mis Michel, nekdanja in zelo spoštovana Welfare offiCerka v špitalskem taborišču. Z_§_l_č__i_t_n_o_P._§. J2..1j..e.,.n _g_r_o - J;JL_ T_.B_.C_, K doslej poznanim zaščitnim cepljenjem proti kozam, davici, tifusu itd.smo dobili še zaščitno cepljenje proti^tuberkulozi. Dne 13« decembra je prišla v naše taborišče komisija Šved« skega Rdečega križa .z namenom, da bi cepila mladino do 18. leta. Pred cepljenjem pa so izvršili kontrolo, koliko je kak otrok dovze» ten za bacile tuberkuloze. Zato so vse otroke preskusili s tuberku* linom. Najprej so *jim na prsi pali prvo preskusno sredstvo po Muro* ju in jim nato nalepili trak. Cez teden dni so jim te nalepka potr« gali. Kdor je imel' pod nalepkom rdeče, je bil pozitiven in za dru« gi preizkus in za cepljenje ni prišel v poštev. Kdor pa pod zalepkom ni imel nobenega madeža, je bil nega* tiven in so mu dali drugi, preizkus po Montu-ju z injekcijo. Kdor je bil pa tudi po tem preizkusu negativen, je bil lahko cepljen s ce* pivom imenovanim B.C.G. Rezultat cepljenja je bil sledeči: jUUiviii.ox (LUfJjaOV i Januar 19^9-» Ste#, 1. Pregledanih je hilo 498 otrok od 1» - 18. leta. Moro pozitivnih 1253 otrok. IvlPntu pozitivnih p2 otrok. Z B.G.G. cepljenih 263 otrok, K cepljenju ni bil primoran nihče in je bilo popolnoma prostovoljno.' r _n_a_* Lep je bil december. Bila.šo mrzla jutra. Nebo kakor bi bi* lo umito in zvezde so žarele v vsej svoji žarki lepoti in taboriščni« kom osvetljevale pot v taboriščno kapelo? kamor jih vsako'jutro še pred šesto uro s krepkimi udarci na zvon kliče naš zvonar,. V par minutah se je cerkev napolnila s taboriščniki : in oglasila s o.j c stara, častitljiva in otožna lepa adventna pesemt "Vso zemljo tema krije in spijo rožice, a cerkev'.v čast Marije obhaja zornice , V teh dneh pa kliče nas k preblaženi D G vici adventni sveti Čas„' : Tesno smo bili zopet povezani z Marijo. V božični devetdnevnici smo obnovili lep običaj "Marijinega romanja". Vsak večer smo nosili po barakah njeno podobo.. Letos smo delali še bolj slovesno, kakor druga leta, 'Nišmo romali le iz izbe v izbo, temveč smo v procesiji odnesli podobo'iz izbe, šli ven iz barake in okrog nje ter se na drugem koncu vanjo povrnili in prišli v tisto izbo, kjer je Marija prenočevala, V procesiji so otroci sve= tili z gorečimi svečami, vsi pa smo peli staro božično pesem s "Po* slušajte vsi ljudje, sveti Jož„f v mesto gre, .Sveti Jo ; žef in Marija gresta v mesto Betlehem." Lep je.bil pogled zvečer na taborišče, V trdi temi so se ob pol osmih okrob vseh barak pojavile procesije z lučkami in je po vsem taborišču enako o.dmevala častitljiva božična pesem. Letos je bilo opaziti, da so se za ta častitljiv običaj naj* bolj zavzemale deklice t ki so v teh štirih letih v taborišču odrastle. ižno so odšle v daljnje dežele, na njihova mesta pa je stopil nov rod « deklet, _B_o_J_i_č_n_i_P_£_§-_z_n_i_k__i__._ Božični prazniki - že četrti v begunstvu. Kar naenkrat so bili pred nami s svojo poezijo, joa tudi. .s skrbmi in opravki, s kate* rimi so taki prazniki nujno združeni. Dasiravno daleč od doma, smo Oih skušali napraviti čimbolj domače, prijetne in zadovoljne.Skrbne gospodinje so ze dolgo časa prej tuhtale, kako bodo svoje drage prc= s one tile s potico. Ko sem tiste dni hodil okrog barak, mi je nos_ takoj povedal, kje se peče kaj dobrega. Pa tudi tisti, ki si sami niso mogli privoščiti kaj boljšega, niso ostali brez potic in ne brez dobre svinjske klobase. Za to je letos kar dobro poskrbela ku* hinjska uprava. _ Kakor vsa leta našega begunstva, smo se tudi letos na božič* ne praznike pripravljali s prelepim običajem^Marijinega potovanja v Betlehem", Čeprav so nekatere barake skoro že prazne, vendar se je našlo še dovolj prostora za Mat-r božjo.-, Družine so se kar kosale, katera bo pripravila lepše prenočišče Bc 0 orodici. Tudi božičnico smo imeli. Nanjo so bili^povabljeni otroci od O - 18* leta, posebna povabila pa so dobili še starčki in starke nad 65 lot. Vodstvo Mladinskega doma je imelo polne robe dela, da je vsak dobil svoj "škrnicel” raznih dobrot in drugih koristnih reči. Ko so.naši taboriščni duhovniki opravili^po barakah obred kropljenja in kadenja, pač ni bilo slovenske družine, ki ne bi po* kleknila pred jaslicami ter zmolila vse tri dele rožnega venca, w Lepi so bili božični prazniki. Blagodejno^pesem svetonocnih zvonov so nam pričarali Krajnikov oče s svojimi ‘ šinaioi''. Kar priva* Januar 194-9 •» Šte*v. - 4 - in težko jih bo marsikdo pogrešal v tujini, zlasti znajo spretne slovenske roke udariti tako lepo ko* DOMAČ I GLASOVI dili smo se jih za praznike, ko račnico, da človeka kar vleče in vabi v cerkev. Tudi letos je bila liaša “cerkvica" pri polnočnici nabito polna. Prav nič so ni poz&alo t da je toliko stotin Slovencev odšlo čez lužo. Seveda^ če bi vsi,kar nas je, prišli naenkrat v kapelo, bi se v gneči zadušili, ali pa bi jo mogli po razbojniško raztegniti. Lep^ slovenske božične pesmi so nam obudile spomine na praznike, ki smo jih nekoč obhajali v sre* oi, miru in zadovoljstvu doma. Marsikatero oko se je zasolzilo ob mislih na one, ki so doma, a jim brezbožni Herodeži kratijo veselje božičnih praznikov. Poslušali smo razne radijske oddaje. P 0 vsod po zapadncm svetu tt t se je razlegala v raznih jezikih pesem “Sveta noč, blažena noč", le v naši domovini so oblastniki na božič hote po* zabili. Ljubljanski radio je na božični večer oddajal razna propa* gandna in gospodarska predavanja. Na Stefanovo so nam igralci v Domu prav dovršeno podali Meškov božični misterij "Henrik, gobavi vitez". Tudi Novo. leto smo pričakali večinoma budni. Z rožnim vencem smo se poslovili od sta* roga leta ter stopili v novo loto 194-9. Drug drugemu smo si voščili srečo, uspehe in pa blagoslov božji onkraj luže, v novi domovini. Vso kaže, da bodo le redki,ki bodo še dočakali na I^roškem prihod novega leta 1950. _B_i_l_a_n_c_a_l_e_t_a_1248_,_ Vedn<^ nas zanima gibanje v domačem kraju, ki ga na Novega leta dan oznanijo s prižnice. Tudi nas je seveda močno zanimalo,ka= ko je potekalo življenje v naš,mi lesenem mestecu. Statistika za preteklo leto nam pove, da se je v preteklem letu izselilo v Argentino 617 Slovencev, v Kanado 534 Slovencev, v Brazilijo 54 Slovencev in v Bkvador pa samo ena družina - Kukovi« ca. Kaj pa naš naraščaj, ste gotovo radovedni? Brez strahu! Ne bo nas še kmalu konec, čeprav bi bilo to neizrečeno prav Titu. Za 80 kričačev se je pomnožila begunska družina. Večino imajo kot se spo* dobi, moški. Na sv^t je namreč prišlo 54 dečkov in le 26 deklic. Ne« zakonski so bili 4. Marsikatera koroška fara bi ob tako majhnem številu nezakonskih otrok bila ponosna. Da se bo naš begunski rod še množil, za to bo poskrbelo 68 novih zakonskih parov. Smrt pa je letos bolj pogosto posegla v taborišča kot lani. 19 krat je zamahni« la z veliko koso in zadjala bridke rane preostalim. Štiri njene - žrtve so bile stare manj kot eno leto. V e rsko življenje se zrcali zlasti tudi v prejemanju svetega obhajila. Teh je bilo v preteklem letu podeljenih 244.420. Vsekakor zelo častno. Nekdo se je izrazil, da begunci v Spitalu v tem pogledu odtehtajo skoro za polovico kr« ške škofije.. Ce je res, ne vem! __S_e_l_i._t_v_e__n._a. _m_r_z_l_i_c_a__ 1 __ Prav za božične praznike in novo leto smo^živeli v selitve« ni mrzlici, Ta se je lotila predvsem onih, ki so že drugi dan no* voga leta šli na veliko potovanje čez lužo, v Argentinijo. Ni čuda, da se je ta mrzlica poznala še tudi pri drugih, ki sicer še nimajo kovčekov pripravljenih. To vam je bilo zabijanja in zlaganja. Nekaterim so celo zaboji zmanjkali. Pa je res križ, k r ne veš, kaj bi odvrgel in kaj vzel na dolgo rajžo. Saj vsaka flika prav pride. Zato so mnogi^vze* li s seboj vse, kar bi utegnili le še kdaj rabiti. Celo staro "piksno za kofe" sem videl pri neki skrbni mamici. Marsikaj odvisnega pa so mnogi poslali svojcem v; domovino. Zato je bil paketni promet uX)Aj^OvX r* ~ 7 “ Januar 1949«, Štev. 1, na pošti tiste dni zelo velik* , To je bil doslej največji transport. Ki5 manj nego 533 oseb se je v nedeljo 2. januarja za vodno poslovilo od naših lesenjač, v katerih so preživeli lepo število grenkih,, pa seveda tudi lepih uric. M 0h, ko bi se že odkrižal tega lagerja", včasih kdo po go* Srnja. Kq pa pride ura slovesa, pa je skoro vsakemu tako težko pri srcu in marsikatera solza zdrkne po licu« Kako hitro se pač' naveže« mo na vso, kar nam svet nudi, pa četudi so le skromne, lesene bara* ko. Tako je bilo seveda tudi tokrat. Gospodje od emigracijske pisar« no so imeli pač dosti skrbi in dela, da so vse ljudi razmeroma hi« tro spravili iz zbornega mesta pri garažah v mesto na kolodvor. Ni šala, spraviti v red toliko ljudi in pa cele gore. prtijage. Pa je Ig šlo. Saj znamo biti tudi disciplinirani, če je treba. Z Argentinci so potegnili tokrat tudi taboriščni župnik, č.g, Lamovšek, p. Ciril Petelin, č.g. Novak in še šest drugih gospo« dov. Tudi dosedanji najagilnejši sotrudnik "Domačih glasov" je pre« nehal biti DP številka in odšel z Argentinci. Okrog 20. januarja zop^t pričakujemo argentinskega konzula, ki bo podpisal še 200 novih vizumov. Za v drugo polovico januarja pa bo na programu zopet poslavljanje pri garažah. Samo tistih, ki ostane« jo, je vedno manj. Nazadnje ne bo več nikogar, ki bi se jokal za noai, kvečjemu "jodlerji", kateri vedno bolj spoznavajo, da jim ni« smo bili toliko v breme, marveč tudi v veliko korist. Tudi dekleta, ki so bile sprejete za Canado kot gospodinjske pomočnico, so se poslovile v sredo pred svetimi Tiemi kralji. Petde« set jih jo bilo. Slovenk menda kakih 10. Sedaj pa se v taborišču res že močno pozna pomanjkanje lju« di» Ubogi Rajko je v neprestani zadregi, kje najti žensk za krompir in pa možnih za težja dežurna dela, kot je sedaj n.pr. kidanje sne* ga. Zato je premenil svojo službo, ki jo je prepustil spočitemu Intiharju, sam pa je bil povišan za šefa taboriščne policije, V ka« poli je tudi velika praznina. Tu pa pogrešamo mežnarja Petra, ki jo je tudi mahnil v Argentino. Tudi maše so močno reducirane. Ob nedeljah so glavne maše le tri J ob 6, pol 9 in ob 10. Dušno pastir* stvo pa jo prevzel č.g. Klopčič. Pa to odseljevanje ljudstva tiste, ki so bolj sebični, ne vznemirja preveč. Ti namreč pravijo: Prav, bomo sedaj vsaj prej na vrsti v našem "gomazinu". Seveda so ga Argentinci že precej opleni* li, Cole bale so nesle posamezne družine iz naše "trgovine", kjer„ so za pike nakupili vse, kar bi utegnili rabiti v novi domovini. Se cuoljev niso pozabili. Ko bodo Argentinci vzeli slovo, pa so bo od* dahnil tudi g. Krvina, saj je bila njegova trgovina tiste dni pred prazniki oblegana kot kakšna trdnjava. Med tem, ko smo to pisali, pa se je 13.1. 1949» zopet po* slovilo 165 Slovencev, ki so odšli v Argentino. Med njimi naj orne* nim oba taboriščna fotografa, ki sta bila nekoč skoro v Sporu radi konkurence, pa sta se sedaj složna odpeljala na zadnjem avtomobilu skupaj. Vreme . Še o vremenu naj kot vesten kronist napišem par besed. Za novo leto so nebeščani temeljito spraznili svoje zaloge. Tako je osmatalo, da smo se bali, da bomo ostali kar v barakah in da nam bo moker sneg potrgal vse žice za loktrično napeljavo. Tema, to jc huda zadeva, če ni sveč} šo hujša pa je brozga, ki je nastala,ko je začelo še deževati. Brozga, ki jo resno ogrožala ves promet med kuhinjo, skladiščem, pisarnami in barakami, je prinesla nov problem* rmx 5x kisovi - 6 - Januar 1949., pottofco po gumastih čevljih. Hvala Bogu, da jih ima g. Krvina na Kakor smo svoje dni spoznali Dipijevce po zelenih suknji* »ih* tok# se sedaj DIPI ločijo od drugih smrtnikov po gumastih čov liti. t*x , da je te robe g. Krvini že zmanjkalo. No, upamo, tla so b# Voda kmalu odtekla in nam ne bo treba ustanavljati "rečnega pro» »fct|*«ga društva", ki bi s čolni oskrbovalo promet med novim in stai SiH 4«iam taborišča. TATfr MORC,/^ Spet sem pri vas, ve knjige, tolažnice, zdaj sem v samoti spet vas obiskal, nič nimam, da bi vam v zahvalo dal, ' ostale ve ste zveste mi družice. Zda^ spet vabljivo kliče tu s police me sveto pismo, da bi ga spet bral in tam Kempčan stoji še, kjer je stal, ponižno rad učil bi me resnice. Zmotila spet me fata jo morgana v puščavi in vsa dolga karavana brezdomcev v dalj pogreza se pred mano. Dom vzet nam je in vsi gremo v neznano, a vsi občutimo skrivnostni dih Boga, ki nam je spremljevalec tih. Kovačič Erik. > s_m_o_i_z_A u n_g_l_i_ i j_e__._ Marsikoga Čitalca "Domačih glasov" bo mogoče zanimalo, ka* ko živimo Slovenci v Angliji. Ker tudi nas zelo zanima, ko r čita« mo {: Domače glasove", kako se imajo naši begunci po Kanadi,' Argen* tiniji in drugod. Pa tudi od onih radi slišimo, ko so še po tabo* riščih v Avstriji, kako živijo. Zelo smo Vam hvaležni, da nam pošiljate "Domače glasove : , ! ki potem gredo .iz. rok v roke in na pošto dalje v druge Hostele itd. V Anglijo sem prišel 7* junija 1948. Zelo nas je presenetil vzoren red, pri prihodu sem. Vse pripravljeno; vlak, avtobusi, da so nas_ pripeljali na določeno mesto. Tam in tudi med potjo topla hrana»ki¬ je bila že kar pripravljena za nas. Ko smo se izkrcali^v Harwichu, je vsak dobil 1 Funt angleškega uenarja. Ko smo pa prišli v zbi= ralno taborišče v West Wratingu, smo pa dobili vsi takoj stanova* nje in posteljnino. Potem so nas pa razdelili po raznih hostelih. Nad 35 let stare za poljsko delo,^mlajše pa za v rudnike. Hosteli so navadna taborišča, seveda boljša kot v Avstriji, To so bivša vojaška taborišča, ker Angleži nimajo veliko ali zelo malo vojašnic. Iz hostela pa potem odredijo delavce za na farme, ker farmer kar na hostel javi, koliko delavcev želi, da mu jih po* 01 GLASOVI 7 - Januar 1949«»štev,1, ..tcm-pošljeoo. V vsakem hostelu 'je delovni urad kot v Avstriji Arbeitsamt in temu urada tudi farm -r plača za vsakega delavoa po 4/1O/o funta (to je 4 funte in pol) na teden ali 48 ur, kolikor znaša' delovni teden. Potem pa vodstvo hostela preskrbi hrano in stanovanje za delavce, za kar odtegne 1/10/o funta od bruto plače na teden. Nadalje odtegne še davščine in takse-tako, da dobi dela« voc čistega 2 / 15/1 funta na teden na roko izplačanega. Vsako jutro in zvečer pa vozijo avtomobili delavce na delo in iz dela nazaj.- Pripelje jih kar na polje in zvečer zopet pride ponje kar na polje tako, da delavec velikokrat sploh ne ve, katc« romu farmerju dela. Hrano« za čez dan se vzame s seboj, ker skoro nikdo ne dobi hrane pri farmerju, razen onih, ki tudi na farmah ^stanujejo. Ti so pa zelo redki. Ravnotako imajo tudi domači delavoi, samo s to razliko, da se vozijo na svoja stanovanja k svojim druži« nam. Zaradi tega ima potem Anglež glavni obed šele zvečer, ko pride iz dela, ker čez dan sploh ni doma. Življenje je tukaj čisto drugač« no kot pri nas ali kot smo mi navajeni. Ravno tako tudi delo t kr se dela vse s stroji in samo na veliko, malega kmeta ali kaj zarja tu sploh ne poznajo. Samo velike« ga farmarja in delavca, ki je pri farmerju zaposlen. Tako kot pri nas, da ima delavec kravo ali da seje in pridela kaj malega, tega tu no poznajo. Zato tudi zemlja ni tako izrabljena, ker ob roboh njiv in ob cestah ra. te velika trava po več metrov na široko, pa je nikdo ne'pokosi, ampak kar tam propade. Na farmah je največje delo ob žetvi, ki traja kaka dva me« seča, da spravijo žito v velike kopice. Mlati se pa potem največ po« zimi kar na polju, žito pa odvaža z avtomobili v skladišča in mli« ne. Zanimivo, da večkrat čaka žito v vrečah^kar na polju, pod kate« rega dajo malo slame in pokrijejo z nepremočljivim platnom po več tednov, pa ga nikdo ne ukrade. Ravnotako tudi orodje in stroji. . Več dela imajo tudi s krompirjem in sladkorno p.eso. Krom« pir se spravlja še v decembru, sladkorna pesa pa še pozneje. JPripo« rninjom, da tu ni zime 'kot priznaš, sneg se le malokdaj vidi in čo pade, v 2 dneh zopet izgine. Živina je stalno zunaj poleti in. pozi« mi kar na pašnikih. • *" ■ ' w . '' S setvijo žita imajo malo dela, ker en sam človek orje s_ plugom, ki reže na eno stran 8 brazd, vsaj novejši, stari pa tudi od 3 ~ 5« Vse vleče traktor, na katerem sedi človek in uravnava plug in vodi traktor. Vseh Slovencev je v Angliji od 600 - 800, ki so raztreseni po vsej Angliji. Glede verskega življenja je pa tako. Kdor se hoče sam zani« mati, lahko opravlja svoje verske vaje in dolžnosti, ker je v vsa« kem malo večjem mestu katoliška cerkev in katoliški^duhovnik. Kdor so pa ne briga za duhovne vrednote sam, se bo pa počasi izgubil. Ce pa človek enkrat versko življenje opusti, se pa narodno tudi počasi izgubi. Za versko življenje skrbita le dva slovenska duhovnika med Slovenci, ki pa nikakor ne moreta priti z vsemi v stik, ker nekateri se sploh ne javijo, ko pridejo sem ali so pa zelo oddaljeni. Tu v bližini Londona se nahaja č. gospod dr. A, Kuhar, ki se zelo trudi, da bi Slovenci ohranili svojo vero in poštenost ter da bi izpolaje« vali svoje verske dolžnosti. Potuje iz kraja v kraj in obiskuje in v duhovnem oziru vsakemu pomaga kolikor more. Pa tudi v privatnih zadevah se za vsakega zavzema, kolikor je le v njegovih močeh. C. gospod Ignacij Kunstelj je pa nekje v : Velesu, ki se tudi zelo trudi za povzdigo verskega življenja med našimi ljudmi. Priznati pa moramo, da v splošnem se naši ljudje DOMAČI GLASOVI 8 - Januar 194-9* ,Stev tukaj dobro držijo in je le malo izjem, ki nam ne delajo časti,brez\ p le "V pa tudi dobrega semena ni. Vsem čitateljem "Domačih glasov", kakor tudi vsem Slovenc sem, raztresenem'po širnem svetu želim srečno in božjega blagoslo* va polno novo leto. Da bi ljubi Bog v tem letu pripeljal vse Sloven= ee v ljubljeno domovino, to je želja nas vseh. Vaš znani bivši DPijevec. Pismo 1 z Pant, ki je odšel iz Avstrije v Kanado oktobra 1948.,piše i Vi že sigurno mislite, da sem popolnoma pozabil na Avstri* jo in na taborišče. Pa res temu ni tako. Že res, da sem malo dolgo* časen, pa le samo zato, da bi nabral čim več vtisov o novi domo* vini, o^katerih kakovosti s m se že sedaj kolikor toliko prepričal.- No, pa še prej malo o našem potovanju. Je bilo res lepo. Ce boste kam potovali, vzemite s seboj čim več cigaret in dolarjev, ker to dvoje še govori po Italiji« Kanadski in USA dolar sta v Italiji ona* ko vredna. - Po Sredozemlju je bilo zelo lepo. Na Atlantiku smo se malo nazibali, pa je vseeno šlo. Sršo se je morska bolezen najprvo ooprijela. Midva z Žižekom sva bila zdrava. Potovali smo s poljsko ladjo "Solieski". Na ladji je bilo okrog 800 oseb, od teh samo 150 D,P.evcev. V Kanadi smo potovali do mesta, kjer delamo, kar cela 2 dni in 2 noči. Nastanili so nas v enem hotelu, kjer smo še šli ponovno na zdravniški pregled. Mene zdravnik ni sprejel v rudnik, ker sem še premlad. No, pa tudi jokal se nisem zato. Sem si pa po= iskal delo sam^in sicer delam v gozdu, ki je od mesta Timmiresa, kjer delata Žižek in Senčar, oddaljen le 20 milj. Delo jo res tež* ko, a tudi zaslužek ni slab. Se da zaslužiti tudi po 10 - 15 dolar* jev na dan. Seveda, tega še jaz ne zaslužim, ker še nimam prakse. Vendar s časom, enkrat pozneje ni izključeno. Po božiču bo akordno delo prestalo, tedaj se bo vozil les na reko, kjer ga bomo splav* Ijali. Upam pa, da tega več ne bom delal. Se ta teden bom šel delat v kuhinjo. Na mesec bom v kuhinji zaslužil po 120 dolarjev in s tem sem Zolo zadovoljen. Bom stalno na toplem. Tukaj je že namreč tako mrzlo, kot pri nas v -januarju. Januar in februar sta baje zelo ostra tukaj.. No, pa bomo še videli. Tukaj so tudi- štirje starej* ši Slovenci, od katerih so trije čisto po Titovem kopitu. Le eden in ta ni Slovenec, ampak Ribničan, je človek na mestu, kakršnih je res malo. Tako dober, da Vam tog, povedati ne morem. Siromaku so partizani ubili 18 bratrancev (od teh 4 študente) 4 sestrične (od teh 2 učiteljici) in* sestrinega ..moža. Res velik siromak. V mestu Timmires je zelo mnogo Slovencev, To mesto je skoro čisto slovan* sko, ampak komunistov, da kar mrgoli, Pa tudi tukaj med kanadskimi gozdnimi delavci, ki delajo pri "nas, .je več kot polovico komunistov. Kar v moji baraki spi 9 prostovoljcev iz španske državljanske voj* no. Ali imam dela z njimi! Sem jim za komisarja, ampak ne za komu* mističnega, temveč antikomunističnega. I m am partizansko vojno knjižico, potpm jim nalažem, da sem bil 3 leta v šumi Ingres malo gledajo in dvomijo o lepem življenju v kakšnem komunističnem rajhu. Pa je še tukaj tudi eden od rdečearkejskih oficirjev, ki je Ionskega leta dosertiral v Nemčiji. Tudi ta jih daje po svoje. E, ščasoma., bomo napravili iz njih ljudi! - Tukaj se dela tudi v nedeljo, cm* pak mene do tega še niso pripravili, pa tudi nobenega drugega' DP tukaj. Tukaj je zelo mnogo teh "božjih živalic", ki so pa že več kot eno leto tukaj. Poljaki Andersovci so že dve leti tukaj. Druga* če je v Kanadi velika draginja in domačini pravijo, da je vsaj za polovico slabše kot na koncu vojne. > \- v \S J. 1CD JfcACI GLAoOVl — 9 - Januar 19^9« , 3‘t.,v. 1. H \ . -. . ' " . . ' •.’ " ^ Kaj. pa bi se tikalo glede verskega življenja? Nič preveč . goreči kristjani. Katoliki, evangeličani' itd. Vodi se samo in izra« žito samo ta šmentani dolar. Moralno življenje je pa ros obupno.Da jo moralno življenje v Evropi na tako nizkem nivo'ju, nekako razu« mom. Ampak tukaj! To je strašno. Svet, svet, kam hitiš! Posebno Francozi in Francozinje so v tem oziru najslabši, ko so drugače pre- 'coj trdi, čeprav rojeni v Kanadi,, da marsikateri od njih no ve,kaj pomeni po angleško s "Good morning”. - Tukaj v gozdu je precej div¬ jačine. Ob prvi priliki bom kupil puško in potem.,. gremo na medve¬ de. Kože so zelo drage, pa ti fantje kaj radi prihajajo ponoči v našo kuhinjo in kradejo med. Ravno pred tremi dnevi sta vdrla pono¬ či dva medveda v kuhinjo in snedla ves med in slaščice, tako da smo ..orali jesti drugi dan za z-ajterk samo jajca in meso, a na koncu brez tort in keksov, - Hrana je zelo izvrstna. Toliko vrst kot pri nas na kaki gostiji. In to za vsako malico! Kaj je novega v Astenu? Kdo je kam odšel, kdo je še tam? Prosim, pišite mi veliko pismo, saj vuSte, kakšna dragocenost.je tu v tujini in posebno še za mene, ki sem tukaj res tako sam. Kajne, da boste storili to! Pozdravite vso_ naš- ljudi, ki so tam, • Vas iskreno pozdravlja Vaš L. D kGCDO !L&_r_o_d_n_i_d_e_l_e_ i g_ > a_t_v_a_v_d_i_ j_e_n_c_i_p_r_i svetem očetu. Gospod narodni delegat papeške misije za jugoslovanske be¬ gunce v Avstriji in Nemčiji, mons. dr. Jože Jagodic, je bil- dne 10. decembra 1948. sprejet pri svetem očetu papežu Piju XII. v spe- cijalni avdijenci. G. delegat je poročal svetemu očetu o stanju v duhovno oskrbo'mu izročenih beguncev in mu izročil tozadevno pisme¬ no spomenico. Sveti- oče, ki je g. delegata prisrčno sprejel, so jo živo zanimal za življenje beguncev, posebej za njih materialno sta¬ nje. Poudarjal je, da je storil za begunce, kar je le storiti mogel tor obljubil tudi za naprej vso svojo moralno in materialno pomoč. Posebne pozarave je naročil za otroke, za bolnike, za duhovnike, G, delegat je prosil.svetega očeta za poseben blagoslov vsem begun¬ cem, katerega je z vso ljubeznijo podelil. _2_iLš_£_&_s_l__o_y_e_n_s_k_ijn_ _b e_g_u_n_c_e_m__._ Sveti oče Pij XII. je že ponovno pokazal, kako sočustvuje s trpečim slovenskim narodom. Koliko se je zavzemal za Slovence med vojsko! Kako je skušal pomagati^in lajšati trpljenje zlasti ubogim internirancem po raznih taboriščih! , Posebno hvalo pa smo mu dolžni slovenski begunci. V najhuj¬ ših stiskah in nevarnostih se je zavzel za nas in nam pomagal. Ker njegovo očetovsko srce s takim sočustvovanjem in lju- beZnijo spremlja vse trpeče, je naravno, da-na begunce pogosto mi¬ sli in govori o njih. Tako je tudi v zadnjem božičnem govoru pola¬ gal na srce vsemu človeštvu zlasti pa državnikom, naj bi begunsko vprašanje hitreje in bolje rešili. Na žalost dnevno časopisje ni objavilo vsega gc-vora in je po večini prav te odstavke izpustilo, 1‘Drugi. so nasii™ iztrgani iz rodne zemlje”, je dejal, "in DOMAČI GLASOVI - 10 - - Januar 1949. zdaj blodijo krizemsvet, izpostavljeni duhovnemu in nravnemu propad du, posebno še mladina. Na žalost se te nevarnosti ne zavedamo do« volj." Pot m je obsodil brezbrižnost in sebičnost vseh, ki se za trpeče ne zmenijo, rekoč: "Zaveden kristjan se ne sme zapreti v udobno in sebično ' izoliranost, ko vidi potrebe in revščino svojih bratov, ko sliši prošnje gospodarsko šibkih." In ko je poudarjal, da mora prava krščanska volja po miru biti stvarna, je kar narav« nost povedal: "Namesto da bi držali begunce kar za silo kje stla¬ čene in na mesto da bi jim pošiljali živež od daleč, zakaj ne bi rajši omogočili družinam, da se izselijo in naselijo v krajih, kjer bodo laže našle potrebni živež?" S tako odločnimi besedami se sv. oče poteguje za begunce, - da bi nam vendar že odprli dostop do krajev, kjer bi se mogli sami preživljati in nam ne bo treba biti odvisnim od miloščine drugih. Da smo mu slovenski begunci še posebno pri srcu t je ponov« no pokazal. Biti pa moramo hvaležni našemu škofu dr. Rozmanu in g. delegatu, ms|;r ju.dr. Jagodicu, ki sv. očeta o vseh naših potrebah sproti obveščata, tako .da je v, dno točno poučen o nas. Zato se ni čuditi, če je vsakega slovenskega begunca, ki pride k njemu, tako vesel in če s tako očetovsko ljubeznijo govori o slovenskih beguncih tudi pr d drugimi narodnostmi, kot se je že parkrat zgodilo. 2. januarja je zapustilo špitalsko taborišče malo manj kot 600 Slovencev, namenjenih v Argentino. Ker je bil to do zdaj naj= večji transport Slovencev iz Avstrije, so slovenski begunci v Rimu obvestili o njem tudi sv. očeta in ga prosili za blagoslov. Salezi« jancu g. Ivanu Dobršku, ki vrši dušnopastirsko službo v taborišču Grugliascu pri Turinu, kjer so se begunci za nekaj dni ustavili pred vkrcanjem na ladjo, je nato poslal namestnik državnega tajni« ka mons,-Montini sledečo brzojavko: "Sveti oče z očetovskimi željami spremlja slovenske begunce, ki odhajajo v Argentino, prosi božjega varstva njim, na njih poto¬ vanje in na njih bodočnost tam tor jim srčno rad pošilja zaprošeni apostolski blagoslov, ki naj jim bo v tolažbo in oporo." N o_v_ 5 _a_s_o_p_i__s_ > . Naše taborišče v Spittalu se nagloma prazni! Naši sodelav= ci odhajajo, najbrž bo tudi naša tiskarna v doglednem času romala preko morja v tuje dežele. Nujno pa nam je vsem slovenskim emigran« tom potrebna taka vez, ki so jo nudili vsem "Domači glasovi". Od vseh strani in iz vseh raznih držav dobivamo zahvale za list, ki veže vso našo raztreseno skuphost. Potieben pa^nam je skupen^list. s širšo nalogo kot so jo imeli dosedanji "Domači glasovi" Naša emi¬ gracija ima pred seboj velike naloge napram sama sebi in napram domovini.Potrebna nam je jasna narodna orientacija, enotno usmerje« :io narodno, kulturno in socialno delo za boljšo bodočnost našega naroda, predvsem pa nam je seveda potrebna tesna medsebojna pove« žanost, Y Avstriji je: nemogoče najti tiskarno, ki bi mogla^prevze« ti tisk našega lista. Kakor pa čujemo, se ustanavlja v Nemčiji nov slovenski list pod imenom "Slovenija", ki bi prevzel vse te naloge, ki so jih vršili "Domači glasovi" in bi še razširil svoj delokrog. List bi izhajal v Mup.ch.enu, kjer bi bila na^razpolago tiskarna s slovenskimi črkami. Ce se ta zamisel^uresniči, boste vsi naročniki "Domačih glasov" prejeli prihodnjič že "Slovenijo" mesto dosedanje« ga lista. V "Sloveniji" bo navedeno tudi, kam pošiljati dopise in naročnino. Naši zaupniki, ki so bili določeni, da sprejemajo naroč« nino za "Domače glasove" v Argentini, Kanadi, USA in Angliji, so« Uaci glasovi - 11 - Januar 1949., Štev, 1, Za one pa, ki bi želeli poslati kate= Ce bo* veda ostanejo še naprej kot taki. naročnino naravnost na upravo, bo točno objavljen naslov, na rega se more poslati naročnina. Seveda bo novi časopis odvisen od svojih naročnikov, do ti plačevali naročnino, bo mogel ostati pri življenju, sicer pa bi moral prenehati. Zato prosimo sedaj nujno, da. vsi naši naročniki čimprej pošljejo svojo naročnino, ki jo bomo seveda porabili za novi list. Morda bi kdo ugovarjal potrebi takega lista, češ, saj^ima- mo^v Argentini že svoj časopis ''Svobodna Slovenija'’ in v Združenih ržavah ''Ameriško Domovino' pisani za tamkajšnje razmere. Tg je res, toda ti listi so predvsem od katerih so zelo odvisni. Marsikaj n,pr. v Argentini v našem časopisu ne kaže pisati ve ne gledajo rade kakih narodnih pokretcv .racija čim prej asimilira - to je pošpani misliti pa je tudi treba, da Avstriji, Nemčiji, Franciji, venski list, di imeli tak Pa tudi časopis: je slovenskih v Angliji V “ ker druge drža* in žele,, da se vsa emi* ali poamerikani, izseljencev polno vsi ž.e med koroškimi Slovenci jih Po* še v ele tak skupen slo* je mnogo, ki bi ra« Iz vseh teh razlogov bi bilo torej pozdravljati, ce se uresniči marveč tiskan. ta zamisel novega lista, ki bi ne bil več razmnožen, __ E mJL g ; ± a p i j a ■» 2554 beguncev je 1R0 odpeljala iz Avstrije samo v dneh od 26. decembra do 5« januarja, od. teh jih je odšlo v Argentino 1807 oseb, v Združene države ameriške•367 i* 1 v Kanado 380, Kakor vidimo, se vrši glavna preselitev beguncev v Argentino. Kam bi pač z begun« ci, Če bi jih Argentina ne sprejemala? Svoj 'čas, ko se je vodstvo slovenske ^-migracije trudilo pri argentinski vladi za vselitev na= ših beguncev, so nas od vseh strani napadali, zakaj da hočemo ravno v Argentino, celo nekateri naši ljudje so v svoji.kratkovidnosti očitali. Sedaj se jasno vidi, da je bil trud slovenske reprezentan* ce - Socialnega odbora - edino'pravilen! Kam bi bili šli slovenski begunci, ko bi se ne bilo pravočasno oskrbelo za pot v Argentino? Druge države so dosedaj izbirale le mlade, močne ljudi. Argentina pa nam je tla v vsakem oziru najbolj na roko! E k v a d o r Mi smo svarili prea emigracijo tja in se nismo hoteli peča* ti s to zadevo. Radi tega so prihajala od tam od nekoga pisma, ki so na vse pretege grdila naš odbor. Nekateri so se pa dali speljati tja in sedaj od tam na vse štreni pišejo obupna pisma, naj se jim pomaga, da se rešijo od tam! Nekdo se je baje podal iz Ekvadorja v Argentino peš kake 3000 km daleč, da se reši Ekvadorja. v taborišču Spittal je prevzel po odhodu dosedanjega preč.g. Lemov* ška , go. župni k.. J. Klopčič. i j a_-_ I_.u_e_s_c_a_.___ Tam se nahaja pre’