Št. 2 (1483) NOVO MESTO, četrtek, 12. januarja 1978 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Volitve 78 Prvim delegatsko izvoljenim skupščinam (občinskim, republiškim, zvezni) se-letos izteka štiriletni mandat. Spomladi bomo dobili nove. Volitve bodo sredi marca. Glasovalne listke °omo oddali v skrinjice dvakrat: na delavnik v svojem kolektivu, na nedeljo tam, kjer bivamo. Časa do izpolnitve te nase pravice in dolžnosti ni veli- ?• ,Ce Sa štejemo od danes, le okoli 60 dni Pftične organizacije, posebno socialistična zveza in sindikat, že več tednov pripravljajo za }e volitve. Spodbujajo in usmerjajo, kar je nujno razrešiti V P^Pravah. Opene dosedanjega uveljavljanja 'delegatskega siste-rna’ izkušnje, vsebinske rešitve za naprej. V ospredju ne smejo otti samo nova imena oziroma SPlst. evidentiranih, marveč tucti kritični pretresi vsega o,brega in slabega v minulih šti- ■ k tih. Tudi problematika eresov ter povezav v širino in n>zgor bi ne smela izostati. Ob Preda/i mandata naj bi bili računi čimbolj čisti Na domačem m s°s?dnjem „dvorišču‘‘. „n.Plj .. m°žnih kandidatov za dot- delegatski mandat so S,-po sto in več imeni ajšali naj bi jih že ta mesec ® Prvih kandidacijskih konfe-cah, ko bo oko delalo širši . najboljših. Februarja, ko bodo kandidacijske konference v delovnih ganizacijah in krajevnih skupnostih izbrali imena, ki bodo zTdrn*hm kaTdidatn‘h listah zadružbmopoUtične zbore in funkcije v občinah. Vmes bodo seveda še najrazličnejši usklajevalni postopki, ki jih bo treba p aviti tako v občinah kot v egi]ah, republikah in na zvezni ravni .P^žbenopolitične organiza- Dot i. ° na kraju razčlenile P tek priprav in volitev ter li7e e' Kakšne bodo te ana-’ Prejv gotovo ni odvisno „ ? od teh organizacij, ampak Povsem od nas - občanov. mn/eu mo morali po svojih daH potruditi ^ delati tako, čim Pn naP°vedanih volitvah kritik V škriPanja, da bo lovaniu ških slabosti v de-mounrfn,?rgaflOV ob,asti in sa-nas ™!m>a kar najmanj. Od hitro, dosledno °-dvimo’ bo živi Ji-. , m uspešno se s tem ? skupščin ter odločitev rlemarJe Pomembnih v*si, v šok teJi V tovame’ na ve. ’ draystvene domo- SOVJETSKI likovniki V TREBNJEM in Kostanjevici P° Sloveniji se je v PetčlansE3 P°lenJskem ustavila ffi«*!1, ele8acija sovjetske *kretari e P«1 v°dstvom Gariaino o SZ Vladimira biS?T£ Gos^ so obiskali Tre-j ’ J®r so jih seznanili s pri- na tabOTa> stnikov 7at1Je vnih saniora-cokt’2 em P,a še K°stanjevi- zblrki ^ Sirije in zbirke. Preden Je sovjetska delegacija odpotovala v Zagreb, se je dodobra seznanila z značilnostmi slovenske likovne umetnosti. V Ljubljani je obiskala Moderno galerijo in ateljeja slikarjev Franceta Miheliča in Jožeta Ciuhe. Lekarne pod eno streho Dolenjske lekarne so od novega leta združene V drugi polovici tedna bo nestalno vreme s padavinami. v nižinah kot sneg. Proti w>ncu tedna se bo vreme zboljšalo. SPOMINI SE ŽIVE - V soboto se je na tovariškem srečanju v novomeškem Domu JLA zbralo skoraj tristo borcev iz petih KO ZB Novega mesta. Ob srečanju, kije minilo ob obujanju spominov, so imeli tudi krajši kulturni program. To tradicionalno srečanje je pripravila 00 ZZB Novo mesto. (Foto: Janez Pavlin) Integracijski val je zajel tudi dolenjske lekarne, ki so od novega leta združene v enotni delovni organizaciji s sedežem v Novem mestu. Za tako organizacijsko in samoupravno obliko so se na referendumih odločili lekarniški delavci iz črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine, kjer bodo poslej delovne enote združene lekarne. Združitev lekarn v eno delovno organizacijo pomeni začetek vključevanja lekarniške dejavnosti v regionalno zdravstveno skupnost, hkrati pa pomembno stopnico do hitrejšega in učinkovitejšega razreševanja lekarniške problematike. Med poglavitne probleme sodi pomanjkanje strokovnjakov, zlasti diplomiranih farmacevtov. Čeprav se je združevanje lekarn rojevalo počasneje, kakor so predvidevali medobčinski načrti in politične usmeritve, je vendarle treba reči, da so zaposleni v lekarniški služ- PRILOGA • „ŠENTJERNEJSKI DIRJACl PRED VSEM SVETOM" Rojstno leto znamenitih šentjemejskih dirk je leto 1889. Se pred tem je veljalo, da „okoli Sant Jarneja vzrejajo najlepše konje za kočijo ter jih precej drago prodajajo, a bi jih še draže, če bi sloveli dolenjski konji tudi za hitre diijače". Kako je bilo nekdaj s šentjernej-skimi konjskimi dirkami, piše v daljšem prispevku „Šentjernejski dirjači počeščeni pred vsem svetom" dr. Angelos Baš. • PREDOR POD KARAVANKAMI V teku je ratifikacija pogodbe med SFRJ in sosednjo Avstrijo o cestnem predoru skozi Karavanke. Predor bo dolg 7.600 metrov, potekal pa bo med Jesenicami in Št. Jakobom v Rožu (St. Jakob im Rosental). • PRAVI DOMAČI Na Krki živi Jože Borštnik, gostilničar in brinjekuh. Ce boste kdaj dobili v roke steklenico žganega, na kateri piše „Krški brinovec", vedite, da se je žlahtna, poživljajoča kapljica, ki zdravi in tudi veselje daje, rodila v Borštnikovi kleti. Krškega brinjekuha je obiskal Milan Markelj in napisal prispevek »Pravi domači". ^;_________________________J Pri zaposlovanju razcepljeni V posavskih občinah teče razprava o ustreznejši organizaciji SIS za zaposlovanje Z novo organiziranostjo skupnosti za zaposlovanje bodo v Posavju lahko kmalu naredili konec razcepljenosti, ki razbija regijo tudi na tem področju. Krška občina se zdaj namreč veže na novomeško skupnost, brežiška in sevniška pa na celjsko skupnost za zaposlovanje. Po novem lahko ustanovi Posavje zaradi skupnih interesov pokrajine svojo skupnost s strokovno službo ali brez nje, ali pa se vse tri občine priključijo skupnosti za zaposlovanje v Celju oziroma v Novem mestu. Ker pa bi bila skupnost z lastno strokovno službo precej draga (okoli 3,2 milijona din na leto), je sprejemljivejša druga možnost, po kateri bi zanjo pogodbeno opravljala strokovne naloge služba v Celju oziroma v Novem mestu. To ne bi pomenilo bistvene podražitve. V Posavju bi reševali le zaposlovanje, poklicno usmerjanje in štipendiranje. Z novo organizacijo skupnosti za zaposlovanje bi se tako v regiji kot v republiki izognili dvotimosti pri štipendiranju, dali bi veljavo poklicnemu usmerjanju in utrdili stalno obojestransko obveščanje delovnih organizacij in skupnosti za zaposlovanje. Poglavitni cilj je večja strokovnost, racionalizacija in povezovanje na področju kadrovske problematike. Znotraj regije potemtakem lahko pričakujejo večjo usklajenost zaposlovanja. 2b zdaj se namreč kaže, da potrebe po delavcih ponekod močno naraščajo, na drugi strani pa se ljudje še vedno vozijo na delo v Zagreb in v Novo mesto. Nesmotrno bi bilo iskati delovne moči drugod, domačim ljudem pa pustiti, da odhajajo. Največje potrebe po delavcih se trenutno kažejo v krški občini, kjer že pogrešajo moške delovne moči. V Posavju, kjer živi nekaj nad 70 tisoč prebivalcev, je zaposlenih 19.554 ljudi, od tega v krški občini 8.435, v brežiški 6.464 in v sevniški 4.655- Iz drugih občin se vozijo na Na vasi lovijo korak napredka Denar za pospeševalno službo ne le iz kmetijstva Temeljni obrat za kooperacijo pri sevniškem Kmetijskem kombinatu je pred koncem minulega leta pripravil pregled uresničevanja srednjeročnega načrta kmetijstva v občini. Med drugim se zavzemajo za izdelavo posebnega „zelenega načrta44, ki naj bi vključeval tudi druge, ne le kmetijce. konec leta je bila vreča za silo za- tu Kmetijska pospeševalna služba se je tudi minulo leto srečevala s težavami pri financiranju. Po dosedanjem družbenem dogovoru so prispevali denar le tozdi kombinata, posavski Veterinarski zavod, s spremembami v občinskem proračunu ČE NI SNEGA, JE DOBRA TUDI TRA V A - Čez dober teden se bodo začele zimske šolske počitnice, snega pa od nikoder. Tistih nekaj snežink, ki nam jih tu in tam „priča-rajo" vremenarji, je le za strah dežurnim službam cestnih podjetij. Dedki in babice modrujejo o atomskih bombah, ki da so zmešale sicer nekdaj urejene in natančne letne čase; mladina pa je danes in tukaj. Tako tudi ta dva fantiča, ki ju je kamera ujela na pobočju pri Grosupljem. Če ni snega, je za razkošno otroško veselje dovolj tudi orumenela suha trava. Narava je neizčrpna z radostmi, samo najti jih je treba. (Foto: J. Pavlin) krpana in pokrita izguba obrata. Obveznosti ne izpolnjuje brežiško Gozdno gospodarstvo. V bodoče želijo zastaviti financiranje širše, tudi na ostalo združeno delo, pri čemer upajo na podporo političnih organizacij in občinske skupščine. 2c tri leta se ugodno razvijajo dohodkovni odnosi s celjsko mlekarno. Vse kaže, da bo sprejeti srednjeročni načrt v kmetijstvu mogoče doseči, če ne v marsičem tudi preseči. Leta 1980 naj bi od kmetov odkupili že 4 milijone litrov mleka, lani pa so ga 2,7 milijona litrov. Pri odkupu goveda po tonah so se že močno približali planskim ciljem, ribez in jabolka sta zadnji dve leti precej prizadeli bodisi suša ali zmrzal. V ,tem času naj bi preusmerili še 140 kmetij. Kmetje ob sodelovanju družbe mnogo vlagajo v svoja gospodarstva. Samo lani so v trgovini v Sevnici pokupili 130 traktorjev. SE EN KOLEDAR Današnji številki Dolenjskega lista je priložen še en koledar za leto 1978. Skupno so ga izdali slovenski pokrajinski listi. Z njim se bomo, upamo, oddolžili tudi tistim, ki niso bili zadovoljni z oblikovno platjo našega lastnega koledarja, ki so ga naročniki in kupci Dolenjskega lista prejeli 22. decembra lani. Naj vam, dragi bralci, prvi in drugi koledar kažeta srečne dneve v letu 1978! UREDNIŠTVO delo v Krško 804 delavci, v Brežice 248 in v Sevnico 124. Za ustanovitev skupnsti za zaposlovanje poslej ne bo pogoj 85 tisoč prebivalcev in 25 tisoč zaposlenih, zato se bodo v Posavju lahko samostojno organizirali in naredili korak naprej k večji medsebojni povezanosti pri štipendiranju, zaposlovanju, usposabljanju invalidov in kadrovski politiki nasploh. JOŽICA TEPPEY Še zaostajanje Medobčinski svet ZKS za Posavje na čelu vseh akcij Medobčinskemu svetu ZK Posayje se je iztekel mandat. Za seboj ima uspešno delovno obdobje, saj se je ves ta čas samoiniciativno vklapljal v vsa dogajanja, jih usmerjal, spremljal, ocenjeval ter spodbujal medobčinsko sodelovanje in povezovanje. To je bilo tudi obdobje, ko so se vrste ZK pomnožile in pomladile, čas, ko so komunisti prevzemali nase odgovorno breme številnih akcij, ld jih je sprožil medobčinski svet ZK. Trenutno je vsa pozornost usmerjena na bližnje volitve. V regiji so evidentirali nad 8.00D občanov. Izbiri pravih ljudi se bodo posvetih z veliko odgovornostjo, izhajajoč iz dosedanjih delegatskih izkušenj. Kar zadeva gospodarski razvoj, v obdobju dosedanjega mandata pričakovanja niso Wla izpolnjena. Posavje zaostaja za drugimi slovenskimi regijami, zlasti brežiška in sevniška občina. Delno krivdo za to pripisujejo zane-marj anju policentričnega razvoja Slovenije. J. T. bi pokazali nemajhno pripravljenost in posluh za ureditev vseh zadev, ki so danes še cokla na poti do končnega smotra: da postane lekarništvo sestavni del združenega zdravstva. DANES PREDAVATELJ O AVSTRIJSKIH SLOVENCIH Na povabilo centra klubov OZN, komisije za mednarodne odnose pri občinski konferenci ZKS in OK ZSMS, bo danes Novo mesto obiskal slovenskih organizacij na Koroškem Feliks Wieser. V okviru dneva človekovih pravic bo avstrijski gost predaval aktivistom družbenopolitičnih organizacij, članom klubov OZN in ostalim o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. Predavanje bo imel danes, 12. januarja, ob 16. uri v novem domu JLA. KRŠKO : LJUDJE POSTAJAJO NESTRPNI Spričo tega, da še vedno ni opredeljena varstvena cona ob jedrski elektrarni, se porajajo številne težave oziroma zastoji pri nadaljnjem načrtovanju kmetijstva, sadjarstva, izgradnje novih hladilnic ipd. v tem okolišu. Protestirajo pa tudi prebivalci, ker ne dobijo dovoljenj za adaptacijo hiš in za nadomestno gradnjo. Nihče jim namreč ne ve odgovoriti, ali bodo lahko še naprej prebivali tam ali ne. Kaže, da bodo lahko ostali tam kjer so, ne bo pa možno v neposredni bližini graditi novih nasely. Dokončen odgovor na to pričakujejo prizadeti na naslednji 'seji krške skupščine, ko naj bi predstavniki jedrske elektrarne in republiških organov pojasnili, kdaj bodo te stvari urejene. Sele potem bo občinska skupščina lahko naročila prostorsko obdelavo površin v varstveni coni in v celotni industrijski coni ter začela uresničevati že sprejete a-ednjeročne programe. Tri desetletja sam sebi ječar Prejšnjo sredo so v Žalni, vasici nedaleč od Grosupljega, odkrili 64-letnega Janeza Rusa, človeka, ki se je celih 32 let in šest mesecev skrival v hiši (slika spodaj) svoje 75-letne sestre. Ujet v stisko, lastno, tragično obsodbo, je desetletja ždel med štirimi stenami. 32 let je dolga-doba in skorajda bi Janezu uspelo, da ostane jetnik svoje vesti vse življenje. Ko je nenadoma stopil iz svoje osamljenosti, mu je bilo, kot da se je ponovno rodil. Sedaj je spet med ljudmi. Njegova nečloveška obsodba zoper samega sebe je poziv vsakomur, da mu ponovno pomaga stopiti na pot, za katero se je izgubila vsaka sled 5. junija 1945. Več o njegovi usodi preberite na 16. strani. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Oboroženi spopadi na meji med Kampučijo (nekdanja Kambodža) in SR Vietnam so že precej časa tega prerasli obmejne prakse patrulj graničarskih enot, pravega vzroka pa še vedno ni mogoče ugotoviti z vso zanesljivostjo. Temu ni vzrok zgolj zemljepisna oddaljenost dogajanj, marveč predvsem dejstvo, da so si uradna sporočila z obeh strani povsem nasprotujoča in razen tega (vsaj kar zadeva bistvo spora) megleno nejasna. Kampučija sodi, da je ogrožena njena nacionalna in ozemeljska celovitost, kar Nepotrebna vojna dokazuje s tem, da želi Vietnam uresničiti (sicer že zdavnaj zaspale) ideje o indoki-tajski federaciji To naj bi bila zveza Laosa, Kampučije in Vietnama - ideja, ki se je porodila pred leti, pa ni nikoli resneje zaživela. V Phnom Penhu zatrjujejo, a se Vietnam ni odrekel tej zamisli in da jo skuša uveljaviti z oboroženo silo, kar v sosednjem Vietnamu odločno zanikajo. Treba je vedeti, da je Vietnam največja med omenjenimi tremi državami s tega področja in to omenja 7-milijonska Kampučija kot enega izmed argumentov za svojo tezo, ko trdi, da jo želi 40-milijonski sosed preplaviti. Tragično pri tem je dejstvo, da sta obe deželi socialistični in neuvrščeni in da sta v svojem razvoju doživljali podobne drame - kar še posebej velja za precejšnjo podobnost v zaključnem osvobodilnem boju obeh dežel za neodvisnost. Bežen skok v zgodovino pove, da so meje med državama pogosto spreminjali, pač glede na to, kdo je gospodoval na tem območju. Za Francoze, na primer, ni bilo nič neobičajnega, da so dogovore o tem, kje bo tekla meja, prepuščali kar šefom okrožij ali provinc nekdanje Indokitajske. Pri tem pa je premikanje meje v večini primerov šlo na škodo ozemlja, ki ga sedaj zavzema Kampučija, ki je bila, samo za ilustracijo, še v srednjem veku mogočen imperij, danes pa ima komaj 180.000 kvadratnih kilometrov. Spopad kajpak še posebej pozorno spremljajo v Sovjetski zvezi (ki ima veliko boljše odnose z Vietnamom) in LR Kitajski (ki velja za zaščitnika Kampučije). V Phnom Penhu nikakor ne pozabljajo in ne morejo oprostiti Sovjetski zvezi, da je vzdrževala diplomatske odnose z bivšim kamboškim režimom praktično do dneva, ko so v prestolnico vkorakale osvobodilne enote. Spor med Kampučijo in Vietnamom, ta nepotrebna in nesmiselna vojna med dvema sosednjima državama, je v precejšnji meri posledica kolonialne preteklosti in tuje nadvlade, za katero je ostala nezaželena dediščina. V tem smislu je ta spor podoben nekaterim drugim, denimo tistemu v Zahodni Sahari, kjer se za nekdanjo špansko kolonialno posest potegujejo Mavretanija, Maroko in (posredno) Alžirija. Edina možnost, da se spopadi ne razrastejo v vojno večjega obsega, je dosledno spoštovanje tistih načel, ki bi morah biti osnova za mir-sožitje med narodi. no Ta načeh so med drugim zapisana tudi v številne dokumente, zato je mogoče z razumno mero optimizma upati, da bosta sosedi zmogli moči in razsodnosti, da medsebojni spor končata, preden bo prerasel v kaj večjega in preden bi zanetili sovraštvo, ki biga bilo težko krotiti. JANEZ ČUČEK SADAT IŠČE PODPORO — Iranski šah Reza Pahlavi je prišel na uradni obisk v Egipt, kjer ga je na letališču pozdravil predsednik Sadat Pogovarjata se o dvostranskih odnosih in mednarodnem položaju, v ospredju pa je sedanja mirovna pobuda egiptovskega predsednika. Sadat poskuša pridobiti zase čimveč podpore ne samo v' arabskem svetu, marveč tudi drugod. Na sliki: iranski šah (drugi z leve) in predsednik Sadat na asuanskem letališču. (Telefoto-UPl) Na kmetiji ne živiš od idile Nujna nadaljnja mehanizacija kmetijstva in več zemlje za podjetne kmetovalce Kmetov ne bo zadržala na kmetijah ljubezen do zemlje, zlasti ne njihove mladine, veliko pomembnejši in odločnejši je dohodek do njihovega dela. To velja enako za obmejna, hribovita in druga območja. Tako je dejal predsednik CK Zveze komunistov Slovenije France Popit članom UO Zadružne zveze Slovenije, ko so mu cpisovali težave ostarelih kmetov, ker njihova mladina zapušča domove, in opozarjali na neobdelano kmetijsko zemljo. Dohodki kmetov bodo mora- skrbno kot prej. Dokaz za to so li biti enaki - upoštevaje tudi napomost dela in seveda strokovno izobrazbo ali kvalifikacijo — osebnim dohodkom delavcev. Če ne, bodo kmečki ljudje - seveda mlajši, še sposobni za delo — silili tja, kjer bodo laže in bolje živeli. Tega jim ni moč zabraniti, če so delovna mesta na razpolago. Zadržati jih je moč le z ustreznimi dohodki iz kmetijske dejavnosti. Nekateri ljudje še vedno menijo, da so mnogi kmetje zaljubljeni v svojo zemljo. Resnica je daleč od tega. Kmet, ki se oklepa zemlje, dela to zato, ker mu pomeni sredstvo za proizvodnjo in preživljanje. Ko si najde zaposlitev drugod, zemlje navadno ne obdeluje več tako mnoga zanemarjena polja. K obdelovanju ga ne spodbuja ljubezen do zemlje, temveč le račun, ali se delo izplača. Izjeme so redke. TELEGRAMI STOCKHOLM - Podpredsednik Z1S in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič z ženo Milko Minič in sodelavci je prispel na dvodnevni uradni in prijateljski obisk na Švedsko na povabilo švedske zunanje ministrice Karin Soder. Goste iz Jugoslavije so na letališču pozdravili Karin Soder, veleposlanik kraljevine Švedske v Beogradu Axel Lewen-haupt z ženo, šef protokola zunanjega ministrstva veleposlanik Sven Frederik z ženo in drugi vladni funkcionarji. NOTRANJEPOLITIČNI 1 “Predvsem menim, daje največjega pomena to, da milijonske množice delovnih ljudi z navdušenjem sodelujejo pri graditvi sociali-'nih samoupravnih odnosov ter sploh v 'j bogatem političnem življenju. S svojo vsakodnevno in vse bolj konkretno akcijo na podlagi zakona o združenem delu, delegatskega sistema in še vsemi drugimi oblikami samoupravnega združevanja in organiziranja naši delovni ljudje neposredno izražajo in usklajujejo svoje interese in odločajo o njih. Mimo lahko rečemo, da že dolgo ni bilo tolikšne politične aktivnosti najširših družbenih slojev prav v zvezi z vprašanji tekoče prakse, v kateri tudi poteka resnično življenje in se oblikuje družbeni odnos kakor v odhajajočem letu. , Angažiranje množic To nas utrjuje v prepričanju, da bodo nadaljnji uspehi v graditvi celovitega sistema socialističnega samoupravljanja odvisni predvsem od stopnje angažiranosti najširših ljudskih množic in vsakega posameznika. V teh procesih se je močno povečala socialistična samoupravna zavest, še bolj se je okrepila enotnost naših narodov in narodnosti na temeljih popolne enakopravnosti, ki omogoča, da se njihovi posamezni in skupni interesi kar najbolje prežemajo in uresničujejo*1. (Iz novoletne poslanice predsednika republike Josipa Broza Tita jugoslovanskim narodom ter narodnostim). ŠT AFETA S KOSOVA BREZ PRISEGANJA .. . V Lendavi so odprli nove proizvodne prostore za izdelovanje sanitarnih blokov delovne organizacije Varstroj, ki deluje v okviru zrruženega podjetja Gorenje iz Velenja. Na priložnostni svečanosti ob otvoritviovih proizvodnih prostorov je zbranim spregovoril Franc Šetinc, sekretar Izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, ki je med drugim poudaril: „Seveda pa se ne kaže izgubljati v velikih besedah in vznesenih prisegah samoupravljanju, temveč je, nasprotno, treba delati in še enkrat delati. Resničnega samoupravljanja ne bo, če ne bodo pri snovanju novih odnosov navzoči neposredni in dolgoročni interesi delavcev. Predkongresno geslo, da mora vsaka naša akcija, najsi bo navidez še tako majhna, pomeniti korak naprej pri poglabljanju socialističnih samoupravnih odnosov, mora postati vodilo vsakomur: vsaki samoupravni organizaciji in skupnosti, vsaki družbenopolitični organizaciji, sleherni znanstveni in strokovni instituciji, najsi bo fizičnemu ali umskemu delavcu. Niti za trenutek ne smemo pozabiti, da samoupravljanje ni samo sebi namen, temveč je le način, ki naj pospeši revolucionarno akcijo za napredne rešitve in bogato vsebino našega samoupravn ega življenja**. BEOGRAD - Sekretar Izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc je sprejel člana predsedstva SPD Horsta Ehmkcja. Seznanil gaje z najpomembnejšimi oblikami dejavnosti ZKJ v pripravah na 11. kongres ZKJ, pogovarjala pa sta se tudi o nekaterih mednarodnih vprašanjih in o odnosih med ZKJ in SPD. RIM - Pripadniki skrajnih desničarskih organizacij v Italiji še naprej napadajo levičarje in grozijo — po zadnjih neredih, v katerih sta dva desničarja izgubila življenje, več ljudi pa je bilo ranjenih - da bodo podobne akcije nadaljevali tudi proti policiji. BONN - Stalni predstavnik za-hodnonemške vlade v Nemški demokratični republiki državni sekretar Gunthcr Gaus je v vzhodnonemškem zunanjem ministrstvu izrazil zaskrbljenost Bonna zaradi postopanja vzhodnonemških oblasti proti novemu dopisniku hamburškega časopisa „Dcr Spiegel1*. Oblasti nemške demokratične republike so namreč zavrnile akreditive novemu Spicglovcmu dopisniku, kot razlago za takšno ravnanje pa so navedle ..izzivalno pisanje" tega lista o dozdevni ustanovitvi„opozicijskc sku-pinc“ znotraj „cnotnc socialistične nemške partije" ter objavljanje nekakšnega ,.političnega problema" te opozicijske skupine, ki jo je „Dcr Spiegel" predstavil kot „Zvczo demokratičnih komunistov". To je treba upoštevati pri ocenjevanju, kako se naši kmetje spreminjajo v kmete-delavce. Življenjska raven takih ljudi in njihovih družin rase, toda vse več zemlje ostaja neobdelane. Mnenje, da tovarna daje boljši kruh kot zemlja, je hudo poenostavljeno. Resje, da si delavec lahko kupi za svoje osebne dohodke hrano in druge potrebščine — toda nobena tovarna še ne zna delati kruha in mesa iz kamenja ali rude. Tudi sadja in vrtnin ne. To in še drugo hrano morajo pridelovati kmetovalci na družbenih posestvih in kmetijah. Zemljo je torej treba obdelovati, sicer bomo odvisni od tujcev. Izhod iz zagate ni v tem, da bi kmečke družine poskušali zadržati tudi na vseh manjših kmetijah. Odkupnih cen ni moč zvečevati tako, da bi tudi za malo pridelkov veliko iztržili. S strojno obdelavo in dobro organizacijo je treba zvečevati storilnost kmečkega dela. Z manj truda bo treba pridelovati več. Za tako spremembo potrebujejo kmetje več zemlje. Le redki imajo toliko denarja, da bi jo lahko kupili od sosedov. Dobili naj bi jo z združevanjem dela, sredstev in zemlje. Tisti lastniki, ki je zaradi onemoglosti ali drugih ovir ne morejo ali ne marajo obdelovati, naj bi združili le zemljo, da bi je bilo več za podjetne kmetovalce. Le po taki poti bo moč izenačevati kmete z delavci pri osebnih dohodkih, pokojninskem in invalidskem zavarovanju in drugem. Brez izenačevanja pa jih ne bo moč zadržati pri obdelovanju zemlje. JOŽE PETEK AMERIŠKI PREDSED- NIK JIMMY CARTER, ki je minuli teden končal svojo novoletno državniško turnejo, bo moral zaradi nje prekiniti neko svojo skrbno varovano tradicijo. Ž od svojih mladih nog je namreč redno dajal kri, sedaj pa je tri leta ne bo mogel Razlog so tablete proti malariji, ki jih je moral vzeti, preden je šel na pot, na kateri se je za tri dni ustavil tudi v Indiji. Te tablete pa v tolikšni meri ' vplivajo na kri, da ta tri leta -ni več primerna za krvoda- j jalstvo... Zadržek za člove- ] koljubje... TAČAS PA SO IZRAEL4 CI SPOROČILI, da so začeli šolati v svojem vojnem letalstvu tudi - ženske. Kajpak’ ni bojazni, da bi prevzele', vlogo svojih moških kolegov,j to pa zaradi tega, ker trenu-\ tno urijo samo štiri žen-: ske... Vsaj za vzorec... KAJ VEČ KOT SAMO ZA VZOREC pa so — če je verjeti poročilom v zahodnem tisku - nove medcelinske rakete, ki naj bi jih menda začeli letos montirati na sovjetske jedrske podmornice. Američani trdijo, da gre za rakete, ki jih lahko izstrelijo pod morjem in imajo doseg okrog 10.000 kilometrov. Vojaški krogi v Združenih državah Amerike so že izrazili zaskrbljenost, da bodo zaradi tega zaostali v oboroževalni tekmi. Pri tem pa nekateri namigujejo, da se vojaški strokovnjaki v' Ameriki niti ne bojijo toliko teh novih raket, kolikor jim je za to, da bi prepričali ameriško javnost, naj name-ni za oborožene sile več de- | narja... Dolgoletne izkušnje na področju psihološkega vplivanja... MEDTEM PA SO BILL NEKATERI PRESENEČENI zaradi pošte, ki je prišla iz enega kraja v drug prvič po letu 1948. Za kaj gre? \ Preprosto: ko so med nedavnimi pogajanji bivali v Kairu nekateri izraelski novinarji, so kajpak poslali domov tudi razglednice - vendar z malo upanja, da bodo prišle na cilj, saj poštnih zvez med Egiptom in Izraelom ni že tri desetletja. Tpda razglednice so prišle. Trajalo je sicer skoraj mesec dni in spotoma so se ustavile v Cipru, ampak prišle pa so vendarle... Vse je mogoče... IN SE ENA NOTICA JE VZBUDILA pozornost v svetovnem tisku: 5. januarja se je privč od lanskega 8. decembra pojavil v javnosti generalni sekretar KP SZ Leonid Brežnjev. Razlog za premor: menda prehlad... Vse se opazi... siiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Iz zadnjega Pavlihe V Bihaču so proslavili 35-letnico prvega kongresa Zveze antifašistične mladine Jugoslavije. Ob tej priložnosti se je v tem mestu ob Uni sestal tudi zvezni odbor za proslavo dneva mladosti in sklenil, da krene letošnja štafeta mladosti na svojo dolgo pot po Jugoslaviji s Kosova. TORIŠČE DELA Stane Dolanc, sekretar IK P CK ZKJ se je sestal z razširjenim političnim aktivom revirskih občin in ob tej priložnosti dejal, da je v današnji družbi poglavitno torišče dela komunistov v organih samoupravljanja v vseh delegatskih okoljih. Stane Dolanc je podčrtal, da se mora komunist s svojo sposobnostjo vključiti v razreševanje problematike v vseh samoupravnih okoljih, kjer živi in dela. MILAN MEDEN BERLIN - Poročajo, da so varnostni organi Nemške demokratične republike prijeli funkcionarja za-hodnobcrlinske mestne uprave Gun-therja Wcinholda. Obtožen je, da je več let vohunil za zahodnonemško tajno policijo (BND). Proti VVcinhol-du so uvedli preiskavo. rilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllll TEL AVIV — Neko izraelsko sodišče je danes obsodilo na pet let zapora 22-letno Američanko Terry Flccncr pod obtožbo, daje vohunila za ..sovražne organizacije". Objavo podrobnosti iz obtožnice proti Flcc-nerjevi je sodišče prepovedalo. - Smejem se, ker sem loko smelno majhen dohodek najbti dobil zadnjikrat, saj bo po novem leta samo le nagrajevanje po delu...' IllllllllllllllllllllllllllltillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllS mm.' Mt •* JRI IKAJBERKU“ ODKUPUJEJO -Vsak SSTVS?10. m Dvoru odkuP živine, ki ga orca-žiizemberška zadruga. MinuH teden je bil odziv: samo dva sta prignala po S* K m dobila P,ačanih 28 dni za kilo- SSpJtaJKf1 ■* * ba° Pr°me,a ,diko „KOLOVRAT“ IMA PREMALO SODELAVCEV V začetku tega tedna je izšla letošnja piva številka glasila občinske konference ZSMS Metlika. „Kolov-ra je tokrat nekoliko manj zanimiv, predvsem zato, ker ima pre-m,a'o Prispevkov. Kaže, da ima uredniški odbor mladinskega glasila težave z dopisniki, ki so sprva oblju-bO1 svoje prispevke, pa so sedaj zatajili. V novi številki je nekaj poročil iz osnovnih organizacij, člankov, ki opozarjajo na bližnje volitve, s svo- '*U?1 Pa so se predstavili tudi mladi literati. KONČNO ZAČELI - Gradnja obrata LIV iz Postojne v Osilnici se je 5. januarja le začela. Zaradi urejanja dokumentacije je bil začetek del nekajkrat preložen. Proizvodni prostori bodo merili 900 kv.m, otvoritev pa je predvidena za letošnji dan vstaje. (Foto: J. Primc) AVTO POTRKA NA VRATA — Ni čudno, da so ga hudomušneži poimenovali »digitronček, rezervni pepelnik, kalimero" in še kako, saj seje lastnik z njim lahko pripeljal prav pred vrata novomeške Zavarovalnice po odškodnino, potem ko mu je na hitri cesti tovornjak poškodoval zadek. (Foto: J. Pavlin) PLIN JE, PLINA NI — Gneča za plin, ki spominja na vrsto pred novomeško prodajalno kruha, je bila v torek zjutraj tudi pred plinarno No-votehne na Cikavi. Le nekaj bomb za prve v vrsti, potem pa žalostnih obrazov domov na mrzlo kosilo. (Foto: Janez Pavlin) Lani 33 solidarnostnih stanovanj O _ ' * i/ \s oejm/sca NOVO MESTO: Na sejem so rejci pripeljali 363 prašičev, starih do 12 tednov, in 39 prašičev, starih od 3 do 6 mesecev Skupaj je bilo prodanih 287 prašičev; za mlajše je bilo treba odšteti od 550 do 850 dinarjev, za starejše pa od 860 do 1.350 dinarjev. _„^c' so prignali na prodaj tudi o glav goveje živine. Za voleje bilo treba odšteti od 19,50 do 21.50 din, zf. r^ve °d 14 do 17 din, za junce “ teUce Pa od 16 do 20 din za 1 kg “ve teže. Govedo je bilo odkupljeno v glavnem za zakol. pripeljanih 38 rt LS° i'h reJci Prodah 429 po 38 do 40 din za 1 kg žive teže. Nad 26 Starih ie bilo pripeljanih in S° jih 21- • teže din 1 kg žive Večkrat smo že pisali in slišali na sestankih, da smo v letu 1977 v stanovanjski gradnji na območju novomeške občine doživljali sušno leto, ker pač ni bilo mogoče zgraditi toliko stanovanj, kolikor je na razpolago denaija. Prav zato lani tudi ni bilo mogoče razdeliti več kot 33 solidarnostnih stanovanj. Med 33 upravičenci s prednostne liste za solidarnostna stanovanja je bilo 18 občanov z nizkimi osebnimi dohodki, samo 9 mladih družin, 3 upokojenci in 3 drugi. Večina solidarnostnih stanovanj - kar 22 — je bilo zgrajenih v Novem mestu, med zunanjimi kraji pa sta bila zastopana samo Šentjernej s 3 in Žužemberk z 8 stanovanji. Mnogo več uspeha na tem področju v letu 1977 bi želi, ko bi lahko vselili še 87 solidarnostnih stanovanj v Novem mestu, ki pa so zdaj tik pred dograditvijo. Ko bodo ta stanovanja vseljena, bo veljavna prednostna Usta upravičencev z nizkimi dohodki v Novem mestu izbrisana, nekaj čakajočih pa bo še ostalo na podeželju. Vse kaže, da bo leto 1978 še nadalje sušno, kajti sklad za družbeno pomoč je lahko skle- Kmetijski nasveti Bentonit množi tolščo ki ^)rav mleko k najvrednejši hrani zaradi beljakovin, njem o!? e’ u8otavljamo kakovost po količini maščobe v čavno i°tek to^če je zaenkrat pri nas še vedno tudi zveli-merilo za plačilo, predvsem zato, ker ga je mogoče soraz-TnH enostavn° ugotoviti, no od *>IaV tolšče v mleku lahko najbolj niha, odvis- VplivoVS^0n?’ kaljenja in drugih zunanjih pa tudi notranjih daialri '• n^lai\ie je premnogokrat vir nesporazumov med pro-surnijo (^*aiPova*c' mleka. Kolikokrat tudi naši rejci krav se izkav° P?8*.131108** odkupovalcev oziroma mlekarn, potem pa no naoi6’ •ie.sPor zakrivilo sezonsko nihanje, skorajda nenadnem 01?m?Ifl^anje odstotka tolšče. Pri isti kravi se ob polet-totka'n Paš‘ tolika lahko zmanjša tudi za 0,5 ods-Miakov' cel° več. Tudi druge sestavine mleka, predvsem zdol v 'j6 ™ mineralne snovi, v poletnem času zanihajo nav-rL6"]3/ ne 23 toliko kot maščoba, poletn- jiya je potem stara želja rejcev krav molznic, da bi v _ g ali j kar se da zadržali odstotek tolšče in si tako pove- J vljad H h • ^ kmetijsko razvitih deželah se je začelo uvelja- J Zna J^je ameriškega natrijevega bentonita živinski krmi. ^ odstotpW° ^ namreč dokazano, da natrijev bentonit zvišuje < žival « ■ *°^če v mleku, ne da bi imel škodljive posledice za s aval oziroma za mleko. Uo enakih ----- rezultatov so prišli slovenski raziskovalci, ki so med n’" • bentonita 03 štirih slovenskih kravjih farmah, li no '*imi 113 Kočevskem. V bioloških poskusih so ugotovi-“ ne samo t« a ___________________________________.j.. * •_ ^ rnarve?T°jt0’ ^ nat"Jev bentonit povečuje odstotek tolšča, kalcii k *ma enak učinek našim rejcem bolj dostopni vjji bentonit, ki ga pri nas izdeluje Montana v Žalcu. Ugoto-tiatu 03 5 do 6 odstotka bentonita v krmnem koncen- Torej ^ , ve molznice ne poslabša mineralne bilance živali. mlečn i >, ne&odljivo, povečuje pa vsebnost in kakovost Porabnik^mf^6’ ^ Pomen* korist za rejca krave in kupca, Inž. M. L. nil samo b pogodb za nakup solidarnostnih stanovanj v Straži, medtem ko je v pripravi gradnja novega bloka v Šentjerneju, kjer bo še 10 do 12 solidarnostnih stanovanj. Presenetljivo malo pa je bilo lani zahtevkov za subvencioniranje stanarin. Samo 13 občanov je vložilo zahtevke, tako gre zanje 2.912 din subvencij, medtem ko so sredstva v ta namen še na razpolago. Zanimivo pa bo vsekakor poročilo komisije, ki jo je imenoval izvršilni odbor stanovanjske skupnosti za pregled 143 stanovanj, doslej kupljenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč. Slišati je, da so nekatera solidarnostna stanovanja v razmeroma kratkem času že hudo poškodovana. R. BAČER L < T t V N 0 S ~ 1 ' - -.(t /Ji ✓ Brez besed fr Ž * * * * Kompoti iz Podbočja Kamniška Eta, kije največja jugoslovanska predelovalka kumar, paprike in pese, ima v načrtu tudi gradnjo tovarne kompotov v Podbočju pri Kostanjevici. Idejni načrt je že izdelan in predvidoma bo tovarna začela z redno proizvodnjo leta 1979. Gradnja tovarne bo stala 18 milijonov dinarjev, ki jih bo Eta preskrbela sama ob pomoči bančnih kreditov. Kamničani so se povezali s krškim Agrokombinatom, ki ima na svojih površinah tolikšne količine breskev in drugega sadja, da bodo lahko brez težav krili potrebe nove tovarne. Cep rav proizvodnja kompotov v Jugoslaviji nenehno nazaduje zaradi visokih cen sladkorja in neorganiziranega gojenja sadja, so se v Eti vseeno odločili za veliko naložbo, kajti predvidevajo, da bodo s primerno organiziranostjo proizvodnje in nižjimi prevoznimi stroški (to bo omogočala bližina sadovnjakov in že zdaj dobro razvita prodajna mreža) dosegli uspešno poslovanje. Tovarna v Podbočju bo v prvem letu obratovanja izdelala 3.500 ton kompotov. Vsa proizvodnja bo namenjena izključno za domače tržišče. Z izvozom ne bo nič, zato ker so na tujem cene sladkorja precej nižje od naših. Da so tudi kompoti zunaj celo za polovico cenejši, je umljivo samo po sebi. RADOVIČA: TUDI LETOS OBSEŽNO Občani radoviške krajevne skupnosti so že lani natančno razmislili o delovnem programu za letošnje leto in ga tudi poslali na občinsko skupščino. Letos naj bi asfaltirali vaške poti na Radoviči, dokončali vaški vodovod, posodobili cesto od Kra-šnjega vrha proti Radoviči, napeljali telefonske žice in poskrbeli za trifazni tok, ki ga Bojanja vas in Krašnji vrh že imata. Zato so pripravili minulo nedeljo zbor občanov vasi Radoviča, kjer so se dogovorili za akcijo, s katero bodo zagotovili pitno vodo prav vsem hišam v njihovi vasi. MIRNA: VRATNE OBLOGE ZA FRANCIJO Mirenska IMV — tozd Tovarna opreme je decembra začela izvažati v Francijo vratne obloge za avtomobile iz oddelka plastike. Proizvodnjo vratnih oblog so povečali od 4.000 kosov na 8.000. Ta proizvodnja že daje tudi primerne rezultate. Od nekdanjih 20 delavcev v tem oddelku se je sedaj število povečalo na 50. Po tričetrletnem pregledu gospodaijenja je bilo poslovanje celotnega tozda ugodnješe kot lani in pričakujejo, da bo po zaključnem računu uspeh še boljSi. <5 ž> = - Kako bodo meni izmerili delo, ko še sam ne vem, kai i H delam! (Privredni pregled) nun in mm milni llllllllimilllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllUIIIIIIIIIS I ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV 1 IN PRODUKTIVNOST DELA | NOVO MESTO, ULICA TALCEV 3 | VABI K VPISU | 1. V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE: 5., 6., 7. in 8. raz- 1 I red, | 2. V 100-URNE TEČAJE ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA I | JEZIKA PO AVDIOVIZUALNI METODI | Prijave sprejemamo do konca januarja, pouk pa bomo pričeli i | v začetku februarja t. I. | PO NAROČILU = organiziramo in izvajamo: | 1. DRUŽBENOEKONOMSKO IZOBRAŽEVANJE za de- I i lavce in delegate; 1 § 2. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE za delovne funkcije; = g 3. ANALIZE IN RAZISKAVE v sodelovanju z razisko- i | vatnimi institucijami in posameznimi strokovnjaki na I = ekonomsko-komercialnem, organizacijskem, sociološkem | | ali tehnološkem strokovnem področju. | Naročila sprejemamo vsak dan od 7. do 14. ure. iiimniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimmiiiimimimiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimuiiiimiiiiiiiii !iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii= 1 „SOP", SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA I INDUSTRIJSKO OPREMO KRŠKO' | SVET ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DSSS = razpisuje DELOVNO MESTO 1 RERERENTA ZA SLO, I DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IN | REKREACIJO | Pogoji: | — ustrezna srednja šola, E — moralno politična neoporečnost | — 5 let delovnih izkušenj na družbeno-političnem področju § | — poskusna doba traja 3 mesece = S I Rok prijav: 8 dni po objavi oglasa. = E IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIHIIIIIli iiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiNiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiš § I I ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO 1 TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV i 68000 NOVO MESTO I BRŠLJIN 63 =iiiimiiimiiimiiniiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiHimiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiimiimimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiE = i i I s wc> = = POTREBUJE: — ekonomskega tehnika za delo v knjigovodstvu in — dva ekonomista za vodenje stroškovnega oz. finančnega i računovodstva; — elektrotehnike in elektroinženirje za delo na vodstvenih in 1 strokovnih opravilih v tehnologiji in konstrukciji; — elektrotehnike in elektroinženirje šibkega toka za delo v I servisu in zagonu ter v končni kontroli kvalitete; — ekonomista za izdelavo analiz in planiranja; — RTV mehanike, elektromehanike in elektroinštalaterje, I TT mehanike in avtoelektričarje, ključavničarje in orod- | jarje za delo na specialnih napajalnih napravah. Rok prijave je 15 dni po objavi. Prošnje sprejema kadrovska služba, kandidate pa vabimo, da 1 se osebno zglasijo ter se seznanijo z delovnimi pogoji, višino 1 osebnega dohodka ter ostalimi pogoji. =llllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||lilllllllUIIIIIIIIIIIIIII= DOLENJSKI LIST KRŠKI LIKOVNIKI V ZAGREBU Dela, ki so jih posvetili 500-letnici svojega mesta, so člani krškega likovnega kluba 22. decembra lani razstavljali v prostorih Slovenskega doma v Zagrebu. Otvoritev razstave, ki je med v Zagrebu živečimi Slovenci vzbudila veliko pozornosti, je bila povezana s krajšim kulturnim programom; pripravili so ga mladi citraši s Senovega in dva recitatorja. Poskrbeti za večjo izbiro V novomeški občini je doslej evidentiranih 3789 občanov, vendar še premalo, da bi bila ob volitvah zagotovljena izbira — Se tri tedne časa! Po podatkih, zbranih do 6. januarja letos, poteka evidentiranje za spomladanske volitve v novomeški občini sicer boljše kot ob prvih volitvah, vendar že bežni pregled številk pove, da bo potrebno v januarju še marsikaj narediti. Posebno v delovnih organizacijah! KADROVSKE SPREMEMBE Na zadnji decembrski seji zborov novomeške občinske skupščine so Franca Žuniča razrešili dolžnosti namestnika občinskega javnega topilca in ga imenovali za namestnika okrožnega javnega tožilca. Zaradi vrste novih dolžnosti so Franca Cvelbarja razrešili predsed-ništva komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu in na to funkcijo imenovali Jožeta Florjančiča, sekretarja občinske skupščine. SPREMEMBA V MLADINSKEM ,VRHU‘ Na letošnji prvi seji predsedstva občinske konference ZSM Črnomelj so mladi razpravljali o okvirnem programu za izvedbo volilnih programskih konferenc, o študiju Kardeljeve knjige in o organiziranosti in vsebinski vlogi medobčinskega sveta ZSMS za Dolenjsko. Mladi Črnomaljci se strinjajo s predlogom, da bi bil poslej predsednik sveta eden izmed poklicnih predsednikov ali sekretarjev občinskih konferenc in naj ne bi vodil svet poklicno, kot ga je do nedavna. KOMUNISTI OCENILI DELO Člani radoviške osnovne organizacije ZK so na zadnjem sestanku organizacije ocenili delo komunistov, družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti. Enajst članov ZK je menilo, da so krajani z uspehom lahko zadovoljni. V minulih dneh letih je namreč njihova krajevna skupnost zelo veliko pridobila. Pomemben delež pri tem imajo občani sami s samoprispevkom in prostovoljnim delom, občina in kolektiv tovarne IMV iz Novega mesta, ki je pomagal pri asfaltiranju ceste v Bojanji vasi. BOREC 12 Izšla je decembrska številka Borca, ki zaključuje lanski letnik te slovenske revije. V številki je več zanimivih prispevkov izpod peres zgodovinarjev in raziskovalcev narodnoosvobodilnega boja. Tako se je dr. Tone Zorn razpisal o spominih koroškega Slovenca Ivana Starca, dr. France Škerl prispeval zapis o odhodu primorskih partizanov' novincev na Dolenjsko leta 1943, dr. Ervin Mejak pa priobčil sestanek „Izgnali so me v Srbijo". Pesmi so prispevali: Milovan Krunič, Fani Okič, Rudi Robič in Benjamin Gracer. Iztok Dutjava je napisal ..Razmišljanja o likovni umetnosti med NOB“. Med knjižnimi ocenami je tudi ocena Jarčevega partizanskega Roga". NI ŠLO GLADKO Pri sprejemanju dogovora o ustanovitvi informacijsko-dokumenta-cijskega centra v brežiški občini so se stvari zataknile pri družbenopolitičnem zboru. Ta je namreč menil, da je treba še počakati, ker tovrstna razprava v družbenopolitičnih organizacijah še ni končana, razen tega pa občinska konferenca SZDL še ni sporočila svojega stališča. Presenetljivo veliko evidentiranih je prišlo iz krajevnih skupnosti -skupno 1572 imen. Od tega je za družbenopolitične skupnosti evidentiranih 618 občanov in 954 evidentiranih za SIS. Med vsemi kandidati je 22 odst. mladih. 23 odst. žena in 26 odst. komunistov. Cc upoštevamo, da je zdaj v družbenopolitične skupnosti izvoljenih 285 delegatov in da jih imamo evidentiranih že 618, potem je dana možnost precejšnje izbire. Prav tako je zdaj iz krajevnih skupnosti izvoljenih za de- legate SIS 340 krajanov, evidentiranih za nove volitve pa je 954. V organizacijah združenega dela uspeh dosedanje akcije ni tako dober. Med evidentiranimi za družbenopolitične skupnosti je 689 občanov, za SIS pa 1532. Iz OZD je zdaj izvoljenih v družbenopolitične skupnosti 650 delegatov, evidentiranih je 689. Število sicer zadošča, ne zagotavlja pa izbire. Tudi ni rečeno, da bodo vsi evidentirani prišli med možne kandidate. Odločno premalo pa so organizacije združenega dela evidentirale za SIS. Zdaj imamo 1713 izvoljenih, evidentiranih pa samo 1532. Tudi s strukturo evidentiranih iz OZD ne moremo biti zadovoljni. Medtem ko je med vsemi doslej evidentiranimi 28 odst. mladih, 37 odst. žena, kar ustreza dogovorjenim merilom, pa sc samo z 19 odst. članov Zveze komunistov ne bi smeli zadovoljiti. R. BAČER =llllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||= 1 Termoplastiko likvidirati ( V zadnjem obdobju je | bilo v kočevski občini več § razprav o devetmesečnih re-I zultatih gospodarjenja. O 1 njih so razpravljale med dru-| gim družbenopolitične orga-| nizacije, delegacije za zbore E občinske skupščine in tudi §§ zbori skupščine. Med tistimi redkimi orga-I nizacijami združenega dela, | ki imajo izgubo, je Termo-I plastika. Senacijska komisija | predlaga, naj bi jo likvidirali, | najti pa bo treba delo za 8 | manj razvitih oseb, ki so tu | zaposlene. Izguba znaša | 447.000 din. Zaradi izdel-1 kov, po katerih ni povpraše-| vanja, a jih vodijo kot zalo-| go, pa bo izguba še narastla. I Nadaljnja ugotovitev je | bila, da Trgopromet ni imel s manj prometa kot v letu § prej, ampak da je zdaj zahte- val inšpektor drugačen način prikazovanja. Tako so prej promet na debelo prikazali nato še v prometu na drobno (se pravi dvakrat), inšpekcija pa meni, da to ni prav, ker lahko v enem tozdu promet prikažejo le enkrat. Delitev osebnih dohodkov je bila ustreznejša kot v preteklosti, vendar še vedno ne v okviru dogovorov. Tako je šlo še vedno preveč dohodka za osebne dohodke in premalo za razvoj organizacij združenega dela. Taka delitev je še posebno nevarna, ker so na prekoračene osebne dohodke kar 100-odstot-ne višje dajatve. Delegati in drugi so v razpravah zahtevali, da je treba vztrajati pri dogovorjeni delitvi dohodka in osebnih dohodkov. J. P. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii Darovali za drage instrumente V času od 16. novembra 1977 do 6. januarja 1978 so v sklad prispevali gotovino naslednji občani in delovne organizacije: Družina Tratar iz Novega mesta - namesto cvetja na grob pok. Francija Kolarja 400,-, Krajevni odbor RK Mirna peč 607,20, KGP Novograd - skupne službe - namesto novoletnih čestitk 3.000,- Zdravstvena šola Novo mesto 1.000,-, OS Janez Trdina, Stopiče - namesto novoletnih čestitk 500,-, LB podr. Novo mesto - namesto novoletnih čestitk 5.000,-, Knjigotisk Novo mesto 2.000,-, Petrol Trebnje — namesto novoletnih čestitk 500,-, Šolski center za gostinstvo Novo mesto 1.003,40, Ivan Bobič, obrtnik, Novo mesto - namesto novoletnih čestitk 6.000,-, Tone Škerlj, adv., Novo mesto -namesto novoletnih čestitk 1.000,-, Sob Novo mesto - namesto novoletnih čestitk 10.000,-. Skupaj do 6. 1. 1978 zbranih sredstev 905.038,95 din. V času od 31. 12. 1977 do 7. 1. 1978 so v brežiški porodnišnici rodile: Ana Otmačič in Samobora -Gorana, Jadranka Horvatin iz Javorja — Manuelo, Zinka Kmetič iz Dramelj - Boštjana, Natalija Mal-tarič iz Brežic - Mladena, Mirjana Mužanič iz Samobora - Tamaro, Ana Balja z Bratovskega vrha -Snežano, Pavla Cesar iz Podgorja -Srečka, Boža Brlek z Ledine - Gordano, Dubravka Krizmanič iz Sen-kovca - Vladko, Ljudmila Rodman iz Brezovega - deklico, Slavica Fučko iz Obrežja - Ido, Mihaela Judež iz Kompolja - Matjaža, Ana Bromše iz Anž - Tonija, Albina Resnik z Malega Kamna - Damjana, Ana Kozole s Senovega - Boštjana, Gordana Runtas iz Bobovice -Tatjano. - ČESTITAMO V tem času pa so v brežiški bolnišnici umrli: Živodcr Barbara, gospodinja iz Brdovca - stara 82 let; Gramc Julijana, upokojenka iz Nove vasi — stara 71 let; Ostrelič Janez, delavec iz Artič - star 46 let;Hrvol Jože, upokojenec iz Brežic - star 64 let; Jakovina Cecilija, kmetovalka iz Sv. Križa - stara 85 let; Jurgec Antonija, gospodinja s Senovega -stara 65 let. V času od 24. do 30. decembra 1977 so v brežiški porodnišnici rodile: Ivica Hode iz Globokega -Marjeto, Durda Cindrič iz Male Gorice - Margito, Dragica Ban iz Radakovega - dečka, Josipa Trbuha iz Radakovega - Mirelo, Lidija Po-teko iz Ljubljane - Uroša, Jelka Sevnik iz Jereslavca - Marjana, Milena Jankovič iz Brestanice -dečka, Vladka Kežman iz Brežic -deklico, Alenka Grmovšek iz Anovca - dečka, Anica Glogovšek iz Mihalovca - dečka, Emica Prosi-nečki iz Prosinca - dečka, Ljubinka Preskar iz Krškega - deklico, Jelena Košarac iz Rakitja - deklico, Terezija Perc iz Pečja - deklico. -ČESTITAMO! PRIPRAVE NA VOLITVE Črnomaljska občinska konferenca SZDL in občinski svet ZSS sta pripravila v petek, 6. januarja, za člane predsedstva posvet o pripravah na volitve. Na njem so sc pogo-varjali o rokovniku za izvedbo skupščinskih volitev, o predlogu oblikovanja delegacij v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter o nalogah družbenopolitičnih organizacij pri pripravah na volitve. Razlike niso sprejemljive Ze.iska mladina do 18. leta starosti naj bo v pravicah do zdravstvenega varsta izenačena glede doplačil — Kako bo s predzakonskim svetovanjem? oplač storitvah, kakršna so predvidena v zdajšnjem predlogu, postavljajo nesprejemljive razlike med dijaško in študentsko ter kmečko in delavsko mladino v priučevanju. Tako so menili v koordinacijskem odboru za načrtovanje družine pri republiški konferenci SZDL. Te dni so namreč obravnavali sporazum o zdravstvenem varstvu z vidika nalog, ki določajo svobodno odločanje o rojstvu otrok, in sc zavzeli, naj bo vsa ženska mladina do 18. leta starosti izenačena v pravicah do zdravstvenega varstva. S tem bi na primer odpravili možnost, da študentka ne plača partici- < NA NEDOVOLJENI POTI - Prve dneve januarja so iz Hrvatske v Belo krajino in preko Gorjancev prišle črede ovac, ki jih rejci goje na nomadski način. Na tej poti za hrano ovce poleg obilnega gnojenja povzročajo tudi škodo, zato je tovrstna paša prepovedana. Na sliki: ovce so zaprle cesto čez Goijance nad Vinjo vasjo. (Foto; MiM) pacije pri umetni prekinitvi nosečnosti, delavka na priučitvi pa bi jo morala. Posebej so opozorili na nerazčiščeno vprašanje plačila oskrbnih dni v bolnišnici ob porodu in umetni prekinitvi nosečnosti ter na zdravstveno vzgojo, ki naj ne bi bila izključno domena zdravstvenih organizacij, marveč tudi takih, ki so že doslej v njej prizadevno in uspešno sodelovali. Tu so mišljeni zlasti Rdeči križ, delavske univerze in še drugi. Obravnavali so še dosedanja prizadevanja in priprave za uresničitev novega zakona o zakonski zvezi, ki določa s 1. januarjem 1980 uradni začetek predzakonskega svetovanja. Strokovnjaki iz svetovalnega centra v Ljubljani so pri dosedanjem eksperimentalnem delu v predzakonskem svetovanju naleteli na vso podporo mladih ljudi, ki vstopajo v zakon. Ti so pripravljeni na pouk in strokovne nasvete, da bi čim bolj pripravljeni stopili v partnerske odnose. To pa je tudi osnova za srečno družino in srečno otroštvo nove generacije. Potrebno pa bo v posameznih občinah pravočasno zagotoviti prostore in kadre, ki se bodo bavili s predzakonskim svetovanjem. Vsebinski program naj bi po mnenju koordinacijskega odbora pripravljali enotno strokovnjaki ljubljanskega svetovalnega centra, vanj pa naj bi sc vključili kadri vseh profilov, ki bodo sodelovali v skupinskem delu pri predzakonskem svetovanju. R. B. PTT PODJETJE NOVO MESTO I. objavlja naslednja PROSTA DELOVNA MESTA 1. V TOZD PTT CENTER NOVO MESTO SEKRETAR TOZD z višjo ptt šolo ali višjo pravno šolo ali višjo ekonomsko šolo, s strokovnim izpitom in tremi leti prakse oziroma s srednjo ptt šolo ali srednjo ekonomsko šolo ali gimnazijo, s strokovnim izpitom in petimi leti prakse. 2. V TOZD ZA PTT PROMET NOVO MESTO PTT KONTROLOR pri pošti Novo mesto z višjo ptt šolo ali višjo pravno šolo ali višjo ekonomsko šolo, s strokovnim izpitom in tremi leti prakse; zaradi nočnega dela imajo prednost moški; SPREJEMNI IN IZDAJNI DELAVCI — 4 pri pošti Novo mesto s srednjo ptt šolo ali srednjo ekonomsko šolo ali gimnazijo, s strokovnim izpitom in 6 meseci prakse. Zaradi specifičnosti dela imajo prednost moški z odsluženim vojaškim rokom; DOSTAVLJAČI, in sicer eden na pošti Stopiče in trije na pošti Novo mesto, s popolno osnovno šolo ali najmanj 5 razredi osnovne šole, s strokovnim izpitom in tremi meseci prakse. 3. V TOZD ZA PTT PROMET KRŠKO SPREJEMNI IN IZDAJNI DELAVEC na pošti Sevnica s srednjo ptt šolo ali srednjo ekonomsko šolo ali gimnazijo, s strokovnim izpitom in 6 meseci prakse; DOSTAVLJAČ na pošti Sevnica s popolno osnovno šolo ali najmanj 5 razredi osnovne šole, s strokovnim izpitom in tremi meseci prakse. 4. V Delovni skupnosti skupnih služb PRAVNI REFERENT z izobrazbo diplomiranega pravnika in z enim letom prakse; REFERENT ZA INVESTICIJE z izobrazbo diplomiranega ekonomista in z enim letom prakse; ANALITIK z izobrazbo diplomiranega ekonomista in z enim letom prakse; POSLOVNI ADMINISTRATOR s srednjo administrativno šolo in 6 meseci prakse ali srednjo ekonomsko šolo in enim letom prakse ter s popolnim znanjem strojepisja. II. • •• KOMISIJA ZA RAZPIS DELOVNEGA MESTA TAJNIKA OBMOČNE SIS ZA PTT PROMET NOVO MESTO objavlja PROSTO DELOVNO MESTO TAJNIKA območne SIS za PTT promet Novo mesto z najmanj višjo izobrazbo pravne ali upravne smeri in dvema letoma delovnih izkušenj. Posebni pogoji: kandidat mora biti družbeno-politično aktiven delavec z organizacijskimi sposobnostmi. Kandidati za objavljena prosta delovna mesta naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili o izobrazbi za naslednje naslove: za delovna mesta pod 1/1. in 4 na splošni sektor PTT podjetja Novo mesto. Novi trg 7; pod I/2. na upravo TOZD za PTT promet Novo mesto; pod I/3 na upravo TOZD za PTT promet Krško v Krškem in za delovno mesto pod II. na komisijo za razpis tajnika območne SIS za PTT promet Novo mesto. Novi'trg 7, in sicer v 15 dneh po objavi. Za informacije v zvezi z navedenimi delovnimi mesti naj kličejo kandidati na telefon št. (068) 21—379. TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA SEKCIJE ZA VZDRŽEVANJE PROG NOVO MESTO OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO VODJA KAMNOLOMA VRHPEČ. Posebni pogoji za sprejem na delo so: — rudarski inženir ali tehnik — 3 leta prakse — odsluženi vojaški rok — ustrezna zdravstvena sposobnost Stanovanje bo v letu 1978. AVTO MOTO DRUŠTVO KRŠKO: Avto moto društvo' Krško razpisuje prosto delovno mesto knjigovodje. Pogoji: srednja ekonomska izobrazba in končano pripravništvo. OD po dogovoru. List za vsakogar »Dolenjski listu pisma iti odrncvi & tl/rttUvijStoo' Sbo6^Jay»/ £ii^i/ PTICE SO ZADOVOLJNE J&te! .okoli 5016 smo učend mA ^ pt,čnice- v katere nastavlja-2J“» M ptice. Ponjo pride čtalfo 'rU, 4Yčasih Ptice ‘a'«’ kitari pouk- Hrano> s dah InvH F S iadOVOljne- “ nam na *°,VC1 “> bližnji mJinar, pionirji Ka kliu^n53 °^eŠai° tudi loj' Rade tod?predla. V jŠi Zimi jim ne bo DAMJANA ZUPAN OS Šentrupert s SEKANJEM DO DENARJA ZA IZLET Šentrupert osmošolci potrebujemo denar za zaključni izlet, zato smo z veseljem sprejeli delo, ki nam ir J? poiludil0 Elektrogospodarstvo Krško. Ze pred novim letom smo morah posekati precej dreves, ki so v našem kraju ovirala električno napeljavo. Veje in grmovje smo s sekirami, drevesa pa požagali 2 “otorno žago. Dela se nas je lotilo veliko, zato je šlo hitro od rok. Verjetno bomo dobili dovolj denarja za izlet z delom pa smo ustregli tudi podjetju, ki za tako oddaljena delovišča težko dobi dovolj delavcev. FRANCI RAMOVŠ no vin. krožek OŠ Šentrupert hodila sem v mladinsko POLITIČNO ŠOLO Bila sem ena od dveh učenk z naše šole, ki sva obiskovali mladinsko politično šolo v Trebnjem, ki jo je pripravila OK ZSMS Trebnje. En teden sta bili vsako popoldne po dve Pre ^dila pa jima je razprejo Predavatelji je bil tudi Marko Bulc. Najbolj me je pritegnilo predavanje o preobrazbi šolstva, pri vseh predavanjih pa sem se veliko dan predavanj nas je okoli 80 udeležencev šole dobilo potrdilo o rednem obiskovanju. DANICA LAMOVŠEK novin. krožek Oš Šentrupert DARILO UCENCEM: »OBTOŽENI VOLK“ Učenci višjih razredov osnovnih i iz Velikega Gabra in Šentruperta Pred novoletnimi prazniki S?11 v Trebnjem igro ..Obtoženi . * katero nas je obdarila mprfct kulturna skupnost. S predstavo smo bih zelo zadovoljni, od 56 • posameznih prizorih DredS? • smeJali- Po predstavi je odreda našega pionirskega ^krofdarik igralcu ”Volka DANICA LAMOVŠEK novin. krožek OŠ Šentrupert med GOSTI JE bila tudi LIDIJA ŠENTJURC li deleMt??*313 S° našo 501(5 obiska-Slovenff. e Priiateljev mladine tovS’ ,Z. "ji™ Pa je bila tudi si naim-pi '?1^a entjurc- Gostje so nastrmV °® ali šolo, nato pa še Program o«ikHVin *** kuUuTni izvedla šokka Zu tOČk°. °. je ^vnar^r^S že^motai[lhnSSevP'eSOV' & Si BOJANA KODRIČ OŠ Leskovec B JURCA MED PIONIRJI V ŠENTRUPERTU Pionkske3ni»tmci ustanovitve proslavn ^anlzacije smo imeli Pisatelii ’ °n1S pa nas je tudi so poiro? ?ranka Jurca- Pionirji odreda v delu Pionirskega siedila je po*^ letih’ marljivim ^ knJ« najbolj zaigrali pi°nuJem> Pionirki sta ■fi dSr„,“ k"*e ie Inra evnl* > nato pa nam mivosti POVedala nekaj zani- delu in j sv°jpm pisateljskem Sanja p” 8°vaija|a na naša vpra- zatrf je’ da rada poje, Zaključni T n^e"° že*j° Prosiavo telj£j?n!.pesmij° in tudi Pisa’ J «je pela z nami. ALENKA KOTAR novin. krožek OŠ Šentrupert Zbledeli sij „slavew Opazke ob novoletnih aranžmajih turističnih agencij Minila je najdaljša, najlepša, najbolj vesela in sploh „naj“ noč. Hotelirji in turistične agencije so si meli roke. Vsak je dobil svoje. Eden več, drugi manj. Ustavili se bomo pri novoletnem „paketu“ hotela Delfin, ki je last hotelskega in turističnega podjetja Plava laguna iz Poreča. Njegova cena za 4 polne pensione s silvestrsko večerjo vred je bila 956 dinarjev. Agencije pa so taisti aranžman prodajale takole: Viator po 1.000 din, Kompas po 1.010 din, Generalturist po 1.050 din, Atlas pa kar po 1.245 dinarjev. Cena seveda ni vsebovala Meja je meja Nekaj dni pred novim letom se je zgodilo nekaj zanimivega, pa tudi čudnega na cesti pri Ortneku. V smeri proti Ljubljani je del ceste, ki je znan, da je na njem zelo pogosto poledica. Tudi tisto jutro je bil odsek zaledenel. Zgodaj zjutraj je sicer cestna ekipa novomeške skupnosti za ceste posipavala glavno cesto skozi ribniško občino, vendar prav na tem, okoli 300 m dolgem cestnem odseku ni bilo ne peska ne soli. Nekaj avtomobilistov je zato zdrsnilo s ceste. Ostali vozniki so se ledu ustrašili. Noben ni hotel peljati po „drsališču“. Z ribniške in ljubljanske smeri se je po uri • čakanja nabrala kar velika vrsta avtomobilov. Takrat pa je prišla rešitev! Z ljubljanske smeri je pripeljal tovornjak ljubljanske skupnosti za ceste, ki je posipaval cesto. Vendar je bilo veselje čakajočih prezgodnje: Ljubljančan je posipal cesto le do nadvoza, kjer je meja med ljubljansko in ribniško občino oziroma med tozdoma cestnih podjetij Ljubljana in Novo mesto. Vse prošnje čakajočih niso zalegle. Ljubljančan ni popustil niti prošnjam šoferjev avtobusa in tovornjakov. Meja je meja in treba jo je dosledno upoštevati! Srečno in žalostno! M. GLAVONJIC BILA SVA NA DELOVNI AKCIJI Turistično društvo iz Šentruperta nima dovolj denarja za preureditev kmečkega muzeja in gostinskega oddelka v gradu na Veseli gori, zato so že veliko prispevale trebanjska kulturna skupnost, KS Šentrupert in posamezne delovne organizacije. Dogovorili smo se, da bo tudi vsak član društva prostovoljno delal nekaj ur. Taki delovni akciji sva se odzvala tudi brat in jaz. Z več tovariši sva odvažala odpadni material in pod streho nosila uporabne deske. Nato sva pomagala nositi kamnite plošče, po akciji pa odšla domov zadovoljna, saj delo, ki sva ga opravila z drugimi, ni bilo neznatno. BOŽO KURENT novin. krožek OŠ Šentrupert ŠE ENKRAT: „K. .. PA GOSTJE" Odgovarjam na bodico, ki je bila objavljena v 1. številki Dolenjskega lista pod naslovom „K... pa gostje". Prepričan sem, da gost, ki nas je obiskal na prvi dan v novem letu, ni ravnal prav, ko se je brez razmisleka in pogovora odločil za pisanje v našem tedniku. Večina podatkov je sicer resnična, ne morem pa mimo tistega neresničnega K. Razen mene so bili v restavraciji še trije gostje, ki lahko potrdijo, da nisem zaklel, zakaj človek, ki opravlja tako delo kot jaz, vsaj v službi gotovo ne ,operira* s takimi besedami. Menim, da mi je tovariš, ki ga sicer osebno poznam, povzročil nemalo nevšečnosti, ob priložnosti, ko bo naše gostišče obiskal, pa se bo prepričal, da pri nas le ni tako, kot je videl in slišal on na tisti prvi novoletni dan. P. L. NOVO MESTO stroškov prevoza. Najbolj skromna je bila Mladinska turistična poslovalnica iz Novega mesta, ki je isti aranžman prodajala le po 970 din (zakup Mladega turista iz Ljubljane). Če upoštevamo, da je bila na Otočcu cena samo za silvestrsko večerjo 550 din, je vsak komentar odveč. Ob vsem tem lahko še zapišemo, da bi bilo prav, ko bi se tudi starejši občani posluževali uslug Mladinske turistične poslovalnice, ki kot družbena organizacija ne stremi za golim zaslužkarstvom. Kar zadeva Piavo laguno, je treba reči, da ni „vse zlato kar se sveti“. Sij „slave“ zbledi, čim gost zapiči svoj tečni nos tja, kamor ni treba. Odlepljene tapete visijo s sten, v omarah so obešalniki iz navadne žice, v podu so kotanje; telefon pa si gost lahko prinese kar od doma. Izredno strog režim izdajanja hrane v restavraciji marsikateremu gostu povzroča jezo. Po deveti uri zjutraj ni več zajtrka, po drugi pa ne več kosila. Ni pa redkosi videti natakarje v hotelski kinodvorani. Verjetno je risanka o mornarju Popaju važnejša kot gost *.. JANKO SAJE, Novo mesto »Dolenjski list« v vsako družino «-r • : $ y »Dolenjski list« tribuna bralcev ČIŠČENJE NEVARNEGA BREGA — Delavci novomeškega Komunalnega podjetja so očistili desni breg ceste od občine proti železniški postaji. Obstajala Je namreč nevarnost, da bi lahko že prve malo večje snežne padavine povzročile padec drevesa na kakšno vozilo. (Foto: M. Gošnik) 16. DOMIADA BO V NOVEM MESTU Novomeški dijaški Dom Majde Šilc je bil doslej organizator prve in sedme domiade, zdaj pa pripravljalni odbor že pospešeno načrtuje šestnajsto srečanje gojencev slovenskih dijaških domov (ne sodelujejo le ljubljanski in mariborski domovi). V odboru so poleg predstavnikov Doma Majde Šilc tudi kulturni in športni delavci Novega mesta. Pomen domiade je jasen: mladi bodo izmenjali izkušnje na kulturnem, športnem, političnem politehničnem področju; priprave na srečanje pa otežuje iskanje igrišč, republiških sodnikov in utesnjenost prostorov doma. MILENA HROVAT nov. krožek Doma Majde Šilc Oskubli so zaščiten vrt ,Ne da bi me prej obvestili, so se delavci lotHi sekanja dreves na vrtu pod žicami električne napeljave." liiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiHMiiiHiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiš 1 „SLOVENIJALES—STILLES" | TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA 1 IN NOTRANJE OPREME I SEVNICA | Vrt ob moji hiši v Slovenski vasi je bil urejen že dolga leta, pred več ko štirimi desetletji pa sem vanj nasadil še precej sadnih in okrasnih dreves. Negoval sem ga, toda ne le zaradi sebe. Vrt je bil moj prispevek k lepši podobi kraja. Lani maja si je vrt ogledal tudi dr. Ivan Komeij. Njegov sodelavec je zgledno urejeni vrt fotografiral in od tedaj naprej je vrt pod zaščito Zavoda za spomeniško varstvo. Toda zdi se, da se nekateri požvižgajo na zaščiteno lepoto narave, h kateri je veliko pripomoglo delo človekovih rok. Zgodilo se je namreč tole; 4. januarja letos je prišlo pet delavcev krškega Elektrogospodarstva. Ne da bi me prej obvestili, so začeli svoje delo. Pod žicami električne napeljave so od hiše do približno 30 m oddaljenega droga posekali na vrtu pet jablan, tri breze, smreko in precej okrasnega grmičevja. Nisem pripričan, da so se omenjene rastline res dotikale žic. Tudi če so se, bi jih na opozorilo rade volje obsekal sam. Toda le primerno obsekal, nikakor pa ne posekal, kar so samovoljno storili delavci. S svojim početjem so povzročili nepopravljivo škodo. Ne gre le za gmotno, ampak tudi za kulturno škodo. Vrt je tako rekoč oskuben, nikoli več ne bo tak, kot je bil. Sprašujem se, ali je početje delavcev v kakršnikoli zvezi s hotenjem po ohranjevanju naravnih lepot, s prizadevanji, da bi bilo naravno okolje ljudi negovano in zdravo! LEOPOLD KOZLEVČAR Slovenska vas 11 ŠOLA NI POZABILA NA UPOKOJENCE Sindikat sevniške OŠ Savo Kladnik je imel ob koncu lanskega leta redni občini zbor, na katerega so bili povabljerti tudi upokojeni delavci šole. Upokojenci so z zanimanjem spremljali delo občnega zbora, ob zaključku pa so jih zdajšnji delavci šole pogostili in obdarili. Ob tem jih je prijetno presenetilo igranje šolskega tria. Vsem delavcem šole se upokojenci zahvaljujejo za izkazano pozornost. S. SKOČIR | OBJAVLJA Darila-Zanič so bila! Malo kozerije o razmerah, ki ni nujno, da so le gabrske V zoprnem objemu jutranje megle sem se na dan ali kaj pred novim letom počasi vzpenjal na strmo gorjansko goro. Megla se je redčila in kmalu je skozi njeno kopreno pokukalo gorjansko sonce. Veje dreves so bile posute s srebrnimi ledenimi kristali, v dolini pod mano pa se je širilo megleno morje. Tihoten gorjanski raj je napolnilo zvončkljanje. Snežno bela brada, topel kožuh, v njem pa na saneh -dedek Mraz. Spremljale so ga vse živali, kar jih premore gorjanska gora. „Kam pa, kam, dedek Mraz ? “ „Prišel je moj čas. Drč im v Gabrje. “ „ln kaj je dobrega za vrle krajane v tem velikem košu? “ „Med letom so me pestile velike naložbe, pa nič ne kaže, da se bodo kmalu obrestovale. Vseeno sem zbral toliko moči, da bom ljudi obdaril s kančkom srčne kulture, s ščepcem znanja in samoupravnega življenja. “ „Lepo, lepo! Pozdravljen, dedek!" Zvončkljanje se je izgubi- lo v megli za mano. Pot h Gospodični je vodila vkreber. Sonce je zlatilo zimsko tihoto. Čez dva dni sem se po isti poti vračal domov. Dan ni bil prijazen. Turobnost me ni oklepata zaman. Ležal je v jarku ob poti. Pretepen in razcapan -dedek Mraz! Iz nosu mu je curlja h kri, za oteklimi ustnicami je manjkal zob, pod očmi so bili temni kolobarji, brade skoraj ni imel več. „0, dedek! Kaj se ti je zgodilo? “ „Darila!... Zanič... zanič so bila, so menili. .. Gabrčani!... Pa so me!.. . Takole!... Namahali!“ je komaj šepetal skozi otekla usta. IVO KULJAJ PROSTA DELOVNA MESTA | 10 nekvalificiranih delavcev | Pogoji: E - končana ali nedokončana osemletka = - starost nad 18 let | — de,° za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. E = | Stanovanj ni. Prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po 1 = objavi. 5 iiiiiiiiiiimiiimmiiMiimiiiimmiimimiiiiiiiiiiimmiimimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiifiiiii liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ 1 REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST 1 NOVO MESTO 1 | STROKOVNASLU2BA | OB JA VLJA j PROSTO DELOVNO MESTO j | REFERENTA ZA AVTOMATSKO | OBDELAVO RECEPTOV | POGOJI: dokončanm srednja šola ekonomske ali splošne |-= smeri in 2 leti delovnih izkušenj | Prijave in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošlji- I = te v 8 dneh po objavi na naslov: 1 REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO I | MESTO — Strokovna služba, Kidričev trg 3. ........................1 1IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII1 Illl llllllllllllllHIIIIIIIUIIIIIIIIIMIIIli |iiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiimmmiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiim§ 1 OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST § KRŠKO = razpisuje DELOVNI MESTI | RAČUNOVODIJ | za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop službe 1 = takoj ali po dogovoru. = S | Splošni pogoji: | 1. po določbah zakona o knjigovodstvu | 2. najmanj 3 leta delovnih izkušenj v stroki. S S | Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi I = razpisa na naslov: | Občinska izobraževalna skupnost Krško, | Cesta krških žrtev 63. =iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii= TEMELJNA POSAVSKA BANKA KRŠKO bo enotna bančna organizacija združenega dela Posavja — Zanjo so se izrekli predstavniki skoraj vseh delovnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti 26. december 1976 bo resnično drugi pomemben mejnik v organizaciji bančništva Spodnjega Posavja, zakaj ustanovni občni zbor Temeljne posavske banke v Krškem nikakor ni bil le formalni dogodek ob preformiranju dosedanje podružnice Ljubljanske banke v novo temeljno banko treh občin. Bil je — tudi na zunaj dobro vidna — manifestacija enotne želje in volje gospodarstva, družbenopolitičnih analiz, večmesečnih načrtnih priprav in čvrste odločenosti, da regija s preobrazbo bančništva predvsem trdno zastavi smeri svojega nadaljnjega vsestranskega razvoja. Do ustanovnega zbora Temeljne posavske banke je predalo sklepe združenega dela o združitvi dela in sredstev v novo banko 136 njenih članic: 49 iz brežiške, 49 iz krške in 38 iz sevniške občine. Na zbor je prišel 101 delegat iz 136 delovnih organizacij, udeležili pa so se ga tudi vidni predstavniki sveta posavskih občin, medobčinskih in občinskih družbenopolitičnih organizacij in drugi, medtem ko je centralo Ljubljanske banke zastopal Vlado Sodin. Za predsednika zbora so izvolili Ivana Tomšeta, delegata iz Čateških Toplic, celoten potek zbora pa je od začetka do konca potrjeval zgornje uvodne ugotovitve o pomenu nove banke za regijo. Franc Ogorevc je najprej kot predsednik izvršilnega odbora dosedanje podružnice LB Krško poročal o poteku sprejemanja in podpisovanja samoupravnih aktov o pristopu v članstvo Temeljne posavske banke Krško in LB — združene banke. LISTA PRISTOPNIH ČLANIC JE SE VEDNO ODPRTA V novih samoupravnih aktih so zapisane predvsem vse startne osnove za dober začetek poslovanja Temeljne posavske banke. Vse, kar bo naš dinamičen družbeno-ekonomski sistem še prinesel v prihodnosti, se bo še vedno dalo pripisati v akte, ki se bodo seveda prilagajali nadaljnjemu razvoju. Zdaj ima nova banka 136 članic, lista za pristop novih članic pa je seveda še vedno odprta. Tudi med letom se bodo posamezne SIS ali TOZD v regiji še lahko vključile v novo banko, če bodo videle v tem prednost za boljše in smotrnejše združevanje dela in sredstev, pa seveda predvsem tudi za uresničevanje svojih razvojnih načrtov. Eno drži: sklep združenega dela Posavja o združitvi v Temeljno posavsko banko, sprejem njenega statuta in sporazuma o združitvi v združeno Ljubljansko banko izpričuje, da so bili postopki vseh podpisnikov sklepov o tej združitvi s slovesnim podpisovanjem pristopnih izjav na vseh treh občinskih središčih resnična samoupravna odločitev, ki izvira iz interesov združenega dela Posavja. To je še bolj potrdilo zanimivo poročilo Franca E*uhnerja, predsednika iniciativnega odbora za ustanovitev LB - Temeljne posavske banke. Opisal je obsežno zastavljeno in uresničeno delo iniciativnega odbora, potrebno za enotne, odkrite in dobro ocenjene sklepe, da potrebuje Posavje tudi vnaprej samostojno obliko finančne organiziranosti tako za tekoče potrebe kot za razširjeno reprodukcijo združenega dela, od katere pa morajo imeti neposredne koristi hkrati seveda tudi vsi občani. Izreden prispevek so v tej razpravi nudile osnovne organizacije sindikatov; potrdile so, da se delavci resnično zanimajo za najpravilnejše rešitve, kako naj bi se združeno delo Posavja povezovalo s sredstvi in načrti v enotni bančni organizaciji. Tudi medobčinska gospodarska zbornica je po svojih močeh in v okviru sil, s katerimi razpolaga, sodelovala v teh razpravah. Posebno dragoceni so bili tudi sklepi zadnjega medobčinskega posve- ta 28. 8. 1976, kjer so vse sredine združenega dela, SIS in KS Posavja z zelo razumno, hkrati pa tudi odločno besedo neposrednih proizvajalcev sklenile: družbeno edino sprejemljivo in utemeljeno je, da ustanovimo v Posavju temeljno banko, v katero združujemo svoje delo in sredstva za reševanje vseh nadaljnjih potreb, ki si jih je regija zastavila v svojem srednjeročnem razvojnem planu za obdobje 1976-1980. To svojo odločitev je združeno delo oprlo na tem medobčinskem posvetovanju tudi na vse dosedanje uspehe, ki Pozdrav sveta posavskih občin in vseh družbenopolitičnih organizacij „Uresničena je želja in politično izražena volja delavcev Posavja, da ustanovijo lastno temeljno banko. To je za Posavje izredno pomemben dogodek, ki odpira nova pota v nadaljnjem razvoju Posavja. V imenu sveta posavskih občin in družbenopolitičnih organizacij Posavja čestitam zboru delegatov in današnjemu ustanovnemu zboru Temeljne posavske banke. Pred novo banko in vsemi nami so trije najvažnejši cilji: — pot do formiranja temeljne banke Posavja ni sredstvo, da regija pride do svoje banke, temveč je nova banka izraz resničnih želja združenega dela. — S tem ukrepom se preobrazba naše banke vključuje v celoten sistem združenega dela; konstituirana je tako, da je zagotovljeno v njej neposredno odločanje združenega dela. Taka temeljna banka lahko predstavlja izredno pomoč v nadaljnjem razvoju posavske regije. Po svojih možnostih in z vsemi sredstvi delovnih organizacij regije naj skrbi za trajen in dolgoročen razvoj regije v okviru Slovenije. — Nova temeljna banka pa lahko postane tudi pomemben faktor v vključevanju posavske regije v širši slovenski, jugoslovanski in svetovni prostor. Ob teh treh dejstvih vidimo jamstvo za nadaljnji razvoj naše regije. V imenu sveta posavskih občin in družbenopolitičnih organizacij pozdravljam vaše delo. Temeljni posavski banki bomo nudili vso pomoč, pri vsem vašem delu pa vam želim veliko uspehov! Če je bil leta 1975 postavljen prvi mejnik ob ustanovitvi podružnice LB v Posavju, lahko označimo današnji ustanovni zbor temeljne posavske banke za drugi tak temeljni mejnik našega razvoja SIL VO GORENC jih je v kratkem obdobju v praksi razvila, pokazala in dokazala dosedanja aktivnost podružnice LB v Krškem. Oprt na vse te izkušnje, sklepe delegatov iz TOZD, DO, SIS in krajevnih skupnosti je iniciativni odbor lahko pripravil ustanovni občni zbor Temeljne posavske banke. Nova banka ima podlago za svoje delo v velikosti sredstev svoje kreditne bilance, v dosedanji uspešnosti poslovanja, s katerim je dosegala zadosten dohodek, ima pa tudi potrebne poslovne prostore, kadre in sposobnosti, da pokriva potrebe združenega dela v Posavju, kar zadeva finančno-bančno sodobno poslovanje. Doslej opravljeno delo njene delovne skupnosti hkrati v celoti potijuje in jamči, da obstajajo vsi potrebni pogoji za uresničevanje bodočega dela in nalog, ki so naložene novi Temeljni posavski banki. NOVA BANKA: SKUPNI IMENOVALEC MARSIČESA Vlado Sodin iz centrale LB je pozdravil delegate ustanovnega občnega zbora in izrazil zadovoljstvo, da ima Spodnje Posavje poslej svojo temeljno banko. Govoril je predvsem o procesu preobraževanja LB in o osnovnih ciljih združene LB, pri čemer gre povsod za odločujoči vpliv neposrednih izvajalcev na delo, organiziranje in sklepe banke. Podal je hkrati zaokrožen pregled nalog bodoče združene banke in njen vedno večji vpliv na mednarodnem področju. Jutri bo poslovni del združene banke docela drugačen kot je bil doslej: predvsem bo usklajevala delo temeljnih bank, nepretrganost dela sedanje LB pa ostaja seveda taka kot je, kar zadeva njene obveznosti, ki se prenašajo naprej. Delegati so nato z aplavzom sprejeli ugotovitvene sklepe o pravnem konstituiranju Temeljne posavske banke in o njeni združitvi v LB-združeno banko. Ko so kasneje obravnavali med drugim tudi sprejem dogovora o ures- -«555 UjS,;.-'- • * ■ A ni-r-l'- fJmn --v ■ ničevanju srednjeročnih planov članic temeljne banke za 1978, je Ivan Glogovšek, dosedanji direktor podružnice LB v Krškem, govoril o nepretrganem razvoju uresničevanja teh planov. Kontinuirano planiranje se nadaljuje tudi po ustanovnem zboru združene LB. Že doslej je sistem združevanja sredstev za določene primere v Sloveniji rodil bogate uspehe, zato ga ohranjamo, izpopolnjujemo in tudi v Posavju že kaže pomembne rezultate. Temeljne banke bodo zato združevale svoja sredstva tudi vnaprej; tak sistem zagotavlja sleherni banki resničen napredek. Zbor Temeljne posavske banke v Krškem so sklenili z ugotovitvijo, da je banka postala skupni imenovalec za reševanje številnih vprašanj v regiji, zato pa pričakuje tudi ustrezno pomoč in podporo, da bi bila še bolj kos nalogam, ki so zdaj pred njo in združenim delom Posavja. Organi upravljanja Temeljne posavske banke Na predlog koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL Posavja so delegati na ustanovnem zboru Temeljne posavske banke v Krškem izvolili naslednje organe upravljanja: — predsednik zbora Temeljne banke: Ivan Tomše, Čateške Toplice; — podpredsednik zbora: Justina Božič, Krško; IZVRŠNI ODBOR TEMELJNE BANKE: — predsednik FrancjPuhner iz Brežic, podpredsednik Silvo Mozer iz Brestanice, člani pa so: Jože Kragelj, Ivan Rovan, Franc Pušnik, Janez Žlender, Simona Jakš, Stanko Cerjak, Karel Recer, Anton Bibič, Bojan Gričar, Janko Kragel, Marija Jazbec, Dušan Harlander, Justa Rome, Elka Grilc in Janez Rošker. KREDITNI ODBOR: — predsednik Alojz Motore iz Sevnice, podpredsednik Pavel Krošelj, člani: Ivan Kozole, Janko Strašek, Vika Hlebec, Marija Ravtar, Marjan Uršič, Henrik Omerzo in Darko Zorko. POSLOVNI ODBOR ZA STANOVANJSKO-KOMUNAL-NO GOSPODARSTVO: — predsednik Franc Lipovšek, podpredsednik Metod Šonc, člani; Tone Marolt, Boris Pavlenč, Iva Gorenc, Jože Urek, Edo Zajelšnik, Jože Knez in Branko Voglar. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA (nadzorni odbor) — predložena kandidatna lista: za predsednika Franc Dornik, za člane: Franc Volčanj-šek, Franc Ogorevc, Zdenka Lipovž, Dana Potokar, Edi Vrstovšek in Franc Skinder. Za individualnega poslovodnega organa, v.d. direktorja Temeljne poslovne banke, je zbor z aplavzom imenoval Ivana Glogovška, dosedanjega direktorja podružnice LB Krško. Na zboru so izvolili tudi DELEGATE ZA ZBOR ZDRUŽENE BANKE LB v Ljubljani: Janeza Roškarja, Ivana Kozoleta, Silva Mozerja, Milico Zorčič, Stanka Klemenčiča, Dušana Harlanderia in Marijo Jazbec. Za samoupravne organe Združene banke Ljubljana pa je zbor evidentiral: Janeza Roškerja (za predsednika izvršnega odbora združene banke), Marijo Jazbec — za članico kreditnega odbora II., Stanka Klemenčiča — za člana kreditnega odbora I., in Eda Verstovška — za člana samoupravne delavske kontrole (iz Brežic). Jedrska elektrarna Krško (Foto M. Pfeifer! kultura in izobra- ževanje „Dajem se na tehtnico” „V Trebnje prihajam zaradi lastne preizkušnje," pravi Martin Kopričanec, kmet — slikar iz Molv na \ Hrvaškem »Ne ustvarjamo zvezd ne šole in ne metropole. Ne gre nam za to, da bi svoja iskanja in prizadevanja strnili v formulo in razglasili: Taka bodi jugoslovanska naiva! Daleč od tega. Naše skupno stališče je, naj bi bilo Trebnje še nadalje kraj, kjer bi se slikaiji in kiparji sestajali, sklepali prijateljstva in izmenjavali izkušnje. Vsakdo, ki v njem tli resničen talent Martin Kopričanec •n se je zaobljubil ustvarjati po notranjem klicu, bo tu dobrodošel.*1 Tako so v Trebnjem ravnali pravzaprav že do začetka, ko so prvič dvignili taborski prapor, le da so z leti — ob izvirnih izkušnjah in spoznanjih — izčistili nekatere poglede na samorast-ništvo in poostrili merila. ‘-'Osedanji udeleženci taborskih srečanj so s tem soglašali, saj so skupaj z organizatorji videl v tem možnost, da tabor ne zaostane v razvoju in ne doživi nekakšnega enodnevništva. Taka usmeritev pa je pomenila tudi pošten odnos do samorastni-štva in njegovih avtorjev. „Zame sta tabor in salon od nekdaj živo vozlišče iskrenih prizadevanj samorastniške ume tnosti,“ pravi 34-letni Martin Kopričanec, kmet in slikar iz Molv. „Zato sem Trebnje jemal kot kraj, kamor ne moreš z zlaganim, ponarejenim, dejal bi, s sejmarskim odnosom, prepričan, da te bo vse spoštovalo že zato, ker se greš naivca. Ko sem vselej z veseljem sprejemal vabilo, sem se tudi nekoliko bal. Po meni je začelo vrtati, ali še lahko izpolnim zaupanje ljubeznivih trebanjskih organizatorjev, ali moja trenutna forma še zadovoljuje. Kadarkoli sem oddajal slike za razstave, sem se namreč zavedal, da dajem na tehtnico sebe — svoje znanje, poštenost, iskrenost, srce — in da me bodo ocenjevali. Te večkrat neprijetne občutke mi je lajšalo spoznanje, da v Trebnjem ni nikakršnega zakulisja, klanovstva in podobnih sejmarskih oblik, kakršne drugod celo prevladu-jejo.“ Kopričanec se je udeležil treh taborskih srečanj in sodeloval na vseh salonih. Od Trebnjega se ne namerava posloviti. „Rad, zelo rad bom še prišel, če ne bo kaj hudega vmes ali če bom začutil, da kot slikar nimam več kaj povedati. Tega se najbolj bojim.“ „Otrok OF” je star 25 let Prešernova družba bo ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku slavila srebrni jubilej Med letošnje pomembne kulturne jubileje šteje tudi 25-letnica Prešernove družbe. Ta družba je otrok OF, ki je luč sveta zagledal 8. februarja 1953, torej na sam Prešernov dan. Ob rojstvu so ji naložili, da mora med Slovenci doma in v zamejstvu širiti dobro slovensko knjigo. Postala je društvo in svojim članom za letno članarino vsako leto začela pošiljati sveženj, v katerem je bilo poleg koledarja vselej še štiri do šest knjig. Prešernove družbe je sodelovalo 27 slovenskih pisateljev, od tega Bera Prešernove družbe do njenega jubileja je zajeta v častitljivo visokih številkah izdanih knjig in drugih publikacij. 176 knjig letne zbirke je izšlo v nakladi šest in pol milijona izvodov, v zbirki žepnih romanov Ljudska knjiga je izšlo 153 del v večmilijonski nakladi, revija Obzornik je lani zaključila 25. letnik. V, več kot 300.00,0 izvodih je izšlo 21 umetniških reprodukcij del slovenskih avtorjev. Prešernova družba je izdajala tudi Knnjižno polico, da bi z njo povezala prizadevanje vseh slovenskih založb za Siljenje dobre knjige, vendar je to ostalo le pri poskusu. V rednih letnih zbirkah (knjižnem .daru) za članstvo RAZGLEDI O ŽUPANČIČU Prva letošnja številka razgledov je posvečena stoletnici rojstva pesnika, dramatika in prevajalca Otona Ži-pančiča. To razberemo že z naslovne strani, kjer je natisnjen daljši članek „Veš, poet, svoj dolg“ izpod peresa znanega slovstvenega zgodo-, vinarja Franca Zadravca. Zupančiču posvečeno pisanje se nadaljuje na dveh sredinskih straneh, kjer objavlja Josip Vidmar odlomek iz monografije o Otonu Zupančiču pod naslovom ..Pesnikovo domovinsko čustvo'4, Silvo Kopriva pa svoje prevode šestih Zupančičevih pesmi v latinščino. Vidmarjeva nuno graf ij a bo izšla kot samostojno delo v zbirki ..Znameniti Slovenci" pri Partizanski knjigi v Ljubljani. NAHTIGALOV ZBORNIK Te dni je izšel Nahtigalov zbornik 1977, posvečen slovenskemu jezikoslovcu, novomeškemu rojaku prof. dr. Rajku Nahtigalu, čigar stoletnico rojstva smo počastili lani. Izidu zbornika je posvečena tudi današnja tiskovna konferenca v prostorih filozofske fakultete v Ljubljani štiri pisateljice in dvanajst klasikov z 18 deli. Največ ponatisov je bil deležen Prešeren. 34 piscev je to zbirko obogatilo s 50 poljudnoznanstvenimi in strokovnimi deli. V zbirki je izšlo tudi pet prevodov iz literatur jugoslovanskih narodov in narodnosti ter 30 iz svetovne književnosti. Prešernova družba je svojo nalogo zmogla le ob sedelo-vanju kar naj večjega števila aktivistov in prijateljev. Na Dolenjskem ima mrežo zaupnikov v vseh občinah: v brežiški 12, črnomaljski 5, kočevski 7, krški 7, metliški 4, novomeški 18, ribniški 5, sevniški 7 in v trebanjski 10. Jakčeve gibljive slike LJUBLJANSKA TV ZAČELA PREDVAJATI DOKUMENTARNE FILME ZNANEGA SLOVENSKEGA UMETNIKA Filmska kamera je že več kot pol stoletja zvesta sopotnica Božidarja Jakca na njegovih popotovanjih. Z njo je znani slovenski slikar .zapisoval" vse, kar je ugledalo njegovo izostreno in kritično umetniško oko. Tako so se mu poleg slik, polnih skicirk in beležk, kopičili tudi kolutiči s posnetim filmskim trakom. Prvo kamero je Jakac kupil že 1926, vendar so se ohranili le posnetki od leta 1930 daje. Vse to gradivo je bilo širši javnosti neznano vse Tam, kjer učenci niso več „ težaki” »Celodnevna osnovna šola na Bizeljskem je shodila, teči pa še ne more," ugotavlja ravnatelj Rok Kržan Dva datuma sta v kroniki osnovne šole na Bizeljskem po-sebej podčrtana: 25. oktober 1975 in l. september 1977. P™* pove, kdaj je bila zgrajena nova šola, drugi pa, kdaj so uvedli celodnevno osnovno šolo. V, celoti in prvi v Posavju. Ravnatelj Rok Kržan, ki mu pripisujejo največ zaslug za to-liicšen napredek šolstva v tem obsotelskem delu brežiške obči-nf’ Pravi, da so mimo že vse glavne težave, ki jih je porajal prehod na novi učno-vzgojni proces. Hudo se je zatikalo pri krajanih, ki so v tem videli predvsem nekakšne „nove šol-vragolije", le resničnega J™11,3, ki ga prinaša celodnev-a sola, ne. Starši in drugi občani pa so kmalu spoznali svojo zmoto in danes ni nikogar več, , 1 si še želel stare šole. Slovo . , ®*®t do petnajstkilskih t ® so jih morah učenci o. kt nositi v razred in domov, je dokončno. To pa ven- darle ni vse, kar se je zgodilo. „Želeli smo doseči boljšo kvalitejo dela, boljši uspeh, večji vzgojni vpliv na otroke, med katerimi jih je precej ali socialno ogroženih ali brez star- ■ M Ravnatelj bizeljske osnovne šole Rok Kržan se rad zadržuje med knjigami učiteljske knjižnice. I 3 O JEDRNATOSTI IZRAŽANJA Drugo načelo dobrega izražanja je jedrnatost. o se pravi: kadar hočemo povedati kako misel, rnemo porabiti le toliko besed, kolikor je Potrebno, da bo misel jasna. V nasprotnem primeru nastane gostobesedje (pleonazem). •cer pa bo naša razlaga najbolj nazorna, če .e de mo nekaj primerov, ki smo si jih nabrali «raznih virov: Pospešene priprave za kongres so spet ponovno postavile zahtevo. — Vrnil se je nazaj v omovino. — Gospodinja je bila z nami zelo jubezniva in prijazna. — Pravkar je izšel zelo zanimiv in interesanten roman. — Zbrali so ? upaj za dva tovornjaka. - Dolžina plinovoda 0 dolga 630 kilometrov, lahu vsa|cerT1 izmed pravkar navedenih stavkov “nko mirne duše črtamo po eno besedo, kajti v njih je že izraz, ki poiheni isto ali pa vsebuje pojem, ki je obsežen v drugi besedi. Take dvojice izrazov so: spet=ponovno, ljubezniva=pri-jazna, zanimiv=interesanten (prva beseda je domača, druga pa tujka!), vrniti se=priti nazaj, dolžina= dolga. Če bi tisti, ki so te stavke napisali le malce pretehtali svoje izražanje, bi lahko uvideli, da se da isto povedati na krajši, gospodarnejši način takole: Pospešene priprave so spet postavile zahtevo. — Vrnil se je v domovino. — Gospodinja je bila z nami zelo prijazna. - Pravkar je izšel zelo zanimiv roman. — Zbrali so za dva tovornjaka. — Plinovod (ne pa dolžina!) bo dolg 630 kilometrov. Seveda delajo razni pisci in govorniki še vse hujše napake, kot so te, zoper jedrnatost, ko iz površnosti ali zaradi slabe pripravljenosti ponavljajo misel, ki so jo že izrekli, le z malo drugačnimi besedami, ali ko se znova in znova vračajo k stvarem, ki sojih že povedali. Vendar na tem, tako skopo odmerjenem prostoru ne moremo navajati primerov. Poudarimo naj le to, da moramo biti tudi v izražanju ekonomični! B-r. šev. Vsega tega kajpak še nismo mogli uresničiti, začeli pa smo in napredek se že kaže. Nekaj izkušenj imamo že iz minulega šolskega leta, ko so v celodnevno šolo startali oddelki od prvega do četrtega razreda, nove pridobivamo zdaj in sproti v tem šolskem letu, ko je v celodnevni učno-vzgojni proces zajetih vseh 215 učencev in oba oddelka vzgojnovarstvene enote ter v okviru tega zasnovan tudi program male šole,“ pravi Kržan. Bizeljska šola ima vse, kar je potrebno za uspešno delo celodnevne šole. Tu so učni in drugi prostori s kuhinjo, jedilnico, kabineti, knjižnica s čitalnico in drugi kotički, kjer se da koristno prebiti čas. Razvili so najraz-novrstnejše dejavnosti, v katere so vključeni učenci, učitelji pa so jim mentorji. Taborniki so v odredu „Bizeljske gorice”, uspešno delujejo šolsko športno društvo, šolska zadruga in pionirska hranilnica. V slednjo vlagajo učenci denar za prehrano in nakup šolskih potrebščin. Delujejo tudi dramski, foto, novinarski in drugi krožki. V celodnevni osnovni šoli so razvili nič manj kot 23 takih dejavnosti, ki bi jim po starem rekli izvenšolske. „Življenje in delo smo poskušali organizirati tako, da smo vsi kar najbolj in koristno zaposleni, učitelji in še zlasti učenci,“ ugotavlja Kržan. »Prepričan sem, da pomeni tak red za učence veliko olajšanje, asaj gredo po pouku domov neobremenjeni in še vedno dovolj zgodaj, da lahko pomagajo na domačijah. Zavedam pa se, in tako mislimo vsi, da smo šele na začetku in da prava celodnevna šola, taka, kot si jo zdaj lahko le zamišljamo — šele prihaja. Tudi tu je treba dati -času čas.“ do zdaj in tudi filmski zgodovinarji so o njem vedeli le malo, čeprav je Jakac svoje filme že pred vojno rad prikazoval in poslušalstvu pripovedoval svoje popotne vtise tudi v zanj značilni slikoviti besedi. Vse to smo lahko zvedeli iz prvega dela dokumentarne nanizanke, ki jo je začela ljubljanska televizija predvajati prejšnji petek pod naslovom „Gibljive slike Božidarja Jak-ca“. Bolj posrečenega naslova režiser Božo Sprajc oddaji ni mogel najti, saj nobeden od Jakčevih posnetkov ne more „zatajiti“, da jih je naredil umetnik kot tenkočuten zapisovalec življenja. Petkov prvi del je obsegal Jakčev tako imenovani ameriški filmski opus iz leta 1930 in 1931. Jakac je leta 1929 odšel v ZDA in tam s svojo kamero posnel življenjski utrip velikih mest (Clevelanda, Washing-tona, New Yorka, Pittsburgha, Detroita), znamenite Niagarske slapove, indijanskega poglavarja, letalski miting v Clevelandu in drugo. Velemesto življenje je v teh »gibljivih sli-kah“ močno socialno obarvano s posedanjem brezposelnih, stavkami in demonstracijami. Pričujoča nanizanka bo stekla v treh delih, naslednjega si bomo lahko ogledali na malih zaslonih jutri zvečer. Podoživeli bomo semenj na novomeškem trgu iz leta 1931, sledili zapisom iz Bele krajine (npr. semenj pri Treh farah), delu v jeseniški martmarni leta 1938 (film je v barvah), se.srečali s številnimi predvojnimi kulturnimi delavci, prizori iz partizanskega življenja itd. Oddaja je zamišljena kot raziskava, ki bo dala obilo dragocenih podatkov tudi filmskim zgodovinarjem. Ze zdaj pa je zanesljivo znano, da je Jakac prvi v Slovengi posnel barvni in reklamni film in pomeni njegov celotni filmski opus kvaliteten začetek našega dokumentarnega filma. Medtem ko predvajanje teh filmov spremlja izbrana in času primerna glasba iz Jakčve diskoteke, se v oddaji poleg Jakca, ki sodeluje kot razlagalec svojega filmskega de'a, pojavijo tudi nekateri njegovi sodobniki — priče vsem tem filmskim zapisom slovenskega umetnika — novomeškega rojaka. I. Z. Minulo leto kulturi novomeške občine ni bilo naklonjeno. Iz analiz lahko razberemo, da v razvoju ni bilo daljšega koraka od pednja. Spet je primanjkovalo denarja, saj je morala občinska kulturna skupnost odriniti za skupni republiški program več sredstev, kot jih je prvotno imela v načrtu. Pomanjkanje je zavrlo vse naložbe v obnovo kulturnih domov in ogrozilo napredek muzejske, spomeniškovarst-vene in knjižnične dejavnosti Načrtovan je polet Česar v občini niso naredili lani, naj bi letos. V resoluciji o uresničevanju družbenega plana za obdobje 1976 - 1980 beremo, da bo letos pomembno leto kulturnih naložb. Dogradili naj bi muzej, obnovili kulturne domove v krajevnih skupnostih Bela cerkev, Dolenjske Toplice, Gabrje, Straža, Škocjan, Šmarjeta, Stranska vas, Brusnice, Podgrad in Žužemberk in začeli adaptacijska dela Študijske knjižnice in Doma kulture v Novem mestu. Za kulturni dom v Šentjerneju naj bi pripravili investicijsko tehnično dokumentacija Resolucija tudi podčrtuje, naj bi v letu 1978 sistem solidarnosti razvili tako, da bodo kulturne dobrine dostopne vsem ljudem. Kulturna skupnost se bo zavzemala za vzajemno združevanja sredstev, predvsem za dejavnosti vseh zavodov širšega pomena s Študijsko knjižnico vred. Knjižničarstvu naj bi bila odmerjena pozornost, kakršne še ni bilo deležno. Kulturna skupnost naj bi letos začela tudi dodatno zbirati denar za nakup knjig, s katerimi bi obogatili knjižnice v krajevnih skupnostih. O drugih vprašanjih resolucija ne govori in očitno prepušča pobudo tako kulturni skupnosti kot Zvezi kulturnih organizacij in drugim dejavnikom. V okviru tega bi morali posebno skrb posvetiti prizadevanjem za še večji razmah vseh vej in oblik amaterizma ter do kvalitete, s katero naj bi poslej bolj računali tudi organizatorji prireditev republiškega ali vsaj medregijskega pomena. Polenjci naj bi se poslej večkrat pojavljali m najrazličnejših srečanjih in revijah, pri čemer naj bi jim bili za zgled znani dosežki prejšnjih rodov na področju kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja. I. ZORAN FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA - Od 20. do 22. januarja bo v Leskovcu (Srbija) 7. festival jugoslovanskega amaterskega filma pod geslom .JFilm jutrišnjega dne“. V uradni konkurenci in informativni sekdji bodo prikazali nagrajene filme amaterjev iz vseh republik in pokrajin. Gre za filme, ki so bili lani nagrajeni. V ZNAMENJU TREH - Na letošnjem Sterijinem pozorju v Novem Sadu bodo osrednjo pozornost posvetili Miroslavu Krleži, Otonu Zupančiču in Petru Kočiču. 85-letnico Krleževega rojstva bodo proslavili z uprizoritvijo njegove drame ..Gospoda Glembajevi , s katerim bo pri nas gostovalo praško narodno gledališče, Zupančičevo stoletnico s predstavo njegove ..Veronike DeseniJke", medtem ko se bodo Kočiča spomnili z razstavo. Za letošnje Pozoije se je prijavilo 41 jugoslovanskih gledališč z 59 predstavami. NAS FILM USPEŠEN V LONDONU - Pod naslovom „67 dni“ so nedavno v enem osrednjih londonskih kinematografov predvajali jugoslovanski vojni film ..Užiška republika" režiserja Zike Mitroviča. Poročajo, da je bil film deležen velike pozornosti in da ga bodo vrteli še v drugih večjih mestih na britanskem otoku. K uspehu je pripomogla sinhronizacija v angleščini in reklama, saj so film napovedali kot spektakularno in realistično delo o legendarnem dogajanju med okupacijo v Jugoslaviji. 2»o Računi ljubljanska banka Konstituiranje Ljubljanske banke — Temeljne Dolenjske banke v Novem mestu je le ena izmed razvojnih stopenj za takšno organiziranje združenega dela v bankah, da bi lahko dokončno obvladovali denarno poslovanje in ga dogovorno usmerili v svojo in skupno korist in za svoje in skupne potrebe. To pomeni tudi usmerjanje sredstev za dohodkovne interese članov banke. Tako so ustvarjeni nadaljnji pogoji za izvajanje določil ustave in načel zakona o združenem delu v tistem delu, kjer so opredeljeni dohodkovni odnosi, ki so zasnovani na pravici delavca, da dela z družbenimi sredstvi ter da razpolaga s skupnim dohodkom na osnovi tekočega in minulega dela. Temeljna Dolenjska banka deluje na območjih občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje s poslovnimi enotami v Črnomlju in Novem mestu ter ekspoziturami v Metliki, Trebnjem, Mirni, Novem mestu, Bršljinu, Straži in Vinici. Poslovna enota je ustanovljena za opravljanje določenih poslov združenega dela in sredstev in za opravljanje drugih bančnih poslov. V poslovni enoti opravljajo naslednje bančne dejavnosti: — organiziranje združenega dela in sredstev za obnavljanje in razširjanje materialne osnove dela in za druge potrebe združenega dela na tem področju, — združevanje denarnih sredstev delovnih ljudi in občanov s tega področja za določene namene, — zbiranje drugih prostih denarnih sredstev in sprejemanje dinarskih in deviznih hranilnih vlog občanov v državi, — opravljanje poslov v zvezi s sprejmanjem depozitov v domačih in tujih plačilnih sredstvih od temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih družbenopravnih oseb, civilnopravnih oseb, delovnih ljudi in občanov na podlagi samoupravnega sporazuma, pogodbe ali zakona, — opravljanje poslov v zvezi s kreditiranjem, — opravljanje vseh poslov v zvezi z izdajanjem vseh vrst garancij in drugih oblik poroštva za posle v državi, — opravljanje poslov v zvezi s prometom vrednostnih papirjev, — opravljanje poslov v zvezi z najemanjem in dajanjem kreditov na podlagi vrednostnih papirjev, — opravljanje posameznih poslov plačilnega prometa v skladu z veljavnimi predpisi, — opravljanje bančnih in drugih finančnih poslov za račun članic banke in za račun drugih družbenopravnih oseb, — opravljanje bančnih poslov v imenu in na račun pravnih oseb in občanov, — sodelovanje in nudenje strokovne pomoči pri izdelavi finančnih konstrukcij za investicijske in druge programe članicam in drugim druž-benopravnim osebam, — opravljanje operativnih poslov v zvezi z deviznimi in devizno-valutnimi posli, — opravljanje plačilnega prometa v državi za račun občanov in civilnopravnih oseb, — kupovanje in prodajanje tujih plačilnih sredstev, zlata in drugih plemenitih kovin, — opravljanje komisijskih poslov za račun organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti, drugih družbenopravnih oseb in tujih oseb, — vodenje računov drugih in domačih pravnih in fizičnih oseb, — sprejemanje vrednostnih papirjev in zlata, drugih plemenitih kovin in dragocenosti v hrambo, — opravljanje bančnih poslov za fizične osebe v skladu z zakonom, — opravljanje drugih poslov po sklepih organov upravljanja banke. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH ODLOČANJE V POSLOVNI ENOTI mnuiiimiiimiiiiiiiHiiiiiHiiimiiiiiiimiiiiiiiiiaiiiiiiiiiimiiuiiiiiiuiiimiiiniiiiHiim V poslovni enoti odločajo o naslednjih zadevah: — o kreditnih in drugih naložbah družbenoprav-nim osebam v mejah sredstev bilance poslovne enote v okviru srednjeročnega plana ter letnega programa ter v okviru ukrepov za zagotavljanje likvidnosti banke po izločanju sredstev za naložbe skupnega pomena, — o dajanju avalov, garancij in drugih oblik poroštva. Zbor banke določi vsako leto s sklepom, za katere kredite, naložbe oziroma garancije, s katerimi članice banke prevzemajo riziko za odločitev organov poslovne enote, je potrebno soglasje organov banke, — o vseh kreditih občanov (potrošniški krediti, krediti za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti) v mejah sredstev bilance poslovne enote v skladu s samoupravnimi sporazumi in drugimi splošnimi akti banke. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PRISTOJNOSTI EKSPOZITUR Ekspoziture banke, ki se vključujejo v poslovni enoti Črnomelj in Novo mesto opravljajo TEMELJNA BANKA ZA DOLENJSKO za občane vse blagajniške, denarne, kreditne, dinarske, devizne in druge bančne posle iz dejavnosti banke. Ekspoziture v Metliki, Trebnjem in na Mirni opravljajo še posle stanovanjskega in komunalnega kreditiranja za občane in za družbeno-pravne osebe. lllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllM ORGANI POSLOVNIH ENOT iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiu KONFERENCA ČLANIC kot organ upravljanja, ki jo sestavljajo delegati tistih članic banke, ki poslujejo preko poslovne enote. V konferenci sodelujeta sveta deponentov in varčevalcev, ki sta izvoljena na zboru deponentov oziroma na zboru varčevalcev poslovne enote. POSLOVNI ODBOR kot izvršilni organ konference voli konferenca članio izmed delegatov članic, ki poslujejo preko poslovne enote. ENO ALI VEČ KREDITNIH KOMISIJ za odobravanje kreditov občanom, ki jih imenuje konferenca poslovne enote. IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllll POSLOVNA ENOTA ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO KREDITIRANJE lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Za območje občin Metlika, Novo mesto in Trebnje so članice banke ustanovile posebno poslovno enoto za stanovanjsko in komunalno kreditiranje z namenom, da v njej na teh območjih organizirajo in preko nje opravljajo združevanje, uporabo in upravljanje s sredstvi za kreditiranje zidave stanovanj in komunalnih dejavnosti. Sedež poslovne enote je v Novem mestu. Svojo dejavnost opravlja stanovanjska enota na svojem sedežu v Novem mestu in na ekspoziturah na območjih občin Metlika, Novo mesto in Trebnje. V stanovanjski enoti združujejo in upravljajo z naslednjimi sredstvi: — z združenimi sredstvi članic banke, ki opravljajo svojo dejavnost na stanovanjskem oziroma komunalnem področju, — s sredstvi na računih skladov skupne porabe, ki so namenjena za stanovanjsko izgradnjo, — s sredstvi, ki jih temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge družbenopravne osebe namensko združijo, oziroma vežejo za kreditiranje zidave stanovanj in komunalnega gospodarstva, — s sredstvi na računih hišnih svetov, — s sredstvi, ki jih občani namensko v obliki hranilnih vlog ali v drugi obliki vložijo v banko za pridobitev stanovanjskega posojila, — s sredstvi, ki jih iz skupno zbranih hranilnih vlog in drugih depozitov občanov v skladu z družbenimi plani namenjamo za kreditiranje stanovanjske in komunalne graditve, — z drugimi sredstvi, ki jih namenjajo za kreditiranje zidave stanovanj in komunalnih dejavnosti. V stanovanjski enoti se združujejo sredstva zlasti za kreditiranje stanovanjske in komunalne graditve, za vzdrževanje stanovanjskih hiš, komunalnih naprav in za opravljanje, razširjanje in pospeševanje dejavnosti članic banke, ki delujejo na stanovnjskem in komunalnem podorčju. Hkrati pa združujejo sredstva še na podlagi posebnih samoupravnih sporazumov na stanovanjskem in komunalnem področju. Tako združena sredstva se uporabljajo za; — izgradnjo celovitih stanovanjskih sosesk in dopolnjevanje obstoječih stanovanjskih sosesk s spremljajočimi objekti in komunalnimi napravami, — uresničevanje skupaj načrtovanih investicij in medsebojno kreditiranje članic, — izboljšanje kvalitete stanovanj in pogojev bivanja, razvoj stanovanjskega zadružništva, menjave stanovanj in graditve kmečkih domov — pospeševanje prenovitve in obnove dotrajanih stanovanjskih hiš in stanovanj, — odpravljanje primanjkljaja primarnih in sekundarnih komunalnih naprav, — odpravo in sanacijo virov onesnaževanja okolja, — gradnjo objektov za oskrbo sosesk z energijo, — pridobivanje in pripravo zemljišč za družbeno usmerjeno in organizirano gradnjo družinskih stanovanjskih hiš, — izboljšanje organizacije in povečanje produktivnosti vseh udeležencev stanovanjske in komunalne graditve, — za druge naložbe, ki zagotavljajo občanom in delovnim ljudem v krajevni skupnosti zadovoljevanje njihovih skupnih interesov in potreb, — dajanje kreditov za izgradnjo stanovanjskih hiš, nakup stanovanj, za izgradnjo komunalnih naprav ter za prenovitev in vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, — dajanje kreditov organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim družbenopravnim osebam, ki delujejo na stanovanjskem oziroma komunalnem področju, za opravljanje, razširjanje in pospeševanje njihove dejavnosti, — dajanje kreditov hišnim svetom, — dajanje garancij in avalov v zvezi s stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Za uresničevanje ciljev stanovanjske in komunalne politike opravlja stanovanjska poslovna enota naslednje bančne posle: — organizira združevanje sredstev članic banke, ki opravljajo svojo dejavnost na stanovanjskem oziroma komunalnem področju in poslujejo prek stanovanjske enote, — opravlja vse posle v zvezi s sredstvi, ki so namenjena za kreditiranje stanovanjske in komunalne izgradnje, — zbira sredstva po pravilnikih banke, — opravlja vse posle v zvezi s kreditiranjem stanovanjske in komunalne graditve, vzdrževanje stanovanjskih hiš in komunalnih naprav ter pospeševanje dejavnosti članic banke, -ki delujejo na stanovanjskem oziroma komunalnem področju, — sodeluje in nudi strokovno pomoč pri izdelavi finančnih konstrukcij za investicijske programe članicam in drugim družbenopravnim osebam s stanovanjskega oziroma komunalnega področja, — opravlja analitične, svetovalne in informativne dejavnosti za članice banke, za druge družbenopravne osebe in za občane, — opravlja kreditne in bančne posle v imenu in za račun članic banke ter druge družbenopravne osebe, ki zadevajo kreditiranje zidave stanovanj in komunalne dejavnosti, — opravlja druge bančne posle v skladu z zakonom in po sklepih organov upravljanja banke. Stanovanjsko-poslovno enoto upravlja kot organ upravljanja KONFERENCA POSLOVNE ENOTE, ki jo sestavljajo delegati tistih članic banke, ki opravljajo svojo dejavnost na stanovanjskem in komunalnem področju, delegati članic banke, izvoljeni na zboru banke za ta namen, in delegati varčevalcev. POSLOVNI ODBOR stanovanjske enote je kot izvršilni organ konference te enote. Izvoli ga konferenca stanovanjske enote izmed njenih delegatov. Enota ima še ENO ALI VEČ KREDITNIH KOMISIJ, ki odločajo o določenih zadevah poslovanja te enote za občane. Imenuje jih konferenca poslovne enote. Pri imenovanju kreditnih komisij pa morajo upoštevati teritorialno načelo poslovanja enote. Še pred ustanovitvijo Temeljne dolenjske banke sta dosedanji podružnici Ljubljanske banke v Črnomlju in Novem mestu povsem upravičili svoj obstoj in uspešno delovali. Združene moči sredstev članstva in stroke pomenijo realizacijo interesov združenega dela na Dolenjskem za še tesnejšo medsebojno povezanost, ki so jo opredelili tudi v skupnem dogovoru o perspektivnem razvoju dolenjske regije. Ta povezanost in dosežena enotnost dodatno zavezuje predvsem opredeljene nosilce gospodarskega razvoja banke in ostale dejavnike, da zavestno in skladno razvijajo dejavnosti na celotnem območju regije ob upoštevanju faktorjev, ki jih ima območje banke v regiji. Pri tem pa ne mislijo, da je potrebno kakršnokoli regionalno zapiranje, ker so tako tezo že zdavnaj negirali življenje, organiziranost in usmerjenost našega gospodarstva tako v jugoslovanskem kakor tudi v svetovnem prostoru. Dosedanje poslovanje obeh podružnic, samoupravna organiziranost, uspešnost uveljavljanja upravljalcev na vseh področjih bančnega poslovanja zagotavlja neprekinjenost dela in vsebinsko prilagajanje nove Temeljne banke novemu položaju bančništva v naši družbeni skupnosti. In če vse ugotovitve strnemo v skupen zaključek, so zaradi dosedanje uspešnosti poslovanja podružnic v Ljubljanki banki, bančnega potenciala, likvidnosti in strukture sredstev, dosedanje kadrovske zasedbe, ki se bo še dopolnjevala, zagotavljanja zadostnega prihodka in racionalnosti poslovanja bili dani vsi pogoji za ustanovitev Temeljne dolenjske banke in njene vključitve v Ljubljansko banko. EPS DL |iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitmiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii= (Angel končal na tleh 1 ■ >,Kdo pa je pravzaprav Parlov? “ se ju menda čudil svetovni prvak v poltežki kategoriji Argentinec Angel Miguel Cuello, ko so ga novinarji povprašali po našem boksarju. In ko so bahavega Argentinca, ki v poklicnem boksu še ni okusil poraza, povprašali o sodniku, je samoza-vesto dejal: „Sploh me ne zanima, kdo sodi. Vesel sem le, da »ia šteti do deset . . Tako je bil Argentinec, svetovni prvak, domala v vsem podoben strašnemu Muhammadu Aliju, vendar samo do prve runde. svetovm prvak v nezavesti — Na poti do zmage je bil Parlov ves čas zelo previden. Argentinec je v 9. rundi samo za hip spu-. r°ke in veliki šampion je nJ_egovo napako znal izkoristiti. Na sliki: Angel na tleh. Hitri, 170 cm visoki argentinski boksar Angel Cuello je hotel uresničiti svoje napovedi že v Pro rundi. Nemara pa je že po nekaj sekundah pozabil na svoje besede, ko se je pred njim poja-vil mojster Mate, za enajst centi-metrov višji, s približno enako i^irni rokami, ki se je za mi- s*co srečanje v Lipici odlično Pripravil. Že po uvodnih udar-°ih, s katerimi sta se nasprotnika |sa"’° »otipavala1, so gledalci lahko videli vse prednosti jugoslovanskega boksarja, ki je v soboto zvečer razveselil vse, ki so mu zaupali. Boksal je previdno, Premišljeno, naskakoval, kot so Pred bojem zapisali italijanski novinarji, elegantno kot baletka. Njegov nasprotnik pa je bil deško zaletav, furijast. Mate je pogasi, a zanesljivo kaznoval vsa Negova nepremišljena dejanja in dokazal, da je precej bolj inteligenten borec. Vse niti tega velikega boksarskega dogodka je vzel v svoje roke in izkazal se je kot odličen režiser, ki je po enem samem preobratu v 8. rundi Cuellovo barko v naslednjih rundi pripeljal v pristan. Novinarji so menda zapisali, da je Mate boksal po svojih željah in po svojem okusu. Razbijač Cuello pa je potem, ko se je prebudil iz nezavesti, svoje spremstvo menda spraševal: „Kdo pa je ugasnil luč? Kaj pa pravzaprav počnem tu v kleti? “ Tako je Mate Parlov, Puljčan, naš najboljši boksar vseh časov, dodobra izpopolnil svojo boksarsko bero. V soboto zvečer je namreč potem, ko je osvojil domala vse možne naslove v amaterskem boksu in naslov evropskega poklicnega prvaka, postal še svetovni prvak v poltežki kategoriji (verzija WBC). Naslov je osvojil po devetih rundah, pravzaprav je ura v „Pallazzo dello sport“ kazala 2 minuti in 44,8 sekunde runde. Okoli 10.000 gledalcev je viharno pozdravilo Matejevo zmago, zakaj z njo je utrgal najvišjo boksarsko zvezdo. Materine solze, ženin poljub in krepak stisk očetovih rok pa je bilo največje plačilo za vse kaplje znoja, ki jih je prelil na težkih pripravah v Lipici. Novi svetovni prvak je za ure vrhunskega boksanja dobil 50.000 dolarjev. Če bi hotel, bi lahko še več, 10.000 zelenim bankovcem pa se je odpovedal samo zato, da bi njegov pohod na svetovni boksarski prestol v poltežki kategoriji v neposrednem televizijskem prenosu videlo kar največ rojakov. In kako sedaj? V ponedeljek je Parlov odšel domov. Zaželel si je čebljanja s hčerko Miro. Potem pa ga čaka ponovno ring pa magistrska naloga iz ekonomije, saj je Mate pred kratkim postal diplomiran ekonomist. Ta čas pa so se po svetovno znanih časnikih že pojavile senzacionalne vesti, predvsem v italijanskih športnih časopisih: napovedujejo, da se bo novi svetovni prvak še letos pomeril s slovitim Muham-madom Alijem. Zapisali so celo točen datum: 4. julija v Beogradu. Tokrat naj bi Parlov za to srečanje dobil kar 125.000 dolarjev. Res pa je, da je Mate že dobil ponudbo, da pride v goste k absolutnemu svetovnemu prvaku Aliju. V Las Vegasu naj bi se zadržal štirinajst dni. Boksarski strokovnjaki pa so prepričani, da bo prvi Matejev nasprotnik znani Conteh. = PO 9. RUNDI — Okoli 10.000 gledalcev v milan- | | . ^ >,Palazzo dello sport“ in desetine milijonov pred tele- 1 1 zasloni in v soboto, 7. januarja zvečer, videlo lepo 1 1 p8o najboljšega jugoslovanskega boksarja vseh časov Mate- 1 I 00.yi™va- Na posnetku: novi boksarski poklicni „kralj“ v | 1 puli r kateg°riji takoj za tem, ko je ,uspaval4 Angela Mi- | i brit ,Ve^°- Mate pa je že dobil prvega izzivalca. To je | i bov .. boksar Conteh. O boju se morata nasprotnika do- | I * ~r,tl v 30 dneh, meče pa naj bi prekrižala do sredine § | aprila. (Foto: Marko Klinc) = '''''"illllllllllllmrHmilHIMHmHUmMllHlHHHMMMIlHHHmMUHHUimiUHIHUHUUmimHllHmi Jjjatlon v spomin na heroja Dobro se je uvrstila ekipa Smučarskega ktuba, čeprav je imela najstarejše tekmovalce i ^?devn° gasilsko društvo snet '?si je Pre<* kratkim biatl 0r®an*ziralo tekmovanje v onu ja memorial narodne-.fr®ja Duška Remiha. Po- INKop tekmovania Je bil st« Kočevje, finančno pa P" izvedbi še ob-Ka gasilska zveza Kočevje in organizacija SZDL KIUk'Salka vas. Srečanje je Posvečeno tudi jubilejem JLA ^ Tita in prazniku na^5nn!r!Ce "* Pionirji so tekmovali jm„ . ™ m, mladinci na 4000 m, bila zifct 6100 m dolgi progi’ ki je t evna, saj je imela nešteto tekmw!kjk>Val° jC 22 CkiP S 66 Velika udeležba na tekmovanju dokazuje, da žele tekmovati in ohranjati tradicije NOB stari in mladi. KOŠARKA: PRIDEJO PULJČANI V soboto popoldan bo v novomeški športni dvorani zanimiva košarkarska tekma med domačim in moštvom iz Pulja. V novomeškem taboru menijo, da proti Istranom, za katere igra tudi nekdanji odlični košarkar sarajevske Bosne Čečur, nimajo veliko možnosti za presenečenje. Navzlic temu obetajo dobro košarkarsko predstavo, zakaj Dolenjci so konec koncev v zadnjih tekmah dokazali, da so lahko tudi bolj znanim ekipam nevarni. ŠPORTNI KOMENTAR Kolesarji niso taborniki Če bi tudi na Dolenjskem izbirali najboljšega športnika, športnico in ekipo minulega leta (športno uredništvo Dolenjskega lista bo najbrž akcijo pripravilo konec letošnjega leta v sodelovanju z občinskimi zvezami telesnokultumih organizacij), bi se strokovnjaki pa tudi ljubitelji športa bržkone med ekipami odločili za mladi novomeški kolesarski klub Novoteks. V minuli sezoni so namreč Novomešča-ni kljub izjemno slabim možnostim za delo dosegli vrsto resenetljivih uspehov: postali so državni ekipni prvaki konkurenci starejših mladincev, njihov kolesar Srečko Vehar je postal jugoslovanski prvak pri mlajših mladincih, Franci Zrimšek je bil najboljši na državnem prvenstvu za starejše mladince v vožnji na kronometer, Dolenjci so osvojili za koš prvih mest na republiških prvenstvih, poskrebeli so za vrsto dobrih pionirjev, za množičnost itd. Letos pa ,zlato“ dolenjsko generacijo čakajo veliko težje naloge. Domala vsi najboljši se bodo namreč poslej postavljali na startih ob bok najboljšim kolesarjem v Jugoslaviji. To pomeni, da poslej o uspehih ne bodo več odločali nadarjenost, srčnost in garaško delo, pač pa še marsikaj drugega, kar klub, ki ne deluje niti desetletje, do sedaj ni imel In najbrž zaradi tega novomeško kolesarsko posadko zapušča, oziroma jo je že zapustil, eden izmed najbolj perspektivnih fantov, Srečko Vehar, ki bo v letošnji sezoni vrtel pedala za imenit-nejši, predvsem pa mnogo bogatejši ljubljanski Rog. Pa zavoljo tega Novomeščani ne bodo začeli biti plat zvona, kajti prepričani so, da bodo odgovorni končno znali ceniti njihovo delo, prizadevanja in navsezadnje tudi športne dosežke. Upajo, da jim bodo letos od hlebca odrezali precej debelejšo rezino kruha. Ne bi se namreč smelo zgoditi, čeravno se sliši smešno, da bi tekmovalci na tekme vozili malico in pijačo. Kajti konec koncev niso radovedni taborniki, ki s pomočjo koles spoznavajo domovino in svet, pač pa, vsaj v državnem merilu, vrhunski kolesarju J. PEZELJ Krka v drugem kolu Novomeške kegljavke so v 1. kolu slovenske lige osvojile četrto mesto, moška ekipa pa je bila deseta V nedeljo, 8. januarja, so najboljše ženske kegljaške ekipe odigrale 1. kolo letošnjega prvenstva SRS. Dvanajst ekip je nastopilo na kegljiščih Gradisa in Saturnusa v Ljubljani. Na dvodnevnem tekmovanju so bile Dolenjke zanesljive. Precej bolje so igrale prvi dan, ko so podrle skoraj sto kegljev več kot kasneje na ŠOLA NAMIZNEGA TENISA Domači namiznoteniški klub Beti je ponovno pripravil šolo namiznega tenisa. Vodi jo igralec in trener Zvone Hauptman, in sicer v dveh skupinah. Posebej vadi učence iz četrtih razredov in učence od petega do osmega razreda. Trenirajo dvakrat na teden v novi športni dvorani, na treninge pa pride okoli 30 pionirjev. Najboljši igralci bodo postali člani belokranjskega namiznoteniškega kluba, Zvone Hauptman pa lio zanje v kratkem pripravil nekaj preglednih turnirjev. MEDVEŠCAK IN CELJE Na novoletnem tekmovanju za pokal „Krka 78“ so pri moških zmagali kegljači Medveščaka, pri članicah pa Celjanke. Obe ekipi sta igrali solidno in zasluženo osvojili prvi mesti. Ekipi Medveščaka je zmago prinesel odlični Dragaš, ki je bil z 932 keglji daleč najboljši in postavil absolutni rekord kegljišča pri Vodnjaku. Pri članicah je zmagala Novomeščanka Baričeva (Krka). NOVOMEŠKI KEGLJAČI DESETI Člani novomeške „Krke“, ki so minulo soboto in nedeljo nastopili v 1. kolu kegljaške lige za prvenstvo SRS, so pristali na 10. mestu. V Ljubljani so igrali pod svojimi zmožnostmi in prehiteli samo kegljača Fužinarja in Save. Za „Krko so igrali: Turk (839,834), Hren 839, Badovinac (837, 807), Vesel (852, 858), Jarc (851, «88), Bratož (862, 906) in Klemenčič 792. BELI KROS: KAPŠ ŠESTI Potem ko so novomeški tekači uspešno končali preteklo leto z nastopom na krosu v počastitev dneva JLA v Ljubljani (Kapš 3., Stcpan 5., Košmerlj 7., Tone Bučar 15.), sta najboljša dva nastopila še na prvem letošnjem krosu v Beogradu, ki je zveznemu kapetanu Korici pokazal, kako so trenutno pripravljeni kandidati za Balkanski kros. Stcpan, kije nastopil v članski konkurenci, je dosegel 25. mesto, a je med tekom imel težave z obutvijo in je celo dvakrat padel. Kapš je bil s šestim mestom najboljši Slovenec v svoji kategoriji; če sc bo na državnem prvenstvu v krosu, ki bo 19. februarja v Ljubljani, spet uvrstil med prvih šest, bo nastopil na Balkanskem krosu v Turčiji. Saturnusovem kegljišču, pa so ob koncu navzlic temu pristale na dobrem četrtem mestu ter se tako uvrstile v drugo kolo republiškega prvenstva. Novomeščanke so bile dokaj zanesljive, kar dokazuje, da so se na nove tekme dobro pripravljale. Kegljale so izenačeno, vendar več, kot so dosegle v minulih dvodnevnih bojih, niso mogle narediti. Članice Celja, Bresta in Konstruktorja, favoritinje letošnjega prvenstva, so bile v I. kolu prvenstva SRS boljše. V drugo kolo republiške lige so se uvrstile naslednje ekipe: 1. Celje (4911 podrtih kegljev), 2. Brest (4829), 3. Konstruktor I (4749), 4. Krka 4652 (2773 + 2279), 5. Triglav (4549), 6. Rudar (4545), 7. Hmezad (4521), 8. Koper (4410). Igralke bodo nastopile 14. in 15. Snuarja na kegljiščih „Hidro“ v edvodah in „Maksa Perca“ v Ljubljani. Nastopilo bo osem najboljših iz prvega kola, Novomeščanke pa imajo lepe možnosti, da se uvrstijo v tretje kolo prvenstva SRS - Za Krko so igrale: Soško (384, 367), Baškovič (368, 416), Dalmacija (406, 423), Barič (353, 392), Žagar 368, Poljak 397 in Tratar (397, 378). ŠEVNIŠKI ŠAHOVSKI PRVAK BREŽIČAN - Šahovsko prvenstvo sevniške občine za leto 1977 je osvojil Radovan Kiternaš iz Brežic (na levi). Igra na 64 poljih je v sevniški občini nadvse priljubljena, društvo pa je ob rokometnem med najbolj delovnimi v občini. Člani so najbolj navdušeni nad hitropoteznimi tumiiji, ki ponavadi pritegnejo v šahovsko sobo na desetine ljubiteljev šaha. (Foto: J. Teraž) Tri smučarske variante Novomeško smučarsko društvo Rog pripravlja začetniške in nadaljevalne tečaje ter smučarske ,pakete' Smučarsko društvo Rog iz Novega mesta je že pred novim letom izdalo informacijski list, s katerim obvešča člane in ljubitelje smučanja, da bo tudi letos pripravilo vrsto tečajev in izletov. Pouka novomeške smučarske šole se bodo lahko udeležili otrod od petega leta starosti pa tudi odrasli. Novomeščani bodo pripravili tečaje za začetnike in smučarje, ki osnove tega športa že poznajo. Tečaje bodo vodili domači vaditelji in učitelji smučanja, ki so se že izkazali pri vzgoji in učenju številnih smučarskih generacij na Dolenjskem. Ker na Dolenjskem že nekaj let zima s snegom ni ravno radodarna, pripravljajo v društvu tri smučarske variante. S tečaji bodo začeli v drugem tednu zimskih šolskih počitnic, in sicer od 30. januarja do 4. februarja. Začeli bi v Črmošnji-cah (šest dni). Ob 8. uri bi se zbrali na novomeški avtobusni postaji, okoli 17. uri pa bi se vrnili iz Črmošnjic. Za prevoz, enolončnico, žičnico in vaditelja bi morali pioniiji tekmovalci odšteti 450 din, člani kluba 500 din, nečlani pa 150 din več. Odrasli člani bi morali odšteti šestkrat po 100 din, nečlani pa še 150 din več. Če v dolenjskem smučarskem središču ne bo dovolj snega, se bo ,karavana1 vozila na Gorjance. Udeleženci naj bi bivali v domovih STRUPEH PRVI Na 111. kegljaškem memorialu v spomin na Rudija Kepo je med 46 tekmovalci zasluženo zmagal član Krškega Sandi Strupeh. Metal je dobro in zanesljivo osvojil tretji memorial Vrstni red: 1. Strupeh (Krško) 816 podrtih kegljev, 2. Bartolj (Mercator) 809, 3. Spiler (Krško) 805, 4. Goleš (Mercator) 803, 5. Gričar (Mercator) 802, 6. Bedek (Rudi Kepa) 794, 7. Prijatelj (Krško) 784, 8. Požek 782, 9. Pfajfar (oba Rudi Kepa) 781, 10. Rovan (Krško) 776 itd. N. G. delovnih organizacij ter v planinskem domu Vinka Paderšiča na Gospodični, kar bi seveda povzročilo dodatne stroške: za pionirje tekmovalce 200 din več, za člane kluba, nečlane ter odrasle člane in nečlane pa 300 din več. Če tudi Gorjanci ne bi mogli postreči z belo opojnostjo, bodo Dolenjci obiskovali Kranjsko goro. Na Gorenjskem bi pripravili samo petdnevni tečaj, posamezniki pa bi morali ddšteti okoli 200 din več kot za Crmošnji-ce. Vsi zainteresirani se lahko prijavite do 15. januarja v poslovalnici Kompasa na novomeški avtobusni postaji. Kako bo v državnem merilu? Novomeški modelarji gredo na državno prvenstvo Novomeški Aeroklub je 8. ja-tekn nastopu, ki je postal že tradicionalen, je tekmovalo 10 modelarjev, in sicer vsi razen dveh, ki so se udeležili tečaja za izdelavo sobnih modelov. Rezultati so bili sorazmerno dobri, če upoštevamo, da je bilo tekmovanje v telovadnici bršljinske osnovne šole, ki po viiini ne ustreza za podobne tekme. V primernem prostoru bi bili rezultati precej boljši. Vrstni red: 1. Matej Jevšek 1035 točk, 2. Adolf Šuštar 986, 3. Damjan Zuluč 939, 4. Sandi Čop 921, 5. Matjaž Ostrovršnik 777, 6. Gregor Golobič 753, 7. Bojan Grešak 747, 8. Franci Bašelj 651, 9. Tomaž Osterman 555 in 10. Mitja Šuštar 546. Trije najboljši člani in mladinci se bodo udeležili državnega prvenstva, na katerem imajo veliko možnosti za dobro uvrstitev predvsem Adolf Šuštar, Matej Jevšcek, za presenečenje pa lahko poskrbijo še Žulič, Čop in Ostrovršnik. Vsekakor novomeška ekipa, ki jo bo vodil izkušeni Šuštar, na prvenstvu najboljših ne bo razočarala. Načrtno in natančno 2e precej je tega, kar je košarka prevzela mlade Stražane. Radi so jo igrali že takrat, ko za njihovo osnovno šolo še ni bilo asfaltiranega igrišča. Ko pa so položili asfalt, je igra pod obroči dobivala iz dneva v dan več privržencev. Danes se lahko Straško moštvo, ki spada pod TVD Partizan, pohvali z močno vrsto, kije osvojila drugo mesto v občinski članski košarkarski ligi. Pa z doseženim Stražani niso zado-’ voljni; radi bi napredovali, zato so sc dogovorili z Janezom Vodičarjem, da jih bo pripravil za nastope v zahtevnejšem tekmovanju, v dolenjski medobčinski košarkarski ligi. „Zamc so se Stražani odločili zaradi tega,“ je povedal 25-letni Topličan Vodičar, „kcr sem v študentskih letih nekaj časa vadil pri ljubljanski Olimpiji in sodeloval z danes zelo znanim trenerjem Janezom Drvaričem. Treninge z ljubljanskimi igralci sem si zapisoval, v moj trenerski zvezek pa je romalo še marsikaj, kar sem se naučil pri Drvariču in pri študiju košarkarske teorije. Tako sem si pridobil precej znanja, ki ga bom v prihodnje prenašal na Stražane, če pa bo potrebno, tudi kje drugje." Janezovo trenersko delo bo za dvanajst mesecev prekinila vojaška suknja. Te dni odhaja v Postojno, za svoje varovance pa je že dobro poskrbel. Sestavil je kar 47 treningov. Prepričan je, da je zaenkrat dobro zaposlil Straško dvanajsterico. Ko bo prvič prišel na dopust, pa bodo njegovi varovanci, ki se počasi pripravljajo na spomladanska tekmovanja, dobili še en podoben paket treningov. Zakaj Vodičar, inženir strojništva, ljubi načrtno, natančno in disciplinirano delo. „V občinski ligi so moštva igrala precej slabo. Naša vrsta je zmagovala brez težav, ustavilo se je le takrat, kadar smo nastopili proti starejšim in šolaninm igralcem. Fantje so sami ugotovili, da brez .šolskega' dela ne gre, daje potrebno posamezne košarkarske elemente piliti tudi po nekaj ur zaporedoma. Zato je bilo dosedanje delo z njimi lahko, napredek pa se je pokazal sorazme-roma hitro.“ Ko se bo Vodičar vrnil domov, ga bo čakalo za eno sezono bolj izkušeno moštvo, ki bo med najmlajšimi v medobčinski ligi. Povprečna starost je namreč 17 let, višina pa nekaj čez 185 cm, kar štirje igralci pa imajo več kot 190 cm. Vodičar je prepričan, da bodo Stražani Erpe, Brsan, TAvčar, Besednjak, Sercelj, Antončič, Skedelj, Vajda, Koč-man in ostali med najboljšimi v ligi. Zagotovo bi bili, če bi imeli dobre možnosti za vadbo. Sedaj so pozimi brez telovadnice, zakaj šolska je občutno premajhna. „Ne bi bilo napak," razmišlja Vodičar, „ko bi Topličani in Stražani sestavili ekipo. Ker v zadnjem času odlično dela tudi klubska uprava z Janezom Kržanom na čelu, bi bili naši fantje lahko med najboljšimi na Dolenjskem." > ■>< T « Na sliki: Straški košarkaiji v akciji ? jl2ižglj^ij^innum,in 1978 stran uredil: JMEZ PEZELJ dol: =lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljllllllllllllllllllllllll= SVETU | POT V SVETLOBO - Matjaž Erjavec iz Šmartna pri Litiji I I nam je poslal soliden fotografski izdelek. Samotnega pešca je | | slikal na prehodu iz podhoda na prosto, pri tem pa je nepri- § | lagodljivo oko kamere ta prehod videlo bolj kontrastno, kot | I - bi ga videlo človekovo oko. Med svetlobo in temo je tako | | nastalo močno nasprotje, ki ga blažijo le polsivi prehodi na = | tlaku in na delu setene. Avtor je morda želel s tem doseči I | dinamiko v sicer nedinamičnem posnetku in tako samotnosti | | in osamljenosti priklicati živahnejši poudarek Gotovo je to | | le ena od številnih podob mesta in človeka v njem. imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmmimiiiiiiiiiiiimuiiiimiiiiiml [ioiq»MB»i pred2Dleti Končano grešno življenje PRED KRATKIM je prišel k metliškemu lovcu hišni lastnik iz zahodnega dela mesta in povedal, da ima v kurniku zaprtega tatu. Lovec je takoj menil, da je tat gotovo lisica, če ne dihur. Stopil je po puško in šel pogledat, kdo je ljubitelj kokoši. Ko je odprl vrata, je zagledal lisico, ki se je ravno mastila s putko. To je bila njena poslednja tatvina in večerja, kajti- že naslednji trenutek je lovčeva puška končala grešno življenje. Uplenjeni kožuh zvitorepke ni poraben, ker je bila tatica garjava in razen po nogah in repu skoraj brez dlake. Ta bolezen veijetno vpliva na manjšo razsodnost in previdnost drugače prebrisane živali, da se upa po kokoši celo v mesto. VPRAŠANJE MENZE rešujemo v Črnomlju že dve leti. Komisija, ki naj bi to zadevo uredila, ni napravila ničesar. Sedaj imamo drugo komisijo za isto nalogo. 110 mladincev in mladink je zaposlenih na območju Črnomlja v proizvodnji. Polovica teh se hrani samostojno. Kako, to je vprašanje, ker je hrana draga. 40 mladih delavcev in delavk prihaja na delo brez zajtrka, razen tega pijejo še slabo vodo. Storilnost je zaradi slabe hrane majhna, obolelost pogosta. KER SO BILE v Vranovičih jeseni, ko je vsak pospravljal pridelke in drva, vse vaške poti razdrte, so vaščani sklenili, da jih popravijo. Dobili so tudi nekaj denarja iz občinskega sklada, pa so ga rajši dali v gasilsko blagajno, sami pa prispevali strelivo in ostalo. ČEPRAV PRI NAS še ni zapadel sneg, se je že odpravilo nekaj naših učiteljev na Gorenjsko na tečaj, ki ga je priredil republiški svet za šolstvo. V mesecu februarju bo šla na podoben tečaj druga skupina učiteljev. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 8. januarja 1958) GLAS IZ VESOLJA- Nekaj dni pred novoletnimi prazniki, ko so se po vsem svetu ljudje zgrnili okoli zvestih televizorjev, je gledalce v južni Angliji močno presenetil globok, počasen glas, ki je prekinil redni televizijski program. Glas je sporočil, da govori iz vesolja, in opozoril Zemljane, da je zadnji čas za mir. Policija je hitro spredla svojo mrežo, v katero se je neznani vesoljski glas ujel. Ugotovili so, da je njegovo vesolje kar majhno mestece v južni Angliji. OPTIMIST- V časopisu Extra Blatt je izšel mali oglas, v katerem _piše preprosto in jasno: „Zelim živeti! Vsak dinar, ki vam je odveč, pošljite na moj žiro račun v banko . ..“ In sledi natančna številka računa. KONEC POČITKA- Opoldanska siesta, počitek, ki je tako značilen za dežele Južne Amerike, bo postala stvar preteklosti. Tako vsaj zatrjujejo v Mehiki in nekaterih drugih državah, kjer se na vse kriplje bore proti tej navadi. Ko se zdaj namreč približa poldan, padejo vsi v nekakšno lenobno dremavico, posli se prekinejo, trgovina zamre, skratka, čas sieste nastopi. Po novem pa bo le pol ure prostega za kosilo. Tožba o dobrih starih časih bo za mnoge še bolj žalostna. KRALJEVSKI IZDATEK— Organizatorji športnih iger Commomvealtha so predvideli okoli 80 starih milijonov za gradnjo umivalnice in stranišča na stadionu v Edmontonu, kjer bodo letos te igre. Ta umivalnica in stranišče bosta namenjena izključno za potrebe njenega veličanstva angleške kraljice. BILO BI RES ZANIMIVO— Štirinajstletna učenka Dagmar Opitz je poslala generalnemu sekretarju OZN Waldheimu pismo, v katerem je napisala recept o zanesljivem koncu najrazličnejših vojn. Učenka predlaga, naj bi se voditelji držav, zapletenih v spore, pomirili v boksarskih dvobojih, namesto da se nedolžni ljudje pobijajo med seboj. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Veliko prepočasno napredovanje (Cena dolenjskemu) vinu je dandanes tako visoka, kakor še nikdar dozdaj kar najstarejši možje pomnijo. In ta visoka cena ne bode dolenjskemu vinu še tako hitro padla, marveč še povišati se mu utegne. Tako sklepam pa jaz zato, ker po opazovalcih izprevidim, da peronospora in trtna uš veliko hitreje naprej korakata kakor pa novi nasadi z ameriškimi trtami za njima. V kolikih krajih so stari vinogradi že skoraj popolnoma uničeni, novih je pa le sem ter tje kaj malo videti, le kako majhno pokušnjo aU pa še to ne. Naravni nasledek temu kaj počasnemu, veliko prepočasnemu napredovanju novih vinogradov zamore pač le ta biti, da se bode cena vinu še povzdignila, ali pa da mu vsaj še dolgo dolgo ne bo upadla. (Nemški c e s a r) je poslal v vzhodno Azijo na Kitajsko pod poveljstvom svojega brata princa Henrika mogočno brodovje baje zato, ker sta bila v Kini umorjena dva nemška misijonarja, in hoče on zajamčiti varnost nemških Zagonetni Kolumb Zgodba o odkritju Amerike in Krištofu Kolumbu je že pošteno zlajnana in vsak šolarček ve na pamet povedati letnico, kdaj je ta pomorščak odplul prek Atlantika s tremi ladjami in še nekaj doslej trdno veljavnih zgodovinskih resnic. Toda Kolumb je nesrečen človek; zgodovina se v vsem, kar je povezano z njim, močno moti. Najprej so mu odvzeli prvenstvo v plovbi čez Atlantik, zdai pa se v zgodbi postavlja pod vprašaj še eno dejstvo. Profesorica Mari-nella Bonvini Mazzanti na italijanski univerzi Urbino namreč trdi, da je Kolumb odplul na slavno pot s Štirimi ladjami, ne pa s tremi. , Mlada profesorica že več let raziskuje italijansko renesančno diplomacijo. Med dokumeti je našla pismo neapeljskega ambasadorja v Španiji, ki ga je pisal svojemu bratu v Milano 9. marca 1493. V tem pismu ambasador sporoča svojemu bratu, da je v Lizbono prispel Kolumb in prepričal dvor, da mu je dal na voljo štiri karavele, s katerimi se je odpravil na Veliki ocean in se usmeril naravnost proti bogatemu Vzhodu. Ambasador Hannibal Januarius piše v nadaljevanju pisma, da je Kolumb eno od karavel s posadko in zalogami pustil na poti, da bi raziskali otoke Novega sveta. Zgodovina res trdi, da je Kolumb ustanovil trdnjavo La Navidad na otoku Hispaniola. Trdnjavo je dal postaviti, ko se je ladja Santa Maria na čereh poškodovala. Sam se je z dvema ladjama, Pinto in Nino, vrnil v Španijo. Ko se je leto dni kasneje Kolumb vrnil k zapuščeni posadki, je bila trdnjava uničena, ni bilo ne ljudi ne ostankov ladij. Kaj se je zgodilo, ne ve nihče. So morda s četrto ladjo možje z La Navidada kam odpluli, ali je tudi to ladjo pogoltnilo morje? Odgovora ni. Morda pa se je vrli ambasador v pismu samo zmotil in namesto tri napisal Štiri. misijonarjev in trgovcev. V resnici pa cesar menda le bolj na to misli, da bi v vzhodni Aziji dobil tudi on kak lep košček zemlje poleg Rusov, Angležev in Francozov. (Novi k o 1 e k i) štempeljni začno se prodajati z letošnjim letom. Stari koleki z letnico 1893 bodo neveljavni postali in jih bodo do 1. februvaija do konec marca vse davkarije za nove zamenjevale. Pripomniti je pri tej priliki, da bo treba z novimi koleki pozornejše ravnati. Izdelani so tako, da jih ne bo lahko prilepljenih zopet odmočiti in iz papiga vzeti, ker ne prenašajo preveč mokrote in tudi ne preveč vročine. (Mirovna pogodba) med Grki in Turki je podpisana. Vendar vlada po Grčiji še vedno velika razburjenost zaradi one nesrečne vojske. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. januaija 1898) — VEM, DA MED DELOM SPITE, AMPAK ZDAJ 2E MALO PRETIRAVATE! — V! Kozmični žai vžigajo blisl Stari narodi so verjeli, bliski ognjene puščice bogov, ki lete z nebes na ali iz oblaka v oblak, kaif onostranci sporečejo seboj. Znanost je z od! poglavitnih zakonov i' potisnila bogove tja, ki dijo (v domišljijo), blisl razložila kot praznjenje trične napetosti med obl* ^jrnill Rešitev prejšnje križanke Raziskovalec Wodinsky s hobotnico. Staranje po lastnem ukazu V življenju hobotnice sta rojstvo in smrt zelo tesno povezana. Ko samica zleže svoje številno potomstvo, kakih 150.000 jajčec, tako temeljito opusti vsakodnevno prehranjevanje, da deset dni po opravljenem materinskem poslu od lakote umre. Spolna dozorelost pomeni pri hobotnicah torej zrelost za smrt. Tako so menili vse do pred nekaj tedni, zdaj pa kaže, da bodo morali biologi to mnenje spremeniti. Jerome Wodinsky je javno objavil del raziskovanj, v katerih je ugotovil, da pri hobotnicah smrt povzroči nekaj drugega. Novo odkritje je tesno povezano z iskanji vzrokov staranja in umiranja. Pri poskusih je odstranil samicam žlezo, ki leži med očmi. Nameraval je opazovati, kako se bodo živali obnašale, a je bil močno presenečen, ko so hobotnice namesto običajnega umiranja od lakote začele poživljeno iskati hrano, se rediti in živeti naprej. Hobotnice brez te žleze so se celo ponovno parile, kar je bil zanesljiv znak, da se je v naravnem poteku močno spremenil dosedanji red. Z odstranitvijo žleze je Wodinsky hobotnicam podaljšal življenje kar za četrtino. To odkritje je nov dokaz več, da povzročajo staranje posamezne žleze, oziroma hormoni. Wodinsky pravi, da je sicer ta proces pri višjih bitjih neprimerno bolj zapleten, a da je velika verjetnost, da gre v osnovi za enako dogajanje. S .. rr r 5* E jffl j 1 ; A _P_ o R T ■V' A o 2 I f _o ► f. K K M J_ f-'. :k — A X A K A v ■' L_ A_ i 1 rT r K f*. AA <- ir l č ■ ■ ■n J_ _K J_ _r O _i_ C .t f D o N n A AJ A ... rv 0 R k c ■M A AJ T k r 1 T A aa A AJ. E K A . > !- _L .AJ A G, A 2_ 1 j a N A • - A V A nr f o 2_ A C D c. Pl JA \N_ _L A_ s T_ i A cj i prgišče ^ mislil med zemljo in oblaki. Nedolgo tega je John kins, znanstvenik iz San f sca, s sodelovanjem Jamesa Follina postavil tezo, po kateri naj bi blisk* žili kozmični žarki iz globok., , .... , vesolja. Na prvi videz je tl °st m ljubezen se kmalu v skladju z mitološkimi p^i vami v rp.snir.i na ore 1 R7TOTT R(U KRAJ S.GREGOR-ClCft Mia cIVLJEN SKA POT ŽELATINA IZ ALG PORTIR vami, v resnici pa J. TRDINA .®*n od sejma in slave se doga-f te veliko. F. NIETZSCHE mora priti od znotraj, sicer kujoča. G. B. SHAW Svui ANGL. KDNSERV. STRANKA PERZ. KRALJICA PSEVDONIM E.KAROE LJA IT. LUKA DL RANO- CELNIK FR. PISATELJ HRANILO 7uW wm NEM. FILOZOF NIKELJ IM MIHU SOMBOR GLASB. DELO DEL NOGE OS. ZAIMEK NAŠ OTOK AMONOV DL SANITETA MATERIAL at LOV LJUBITELJ MESEC PRITOK RONE POL SVILENA TKANINA VLOGA DRU?AB NIKA INDONEZ. OTOK DL Žive afriške stolpnice meter padca mora skoraj 70 kilogramov težki mladič preživeti takoj pri rojstvu. Čeprav gre za takega ,,hrusta“, pa je ravno v tem času najpogostejši plen levov, leopardov in hijen. Smrtnost je pri skotitvi velika: tri četrtine mladih žiraf ne preživi. Kadar v nadvse bogati svet živih bitij posežemo z največjimi Fotografija bliska kaže nj* t ttierili in med tisočerimi oblikami življenja na našem planetu značčlno nazobčano pot., J iščemo presežnike, se moramo prej ali slej srečati z nenavadno temeljitejše pojasnilo o skem dogajanju pri n bliskov. Ko se vzpostavi velikaj tost in ko se ta sprazni pi lacijske plasti zraka, n1 blisk. Elektroni prebijejo no plast, na tej poti pa vedejo slepečo svetlobo nastanek bliska znanstve* dolgo poznajo, niso pa n* dovoljive razlage, kako n’ strašanska napetost 100< nov voltov, kolikor je po* za nastanek bliska. Po mnenju obeh orne* fizikov igrajo kozmični odločilno vlogo. Ko n* poti iz vesolja na Zemljo “*emo pri - ‘*valjo, hodečim drevesom, potujočim zemljevidom, leopardjo t ^melo — taki so vse nazivi za žirafo. Če je kit največje in J težje bitje sploh, slon pa največja kopenska žival, velja za t *tafo, da je nesporni rekorder v telesni višini. S petimi metri “ v>šine je zares edinstvena žival. Poleg te lastnosti pa ima žirafa še ■fckaj edinstvenih sposobnosti, s katerimi premaguje težave, podane z njeno višino. pijejo z v proizvajajo delcev, ki se skimi hitrostmi. V obla* delci izbijajo elektrone gomilijo na dnu obla takimi „plazovi“ elektro11 ustvarja ogromna napet* J tronskemu „biljardu“ { po domače kar bliskanje Pred 15 do 20 milijoni let so Predniki današnje žirafe živeli v Afriki, ki je verjetno prvotna domovina teh živali, v Aziji in celo v fvropi. Veda o izumrlih živalih jjnenuje te prednike: zarafa, siva-“terium, prolibytherium in pa-jjeotragus. Slednji je živel na vseh “eh omenjenih celinah; bil je od peh še najbolj podoben današnji «rafi in tudi po višini ni dosti Postajal za njo. Danes bi žirafo *?man iskali na drugih celinah, ‘•vi izključno v Afriki. Toda še tu njen življenjski prostor zmanj-lje ter vse bolj krči le na seavane odne Afrike ter na savane pod Suje Vzh, , ~ | -“'juiic iivc icjl im savane ' vajo atome gornje zračne j ekvatorjem na jugu črne celine; i „dež subatc , r ....... >. CloveK jrafo. -e okoli že tisočletja občuduje isje trdi, da so >- ,«ivuu leta 2500 pred našim letjem Egipčani kupovali žirafe - ■tis' a svoje živalske vrtove v Evropo je živalske velikane It pripeljal Julij Cezar. Okrog w.,iiuju vg.vuu.u ^ 46 pred n. št. je prva žirafa se potem ob določene' I ■*°rakala v večno mesto. Rimljani nutku sprazni. - Ha hnHo nmav!.'1"n j. menili, da bodo nenavadno -r . nrtlll jur , al koristno uporabili v cirkusih Temu kozmičnemu « j kr ^ bodo v sk)vitih kolosejih u‘ivali v krvavih bojih med žirafo I* in drugimi zvermi. Toda izkazalo se je, da je žival bolj miroljubna. Plinij starejši je razočaran zapisal, da se žival „bolj odlikuje po videzu kot po divjosti." Za znanost vnetim Rimljanom pa je žirafa povzročala sitnosti, ker je niso znali uvrstiti. Pesnik Horac je zapisal, da je žirafa križanec med kamelo in leopardom. Tako so ji tudi dali ime - leopardja kamela. Košček te rimske pameti je ostal še v modernem latinskem nazivu za žirafo: modema biologija imenuje žirafo Giraffa Camelo-pardis. Zapisali smo, da je žirafa najvišja žival na svetu. K temu je treba vsekakor dodati, da ima njen vrat kljub izredni dolžini le sedem vretenc, se pravi toliko kot človek ir večina «salcev. Dolgi vrat je zahteval, aa so se žirafi razvila velika in močna pljuča. Ce takih pljuč ne bi imela, bi vdihavala kar naprej zrak, ki ga ima v dolgem sapniku. Dolgemu vratu primerno ima tudi srce. Žrafina krvna črpalka je debelejša, trpežnejša in močnejša od drugih, saj mora poga- njati kri zelo visoko do možganov. Krvni pritisk je pri žirafah trikrat večji kot pri človeku in verjetno ima med vsemi živalmi največjega. Kako, da je ne zadene kap, kadar skloni glavo? Pri takem pritisku bi morala kri dobesedno zaliti žirafine možgane. Narava je vprašanje rešila z mrežo posebnih krvnih žilic v glavi, ki skrbe za enakomeren krvni pritisk v možganih. Te žilice, ki se jim strokovno pravi rete mirabile caro-tieum, skrbe tudi, da pri hitrem dvigu glave ne omedli. Bristol Foster, ameriški znanstvenik, je več let raziskoval žirafe v Keniji. Ko je lani objavil svoje izsledke, je povedal zanimivo novost, da ima vsaka žirafa svoj „prstni odtis". Seveda je to vzorec temnih lis in svetlejših črt, po katerih se posamezna žival natančno loči od druge. Ta svojevrstni „zemljevid“ ostane celo življenje nespremenjen. Čemu služi lisasti vzorec žirafine dlake, ne vemo dobro. Nekateri trdijo, da gre za varovalno vlogo, kar pa drugi spodbijajo, češ da -se tako visoko bitje ne more skriti. Vprašanje ie zapletlo še to, da je Foster odkril nekaj popolnoma belih žiraf. Žirafa ima predvsem dva sovražnika: leva in človeka. Velike mačke napadajo žival, kadar se napaja ali liže sol po tleh. To lahko stori le tako, da široko razkreči prednje noge, v takem položaju pa je zelo nemočna. Še najlažji plen je žirafa, ko se skoti. Samica po 15 mesečni brejosti stoje skoti mladiča. Poldrugi BODO OSTALE? Veliko hujši sovražnik žirafe je človek. Njeno meso je zelo okusno, zato jo domačini radi love. A ko bi šlo samo za meso, bi „hodečim drevesom” ne grozilo iztrebljenje, saj tehta odrasla žival tono in pol, kar je vsekakor lepa zaloga. Žirafe padajo tudi zato, ker ji izročila pripisujejo čarobne moči. Žiraf in rep naj bi odlično pospeševal utrujene ljubezenske sposobnosti. Nosijo ga kot amulet. V obliki zapestnic strojene repe prodajajo tudi turistom. Za zdaj žirafa še ni hudo ogrožena, a izginjanje širnih svobodnih prostranstev v korist mest in naselij ji slabo obeta. Srečanje živih in mrtvih nebotičnikov. Kdo bo preostal? Miki Muster Janez Trnove ***000000000000000000000001000000000000000000000000000000000000. ZA OČETOM f i * £ I Dolgo je trajalo* Vsaj toliko zbral, da se je moge* tt * sinovoma o podrobnostih ženin® kaj sta storila v Amaronu in 'J do njega. Sedeč na veliki kW^VVSXVVXV\.VV\XXVXVSXVvVSXVXXXXNVV\.VVXVVX\XV\XVSXN.\VXVVVVVVS.\ ž (1483) - 12. junaciija 1978 I Zelena luč za Bršljin Namesto zasebnih vrstnih hiš bodo v Bršljinu gradili vrtec in bloke s 54 stanovanji — Sprememba je potrjena V bršljinskem predelu naselja Novoteks in šole je bil prostor po zazidalnem načrtu določen za gradnjo enodružinskih vrstnih hiš. Predel ima vrsto ugodnosti, ki se kažejo razen v lepi prirodni legi tudi v komunalni opremljenosti in že zgrajeni šoli. Dejstvo pa je, daje v Bršljinu (in v Novem mestu sploh) hudo pomanjkanje lokacij za družbe- | V OSPREDJE SKRB ZA ČLOVEKA - IMV tudi letos začenja z = uresničevanjem novega obsežnega investicijskega programa, ob tem | pa družbenopolitične organizacije v kolektivu vse bolj obračajo = svojo pozornost k skrbi za delovnega človeka. Poudarjajo pa: pred- = nost imajo proizvodne naloge, kajti če ne bo dovolj dohodka, tudi § ne bo stanovanj in vsega drugega. (Foto: Bačer) INTERES SAMO ZA CENTER? Novomeški trgovci že vsaj dve leti zatrjujejo, da bi radi gradili trgovine in da v mestu zanje ni u streznili lokacij. Na nedavni seji zbora združenega dela novomeške občinske skupščine pa smo slišali tudi izjavo: „Za trgovino je na voljo lokacija v naselju Pod Trško goro. Zanjo med trgovci ni interesa. Niti kiosk ne stoji, pa je tam več sto družin, ki morajo po vsako malenkost v mesto .. no usmerjeno gradnjo, zato so predlagali spremembo zazidalnega načrta, ki predvideva namesto zasebnih hiš nov vrtec in pa vrsto blokov. Ta predlog so obravnavali v krajevni skupnosti v Bršljinu, bil pa je tudi javno razgrnjen na dveh krajih. , Bršljin čani niso imeli pripombe k spremembam, zahtevah pa so, da se odprti kanalizacijski izliv v Bršljinski potok zapre zaradi hudega smradu in nevarnosti za okužbe. Po stari navadi pa ob javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta ni bilo nobenih pripomb. Možno je, da se bodo kritiki pojavili zdaj, ko se bodo začela dela. Bršljin bo pridobil otroško varstveno ustanovo za 160 otrok, namesto 15 vrstnih hiš pa bo zraslo 27 trisobnih, 18 dvosobnih in 9 štirisobnih stanovanj ter 27 garaž. J.PEZELJ § bo čez dva meseca) zagotovo med najresnejšimi delegati v občini, če ne celo v regiji- Pa ne samo, kar se tiče vodenja in obiskovanja sej. Razen sestankov v svoji organizaciji združenega dela je od 57 sej za republiško skupščino manjkal saino sedemkrat. Zato, ker je moral na važnejše sestanke, in če bi prištel še vse seje občinske in republiške skupšči-n®> je neprekinjeno zasedal skoraj dvestoštirideset ur. In ravno zato je luč v njegovi sobi velikokrat gorela dolgo v noč. Za predsednika se najbrž ne bi spodobilo, da na sestanku ne bi vedel, za kaj gre. >,V minulih štirih letih sem natanko spoznal, da je "■iiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiui,imuni,n,m,,m,umnimi,iiininimiiiui j dveh letih 6 primerov kastno razsodišče občinske konference ZK v Novem mestu je obravnavalo 3 pritožbe in 3 vloge glede obna- šanja ^vanajstčlansko častno razso-i^e je delovalo v dveh senatih in je v letih 1976 jj, 1977 obravnavalo ** primerov, od tega tri pri-/•zbe zoper sklep o izključitvi iz ZK •> vloge, ki so se nanašale na rav-_anje i*1 obnašanje posameznih ko-munistov. n'l7 s*cladu s statutom in poslov-. m ter svojimi pristojnostmi je astno razsodišče v dveh primerih leP o izključitvi znižalo v zadnji Pomin. Ostali trije primeri pa so oživeli naslednjo pot: eden se je čla S P°ravnavo med sprtimi .JV’ v drugem so izrekli partijsko o članom ZK na vseh odgovor- Kritično z dobrim namenom Vrste ZK v Tovarni avtomobilov IMV morajo biti številnejše — Letos bolj zavzeto pri reševanju stanovanjskih vprašanj in več dela z delegati Decembrska razširjena letna konferenca osnovne organizacije Zveze komunistov v TOZD IMV Novo mesto je ocenjevala poslovne uspehe ter delo komunistov in družbenopolitičnih organizacij. Brez olepšav so pokazali na slabe točke in jih sklenili odpraviti. Ta osnovna organizacija ZK s članstva in 36 zasedanj sekre-96 člani je sicer ena najmočnejših v novomeški občini, vseeno pa menijo, da 26 novosprejetih članov v zadnjem času ni dovolj in da bi morala kadrovska komisija bolj zavzeto delovati. V preteklem mandatnem obdobju je bilo kar 21 sestankov KOLIKO JE IZJEM? Akcijo za enotno obdaritev dedka Mraza so podprli vsi kolektivi, zanjo so se izrekli komunisti. Rekli smo, da izjem ne sme biti, pa so vendarle bile. Ponekod so še vedno, čeprav malce na skrivaj, organizirali svojega dedka Mraza. Za otroke zaposlenih v nekaterih kolektivih, kjer bi morali razumeti geslo, naj pri otrocih ne bo razlik, so še posebej kupovali pakete, kot da bi jih bili tako potrebni! Eh tak primer je bil na novomeški gimnaziji, če pa še kje, bo potrebno ugotoviti. Dolžni bi bili obvestiti javnost, kje in zakaj je prišlo do kršenja sprejetih stališč. HVALEŽNI ZA POZORNOST Upokojenci ttgovskega podjetja „Dolenjka“ v Novem mestu so bili ob nedavni jubilejni proslavi kolektiva lepo sprejeti in deležni vse pozornosti in novoletne obdaritve. Upokojenci „Dolenjke“, ki še vedno z zanimanjem spremljajo razvoj in rast kolektiva, so hvaležni in želijo svoji delovni organizaciji še veliko uspehov. tariata, sprejeti sklepi pa so bili razen nekaj izjem zadovoljivo uresničeni. Še več uspeha bi bilo, če bi bili vztrajnejši pri zadevah in če bi pred sprejetjem sklepov dobro pretehtali, če jih je možno spraviti v življenje. Spregovorili so tudi o deležu tovarne avtomobilov pri sofinanciranju raznih akcij v krajevnih skupnostih.’ Prav IMV je namreč v javnosti dostikrat deležna kritik, češ da za take stvari nima dovolj posluha, vendar so „take kritike neupravičene in včasih zlonamerne ‘ je bilo rečeno na konferenci. Lani so namreč prav za take akcije izdali znatna sredstva mimo vseh ostalih obveznosti. Kljub temu da na srednjih in visokih šolah štipendirajo 284 dijakov in študentov in da ob delu študira še 96 zaposlenih, so kadrovske težave še vedno hude. Vse to pa se pozna tako v proizvodnji, kakor pri delu v družbenopolitičnih organizacijah. Medtem ko se je vseh 8 osnovnih organizacij sindikata tvorno vključilo v uresničevanje zakona o združenem delu — izpeljali so še vrsto akcij - je bilo premalo obravnavano delo delegatov in delegacij. Premalo je sodelovanja z delavsko kontrolo in več bi morali narediti za materialno odgovornost zaposlenih, za večjo produktivnost in izvrševanje planskih nalog. Prav tako so očitali, da je bilo premalo narejenega pri reševanju stanovanjskih vprašanj de- lavcev, medtem ko je sindikat zelo napredoval glede organizacije oddiha in rekreacije zaposlenih. Komunisti so sprejeli dolžnost, da bodo poslej v vseh samoupravnih in družbenopolitičnih funkcijah ali pa kot člani delali tako, da jih bo bolj čutiti in kakor jim velevajo partijske naloge v predkongresnem obdobju. ŽUŽEMBERK BREZ KINA Z žužemberškim kinom je bilo več stroškov kot dohodkov, zato so ga sklenili ukiniti. Predstave so bile slabo obiskovane, dotacij pa kino sekcija ni prejemala. Tudi dvorana že dolgo ne ustreza, saj je na hiši nujno obnoviti streho in električno napeljavo. Z ukinitvijo kino dvorane se krajani ne strinjajo v celoti. Gre namreč za prostor, v katerem so se zvrstile kulturne in druge prireditve, zbori občanov in najrazličnejši drugi shodi. Prepričani so, da stavba brez temeljite obnove sicer ne bo dolgo vzdržala. M s Medtem ko nekateri delegati sodijo, da je zadnje čase gradivo, ki ga dobivajo iz skupščine občutno boljše, krajše in razumljivejše, pa glede tega še nismo naredili dovolj. O tem je na zadnji seji družbenopolitičnega zbora spregovorila delegatka prof. Ema Muser: Ne razumemo se „V gradivu za to skupščino je jezik še premalo razumljiv. lipam občutek, da ob neštetih pripombah taki spodrsljaji ne nastajajo slučajno. Morda bi bil kdo rad videti bolj pameten, kot je v resnici, ali pa se delegati s tem zavajajo. Ob nerazumljivem gradivu se namreč marsikaj lahko skrije. Če hočemo, da bo vsak razumel to, o čemer odloča in glasuje, potem je potrebna vsem razumljiva razlaga. “ Pritrdil ji je tudi Avgust Avbar, predsednik izvršnega sveta, ko je med drugim dejal: „Če bo šlo tako dalje, se bomo znali pogovarjati samo v prenesenem smislu. Povedati pa moram, da prenašanje nekaterih izrazov ne gre iz baze navzgor, temveč je pot obratna.. Novomeška kronika V STRAŽI GRADIJO BLOK - Po dveletnih zapletljajih se Stra-žanom le izpolnjuje želja — gradijo blok. Večino stanovanj je pokupil Novoles, 6 pa je tudi grajenih iz solidarnostnih sredstev. (Foto: R. Bačer) Stran uredila: RIA BAČER ZMANJKALO RAZGLEDNIC -Novomeščani bi se počutili kot tujci v drugem mestu, če pred prazniki ne bi česa zmanjkalo. Tokrat so bile na vrsti voščilnice. V nekaterih trafikah je kar na vratih visel listek: „Raz-glednic ni več.“ Tako marskdo ni mogel odgovoriti na novoletne voščilnice ali pa bi lahko znancu poslal kartico z osladnim ljubezenskim motivovm ... UMAZANIJO ODVAŽAJO -Komunalci so začeli temeljito čistiti zarasle mestne predele, kot na primer breg proti Marofu pri postaji, Sedel pod Koštialovo cesto itd. rmovje sekajo in žagajo, iz njega pa vlačijo na dan vsakovrstno umazanijo. Več kamionov skritih odpadkov so že odpeljali na smetišče. Da njihovo delo ne bi bilo zaman, bi morali občani spremeniti svoje navade. SMUČARJI OBUPUJEJO - Tudi letos imajo novomeški smučarji malo možnosti za smuko v bližnjih predelih. Zaradi tega je čedalje manj vnetih za šport v beli opojnosti. Gorenjska smučišča so tako polna, da navadno Dolenjec samo enkrat poskusi, pa ima čakanja dovoli. Mladina se nadeja, da bodo vsaj do šolskih počitnic zasnežene Crmošnjice, sicer bodo številne smuči in sani, ki jih je nosil dedek Mraz, ostale nedotaknjene. DVA JANEZA IMAMO - Minuli teden sta v novomeški porodnišnici rodili Anica Klemenc iz Ulice Danila Bučarja 3 - Janeza in Ivanka Rodič z Muzejske 11 - prav tako Janeza. PONOVOLETNA TRŽNICA je bila v ponedeljek, 9. januarja, bolj siromašna. Stalne stojnice so bile sicer dobro založene s sadjem in zelenjavo, ponudbe od domačih kmetic pa je bilo kaj malo. Naprodaj so imele le jajca po 2,5 din, hren, smetano v skodelicah po 20 din in nekaj motivilca in regrata po S dinarjev merico. Ostale cene: ananas 22,20 din, jabolka 10,10 din, karfnola .... ^ pomaranče 13,40 din, čebula 8.S0 din, grozdje 16,SO 17,30 do 25 din, j din, čebula 8.50 čLu, giu&uj« iu,w do 20 din, radič 30 din m »lata 14,60 din- Ena gospa je rekla, da Ji, kadar hoče kupiti pisarniški material v Mladinski knjigi na Glavnem trgu, običajno dogovorijo: »Nimamo .,.. Smo naročili ..,. Je v tisku ... Tega še nikdar nismo imeli,..“ Druga je na to pripomnila, da pa so zato založeni s kitajskim porcelanom, urami, predpasniki, obeski in revijami. Tudi Play-boya imajo „. DOLENJSKI LIST 17 Boženo Ostrovršnik. Ta je bila reč izvoljena za sekretarko ko-ja občinske konference ZK. PO CEM BO ZDRAVJE? - Ta teden bo končana javna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. Največ pripomb je bilo doslej izrečenih na račun soudeležbe bolnikov za ambulantne preglede, za zdravljenje v bolnišnici, za izdajo receptov, za zobozdravstvene storitve ipd. Neštetokrat poudarjajo, da bi vse to utegnilo preveč prizadeti ljudi, ki so zaradi šibkega zdravja že tako za marsikaj prikrajšani. Na sliki: prizor iz zdravniške čakalnice. (Foto: Jožica Teppey) ŽIVAHNO PRED VINSKIM PRAZNIKOM Na Bizeljskem so se krajani zavzeto vključili v priprave na »Praznik posavskih vin 77“. Vse organizacije, društva, šola in posamezniki se zavedajo, da so dolžni sodelovati, saj gre za ugled kraja, za to, da se bo dober glas o posavski kapljici razširil čim dlje po Sloveniji in po Hrvaški. Domačinke pripravljajo izbor priljubljenih jedi, ob katerih se bizeljčan in cviček nadvse priležeta. Razstavo domačih kuharskih specialitet bodo bizeljske gospodinje priredile v prostorih osnovne šole. Vinska razstava bo v združenem domu, v šoli pa še vinogradniška razstava. Prireditev bo trajala tri dni in se bo začela 26. januarja. Brežice: tesneje z armado Sodelovanju s komunisti v JLA je občinska organizacija ZK že doslej posvečala precej pozornosti, v tekočem letu pa so mu sklenili dati nove razsežnosti in oblike in tako izkoristiti kadrovske možnosti, ki so na voljo v JLA VES DENAR ZA KS JE NAKAZAN S financiranjem krajevnih skupnosti v brežiški občini lani niso bili zadovoljni, ker je denar dotekal preveč počasi. Zaradi tega je zbor krajevnih skupnosti celo zagrozil, da bo prenehal delati, če se stvari do konca leta ne bodo obrnile na boljše. Zahteval je izčrpno informacijo in jo dobil na seji 27. decembra. Do tistega dne je dobilo trinajst krajevnih skupnosti ves pripadajoči znesek, druge krajevne skupnosti pa le del sredstev, do katerih so bile upravičene. Na seji so delegati zbora dobili zagotovilo, da bodo preostali zneski nakazani do konca leta, oziroma najkasneje v prvih dneh januarja. Do takrat so prejele krajevne skupnosti 1,93 milijona dinarjev, torej je znašal dolg občine še 650 tisoč dinarjev. V prihodnje naj bi se take zamude ne ponavljale več, ker pjeveč hromijo delo, hkrati pa po nepotrebnem povečujejo nezadovoljstvo med krajani. To pomeni ustvarjalno sodelovanje komunistov iz garnizije v vseh oblikah družbenopolitičnega življenja občine in krajevnih skupnosti. Zlasti dobrodošla bo pomoč pri razvijanju priprav na splošni ljudski odpor in samozaščito. Komunisti iz JLA lahko veliko prispevajo k reševanju komunalnih problemov, preskrbe, rekreacije, k iskanju novih možnosti za zaposlovanje žensk in poglabljanju medsebojnih stikov na drugih življenjskih področjih. Zaradi tega bodo postali skupni sestanki občinskega komiteja s partijskimi organi iz garnizije stalna oblika za sprotno ocenjevanje medsebojnega sodelovanja in informiranja. Komunisti iz vrst JLA se že odzivajo s sodelovanjem v pripravah na pomladanske volitve in prevzemajo nase odgovorne DANES KRITIČNO O OBDOBJU 1976- 1980 Občinski svet Zveze sindikatov in komite občinske konference ZK v Brežicah bosta današnjo skupno sejo posvetila uresničevanju srednjeročnega načrta občine, gospodarjenju v devetih mesecih minulega leta ter resoluciji o izvajanju družbenega plana občine od 1976 do 1980 in še posebej v tekočem letu. Seji bosta nato organa nadaljevala ločeno. Sindikat bo obravnaval sindikalno listo za 1978. leto, komite pa bo imenoval komisije, sprejel program za teden »Komunista41 in sklepal o ustanovitvi konferenc ZK v krajevni skupnosti Brežice— mesto in krajevni skupnosti Brežice-okolica. politične dolžnosti. V kraju bivanja se bodo vsi po vrsti vključili v aktive Zveze komunistov. Ti bodo seveda najmočnejši v mestnih stanovanjskih soseskah. Ustanavljali jih bodo z namenom, da bi poživili družbenopolitično življenje občanov in njihovo sodelovanje v delegacijah za občinsko skupščino in samoupravne interesne skupnosti- J. T. Divjad izginja NOVO V BREŽICAH NOVA PREDSTOJNICA - Od prvega januarja letos vodi Poklicno solo za kadre v blagovnem prometu v Brežicah prof. Jožica Šalamua Za vršilko dolžnosti predstojnice jo je 27. decembra imenovala občinska skupščina, ki je obenem razrešila dolžnosti dotedanjo predstojnico šole Boženo Ostrovršnik. Ta je bila namreč izvoljena za sekretarko komiteja občinske konference ZK. TOPLO SPREJETE »GENERACIJE” - Januarsko gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega z Jovanovičevo komedijo »Generacije” je doživela v Brežicah navdušen aplavz. Tokrat so gostje uprizorili dve predstavi: popoldansko za dijake šolskega centra in večerno za abonmajsko občinstva 2al, vsakič to ni možno, čeravno je za dijake predstava doma cenejša kot v Ljubljani. PREDRAGE INŠPEKCIJE? -Na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine v Brežicah so se razpravljala razburjali nad višino deleža, ki ga prispeva občina za delo medobčinskega inšpektorata. To je poldrugi milijon dinarjev, dodatno pa zahtevajo še 50 tisočakov. Vsoto so namreč primerjali z zneskom 2,5 milijona dinarjev, kolikor dobijo vse krajevne skupnosti skupaj, in prišli do zaključka, da so te službe predrage. Toda po toči zvoniti je pozno, vsaj za tisto, kar so že odšteli v ta namen. NAJPREJ ZEMLJIŠČE - Letos bodo dobili v Brežicah dve novi gradbišči, za kateri mora zemljo odkupiti občinska skupščina. To bosta nova avtobusna postaja in postaja milice. Za avtobusno postajo mora skupščina zagotovoti komunalno opremljeno zemljišče, to pa postopek vedno zavleče, saj takih zemljišč ni na voljo. VEČ SOLIDARNOSTI - V brežiški občini bodo poslej prizadev-neje reševali stanovanjske probleme borcev NOV. Občinski odbor ZZB NOV bo zahteval večji priliv denarja iz solidarnostnega stanovanjskega sklada, komisija ZZB NOV pa bo evidentirala borčevska stanovanja, zlasti tista na podeželju. Med njimi jih je še precej potrebnih obnove. Preganjata jo kmetija in mehanizacija Začetki organiziranega lovstva na Bizeljskem segajo pol stoletja nazaj. Člani družine so ponosni na to tradicijo, zlasti še na plodna desetletja v novi Jugoslaviji, ko so si med drugim postavili v Drenovcu svoj lovski dom. V njem imajo pretvornik RTV Ljubljana. Obletnico lovske družine so slavili lani z razvitjem prapora. Pobrateni so z lovsko družino iz Begunj pri Cerknici, s katero imajo prisrčne stike. Lovci so tisti, ki med prvimi opazijo spremembe v okolju. Pojavljajo se kot nujno zlo so- dobnega časa, toda človek jih lahko omili. Iz opažanj starešine lovske družine Franca Balona in drugih članov povzemamo ugotovitev, da se nekatere vrste divjadi redčijo zaradi kemičnih zaščitnih sredstev in mehanizacije v vinogradih. Včasih je bilo v njih več plevela. Fazane na primer uničujejo kosilnice, prav tako tudi zajce. Edinole srnjad se še uspešno množi. Občasno se v tistih krajih zadržujejo celo divji prašiči in povzročajo precej škode. Navadno je to čez leto, ko si izdatno postrežejo s koruzo in krompirjem, pozimi pa se odpravijo na Orlico v kraljestvo žira in kostanja. Letos so bizeljski lovci plačali kmetom nad dvajset tisoč dinarjev odškodnine. Kmetom razen tega dajejo odvračilna sredstva, električne pastiije, vendar jih ti morajo uporabljati. Na srečo so kmetje tudi lovci, zato pri sporazumevanju nimajo prehudih težav. Imajo pa primere, ki jim ne pridejo zlepa na kraj. Prav zdaj jih je nekdo tožil, da so mu lisice pobrale 40 kokoši. Morda so bile prave, morda ne, toda za lisice se lovci ne čutijo odgovorne. Nekomu pa je izginilo šest puranov v enem dnevu. Oškodovanec dolži lisice, lovci pa dvomijo o tolikšni tatinski spretnosti zvitorepk. Zato se tudi branijo plačati. J. TEPPEY <________________________________y Za minulo štiriletno obdobje v Zvezi komunistov krške občine je bilo značilno hitro naraščanje članstva in ustanavljanje novih osnovnih organizacij. Organizacijo so pomnožili na predvidenih tisoč članov in so to število celo presegli. Zdaj čaka organizacijo še majhnega družbenopolitičnega odgovornejša naloga, da spremeni številčno moč v res kakovostno ustvarjalno celoto, v kateri bo dejaven sleherni član. Tako naj bi se v vseh okoljih, kjer delujejo osnovne organizacije, stvari hitreje izboljševale in izginjale ovire, zaradi katerih se samoupravljanje zatika. Da doslej ni bilo tako, je najbolj zgovorno pokazala anketa o dejavnosti članstva, ki sicer ni najnovejšega datuma, vendar se aktivnost ni bistveno izboljšala. Odgovori v anketi so opozorili predvsem na nedelavnost mlajših novosprejetih članov, kar je med drugim tudi posledica pre- VECEMA UJELA ROK Komisija, ki v krški občini spremlja izvajanje zakona o združenem delu, je ugotovila, da je večina delovnih skupnosti, OZD, tozdov in samoupravnih interesnih skupnosti pravočasno sprejela samoupravne akte, vendar pa bo te predpise treba vsebinsko še dopolnjevati. Zado- voljivo je ocenila prizadevanja po tem, da ti akti ne bi bili samo for- malno usklajeni z zakonom, ampak da so jim dali že tudi novo vsebino, novo opredelitev medsebojnih odno- ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA Predsednik občinske skup-> ščine Silvo Gorenc je nekaj dni pred novim letom v Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj izročil številna visoka odličja predsednika republike. Red dela s srebrnim vencem so prejeli Anton Amšek, Janez Avšič, Anton Hotko, Marino Mahne, Karel Novak, Marija Novak, Zdenko Picelj, Jože Skinder, Janez Šoba, Marjan Tuma, Vinko Šušteršič, Anton Vodišek, Zvonko Zajc in Danica Žuraj; medalje dela pa Ivan Ašič, Ladislav Marki, Magda Bajc, Justin Božič, Maks Resnik, Ludvik Sikošek, Milan Šetinc in Anton Škafar. Ob tej priložnosti so izročili 32 zaposlenim plakete delovne organizacije. SLAB ODZIV ZDOMCEV znanja. Sodeč po programu, ki ga je sprejela konferenca ZK v novem sestavu, lahko povzamemo, da si bodo prizadevali take tokove zaustaviti s pomočjo komisij in vodstev osnovnih organizacij, ki jih čakajo številne odgovorne naloge. Med njimi zasluži pozornost zlasti program komisije za idejnopolitično izobraževanje in usposab- ljanje članstva. Ta komisija je že v preteklem obdobju opravila precejšnje delo, poslej pa naj bi izobraževanje postalo še bolj množično. Za nastopajoče obdobje si je naložila zahteven program, četudi bo poslej nudil pri izobraževanju komunistov v posavskih občinah izdatno pomoč regionalni študijski center s sedežem v Brežicah. Vodi ga dosedanji sekretar komiteja občinske konference v Brežicah Miha Haler, ustanovljen pa je bil 1. januarja 1978. Izkušnje kažejo, da so srečanja z zdomci pred novim letom zvodenela; najbrž tudi zaradi tega, ker so prejšnja leta dobili premalo konkretnih odgovorov, saj marsikdaj na te razgovore niso prišli predstavniki tistih organov, ki bi lahko kaj več povedali o zaposlovanju, o lokacijah, o možnostih za odpiranje obrtnih delavnic ipd. Tokrat so bili na dnevnem redu srečanja zaposlovanje, stanovanjska izgradnja, šolanje in letovanje otrok, vendar zdomcev to ni privleklo. Morda bi se raje odzvali razgovorom po krajevnih skupnostih, kdo ve? Ponekod so tako obliko že vpeljali. KDO JIH BO ZASEDEL? Več kot 160 novih delovnih mest so imeli „s seboj” tisti, ki so v zadnjih dnevih minulega leta v Krškem ponovno pripravili novoletno srečanje z občani, začasno zaposlenimi na tujem. Ker pa sta na sestanek prišla samo dva, je vprašanje, kako naj bi o njih izvedeli tisti, ki vendarle resno razmišljajo o skorajšnjem povratku domov. Tem naj zapišemo, da so jim najbolj na široko odprta vrata krške »Kovinarske”. Tamkaj bi potrebovali še okoli 50 ključavničarjev in 30 varilcev, v tovarni celuloze in papirja bi takoj zaposlili 4 strugarje in prav toliko ključavničarjev, v senovskem rudniku po enega obratnega električarja in rudniškega nadzornika itd. Veliko novih mest so obetali tudi ženskam. Krška TOZD Imperial bi v tem letu potrebovala 30 nekvalificiranih in pol-kvalificiranih delavk, v TOZD sevniške »Lisce” na Senovem pa ima možnost za priučitev v kon-fekcionarko 40 žena. ZBORI GREDO H KRAJU Občni zbori osnovnih organizacij Zveze sindikatov v krški občini so se začeli z novim letom in bodo trajali □o trajali do 15. februarja. Letos se v kolektivih zavzeto posvečajo kadrovskim pripravam, saj je prav od sposobnih ljudi odvisno, kakšen ugled in uspeh bo imela sindikalna organizacija v kolektivu in občini. Minulo leto je bilo leto trdih preizkušenj, leto, ko so bila potrebna dejanja za dosledno uresničevanje zakona o združenem delu. OBISK DEDKA MRAZA Otroke iz Krškega je dedek Mraz razveselil zadnji petek v lanskem letu. V novem Delavskem domu je obdaril vse, ki so ga pričakali, otroke pa je še posebno navdušil program, ki so ga izvedli dekovi spremljevalci: gardisti, Sneguljčica s palčki, dimnikarji ter opice, medvedi, zajčki in druge živali. Po programu so si vsi prisotni ogledali se trinajst risank o Popaju, učenci so nato odšli v razrede, kjer so nadaljevali praznovanje s kulturnimi programi m s plesom. ROMAN VOGRINC nov. koržek OS Jurij Dalmatin Krško PRIZIDEK — Zdravstveni dom v Krškem je dobil nov trakt. Lepi »milih stisko v ambulantah in novi prostori bodo vsaj za nekaj časa on---------------------------------- čakalnicah. Delo bo lahko normalno steklo, brez pretirane nervoze, ki jo je do zdaj povzročala gneča v tesnih čakalnicah in ordinacijah. (Foto: Jožica Teppey) KRŠKE NOVICE SE ENO PRIZNANJE - Kolektiv tovarne in papirja »Djuro Salaj” je ob zadnjem dnevu Jugoslovanske ljudske armade prejel malo plaketo JLA. Z pjo ga je ljubljanska vojna oblast odlikovala za dosežene uspehe v dosedanjem sodelovanju. NOVE DELAVNICE - Diiaki tehniške srednje šole v Krškem ZAKLJUČEK IGER - Ta mesec bodo svečano zaključili občinske delavske športne igre, ki jih je po običaju organizirala in vodila komisija za šport pri OSS. Tokrat so ženske ekipno m posamično tekmovale v šestih disciplinah, moški pa v štirih več. Tudi tokrat ne bodo točkovali skupne uvrstitve. V posameznih panogah so bile med ženskami najboljše predstavnice senovske Lisce in krškega Djure Salaja s po tremi zmagami, pri moških pa je največ ekipnih zmag dosegla tovarna celuloze in papirja. SELITEV - V minulem tednu so se v prizidek k stari stavbi občinske skupščine pričeli seliti novi »stanovalci”. Ker so med njimi tudi vodstva vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij, bo v njihovi prejšnji stavbi precej izpraznjenega prostora. Vsega bodo zasedle službe medobčinskega inšpektorata, delavska univerza pa se bo iz nadstropja preselila v pritlični del zgradbe. Plavalna zveza Slovenije objav listo plavalcev prve republiške kako- a. „1... XI n ni tA ♦ rvbr o ♦ flftl najmlajšimi. so zadovoljni, odkar so pred novim letom dobili prostorno delavniško halo za praktični pouk. Šolski center jo je zgradil z lastnim deležem, s pomočjo občinske skupščine in delovnih kolektivov. (Foto: Jožica Teppey) MALO MANJ - Pred dnevi je >iavila vostne skupine. Na njej je tokrat (le) petero krških Celulozarjev: štiri dekleta in en fant. Vsi so v nižjih starostnih skupinah, kar pomeni, da bi njihovo število kasneje lahko povečali le z načrtnejšim delom i Vsi bodo prišli na vrsto j Za komuniste se obetajo številne izobraževalne oblike — Okrepitev ZK z znanjem BREŽIŠKE VESTI Letni dopust res za oddih Občinski sindikalni svet v Sevnici za namensko uporabo prostega časa Vprašanje; oddiha in rekreacije zaposlenih je ponavadi pereče v oplejših mesecih. Občinski sindikalni svet Sevnica je temu vprašanju med drugim posvetil pozornost na seji zadnje dni minulega Ugotavljanja tega, kako v delov-n' . or8anizacijah izvajajo skrb za aktivno izrabo prostega časa, pred- vsem pa oddiha, so se lotili sindikati v sevniški občini že aprila, precej vprašalnikov pa so dobili nazaj šele Čaranje Vsakodnevne skrbi potiskajo v pozabo novoletni v™ež in praznično vzdušje. Pred samimi prazniki so imeli nemalo skrbi vsi tisti ki iz leta v leto pripravljajo novoletne obdaritve otrok. Zunanji vtis je bil tudi tokrat dober, v Sevnici je v jedilnici Lisce pričakalo dedka Mraza okrog 500 predšolskih otrok, prijetno vzdušje je bilo tudi v drugih krajevnih skupnostih. V resnici pa je za vso pravljičnostjo skritih mnogo drobnih skrbi, najhuje pa je zaradi pomanjkanja denarja. Lani je Društvo prijateljev rnladine obzirno spravilo v predal samoupravni sporazum, s katerim so se nameravali obrniti na združeno delo. /I vrsto let je za to obdaritev na voljo približno enaka vsota navkljub raznim podražitvam, medtem ko so npr. v, krški občini prišli že na 80 dinarjev na zaposlenega. Letošnja obdaritev je bila do zadnjih trenutkov v negotovosti: prispevale so v glavnem le občinska izobraževalna skupnost, skupnost otroškega varstva, nekatere delovne organizacije, predvsem Jutranjka in Lisca. Ustrezno rešitev za „denamico“ dedka Mraza bi bilo treba sprejeti že med letom, zakaj na kraju kljub dobri volji ni mogoče dosti storiti A. 2. ■ :w .mm jMsps®^ ' i&VfS ■ - ' -'K ■ v SVOJ DOM — Člani TVD Partizan v Sevnici že okrog mesec P u ijefl msfl Tisočdevetstosedeminsedemdeseto je za nami in v metliški občini so pred kratkim ocenili, kako so pri njih uresničevali v minulem letu načrte komunalnih in negospodarskih vlaganj. Ocena je kratka in razveseljiva: šlo je po načrtih in prav zato bi moralo iti, menijo v Metliki, tudi v letošnjem letu. Zanimivo pa je, da bo letos v občini glede vlaganj še precej bolj pestro kot lani in da bo metliška občina čez dobro leto | veliko pridobila. Gotovo so se prebivalci Bušinje vasi in sosednjega Ostriža najbolj razveselili vesti, da bodo končno dobili sodobno medrepubliško cesto, ki jih ne bo le povezala s svetom, pač pa bo pomembna tudi za kasnejši gospodarski razvoj tega dela metliške občine. Tako Razen tega je močno razveseljiv podatek, da so občani v I črnomaljski občini pripravljeni sodelovati pri izgradnji manjših proizvodnih prostorov v posameznih manj razvitih krajevnih skupnostih. Zato bi imeli radi ustrezne proizvodne programe. Ob tem še vedno ugotavljajo premajhen interes organizacij združenega dela iz razvitih področij za odpiranje novih proizvodnih zmogljivosti. Zainteresirani so predvsem v Starem trgu ob Kolpi, Vinici, Adlešičih in Dragatušu. Prepričani so, da imajo v teh krajih zelo lepe možnosti za gospodarska vlaganja, predvsem zaradi tega, ker bi tudi občani sami primaknili marsikateri dinar. Ob vsem tem pa se bodo za | vlaganja, oziroma so se že, odločili tudi v kmetijski zadrugi, v | rudniku in Industriji gradbenega materiala v Kanižarici (denar bodo vlagali za gradnjo | proizvodne dvorane in za nakup opreme), črnomaljski IMV, Viator bo vlagal denar za opremo, obnovil pa naj bi tudi I zgradbo za tehnične preglede. Trije jubileji Črnomaljci se pripravljajo] na mestna praznovanja Največje belokranjsko mesto bo letos praznovalo tri častitljive jubileje, lahko bi zapisali, kar tri rojstne dneve. Poteka namreč 750. leto, odkar je bil Črnomelj prvič zapisan v listinah, sedem stoletij, kar je dobil trške pravice in pol tisočletja ter še 70 let povrhrhu, odkar je mesto. Potemtakem je razumljivo, da bodo Belokranjci tri jubileje, počastili tako, kot znajo prebivalci ob Lahinji. Poseben odbor za praznovanja ja že pričel delati. Prvo nalogo opravlja te dni občinska kulturna skupnost z ljubljanskim Zgodovinskim arhivom. Izdala naj bi izčrpen katalog, ki bi domačinom pa tudi tujcem predstavili Črnomelj od rojstva do današnjih dni. Odbor se zaveda, da je naloga zelo zahtevna, vendar bo akcijo, ki bo obogatila knjižne police, podprla tudi republiška kulturna skupnost. Mesto bo jubileje počastilo tudi z nekaterimi obnovljenimi kulturnimi spomeniki. Tudi pri tem delu bo pomagala republiška kulturna skupnost, zakaj Črnomelj je mesto—spomenik prvega reda. Obnovili bodo kulturni dom, za kar bodo potrebovali najmanj 1,7 milijona dinarjev. Razen tega bo mesto dobilo bolj slavnostno podobo. Zanjo bodo med drugim poskrbeli pionirji in seveda člani osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine, ki se bodo spoprijeli s številnimi divjimi smetišči pa tudi zahtevnejšimi akcijami. J. P. Led je prebit Radoviško osnovno organizacijo ZK so ustanovili aprila 1976. Takrat je imela štiri člane, danes pa je v organizaciji že enajst občanov. Za njihovo organizacijo mnogi menijo, da je med najbolj prizadevnimi v občini, o tem pa sekretarka Vida Stankovič meni: „Lahko rečem, da kot sekretarka s člani nimam veliko dela. Sestankov se udeležujejo redno, neopravičenih izostankov pa domala ni. Ta čas smo vse moči usmerili v študij Kardeljeve knjige in mislim, da nam gre kar dobro. Ko smo začeli,-je bilo nekaj težav. Zato smo se odločili, da knjigo najprej predelam jaz, napravim za vsako poglavje izvleček, ki ga nato vsi preberemo in se o tem pogovorimo. Sprva se mi je zdelo Kardeljevo delo zelo težko, za povprečnega bralca nerazumljivo. Ugotovila pa sem, da zahteva od človeka čas in zbranost." Ta čas radoviški komunisti del svojega prostega časa posvečajo 3. poglavju knjige „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja*1. Še največ časa so posvetili podpoglavju ,Človek kot političen državljan ali kot samoupravno bitje*. Predvsem zato, menijo Radovčani, ker Kardelj tako razumljivo piše o nalogah, ki čakajo vse zavedne državljane v prihodnosti. „Študij prvih dveh poglavij je pri nas že prinesel prve sadove," je povzela Stankovičeva, ki sicer poučuje na metliški osnovni šoli, „in sicer na področju izobraževanja. Člani so menili, da se mora prav vsak komunist vedno izobraževati. Zato bomo pri nas uredili dve knjižnici: marksistično in tako z delo, po katerih bodo radi segali tudi drugi krajanu Pri nas menimo, da je led okoli študija Kardeljeve knjige prebit, za ledom pa smo našli izredno uporaben material, ki nam bo pomagal pri delu in k boljšemu življenju na Radoviču" J. PEZELJ se obeta, da bo marsikateri občan, ki hodi sedaj na delo po več kilometrov in po slabih cestah, našel delo tako rekoč doma. Razen te ceste, pri kateri bo pomagala tudi Hrvaška, pa naj bi posodobili še naslednje ceste: Dole-Drage-Ravnace, Radoviči—Želebej in Krasi-nec-Griblje. Denar za cesto Dole-Drage-Ravnace ter Radoviči—žebelj je že zagotovljen, tako da loči občane od asfalta le še malo časa. Prav tako je razveseljiva novica, da bo občina še letos dobila glavni cevovod, in sicer od zbiralnika na Veselici do križišča Ceste bratstva in enotnosti in Tovarniške ulice. S cevmi se bodo priključili na vodovod, ki ga končujejo v ozaljski občini, vendar le za toliko časa, dokler ne bodo uredili belokranjskega vodovoda z zajetjem v Krupici. Vzporedno s tem bodo v Rosalnicah dokončno uredili čistilne naprave, v občinskem središču pa naj bi zra-stel zbiralnik, ki bo zajel vse odpadne vode južno od T ovar-niške ceste. Razen naštetega bo v metliški občini v letošnjem letu zraslo še nekaj gradbišč. Končno bodo zabrneli stroji med gasilskim domom in servisom Novo-tehne in naredili prostor za novo, že tolikokrat omenjeni; j pa tudi obljubljeno avtobusno j postajo, mladi Podzemeljčanii*, o okoličani se bodo preselili tU novo osnovno šolo, dogradi®j a naj bi otroški vrtec v Metlikin preuredili dom Partizana v kul' turni dom itd. ■ p V današnjem zapisu je ontfv ti njen le majhen del metliških n* o Črtov, ki pa se bodo postopoiH1 i spreminjali v resničnost. J J Pi za ZAHVALA OBDAROVANCEV Predstavniki krajevni# * organizacij Rdečega križa S metliške občine so pred nO1 vim letom in po njem obi1 skali starejše in bolne obČ» ne ter jih obdarili. Podobu* akcije so pripravile tui družbenopolitične organ*1 j! zacije. Obdarovanci so bili obiskov in toplih besed na' vse veseli in se s tem piša- |j njem iskreno zahvaljujejo 0 izkazano pozornost. SESTANEK KOMITEJA 6. januarja se je na 1. seji sc^lj novoizvoljeni komite občinske Hj, ference ZKS Metlika. Člani so $ nji pravljali o aktualnih nalogah *J| pred kongresi, o marksističnem i* j braževanju in idejnopolitična usposabljanju v občinskih orgai^oj, cijah ZK, o metodah in oblikah komiteja, imenovali pa so sedem komisij za posamezna vna področja, ki bodo morale v mandatni dobi opraviti precej POSLEJ BREZ BRCANJA? - Kaže, da je lanski neuspeh jugo* vanskih nogometašev še najbolj potrl člane lokviškega nogoi" nega kluba. Streljaj od gorjanske ceste so si namreč postavili V; nice in tablo, ki mimoidoče opozaija, da so loški fantje nog K i^L P in se jim v imenu vseh otrok ; Pj ®oline zahvaljujemo. OBDARILI - Na Silve-arf osu-0 so skupine mladih članov RK ti « šole Vas-Fara obiskale 15 t2ažei i’n onemoglih iz naše KS, jim sre^° v novem letu in jih • ^ &bi n° obdarile. Taka srečanja po-TfiiiJajo ljubezen in spoštovanje do HtjUj ki so za naše lepše življenje vali svojo mladost in zdravje. OBRAMBNA PRIZNANJA Pred kratkim so bila v občini Kočevje podeljena priznanja za uspehe, dosežene na področju izvajanja priprav ljudske obrambe. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo je podelil priznanji za delo v preteklih letih Antonu Šercerju iz Kočevja in krajevni skupnosti Podgrad. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine Kočevje pa je v soglasju z vodstvi družbenopolitičnih organizacij podelil priznanja še naslednjim: 3. četi TO občine Kočevje, Štabu za CZ občine Kočevje, Delavski univerzi Jože Šeško iz Kočevja, Gasilskemu društvu Šalka vas, Gasilskemu društvu Mahovnik, Društvu za raziskavo jam iz Kočevja, Nikolaju Marentiču iz Kočevja, Antonu Račkemu iz Kočevja, občinskemu odboru RK Kočevje, štabu za CZ KS Predgrad, Štabu za CZ KS Rudnik-Šalka vas in Dušanu Stjepiču iz Kočevja. TUNELSKA GRADNJA - V Kočevju so avgusta začeli v Kidričevi ulici graditi poslov-no-stanovanjski blok, ki bo dokončan predvidoma prihodnjo jesen. Imel bo tudi skupno zaklonišče. Postopek, po katerem SGP Zidar Kočevje gradi ta blok, se imenuje „tunelska gradnja". (Foto: J. Primc) KAKO SE ZAVAROVATI? V Kočevju poteka te dni 86-urni j tečaj iz radiološke, biološke in kemične zaščite za specializirane enote civilne zaščite. Obiskuje ga 73 tečajnikov iz občinske enote iz nekaterih delovnih organizacij ter KS Kočevje in Rudnik-Salka vas. Predavanja so popoldne ter ob sobotah in nedeljah. Trajala bodo še do začetka februarja. Na tečaju tudi veliko praktično vadijo. Enote CZ so v občini najprej ustanovili, zdaj po- J teka usposabljanje, nato pa bodo izvajali tudi praktične vaje. PLESALI ** , t1) Aktiv ZSM ara je organiziral v dvorani v — sUvestrovanje. Zbrali Prijetno gostje z levega in desnega brega in v veselem in sproščenem v?- Počakali novo leto z željo, jy.il bili zdravi in da bi čimprej do-HH razcvet naše doline. NISO POZABLJENI novim letom so člani RK iz »m ,>}oka —j—, ~ ' osem deset *el< ® pomočjo aniT‘m organizacij Vas-Fara in K°ka obiskali krajane, ki “■sKega odbora RK Kočevje so r*j skromno obdarovali. Prav je, r> niso pozabljeni MARIJA VOLF Višji prometni davki in takse Predlog o davku iz osebnega dohodka zavrnjen Na zadnji občinski seji so sklenili, da se' zveča občinski prometni davek od naravnega vina za 0,50 din pri litru, od penečega vina za 1,50 din, prometni davek na druge alkoholne pijače (razen medice, piva, naravnega žganja in vinjaka) za 2 odstotka; na novo pa so uvedli še 3-odstotni davek na umetne brezalkoholne pijače (deit, tonik itd.) in sodavico. Upravne takse so zvišali v povprečju za okoli 100 odstotkov. Zdaj so tarife za vso republiko izenačene. Sprejeli so zazidalni načrt za Turjaško ulico. Tu bo zgrajenih okoli 2UU stanovanj in drugi prostori (garaže, trgovina, otroško igrišče, parkirišča, kotlovnica itd.). Predlog, da bi uvedli nov 0,5-odstotni davek iz osebnega dohodka delavcev in občanov je najprej zavrnil zbor združenega dela, nato pa še zbor krajevnih skupnosti (ki ga je najprej sicer sprejel). Tako je bil ta odlok sprejet le kot predlog, dokončno pa bodo o rtjem glasovali na eni prihodnjih sej. Za direktorico Centra poklicnih šol so imenovali Ksenijo Vidoševič, dosedanjo direktorico tega centra. Sprostiti ustvarjalne pobude vseh di po sprejetju samoupravnih sporazumov oziroma uskladitvi b nt>daje organizacij združenega dela z zakonom bo potrebnih še H0 naporov, da si priborimo boljše samoupravne in družbene je bila ena izmed misli v razpravi na decembrski prvi seji ioVj finske konference ZK Kočevje, na kateri so izvolili tudi rt J(%0\ *”ski komite in druge organe, za sekretarja pa ponovno ^ * TWVaka- ,a ocena uresničevanja za-, je 'J združenem de hi v občini je £o5Ncn°ApOSTREŽNA RESTA- Prodajajo običajno le nekaj vrst lOTte{ _ v Kn^pvin ip vpHnn salam in sir, delikatesa pa naj bi pro- . ^ ~ v K-očevju js til* i ?%na > Kjer sta oba zaki bila, da bodo marsikje zadostili predpisanim rokom, sprejeti sporazumi pa še ne bodo pravi odraz živ- Drobne iz Kočevja je vedno onca za- b °Di5 j* Po končanem delu pa še / ata kosilo. Zato je vedno taja, slišati predloge, naj bi 0 končno le dobilo samote restavracijo, kjer bi bili *tij, 'tto pa tudi poceni postre- orf fevINt,Nl<-r “ skoraj vse Prge vseh vrst, prstane in celo vasico ^kroglo, ki jo le malokdo pozna. r°sti oddaje bodo inž. Ribarič ter rkaija Cosič in Papič, za gledal- © USTVARJALEC ALI NE? -oddaja iz nanizanke Igrajmo se gledališče - B 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Boccacio-Vuga: O UKRADENEM LJUBIMCU - B rov za zbiranje, pa prepuščeni cesti. 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 20.50 RAZGLEDI: GIBLJIVE SLIKE BOŽIDARJA JAKCA - B V uvodnem delu oddaje bomo videli filma Dolina gradov in Gregoričev fotoamaterski izlet v Belo krajino, ki ju je slikar sam zmontiral in opremil z napisi. Ob nastanku pred štirimi desetletji sta bila filma nema, zdaj pa sta opremljena z glasbo, ki jo je Jakac med obema vojnama dodajal svojim filmom. Dalje bo prikazan Jakčev filmski zapis o otvorit- © ce pa je pripravljeno posebno presenečenje. 9.35 LJUDJE IN MESTO - B 10.05 KONDORJEVE VIŠAVE - B 10.35 NOVELE HENRYJA JAMESA, nanizanka - B 11.35 JUGOSLOVANSKA TRIMSKA TELEVIZIJA - B 12.05 POROČILA 16.55 POROČILA 17.00 DETELCKA NE BOLI GLAVA - B To je sovjetski mladinski film. Glavni junak je deček Seva Muhuna, ki mu zaradi majhne rasti rečejo kar Muha. Rad ima glasbo, še posebno pa ga zanimajo bobni. Detel, ki je s kljunom vztrajno razbijal po bližnjem drevju, je Muho navdihnil s svojevrstno glasbo. Tolkel je in tolkel je po bobnih, to pa seveda ni bilo všeč sosedom v tesnih stanovanjih. Toda Muha ni bil od muh, z NEDELJA, 15.1. I 8-20 POROČILA viru* -?a nedeljsko dobro jutro: °C ZBOROVSKEGA PETJA 8.55 625 9-35 J. MitcheU: JENNIE, nadaljevanka - B in'cn 9^TRZEK, nanizanka - B J g 1ULES VERNE, nadaljevanka J J -10 PUF IN MUF, risanka - B Jl-25 MOZAIK P 30 LJUDJE IN ZEMLJA - B d”3.^ Predkongresnih tem je tudi ružbeno in samoupravno delovanje etov. Tokratna oddaja bo naka-toif’ kmetje dosegajo dlje 3.? Pri razvoju kmetijstva kot pri “kah družbenega, političnega in urnega življenja na vasi. V ospredju bo vprašanje, koliko nietje kot proizvajalci in samoupra- v jalci lahko dejansko vplivajo na sPreminjanje svojega položaja, kako Tretja zgodba iz nanizanke Dekame-ron: Navidezno mrtvi ljubimec se znajde v omari, ki jo nato ukradeta dva oderuha. Oživljeni mrtvec je obtožen kraje, z lažjo ga reši služabnica njegove ljubice, zdravnikove žene, pravična kazen pa zadene oderuha. V glavnih vlogah nastopata Milena Zupančičeva in Mirko Bogataj (na posnetku). 20.40 V ŽIVO V tokratni oddaji bo tekla beseda o hišnih svetih, ki imajo veliko težav z odnosi med stanovalci; temu pogosto botruje dokaj nizka kulturna raven, od tod do slabega gospodarjenja s stanovanjskimi dobrinami pa ni daleč. 16.55 Crvena zvezda: Minor (košarka, ženske) - 18.30 TV novice - 18.45 Beograjski festival narodne glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 -2-1- start - 23.30 24 ur vi spominske plošče novomeškemu pisatelju Milanu Puglju leta 1933. Na tem filmskem traku so posneti tudi Fran Albreht, kipar Tine Kos in Oton Župančič. Oddajo bo zaključil prvi slovenski reklamni film, ki ga je slikar posnel leta 1933 za ljubljanskega krojača Pavlina. Moda iz tistih časov utegne zanimati zlasti mlajše gledalke. 21.30 TV DNEVNIK 21.45 SPENCERJEVI PILOTI, serijski film - B 22.35 POROČILA 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Igrajmo se gledališče — 18.15 Naša obramba - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Današnji Tunis - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Portreti - 21.50 Beethovnove sonate vztrajnostjo je končno le prepričal starše, sosede in učitelje, da je glasbeno nadarjen, še posebno za bobnanje. Film je pred tremi leti posnel režiser Dinari Asanova, Muho pa igra Saša Žezljajev. 18.15 OBZORNIK 18.25 MOZAIK 18.30 OTROŠKI CIRKUS BILLYJA SMARTA - B 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. MitcheU: JENNIE, nadaljevanka - B 20.55 ZABAVA VAS JULIO IGLESIAS - B 22.00 TV DNEVNIK 22.15 625 22.55 POROČILA 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Pustolovščine klovna Badija (lutkovna predstava) - 18.45 Humoristična oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 W.A. Mozart: Idomeneo (1. del) - 21.00 24 ur - 21.10 Gibljivi delovni čas - 21.40 Športna sobota - 21.55 Starodavni Nepal (dokumentarni film) pošteni. Leta 1955 je film posnel režisar Michael Curtiz, v glavnih vlogah pa nastopajo Humphrey Bogart (na posnetku), Aldo Ray, Peter Ustinov, Joan Bennett in Basil Rathbone. nastopajo kot pobudniki hitrejšega razvoja kmetijstva in vasi. 12.30 POROČILA 14.10 POLJUDNOZNANSTVENI FILM 14.40 Gunclje: VESELI TOBOGAN 15.40 OKROGU SVET 16.00 NISMO MI ANGELČKI Film z gornjim naslovom je posnet po drami Alberta Russona. Povzetek vsebine: Trije jetniki pobegnejo s Hudičevega otoka. S seboj imajo samo košaro, v njej pa Adolfa -strupeno kačo. Pribežijo k Felixu Dichotelu, ki se neznansko boji obiska sorodnika Trockarda in njegovega nečaka, s katerim opravlja določene posle, ki ne gredo najbolje. Ko Trockard pride na obisk, odigra hladnokrvni Adolf zelo važno vlogo, arestantje pa se prepričajo, da je življenje za zapahi bolj varno, sploh pa, da so tam ljudje bolj 17.50 RADNICKI: BOSNA, prenos košarkarske tekme 19.30 TV DNEVNIK 20.00 VRNITEV ODPISANIH, nanizanka - B 21.05 OB VODI JE MUN, oddaja iz cikla Človek brez meja - B 21.35 TV DNEVNIK 22.00 ŠPORTNI PREGLED 22.30 POROČILA 8.55 Poročila - 9.00 Oddaja za JLA - 15.30 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 24 ur - 21.05 Celovečerni film PONEDELJEK, 16.1. 1 9.30 TV V ŠOLI - (Bg) 11.40 TV V ŠOLI: Od doma do šole, Istrske cerkve, Svet atomov -(Zg) 16.10 KMETIJSKA ODDAJA -(Bg) 17.10 POROČILA 17.15 VRTEC NA OBISKU: Otroci telovadijo 17.30 SVET, V KATEREM ŽIVIMO - B 18.00 OBZORNIK 18.10 GRAFIČNE TEHNIKE - B Tokratna (druga) oddaja o grafičnih tehnikah bo govorila o lesorezu, ki je gotovo najstarejša grafična tehnika. Točnega datuma nastanka ji sicer ni moč določiti, znano pa je, da so jo poznali že stari Kitajci in Japonci: čas nastanka doslej odkritega najstarejšega evropskega lesore- © "vl za sega v leto 1432. Tudi dandanes privlačuje lesorez veliko grafikov. Zakaj? Morebiti bo likovna izpoved z lesorezom grafikov Iva Plestenjaka, Božidarja Jakca, Franceta Miheliča, Vladimirja Makuca in Štefana Galiča zadovoljiv odgovor. 18.40 MOZAIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Predrag Golubovič: NOČNI DISPUT To je televizijska drama o zadnjih trenutkih življenja znamenitega humanista Erazma Rotterdamskega (1466—1536), ene največjih osebnosti renesančne kulture. Erazem je eden prvih novoveških mislecev, ki je razmišljal o morali in vzgoji, o filozofskih in verskih vpra- TOREK, 17.1. 1 9.30 tv v Soli - (Bg) 11.40 TV V SOLI: Dnevnik 10. Istrski gradovi, Od atoma do življenja - (Zg) 17.25 POROČILA 17.30 FOLKLORA - (Zg) 18.00 OBZORNIK 18.10 MALI SVET (Zg) V prvi oddaji za pionirje bomo videli, kako so zagrebške televizijce sprejeli otroci iz Šolske ulice v Solkanu pri Novi Gorici in jim povedali vse najzanimivejše o svojem kraju, šoli in ulici, v kateri živijo. 18.40 MOZAIK 18.45 CAS, KI ŽIVI: MED BORCI PREKOMORO SREDA, 18.1. Številni Primorski Slovenci, Istrani in Dalmatinci so bili med zadnjo vojno vpoklicani v italijansko vojsko. Ko so zvedeli o partizanski vojski, so se takoj, še posebno pa po razsulu italijanske vojske priključili partizanskim enotam, ki so jih sami ustanovili. Bili so borci znanih partizanskih prekomorskih brigad in nekateri od njih bodo v tokratni oddaji obujali spomine na borbeno pot do osvoboditve Trsta. 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 DIAGONALE 20.35 G. E. Clancier: CRNI KRUH, nadaljevanka - B šanjih enostavno zato, ker se ni mogel sprijazniti z neumnostjo in pregrehami ljudi. Slednje je obral do kosti s satiričnim spisom Hvalnica norosti (1511). V drami, ki jo je režiral Milenko Maričič, bomo videli, kako se Erazmu tik pred smrtjo prikažejo Martin Luther, Ulrich von Hutten in predstavnik svete stolice ter ga skušajo pridobiti vsak na svojo stran. V vlogi Erazma Rotterdamskega nastopa Stevo Žigon. 21.00 KULTURNE DIAGONALE 21.45 TV DNEVNIK 22.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Zverinice iz Rezije - 18.00 Odprta vrata - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.30 Izkušnje - 71.00 Poročiia - 21.10 Celovečerni iilm 21.30 IZ KONCERTNIH DVORAN - B Gre za posnetek drugega dela abonmajskega koncerta simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Bil je 9. decembra lani in dirigent Anton Kolar je predstavil nekaj instrumentalnih prizorov iz glasbenih dram Richarda Wagnerja. 22.10 TV DNEVNIK 1 [ trgovska hiSa maximarket Ljubljana 9.40 TV V ŠOLI - (Bg) 11.40 TV v ŠOLI: Prijateljstvo, Istrske freske, Fizika - (Zg) 17.20 POROČILA 17.25 K. Kovič: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB, nanizanka - B 17.45 JUŽNOAMERIŠKI INDIJANCI 18.00 OBZORNIK 18.10 NA SEDMI STEZI 18.40 MOZAIK 18.45 OD VSAKEGA JUTRA RASTE NOV DAN - B Za tokratno oddajo je ekipa ljubljanske televizije obiskala Mursko Soboto. Videli bomo, da to slovensko mesto nima svojega kulturnega doma s primerno dvorano, zato pa toliko več amaterskih ljubiteljev umetnosti, ki delujejo v pevskem zboru ter dramski, lutkovni, likovni in folklorni skupini pa še kje. 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: KAVELJ 22 - B Režiser Mike Nichols, ki ga poznamo po filmih Kdo se boji Virginie Woolf in Diplomiranec, je tokratni film posnel po ameriški literarni uspešnici Josepha Helleija. Večji del zgodbe se odvija v letalski bazi med piloti težkih bombnikov, ki vzdržujejo zvezo med južno Italijo in ostalo Evropo. Piloti živijo v neznosnih razmerah, razpeti so med vojnimi nevarnostmi in častihlepnimi častniki. V takam okolju si kapetan Yossarian na moč prizadeva, da bi ga zdravniki proglasih za neumnega, 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Pionirske TV novice - 18.15 Nove knjige - 18.45 Dnevnik 10 - 19.05 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Odprt ekran — 20.40 24 ur — 21.10 Znanost - 21.55 Dokumentarna oddaja saj bi se le tako zanj vojna končala. Režiserju je uspelo narediti nadpo-prečno dober film z vojno tematiko, veliko oporo pa je imel tudi v igralcih: Alanu Arkinu, Martinu Balsa-mu, Richardu Benjaminu, Anthonyju Perkinsu, Jonu Voightu in Orsonu Wellsu. 21.55 TV DNEVNIK 22.10 MINIATURE - B V oddaji, ki so jo posneli v ljubljanskem Mestnem muzeju, se bo predstavila znana slovenska harfistka Ruda Ravnik-Kosijeva. Zaigrala bo Hindemitha Sonato za solo harfo in Salreda Pesem noči. 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Daljnogled - 18.15 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo - 22.00 TV dnevnik PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 13. I.: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Pazi! Nevarno!). 9.30 , Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03,Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (Izobraževanje na področju perutninarstva). 12.40 Pihalne godbe vam igrajo. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.22 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 14. I.: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Ali izkoriščamo ves lesni prirastek v gozdu? ). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Glasbena abeceda. 14.25 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji. 15.45 S knjižnega trga. 18.05 Gremo v kino. 18.45 Zabaval vas bo orkester Bcnny Cubano. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Wcekend. 20.00 Sobotna glasbena panorama. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. NEDELJA, 15. I.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce. 8.07 Radijska igra za otroke (I. Ncmct: Od jutri dalje štejemo nove dni). 8.47 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama zabaVne glasbe. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Nedeljska reportaža. 13.45 Obisk pri orkestru Kookie Freeman. 14.04 Nedeljsko popoldne. 17.50, Zabavna radijska igra. 19.35 Lahko razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 19.45 Minute z ansamblom. 20.00 ii Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (Starc angleške pesmi). 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 18. I.: noč, otroci! 19.45 Glasbene razgled- navadni pogovori. 9.25 Zapojmo nice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 r _ Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (R. Pietrass: Pesmi). 23.15 Plesna glasba za vas. PONEDELJEK, 16. I.: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringa-raja. 9.20 Izberite pesmica 9,40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (Raba njivskih površin na Primorskem). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Kulturna kronika. 18.05 Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (L. Krakar: Pesmi). 23,15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 17. I.: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Otroci ustvarjajo glasbo). 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (Kaj lahko storimo za pocenitev pridelovanja hmelja). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Radijska univerza. 18.05 Obiski naših solistov. 19.35 Lahko noč, otroci! 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma. 11.03 Po Tanjinih poteh. 12.10, Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Čebelarstvo - sestavni del kmetijstva). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in ) pisma (I. Cankar: Obisk pri Župančiču). 18.05 Odskočna deska. 18.30 Utrinki iz svetovne zborovske glasbe. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (D. Parker: Sijajen si bil). 23.15 Revija jugo lovanskih pevcev zabavne glasbe. ČETRTEK, 19. I.: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (Razmah rocka). 9.35 .Jugoslovanska zborovska glasba. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želii. 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (Zdravstveno stanje in zdravljenje čebeljih družin). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 , Kaj radi poslušajo. 14.40 Mehurčki. 15.45 Jezikovni pogovori. 18.05 Z opernih odrov. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Četrtkov večer domač ih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. tedensK6le 5S3 Četrtek, 12. januar - Tanja Petek, 13. januar - Veronika Sobota, 14. jpiuar — Srečko Nedelja, 15. januar - Pavel Ponedeljek, 16. januar - Marcel Torek, 17. januar - Tone Sreda, 18. januar - Vera Četrtek, 19. januar - Marij LUNINE MENE 16. januar, ob 04 do 03 min.: prvi krajec TiTTO BREŽICE: 15. - 16. zahodno-nemški barvni film „Vsi drugi se imenujejo Ali“. 17. - 18. zahodno-nemški barvni film „Vinetou in Apsč i“. ČRNOMELJ: 15. 1. ameriški film „Čudežni karate". KRŠKO: 14. - 15. ameriški barvni film „Kleopatra“. MIRNA: 14. 1. amer. barvni film „2aoka“. NOVO MESTO: 13. - 16. amer. barvni film „Konjenica brez konja“ 17. - 19. ital. barvni film „Rombo proti ugrabiteljem** RIBNICA: 14. — 15. nemški barvni film ,,Krvavi jastrebi Alja-ske“. SEVNICA: 14. — 15. amer. barvni film „Oddaljena trobenta1*. 18. 1. amer. barvni film „Črna vetrnica'*. TREBNJE: 14. — 15. slovenski barvni film ..Vdovstvo Karoline Žašler“. 18. 1. amer. barvni film ..Strahote brez zore“. OS SLUŽBO DOBI IŠČEMO 6-urno popoldansko varstvo za otroka. Pogoji zelo ugodni. Vuica, Jerebova 20. SLUŽBO DOBI kvalificirana natakarica in kuharica. Sobota in nedelja prosti, vse drugo po dogovoru. Gostilna Košak, Ulica talcev 2, Novo mesto. VSO OSKRBO in denarno nagrado nudimo osebi, ki bi v naši odsotnosti pazila otroke. Samsa, Dolenja Straža 23. BRIVSKO-FRIZERSKO pomočnico, dobro, sprejme salon Burja, 68281 Senovo, Telefon (068) 75-332. SLUŽBO IŠČE SPREJMEM kakršnokoli honorarno delo, najraje doma. Ponudbe pošljite pod šifro „DELO“. STANOVANJA PRODAM garsonjero. Nad mlini 44/21. Ogled od 16. do 18. ure. ODDAM sobo. Franc Božič, Šmihel 48, Novo mesto. DEKLE išče sobo s kopalnico po možnosti s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista (83/78). ZAKONCA iščeta stanovanje v Novem mestu. Marija Jovetič, Žabja vas 35, Novo mesto. Motorna vozila PRODAM Zetor 25 s koso. Turk Tone, Gornja Stara vas 11, Šentjernej. PRODAM SIMCO in renault 8, letnik 1970. Vladimir Povše, Kleno-vik 7, Škocjan. PRODAM R 4, letnik december 1974, v dobrem stanju in registriran do decembra 1978. Franc Drmaž, Dol. Prekopa 9, Kostanjevica. PRODAM NSU 1000 v dobrem sta- nju in kostanjeve stebričke za vinograd. Naslov v upravi lista (55/78). jrenje univerzal. Franc Pucelj, Grmovlje 18, Škocjan. PRODAM dnevno sobo in razne kose pohištva. Ogled v soboto in nedeljo. Angelca Nenadič, Trdinova 12 c, Novo mesto. ELEKTRIČNI štedilnik in peč na olje EMO 8 poceni prodam. Vuica, Jerebova 20. UGODNO prodam novejšo dnevno sobo v celoti ali po kosih (regal, kavč, dva fotelja in miza). Informacije po telefonu 21-910. TERMOAKUMULACIJSKO peč AEG 3 KW, malo rabljeno, poceni prodam. Telefon 83-115. PO ZELO ugodni ceni prodam enoosno traktorsko prikolico. Anton Tisovec, Gor. Polje 2, Straža. PRODAM diatonični harmoniki Lu-bas B, Es, AS in HA, E, A, DE. Prus, Gotna vas 43, Novo mesto. PRODAM novo prikolico za osebni avto. Janko Švajger, Dol. Toplice. PRODAM hlev za zajce na šest predalov. Anton Golob, Sela 3, Šentjernej. PRODAM grablje za BCS Maraton. Leopold Vire, Hudo 5, Novo mesto. PRODAM mlado kravo. Povše, Goriška vas 1, Mirna peč. PRODAM rezervne dele za NSU 1200. Pilič, Ivana Roba 38, Novo mesto. PRODAM betonski mešalnik z dvigalom. Franc Šime, Irča vas 23, Novo mesto. PRODAM malo rabljen komat (22-colski) in električni trifazni motor (3 KM). Stane Kotar, Hrušica 33, Stopiče. PRODAM diatonično harmoniko A, D, G, C. Jože Maver, DoL Nemška vas 7a, Trebnje. PRODAM 16-colski voz. Marija Drčar, Podgora 10, Straža. PRODAM novo traktorsko kosilnico za pasquali (18 KM). Anton Kopina, Vel. vas 32, Leskovec pri Krškem. PRODAM gliser 4 m z motorjem Creisler (35 KM) ter prikolico in opremo za smučanje. Cena 3 M. 'c, Čatež 9, Breži- PRODAM traktor Ferguson 35. Alojz Kerin, Cerovi log 1, Šentjernej. PRODAM traktor Kramar (28 KM), letnik 1963. Ignac Rodič, Dobrava 5, Škocjan. PRODAM FIAT 750, letnik 1974. Telefon 23-337. Naslov v upravi Usta (66/78). UGODNO prodam audi 60 L, letnik 1969. Ogled možen vsak dan. Jože Lojk, Pangrč grm 4, Stopiče. PRODAM lepo ohranjen traktor Universal 42, letnik 1975. Jože Bratkovič, Šentjernej, ah., telefon 85-354. PRODAM OPEL KADET, letnik 1964 in tovorni avto IMV 1600, 15.000 km po generalni. Martin Kastelic, Gotna vas 15 a, Novo mesto. DOBRO ohranjen traktor znamke Linder (20 10*1) s koso in drugimi priključki, ugodno prodam. Anton Novak, Stari trg 38, Treb nje. PRODAM osebni avto 125 PZ, let nik J972. Ogled možen vsak dan Bernard Omerzu, Kolodvorska 4, Krško. PRODAM AMI 8. Praznik, Vrhovo 8, Žužemberk. PRODAM fiat 850, letnik 1968 in volkswagen 1200, letnik 1975. šašek, Mali Slatnik 37, Novo mesto. PRODAM ZA 5.000,00 din prodam mesec dni star brezhiben cmo-beli televizor Gorenje. Naslov v upravi lista. Andrej Ošterbenk ce. PRODAM kravo s teletom. Barbič, Šutna 8, Podbočje. PRODAM kombinirano omaro in radio. Naslov v upravi lista (100/78). PRODAM motorno Franc Novak, Osre jan. POCENI PRODAM dva črna psička, stara 3 mesece, družabne pasme PRODAM hišo s hektaijem in 35 . Hiša je merna za vikend ali kot lovska arov zemlje v Vrčicah. Hiša je pri- Jože Stihi 0,50. e 16, Škoc- postojanka. Informacije dobite pri J. Ogulinu v Gabru pri Semiču. PRODAM vinograd s hramom v Velikem Banu nad Pleterjami in njivo v velikosti 23 arov v Grobljah. Karlina Lekše, Groblje 1, Šentjernej. PRODAM vinograd z zidanico v Borštu. Dostop z avtomobilom. Informacije v Ajdovcu 4, Dvor. PO UGODNI ceni prodam 13 arov vinograda z zidanico v Bendjah. Dostop možen z vsemi vozili. Vidmar, Gumberk 4, Otočec. PRODAM parcelo v bližini gradu Prežek za vikend ali vinograd. Dostop z avtom, elektrika in voda v bližini. Naslov v upravi lista (62/78). PRODAM vinograd z zidanico na Ljubnu. Naslov v upravi lista (64/78). PRODAM vinograd z zidanico na Dolenjskem (Vinji vrh). Dovoz z vsakim vozilom. Naslov v upravi Usta (97/78). PRODAM hišo z vrtom v Novem mestu. Volčičeva 14. RAZNO 2. JANUARJA sem od Ragovske do Kapitlja izgubila zlato zapestnico. Pošteni najditelj dobi lepo nagrado. Olga MikUč, Ragovska 6, Novo mesto. POSESTVO (6 ha) v bUžini Novega mesta dam osebi, ki bi me preživljala. Naslov v upravi Usta (40/78). VALJČNI MLIN v obratovanju z vso opremo dam v najem. Stane Zakrajšek, G. Ponikve 2, 68210 Trebnje. POROČNI PRSTANI! - Poroka -spomin nanjo naj bo lep in trajen! Zato izberite sodoben poročni prstan pri zlataiju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! TESAR išče žensko (od 40 do 55 let) za skupno gospodinjstvo. Prepišem tudi posest. Naslov v upravi Usta (68/78). V OSKRBO ODDAM domačijo z nad 2 ha zemlje s pogojem, da uživam oskrbo do smrti. Imam pokojnino. Marija Hočevar, Vrh 43, pošta Boštanj. & (oče novofundlandec). Od rojstva živita na prostem. Jože Jarm, Dol. Prapreče 6 pri Šentlovrencu, VeUka Loka. PRODAJAM kvaUtetne sadne sadike (jablane). Stane Prešeren, Lobeto-va 42, Novo mesto (Žabia vasV kupim KUPIM komat (24 aU 25-colski). Franc Zupančič, štravberk 2, Otočec. KUPIM krožno žago (cirkular) po možnosti z vrtalno glavo. M. Kramar, Jereslavec 1 a, 68257 Kapele. KUPIM manjšo prešo na sleme. Jože Lipoglavšek, Brestanica 50 a. PARCELO v Krškem, Brežicah ali okoUci kupim. Ponudbe pod „PARCELA“. KUPIM karamboUran FORD TAUNUS XL. Cvetkovič, Jerebova 16, Novo mesto. POSEST PO UGODNI ceni prodam vinograd in zidanico v Vajendolu. Lepa sončna lega, dostop možen z vsakim avtomobUom. Naslov v upravi Usta aU telefon 85-354 (74/78). PRODAM vinograd v Vet. Plešivici pri Adlešičih, star 7 let. Niko J u-rejevčič, Krasinec 17, Gradac. Med 29. decembrom in 4. januarjem so v novomeški porodnišnici rodile: Darinka Medek iz MetUke -Anjo, Frančiška Lamovšek iz Štajn-groba - Silvijo, Ana Šober iz Vrano-vičev - Natašo, Vladislava Krečič iz Črneče vasi — Uroša, Marija Dular iz Gornjega Podboršta - Matejo, Nada Jakljevič s Pretoke - Igorja, Marija Veselič iz Gorencev - Petra, Marija Jakše iz Črešnjevca — Silvestra, Jelena Aupič z Mirne - Dejana, Darja Besednjak iz Rumanje vasi -Gregorja, Katica Kralj iz Dragatuša — Marjana, Marija Klemenčič iz Dolnjega Suhoija - Matjaža, Štefka Trpin iz Semiča - Gordano, Marija Špec iz Selc - Jožija, Jožica Lužar iz Mirne Peči - Polono, Marija Kobe iz Učakovccv — Zlatka, Anica Turk iz Brezja - Alenko, Jožica SmoUč iz Zabukovja - dekUco, Alojzija Dimeč iz Dolenje vasi -deklico, Anica Štukelj iz Mihelje vasi - dečka, Justina Blatnik iz Kočarije - dečka, Marija Penca iz MaUh Vodenic - dečka, Ljudmila Slapničar iz Cegelnice - dekUco, Vera Zajc iz Črnomlja - dečka, Slavka Žibert iz Brestanice -dekUco. - ČESTITAMO! a Nov tekoči račun Dol. lista Vsem naročnikom in poslovnim partnerjem sporočamo, da nam je Služba družbenega knjigovodstva s 1. januarjem 1978 določila novo številko tekočega računa: 52100-603 - 30624 Prosimo vas, da pri vseh vplačilih naročnin, poravnavah računov in pri drugih nakazilih upoštevate gornjo številko. ČZP DOLENJSKI LIST Naročnikom zunaj Slovenije Vse naročnike izven Slovenije (v drugih republikah) prosimo, da čimprej nakažejo vsaj polletno naročnino za letos (99 dinarjev) na naš novi tekoči račun: CZP DOLENJSKI LIST, NOVO MESTO: 52100-603-30624 Prosimo vas, da obrazec „Splošna položnica" kupite na najbližji pošti ali podružnici SDK in vanj vpišete našo novo številko tekočega računa. NAROČNIKE V TUJINI prav tako prosimo, da čimprej nakažejo celoletno naročnino za 1978 bodisi s čekom, mednarodno poštno nakaznico ali na naš devizni račun. Naročnina za letos znaša 400 din (oz. 25 ameriških dolaijev ali 50 DM oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA TEREZIJA MIKEC, Cerovi tog 40, Šentjernej, prepovedujem vožnjo in delanje kakršenkoli škode po mojih parcelah na Kiri, posebej na vrtu parcelna štev. 3435 in 3434. V nasprotnem primeru bom kršilce sodno preganjala. jksmsm MIMI BUČARJEVI s Pahe 5 pri Otočcu za 55. obletnico še mnogo let v krogu svoje družine, možu pa lep pozdrav. Nekdo. ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prezgodnji smr*' nas je za vedn zapustil nepozabni in ljubljeni mož, očka, brat, sin, stric in jotrček OTMAR PISEK iz Kostanjevice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, in vsem, ki so nam pismeno tli ustno izrekli sožalje, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebno zahvalo smo v teh težkih trenutkih dolžni kolektivu TOZD IKON Kostanjevica. Prav lepa hvala tudi pevcem, gasilcem, posebno pa Francu Cvelbarju za vso skrb in organizacijo ter govornikoma tov. Černeliču in pokojnikovemu sošolcu Drobniču za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala tudi sošolcem 6. in 3. razreda osnovne šole za podarjene vence in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Neutolažljivi: žena Zofka, otroka Irenca in Srečko, mama Marija, brat Franci z družino, sestra Mimica z družino, družine Vidmar, Frankovič in Colarič ter drugo sorodstvo ZAHVALE V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama ANA LOJK iz Sel pri Zajčjem vrhu Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence m cvetje. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so drago pokojnico spremiU na zadnji poti. Žalujoči: hčerki Ana in Tončka z družinama, nečaka Anton in Anica z družinama, sestri Alojzija in Frančiška z družinama Namesto novoletnih čestitk sorodnikom, prijateljem in znancem poklanjata NADA IN MIRAN GO-LAVŠEK iz Šentjerneja 138 250,00 din Medobčinski organizaciji slepih in slabovidnih Novo mesto. Za poklonjeni znesek se imenovanima naj-iskreneje zahvaljuje Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Novo mesto. [KBEttCf ^ ANTON BEVC, Globočdol 3, Mirna peč, prepovedujem vsakršno vožnjo in hojo po mojih travnikih pod Brezjem proti Cerovcu, SO Trebelno. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. PODPISANE Anica Oražem, Kristina Hrovat, Marija Kumelj in Alojzija Cimermančič opozarjamo DRAGO SOMRAK, naj ne razpolaga z imetjem, ker je naša last. V nasprotnem primeru bomo sodno ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in brata JOŽETA GRILA iz Dobindola 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam staU ob strani v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala gasilskemu društvu Dobindol, Uršna sela, Dol. TopUce, Podturn, ki ste ga v tako veUkem številu spremiU na njegovi zadnji poti. Zahvala CP Novo mesto TOZD Mehanizacija, Knjigotisku, kolektivu železniške postaje Novo mesto, kolektivu SVP Novo mesto za podaijene vence. Posebna zahvala tov. Francu Grilu za poslovilne besede ter kaplanu za opravljeni obred. Še enkrat hvala za podaijene vence in cvetje in vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: sin Jože z ženo Tinko, hčerka Marica z družino, sin Marjan z družino, sestri Karolina in Micka ter drugo sorodstvo DANES praznujeta življenjski ju-bUej - 30. obletnico skupnega Žv-ljenja - draga starša MARIJA in JANEZ KOCJAN iz Dragatuša. Za njun praznik jima žeUmo obilo zdravja in medsebojnega razumevanja ter se zahvaluujemo za vso skrb in ljubezen. OTROCI! iflČBVESTILAl VALILNICA NA SENOVEM obvešča stranke, da bodo prvi piščanci od 23. decembra dalje vsak petek, pozneje tudi vsak torek popoldne od 15. do 17. ure. Valimo bele težke, rjave nesnice in grahaste. Vljudno prosimo stranke, da naročijo pravočasno. Naročila sprejemamo pismeno, osebno aU po telefonu št. (068) 75-375. Priporoča se Mijo Gunjilac, valilnica Senovo, 68281 Senovo. CENJENE stranke obveščamo, da bo brivsko-frizerski salon BURJA, Senovo, zaprt od 24. do 30. januarja 1978. »Dolenjski list« v vsako družino DOLENJSKI L IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec PrUoge: Peter Simič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, poUetna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 400 din aU 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji aU zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljnja beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velf do prekUca cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenj sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, UUca talcev 2, p. p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski Ust, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 2 f 1/j8^) - 12. januarja 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata IGNACA SLAKA iz Biške vasi se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč. Hvala zdravniškemu osebju s kirurškega oddelka bolnice v Novem mestu, župniku za opravljeni obred, mimopeškim pevcem in 8. b razredu osnovne šole Mima peč. Hvala vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Milka, hčerki Marta, Ani in sin Jože, mama, sestri Francka z družino in Pepi z Judito ZAHVALA Ob tragični izgubi našega skrbnega in dobrega moža, očeta in starega očeta JANEZA MURNA Dolenja vas 100 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali v globoki žalosti. Posebno zahvalo izrekamo vsem delovnim kolektivom za podarjene vence in cvetje, pevskemu zboru Lončar iz Dolenje vasi za ganljive pesmi in vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo tov. Francetu Merharju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala! ♦ Žalujoči: žena Francka, sinovi Janez, France in Polde z družinami ter hčerki Ivanka in Danica z družinama ZAHVALA V 68. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in brat ALOJZ CIMERMANČlC Vinja vas 11 y Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Obenem se zahvaljujemo delovni organizaciji IMV Novo mesto za podarjena venca. Posebna zahvala proštu iz Novega mesta za opravljeni obred. Žalujoči: žena Ana, sin Lojze, brat in drugo sorodstvo ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in babica ANA JERMAN iz Jelš K zadnjemu počitku smo jo spremili 1. januarja na Otočcu ob Krki. Najlepša zahvala vaščanom, sorodnikom za nesebično pomoč in vsem, ki so kakorkoli pomagali, obiskovali pokojnico in nam izrazili sožalje ter jo spremili na zadnji poti. Hvala ZB za venec in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerke in sinovi z družinami, snaha z otroki ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob pričakovani, vendar boleči izgubi naše drage žene in mame ANICE MIKEC z Vrha pri Mokronogu 32 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem vaščanom, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili toliko lepega cvetja. Hvala pevskemu zboru iz Šentruperta. Lepa hvala za izražena ustna, pismena in telegramska sožalja. Posebno lepa hvala zdravstvenemu osebju nevrološke klinike iz Novega mesta. Žalujoči: mož Julij, sin Julij z družino, hčerka Anica z družino, hčerka Marica z možem in drugo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je zapustila naša draga mama JOŽEFA LUZAR z Rateža Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Mihaličevim in Papeževim, ki so nam nudili izredno pomoč v teh žalostnih dneh. Dolžni smo se tudi zahvaliti članom GD Ra tež, ki so pokojnico spremili v tako velikem številu. Hvala tudi kolektivu IMV in tovarni zdravil Krka za venec in pomoč in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Jernej, sin Jernej, hčerka z družino ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nepričakovani smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in botra ANTONA GORENCA z Rateža 20 a se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Posebna hvala župniku za lepo opravljeni obred in pevcem. Neutolažljiva: žena Ivana, sin Viktor, vnuk Erih ter sestre z družinami in Rozi Vire V SPOMIN 8. januarja je minilo žalovanja polno leto, odkar nas je v neugnanem otroškem veselju v nesreči pri smučanju na ledu iznenada za vedno zapustil naš ljubljeni FRANCI TRLEP učenec 7. razreda iz Biča 1S Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujejo njegov prerani grob, prinašajo cvetje, prižigajo sveče in gojijo spomine nanj. Tvoji: mama Tina, ata Franc, brat Silvo, sestra Sonja in drugo sorodstvo V SPOMIN 12. januarja bo minilo žalostno leto dni, odkar je v starosti 46 let tragično preminil naš dragi MIRKO CRNlC V rojstni kraj si rad prihajal, nam vsem roko podajal, ko tebe ni, žalostni smo vsi. Cas beži, ne izbriše bolečine. Tvoji: mama, žena z otrokoma ter bratje in sestre z družinami Hvala vsem, ki se ga spominjate! N Kadar izroči oče sinu gospodarstvo, si izj .vori najraje za svoj ,j>elzijon“ kak kos vinske gorice in hramček. Ce se mu zdi doma prepusto, če se sporeče kaj z nevesto ali če ga ujezi kaka druga sitnost, vzame v roko grčavo palico in se napoti proti svojemu hramu, oprvši v slast dve tri kupice hladne pijače, ogleduje hribe in doline, ceste in vasi in premišljuje zase, kako se je tu in tam veselil s tovariši, kako se je natezal in potil s cepcem, plugom in sekiro, kaj se je pripetilo čudnega njemu ali njegovim znancem. Pogled mu ostane na domači cerkvi, starček sname pokrivalo, sklene roke in moli za dušo svojo in svojih, hvali Boga za prejete dobrote in ga prosi z rosnimi očmi, da mu odpre milostivo po tem tožnem žitju vrata svojih nebes. Dostikrat se gode taki in še bolj ganljivi prizori v hramih in zidanicah, dostikrat pa tudi veliko drugačni, tako sramotni, da so dobile radi njih te hišice slab glas po deželi. Marsikateri gospodar zahaja vanje, da uživa, daleč proč od nebrižne žene, prepovedane sladkosti z omoženimi in samskimi razuzdankami. Poznam moža, ki je dopolnil že sedemdeseto leto, ki ima izvrstno ženo, veliko otrok in vnukov in se je vendar tako izgubil, da hodi k njemu v vas, kadar je v hramu, pet ljubic, štiri žene in ena samica! Vsaka pride z velikim vrčem. Starec ji ga napolni in se z njo kratkočasi. Tudi za veliko drugih hramov so mi pravili, da hodijo vanje tuje ženske po vino ter ga plačujejo s svojim poštenjem. Včasi gospodaiju doma kaj takega ni prišlo še na misel ne. V hramu sedi sam, piti zmerom ne more, začne mu biti dolgčas. Stopivši na prag, se ozira, če vidi človeka, ga pokliče pit. Ce ni možaka, je zadovoljen tudi s tovarišico, pri poliču se vnamejo strasti in tako je izgubilo v teh hišicah že brez števila devic in zakonskih svojo čast in dobro ime. Kakor se vidi, so mnogi hrami in zidanice pravi moški bordeli, bujna gnezda pijanstva in prešuštovanja. Neka vdova, ki bi se bila rada možila, se je bahala sama, da je polokala s svojimi „snubači“ eno leto petdeset veder žlahtne beline. Drugo vdovo so zasačili popotniki, ko je plesala v hramu ponoči naga z nagimi ljubčki! Tudi za nekoliko gosposkih gospodaijev sem izvedel, da napravljajo v zidanicah take živinske orgije. po vinogradih, sem slišal v zaprtih hramih polglasno Sprehajaje se marsikaterikrat smejanje in šepetanje. Kaj pomeni, sem lahko uganil. Nekateri trdijo, da se otroci, ki so bili spočeti v vinogradih, odlikujejo s posebno bistroumnostjo, lepoto in veselostjo. Meni pa se zdi, da zarod pijanih pohotnikov in vlačug ne more imeti nikdar teh dobrih lastnosti. Se veliko več škode trpi dolenjska moralnost v krčmah. Velike gostilnice, v katerih se dobi razen bolj gosposke hrane tudi postelja, se nahajajo prav poredkoma in slove za grozno drage. Zaradi prijazne in izvrstne postrežbe in poštenih računov se more, kar jaz vem, pohvaliti in priporočiti vsakemu popotniku skoraj le Zagorčeva v Šentjerneju, druge plača človek, ki pride z vozom, za večeijo in prenočuje gotovo štiri do pet goldinarjev! Navadne kmečke krčme so Še veliko bolj borne ko na Gorenjskem in ne dosti bolje od judovskih beznic na Hrvaškem. Mesto lesenega poda imajo večidel staronemški ,ještrleh“; po začrnelih stenah vise pajčevine; skozi motna okna se vidi komaj na cesto; gosti sede na neličnih klopeh in stolih za nepogrnjeno mizo. Pozimi se kadi ali od peči ali pa od ognja, ki ga zakuri gospodinja na ještlehu v hiši. Vino se toči v marsikateri kaj dobro in tudi ceno. Pred pustom se ponujajo za jed klobase, kos prekajene svinjine tudi še kak teden po veliki noči. Kaj več se pripravi samo o kaki posebni priliki, če je blizu kje kak shod ali semenj ali kak likof itd. Sicer pa se ne dobi celo leto drugega kot kruh. Včasi zmanjka še kruha in vina, da ga mora iti iskat za goste krčmar po drugih krčmah. Nekateri plačuje za patent, ali po več let ne krčmari nič, nekateri obesi vejo samo o dobrih vinskih letinah ali o kakem sejmu. S krčmarijo je že marsikdo obogatel, še več pa jih je prišlo na boben, ker so pili preveč svojega vina sami ali pa so dajali pijancem na upanje. Da vinotočnja kaj nese, je treba dobro paziti na vsak krajcar in na vsakega gosta. Dolenjskim krčmaijem škodi prevelika prijaznost z gosti. Ko se postavi na mizo bokal, je navada, da dajejo piti tudi njemu, njegovi ženi in celi rodovini in družini, nazadnje se pa pogajajo z njim za ceno, kakor da so na trgu. Ce je po štiriindvajset soldov, ponujajo le dvajset in zahtevajo nazadnje, da bi dal še krčmar za kak polič. Kadar pijo svatje popotnjo, bi se jim hudo zameril, ko ga ne bi prinesel na svoj račun par bokalov. Dostikrat mu pivci kak polič tudi utaje, kar se jim ne zdi nobena sleparija, češ, saj ga je srkal z nami, zakaj bi mi vse plačevali. Dostikrat se krčmar z njimi vred upijani in pozabi, koliko so zapili in zajedli pa jim računa mesto goldinarja kakih šestdeset soldov, včasi samo toliko, kolikor mu hočejo dati. Zato pa varajo trezni krčmarji in krčmarice mnogokrat neusmiljeno svoje pijane goste, posebno, če jih je velika tovarišija. Pet ljudi, kije popilo deset bokalov (bokal po štiriindvajset soldov), bi bilo moralo plačati pet goldinarjev mesto treh, ki so jih s kruhom in smotkami vred po pošteni rajtengi dati imeli. Jaz to opazim in rečem glasno: „To je prehudo!" Smehljaje se jim vrže krčmar en goldinar nazaj in mi zašepeta v uho: „Ni prehudo ne! Ti falotje so me opeharili že za več kot dvajset goldinarjev, krčmar se mora odškodovati, kadar je prilika." Veliko gostov pride v krčmo s svojim vinom in ne potroški drugega ko par grošev za kruh ali kako klobaso, če jo hiša zmore. Domači ljudje pa jih ne gledajo nič pisano, ker pijo prineseno vino z njimi. Še če si da donesti polič vina tuj gost, se ozirajo otroci in družina po kupici, da bi jim jo ponudil. Krčmarica ni preveč zadovoljna z gostom, ki je nikoli ne pokliče pit, naj hodi tudi pogostoma k njej in ji da zaslužiti, kolikor hoče. Kadar imajo pijanci dosti denarjev, žive dobro vsi krčmarjevi. Gospodinja nakuha in napeče, da je dosti za celo hišo, plačati pa morajo seveda cel račun pivci. 2 (1483) - i2. januarja 1978 DOLENJSKI LIST ■ ujM&ujii Z raziskovalno žilico „Fantje, zdaj pa pamet v roke! Če bomo dovolj zavihali rokave in če bomo vsi kot eden, moramo zvoziti je imel Ludvik Simonič navado reči, kadar so se nad šentjernejskimi upori in potenciometri nakopičili črni oblaki ali pa je bilo potrebno solidarnostno deliti slabe čase večjega števila Iskrinih tovarn. Njegove besede, ki jih je le redkokdaj izgovoril v povišanem tonu, včasih pa je bilo to zaradi cagavosti sobesednikov nujno, so na koncu vselej delovale bodrilno, očetovsko. In bile so razumljive, domače. Pod Simoni-čevim vodstvom se je tovarna uspešno izognila vsem nevarnim brzicam, čerem in ožinam, še zlasti tistim, v katerih so tržne Scile in Karibde na vso moč poskušale premotiti njeno „posadko“. Če pravimo, da stoji v Šentjerneju tovarna, kjer več kot 1000 zaposlenih v avtomatiziranem procesu proizvaja upore in potenciometre te začenja z moderno tehnologijo tudi zahtevno proizvodnjo hibridnih vezij, je to lahko zadnja novica, zanimivost, ki pove, do kod je ta Iskrin tozd že prišel O razgoju govori zgodovina. Če zalistamo po njej, bomo prebrali marsikaj zanimivega in poučnega. Od prvih začetkov v letu 1951, ko so domačini, ki so do tedaj gnetli majotike in glinaste peteline, z grabljami obračali seno na travnikih in pobirali plodove iz zemlje, dobili izpod svojih rok prve zaresne in domače industrijske upore, ki so se jim kasneje pridružili še potenciometri. Pot do izdelkov, ki so se sčasoma otresli ročne obdelave, je bila samorastniška, zato pa nič manj strokovna. Za to so poskrbeli domači možgani. V zgodovini tovarne bo ostalo zapisano, kako so skupine kotiček proizvodnih prostorov spremenile v laboratorij, napeljale možgane in še, da luči, ki so nemalokdaj ugasnile šele ob jutranjem petelinjem petju, niso gorele zaman. Med tistimi, ki so noči prečuli ob prototipih je bil tudi Ludvik Simonič. Ni se razdajal samo kot direktor, ampak tudi kot mož z raziskovalno žilico. Zato je bil pred leti tudi on med Šentjemejčani, ki so jih poklicali v Ljubljano na podelitev ene od Kidričevih nagrad. Za šentjernejsko Iskro, kakor se je udomačilo ime za tovarno uporov in potenciometrov, je značilno, da svojih izdelkov ne pošilja samo jugoslovanski elektronski industriji, ampak jih že dolga leta uspešno prodaja tudi na tuje. Čez mejo gre celo več kot 60 odstotkov •, njene proizvodnje, za uvoz 'pa odšteje na leto vsega 12 odstotkov vrednosti, iztržene na tujem. To so ugotovitve, ki ne veljajo za vsakogar. Šentjernej pa čez mejo prodaja tudi znanje. V Indiji, onkraj Atlantika in še kje teko stroji, ki so jim dali začetno moč šentjemejski možgani To ni samo častivredno, ampak tudi koristno dejanje, ki se bo obrestovalo še dolgo v prihodnosti. Ludvik Simonič ni skoparil z napori in požrtvovalnostjo, kadar je šlo za razvoj, moč in ugled tovarne, ki jo vodi petindvajset let. Po vsem tem je tudi sam prišel na dober glas. Zato najbrž ni nikakršno presenečenje, da so njegov osebni prispevek k razvoju tovarne, ki je povsem sodobna in je odločilno vplivala na preobrazbo Šentjerneja, znali ovrednotiti tudi pri Gospodarski zbornici Slovenije ter mu prejšnji teden podelili eno od letošnjih Kraigherjevih nagrad. I. ZORAN ALI BO ODGOVOR PRAVILEN — Zmagovalna petorka Novega mesta na tekmovanju „Spoznavajmo svet in domovino44. (Foto: J. Pavlin) Tesna zmaga Novega mesta V merjenju znanja v oddaji »Spoznavajmo svet in domovino" se je ekipa Novega mesta uvrstila med osem najboljših v Sloveniji. Snov je bila obsežna, saj je zajemala široka področja zunanje in notranje politike, kulture in športa. Največ nam je koristilo naše splošno znanje, sproti pa smo spremljali dnevni tisk in TV, kajti vprašanja so bila iz novejše snovi. Res je, da uspeha nismo pričakovali, čeprav smo si ga poti-hem želeli. Ekipa iz Tacna je bila močan nasprotnik, saj so imeli na njihovi šoli več predtekmovanj in so ,v ogenj* poslali najboljšo ekipo.** 3. PAVLIN RTV Ljubljana je v soboto zvečer v novomeškem Domu JLA pripravila javno radijsko oddajo ,Spoznavajmo svet in domovino'*. V neposrednem radijskem prenosu sta se pred več kot petsto poslušalci v znanju pomerili ekipi Šolskega centra RSNS iz Tacna in domača ekipa, ki jo je sestavila OK ZSMS iz Novega mesta. Za popestritev uro in pol dolge oddaje so poleg tekmovalcev poskrbeli ansambel Mojmira Sepeta s pevcema Marjano Deržaj in Jankom Ropretom ter dramska igralca Štefka Drolčeva in Brane Ivanc. Ekipi sta bili vse do konca izenačeni, ko so si Novomeščani pri zadnjem vprašanju pridobili točko prednosti in s tem pravico do nadaljnjega tekmovanja. Zmagovalno pc-torico so sestavljali: Boris Dular — prof. pedagogike, Rafko Križman -študent VSTK v Ljubljani, Cvetka Hribar - glasbeni pedagog, Milan Obradinovič - predmetni učitelj in Bojan Mikec — dijak gimnazije. Ekipo iz Tacna je vodila Milanka Bavcon, Novomeščane pa Vili Vodopivec. Takoj po tekmovanju je Cvetka Hribar povedala: „Prijav za tekmovanje ni bilo, zato so nas izbrali, sicer bi v Novem mestu po skoraj desetih letih izgubili priložnost, da tekmujemo v tej priljubljeni oddaji. Zašel v Rinžo Slabo je videl, zmedla pa ga je tudi pijača V Rinži so v bližini podjetja Avto Kočevje 30. decembra zjutraj našli utopljenega 50-letncga DOminika Mikliča, upokojenca iz Ljubljanske 3 v Kočevju. Miklič je prejšnji dan dobil pokojnino, nato pa je v*prednovoletnem vzdušju malo preveč popil. Nazadnje je pil okoli 18. ure v gostilni „Rog“ s svojim sinom, ki mu je tudi povedal, da bo šel še k nekomu v Kolodvorsko ulico. Sin je po razgovoru odšel nakupovat v trgovino in očeta ni več videl. Domnevajo, daje Dominik Miklič zašel v Rinžo zaradi pijače in teme, ker ni videl, kod hodi. Pokojnik je bil namreč na eno oko slep pa tudi na drugo je slabo videl. K nesreči je pripomoglo še dejstvo, da Rinža ni ograjena. Zvedeli smo, da tokrat ni prvič zašel v vodo. Že pred leti je po nesreči padel v Rinžo pri Livoldu, vendar so ga takrat ljudje opazili in režili- J. PRIMC Kmalu hitrejši od zvoka Sevniški raketarji „ sežejo" že nad 3 km visoko Člani raketarske sekcije kluba Vega iz Sevnice se lotevajo gradnje večjih raket. V nedeljo so prvo iz te serije uspešno iztrclili na vojaškem poligonu. Njihova „velikanka“ je zaenkrat merila v dolčino 1,60 metra. Napolnjena z gorivom je tehtala 16 kg. Vse je narejeno po lastnih zamislih. Raketni motor so skrbno izstružili iz plemenitega jekla. Med poletom je razvil 300 kilopondov potiska, kar je bilo dovolj za hitrost 250 metrov na sekundo. Po izračunih znaša višina navpičnega leta najmanj tri kilometre. Za blag povratek iz te višine so raketo opremili z dvema padaloma. Za lažje iskanje so vgradili tudi UKV oddajnik, saj bi sicer izdelek, v katerega je bilo vloženega toliko truda, prav lahko izgubili. To seveda ni vse. Letos predvidevajo še tri izstrelitve; iz varnostnih razlogov bodo vse opravljene na vojaškem poligonu. Izdelujejo že štiri metre visoko raketo. Pet motorjev naj bi ji dalo 3.000 kilopondov potiska. Ob tem naj bi razvila že kar zavidljivo hitrost 780 metrov na sekundo. Vse to naj bi bilo dovolj, da bi s to raketo dosegli višino med osmimi do devetimi kilometri. V to višino želijo po- slati naprave za merjenje tlaka v ozračju in balon iz aluminijaste folije, ki naj bi prišel prav radioamaterjem za zveze. A. ŽELEZNIK t LET r V VSE VEČJE VIŠINE -Marjan Zidarič iz Sevnice, eden najbolj vnetih raketar-skih amaterjev, z raketo, ki so jo v nedeljo poslali tri kilometre visoko. (Foto: Železnik) Ginseng si je utrl pot v lekarne Po čaju in bonbonih so na voljo tudi Krkine kapsule iz ginsengovega »človeka korena' Zdravilne učinkovitosti ginsenga poznajo na vzhodu že nad pet tisoč let. Prav toliko časa pijejo ljudje po 40. letu starosti vsako jesen ginsengov čaj, ki daje telesu moč, vpliva na dobro počutje in veča odpornost proti boleznim. Torej je ginseng zdravilo za zdrave ljudi, saj ne zdravi, ampak preprečuje obolenja. Rastlina ginseng je več letnica; kot Ima ginseng^ podrast jo je moč najti v pragozdovih Kitajske, Koreje in Japonske. Vrhnji del ginsenga se obnavlja vsako leto; zraste do 60 cm, cveti pa BRIGADIRSKI VEČER Občinska konferenca ZSMS Novo mesto je v ponedeljek, 9. januarja, pripravila zanimiv brigadirski večer. Novomeške mladince, pravzaprav brigadirje, je obiskal Petar Radojevič, mojster fotografije iz Beograda. S seboj je pripeljal najboljše diapozitive, ki jih je posnel na jugoslovanskih mladinskih delovnih akcijah od začetka do lanskega leta. Srečanje mladih novomeških brigadiijev z veteranom, bilo je v dvorani sindikalnega doma, je v celoti uspelo. KOČEVJE: OTROK SE JE ZADUŠIL Gordana Lindič, stara 8 mesecev, se je med spanjem zadušila. Nesrečni dogodek se je pripetil v noči od 2. na 3. januar zakoncema Lindič iz Kočevja, Trata XI/1. Starši so dali deklico spat zvečer ob 20.uri, ob 23. uri pa so jo šli skupaj še enkrat pogledat in ugotovili, da je vse v redu. Zjutraj ob 7.40 pa je mama našla hčerko mrtvo. Takoj so obvestili postajo milice. Preiskavo vodi okrožno sodišče. Po vsej veijetnosti gre za zadušitev med spanjem. vsako tretje leto. Zdravilno moč ima šele pet do šest let stara rumenkasta korenina, ki je dolga od 20 do 25 cm in debela do 5 cm. Ginsengo-va korenina je na videz precej podobna človeku, zato so jo poimenovali tudi „čk>vek koren'* in „človek zet". Njeno latinsko ime je Panax, kar pomeni ..zdravilo za vse". Na staro celino je vest o čudežnem korenu prinesel že Marco Polo, toda vse do 17. stol. Evropejci niso mogli preizkusiti njegovega zdravilnega učinka, ker je bil izvoz iz Kitajske strogo prepovedan. Tudi v 17. stol. je bilo težko priti do večjih količin ginsenga, s primešavanjem drugih korenin pa sta padla tako učinkovitost kot zanimanje za ,.zdravilo za vse". i SUHA KRAJINA: ŠTIRI SREČANJA STAROSTNIKOV V žužemberški krajevni skupnosti so preteklo soboto in nedeljo organizirali srečanja starostnikov v Žužemberku, na Dvoru, v Ajdovcu in Šmihelu. Povsod so šolarji poskrbeli tudi za kulturni program, na Dvoru in v Ajdovcu pa so starostnikom zapeli tudi pevci žužember-škega zbora, ki deluje pri KUD. Ob skromni pogostitvi je bilo srečanje povsod prisrčno. . M. SENICA O LEPOTAH KALIFORNIJE Hortikulturno društvo v Novem mestu organizira v sredo, 18. januarja ob 17. uri v Sindikalnem domu predavanje ..Kalifornija, dežela sonca in zlata". Predaval bo dr. Mirko Kambič in predvajal tudi 250 barvnih diapozitivov. Dandanes je tudi n^ Zahodu gin seng spet dokaj iskana in cenjen* rastlina, kajti znanstvene raziskave so potrdile njeno zdravilno moč, ki je bila dolga leta dvomljiva. Povsem gotovo jc, da sestavine ginsenga blagodejno delujejo na krepitev mišic in delovanje živčnih celic, možganov. jeter, srca in ledvic. Ginseng vsebuje tudi snovi s hormonskim delovanjem, sploh pa uživanje „člove-ka korena' povečuje telesno in umsko sposobnost, ne da bi se pojavila nespečnost ali morebitne drug« škodljive posledice. Iz ginsengovega korena so v Kr kr nem tozdu Zelišča začeli delati žen-šen kapsule, po katerih naj b segli vsi, ki jih tarejo nespečnost, preutrujenost in nervoznost, torej posledice preobremenjenosti * umskimi in telesnimi napori. razje cene NOVA MODA Novo mesto Prodaja po znatno znižanih cenah. Ženske plašče, komplete, krila, moške plašče ter večjo izbiro otroških, ženskih in moških pletenin. PREDVSEM JE TREBA PAZITI NA UGLED Pritisnil je mraz, da je pod čevlji škripalo. Ljudje, stanujoči v blokih, so ponoči šklepetali z zobmi in se čez dan zavijali v deke. Ceste so bile poledenele, s streh so viseli debeli ocurki, čakajoč prve odjuge. Repičani so najraje čepeli doma, brali knjige, kvartali, poslušali radijski program in gledali v televizijski zaslon. Ven so se prikazali le nekaj minut pred šesto, ko so drgetali proti Hitrotkalu, Hitro-šivu in Hitrozidu ter nekaj sekund po drugi, ko so se razbežali po stanovanjih. Tedaj so zagospodarili po ulicah otroci, vrane, vrabci in prezebli cucki. Poleg prehladov, ozeblin, gripe in nekaj zlomljenih okončin je pričelo pestiti repiško gospodarstvo vsakodnevno zamujanje delavcev. Avtobusi in vlaki, s katerimi so se vozili neposredniki na posel, so prispeli pred tovarniške vhode redkokdaj točno, zastavo med zamudniki pa je nosil Jožič Repič, četudi ni '/sak dan potoval niti z vlakom niti z avtobusom, je pa preživljal osem ur delovnega časa v eni od pisarn v Hitrotkalu. Ime Jožiča Repiča je bilo najti v vratarjevi beležki zamudnikov na zadnjem mestu, kar je pomenilo, da se je poslednji privlekel mimo vratarnice. — Tovariš Repič, moram vas opozoriti, da malce preti- ravate z netočnostjo, ni hotel biti direkten tovariš sekretar. - Veijemite, da je vsega kriva ostra zima. - Že mogoče. Toda uro in pol pozneje. Ljudje negodujejo- - Vstajam kot vedno. - Rad verjamem. Pridete pa ne kot ponavadi. - Zaradi objektivnih težav. - Jih lahko slišim? - Sami veste, da ti novi bloki nimajo garaž. Zjutraj najdem avtomobil, kot da je bil celo noč v hladilniku. Ste že kdaj poskusili odkleniti zamrznjeno ključavnico svojega avtomobila, tovariš sekretar? - Priznam. Hudičevo neprijetna zadeva. — No vidite. Grejem ključ, hukam v ključavnico, uporabljam spreje. Ko se mi posreči odpreti vrata, me zafrkava hladen motor. — Že res. — Preden se vse skupaj segreje, odkorakata kazalca preko sedme. — Stanujete v letos zgrajenem bloku, kajne, tovariš Repič? — Da. Pred dvema mesecema sem se vselil. Ne razumem. Blok je tu pred našim nosom. Niti petdeset metrov ni oddaljen od Hitrotkala. Ne bi lahko koračili peš? — Se vam ne zdi, tovariš sekretar, da je treba gledati tudi na ugled? TONI GAŠPERIC Izkoristite ugoden nakup! PRVA REPUBLIŠKA RAZSTAVA — V športni dvorani v Nove®1 mestu bodo 20. januarja ob 15. uri odprli republiško razstavo m#' lih živali, na kateri bodo rejci pokazali nad 600 pasem goloboV-kuncev, papig, ptic pevk, akvarijskih ribic ter drugih malih člove* kovih spremljevalcev. Organizatorji pripravljajo bogat srečelovi ponudili pa bodo tudi novi znački in katalog, ki bo obširno obv? ščal o gojenju malih živali. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel* tovarna „Krka44. STAROLT LIPUSKl Zima je kakor umiranje. Drevesa so žalostna in gola. Drevesa in ljudje pa so si strašno blizu. Samo drevesa ne morejo nikamor odpotovati. Človek pa lahko odpotuje. Toda zmerom se vrača nazaj. Vrača se in najraje umre pod svojim najlepšim drevesom. Tudi na Kostelskem je veliko starih dreves in veliko starih ljudi. Mnogi se vračajo in drevesa jih čakajo vsako leto starejša, porasla z lišajem. Drevesa kakor davna, nenapisana zgodovina, na strmih bregovih v grapah, v majhnih zaselkih in vsepovsod, kjer teče voda, vode pa je na Kostelskem na vsakem koraku dovolj. Toda stari ljudje v svoji osamljenosti, kakor na primer Kata Lipuška, nimajo več solz. Navadili so se na svojo samoto, na dolge noči brez spanja in na lajež psov, ki je edini zaveznik samote. Kata Lipuška pa je pri devetdesetih letih ohranila nenavaden življenjski optimizem in njen zvonki smeh, ki ga je vse polno v tisti njeni veliki razpadajoči hiši, vliva vero v življenje, v pozno starost in v nekaj, kar je že davno odslužilo svojemu namenu, pa je še zmerom tu v naši bližini, v naši zavesti. Kata Lipuška ali Katarina Rački iz Lipovca je nadvse dobrovoljna starka. Taka, zavaljena in malo zanemarjena, ampak predvsem polna humorja in zvijač. ,,Ej, lipi moj," te blagruje z očmi in rokami in naliva rakijo, kakor pravijo Kostelci žganju, in ne more prehvaliti časov, ko je bila mlada, nabita z energijo in zdravjem, ko je rojevala otroke leto za letom — kar šest sinov je rodila — in se ni ustrašila nobene ovire. Njene starčevske oči, rahlo vnete, in njeni grčavi prsti ne prosijo ničesar. „Bo že tako, da bo prav." Važna je streha nad glavo, nenavadno lepa zima pa jo vleče na prag in naprej po strmi stezi do Čolnarjev, Novih sel in Banjaloke da vidi kakšno živo dušo in se razgovori. Saj Kata je takšna, da bi brez govorjenja kar umrla. Ampak nikoli ne gre prazna v tisti strmi breg.! Oprta si nahrbtnik in korak za korakom skoro vsaki tretji dan meri breg, saj je v tistem njenemi Lipovcu le preveč samotno in Kata nima nikogar, komur bi potožila svoje težave. Včasih je bila Lipuška kmetija premožna. Imeli so veliko prašičev in krav. Kata pa je gospodarila, in ko ji je umrl mož, sama skrbelai za vse. Sinovi pa so rasli. Dva sta bila v partiza-j nih. V hiši je bil štab in velikokrat je dala jesti in piti premraženim borcem ali pa je tudi bentila nad nenavadno vojsko. „Bilo je vsega," pravi Kata tako, kakor bi prihajala iz davnih' spominov. „Bilo je vsega in da se ne bi nikoli več ponovilo kaj podobnega." V stari krušni peči ni več nobenega življenja.I, Kata si zakuri samo štedilnik in si skuha čaj ali! krompir. Za letošnjo zimo ji je podrl in razžagalj hrast najstarejši sin Jože, ki živi v Zagrebu. Kataj ima tudi nekaj malega podpore. Navsezadnje pa stari ljudje tako malo porabijo. Toda ko pridete v Katino hišo, je še vse tako starinsko in kmečko prijetno, da vas ogreje pri srcu in ne morete verjeti, da devetdesetletna Katarina vse to zmore. No, zmogla je še vse kaj drugega. Z možem, ki je bil kakor večina| Kostelcev krošnjar, je prepotovala veliko sveta.. Videla je Prago in druga češka mesta Kuhala je „havzirarjem" in se pri vsem tem naučila marsikatere življenjske spretnosti. Včasih pa se ga Kata tudi malo napije, tako iz veselja in iz dolgega časa. Ampak to ni nobena napaka. Takrat je le še bolj zgovorna in povedala bo kup stvari, ki se jih drugače ne spominja. Rada bo pokazala tudi stare, orumenele fotografije in pripovedovala o časih, ko so imeli mlin, ko so pod hišo v potoku še živeli raki in je bilo v Kolpi še veliko sulcev in drugih kapitalnih rib. Katarina je spet nemirna. Pripravlja nahrbtnik m gleda skoz okno, kako veter odnaša liste. Zima je m zima Kate Lipuške je ena od mnogih *im na Kostelskem, kjer je vse več praznih hiš. Toda življenje v Lipovcu na obkolpskih strmi nah se kljub vsemu nadaljuje. Tudi stari ljudje moramo živeti," pravi Kata ti ss srr*j* StO}i na hišnem pragu kakor velike 'mo drevo. LADISLAV LESAR Na tako imenovanem Ajdovskem gradcu na hribu nad vasico Vranje v sevniški občini se je zvrstilo že lepo število arhoeloških izkopavanj. Prvič se je tod brskalo že leta 1811. V okolici ni manjkalo bajanj o nekdanjih naseljencih, nekakšnih velikanih, ki naj bi se poigravali s skalami in si tako gradili mogočna domovanja. Tako vsaj priča strahospoštovanje naših prednikov. Pravo resnico prinašajo zadnja leta raziskovanja ljubljanskega Narodnega muzeja. Prišlo je celo do zglednega sodelovanja med našimi in zahodnonemški strokovnjaki z Inštituta za pra-in prezgodovinsko Univerze v Muenchnu. Krona tega sodelovanja je leta 1975 izdana obširna monografija z obilico zanimivih ugotovitev so- ■ dobno zasnovanih izkopavanj. Na tem kozjanskem hribu se je v zgodovini odvijalo vse kaj drugega kot je zatrjevalo preprosto ljudsko pripovedovanje. Propadanje nekdaj mogočnega rimskega cesarstva, umik vojaštva z donavske meje leta 395, je dalo prosto pot barbarskim in nomadskim ljudstvom, da so lahko vse pogosteje plenila in požigala antična mesta. Rimski mogočniki so si zato iskali zavetja v odmaknjenih dolinah in težko dostopnih vzpetinah, kjer so, kot izpričujejo najdbe nad Vranjem, nastale prave trdnjave. Hrib Ajdovski gradeč ima po sto metrov strmih in prepadnih sten kar s treh strani. Najbolj strmo vzhodno pobočje, ki je bilo hkrati tudi najbolj izpostavljena stran v smeri savske doline, se spušča proti Zlodejevemu gradu. Po mnenju arheologov je trdnjava trikotnega tlorisa v notranjosti pokrivala okrog pol hektarja površine. Med izkopavanji v letih 1970 do 1975 so zaščitili izkopane ostaline tako, da si po obsegu ohranjenih temeljev ustvari primerno sliko lahko tudi naključni oblikovalec, še posebno ko sevniška kulturna skupnost urejuje tudi dostop. - Osrednje mesto v tej ..trdnjavi" zavzemajo ostaline zgornje starokrščanske cerkve. Na spodnji terasi je stala cerkev za maziljenje krščencev s krstilnico. V tlaku so še danes vidna vgrajena podnožja štirih stebrov mize. Krstilni bazen v krstilnici je na novo pozidan, sam bazeft so staroselci izdelali izredno skrbno. Jugovzhodno od krstilnice so izkopali zelo preprosti stanovanjski stavbi. Vzhodni del obzidja je lahko opaziti po pobočju. Prepoznati je mogoče še kraja, kjer sta stala dva stolpa. Južno obzidje je le težko pre- poznati, strokovnjaki celo domnevajo, da pravo obzidje sploh še ni odkopano. Posebna zanimivost naselbine je izredno velik glavni zbiralnik za vodo. Vanj je bila skrbno speljana kapnica z vseh streh. Blizu tega zbiralnika so našli še en stanovanjski prostor z vrsto najdb. Obod zbiralnika meri 5 x 4,20 metrov. Lani oktobra je skušala priti zbiralniku do dna ekipa, ki jo je vodil na terenu Timotej Knific z arheološkega oddelka ljubljanske filozofske fakultete. V stoletjih je namreč pretežni del zbiralnika zatrpalo kamenje in druga navlaka. V tej akciji niso prišli do dna, temveč samo do globine petih metrov, dno je po vsej verjetnosti še poldrugi meter globlje. Sam zbiralnik vliva spoštovanje do graditeljev. Omet je izdelan izredno, skrbno, navsezadnje je na dobršnem delu oboda kljuboval celo stoletjem. V času izkopavanj po letu 1901 je takratni poverjenik spomeniškega varstva E. Riedel vse skupaj celo zamenjal za utrjeni stolp. Delavci, ki so kopali brez nadzorstva, so namreč prebili steno zaradi lažjega dela. Ohranjeni zbiralnik je za arheologe edinstvena priložnost, nadejajo se raznih, tudi organskih delcev in drugih napotkov za sodbo o celotnem naselju in dobi. Nadaljnja dela je treba zato opraviti izredno previdno, v glavnem z drobnim orodjem, zato bodo ta dela nadaljevali letos ob prikladnejšem vremenu. Ob tem seveda ni bilo spektularnih najdb, ki sicer dvigajo duh in vnemo samih delavcev. Nekaj prijetnega vzburjenja med skupino okoličanov, ki so pridno odstranjevali navlako iz bazena, je povzročila najdba izredno lepega dvoročnega meča. V dolžino je meril 120 cm, po mnenju arheologov ga je na ta kraj nekdo skril mnogo pozneje. Nasploh domačini vzorno sodelujejo z arheologi. Tako so tudi tokrat arheologom izročili različen nakit, ki so ga našli ob kmečkih delih med letom, saj je v bližini tudi prazgodovinsko grobišče. Arheologi zaenkrat še ne morejo točneje časovno opredeliti nastanka in konca naselja. Pokritost ostankov naselja z žganino navaja k zaključku, da je vse skupaj nasilno propadlo v drugi polovici šestega stoletja, v času slovenskega prodora v vzhodne Alpe. Skrbna proučevanja, kjer niso zanemarili niti proučevanj ostankov zobovja pokopanih, ta izpričujejo, da so se „ajdovski" naseljenci hranili bolj borno, bodo zagotovo dala nove ugotovitve. ALFRED ŽELEZNIK AJDOVSKI GRADEC ODGRINJA SKRIVNOSTI humanizaciji življenja in dela oboroženih sil. Ob hkratnem izboljševanju moralnopolitičnega stanja in bojne pripravljenosti," je izjavil na tiskovni konferenci ob izidu te knjige načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar. Prejšnji službeni pravilnik oboroženih sil SFRJ je izšel leta 1969. V zadnjih osmih letih pa je v naši družbi in oboroženih silah prišlo do velikih sprememb, ki so zahtevale ustrezne spremembe tudi v oboroženih silah, torej tudi nov pravilnik. Zanj je značilno zlasti to, da iz vsakdanjega življenja in dela izloča nepotrebne formalnosti in togosti. Med novostmi, ki so v novem službenem pravilniku še posebej določene in ki se jih bodo vojaki nedvomno razveselili, so tudi tiste, ki se nanašajo na izhod iz vojašnice. Vojaki bodo imeli pravico enkrat na teden oditi iz vojašnice tudi med tednom ter ob sobotah, nedeljah in praznikih. Poleg tega je predviden še tako imenovani vikend, ki bo trajal nepretrgoma od petka popoldne do nedelje opolnoči. Če vojakov pri tem ne ovira redna služba, ga lahko povezujejo s prazniki, preživijo pa ga lahko tudi doma, vendar na svoje stroške. Vojak ima med služenjem vojaškega roka pravico do dveh vikendov. O tem, kdaj in kateri vojaki ga lahko izkoristijo, odloča po vojakovi potrebi komandir čete na predlog vojaškega kolektiva. Novi službeni pravilnik oboroženih sil SFRJ predvideva poleg sedanjega raporta tudi uradni pogovor. Predvideno je, da raport ali pogovor potekata med štirimi očmi v pisarni starešine. S tem bi se izognili dosedanji praksi, ko so težave posameznika lahko poslušali tudi drugi na raportu navzoči. Obveljalo je, da se je treba z vojakom pogovarjati humano, tovariško. Tako o napakah kot tudi o vsem drugem, kar prinaša življenje. Med drugimi.novostmi pravilnika je pomembno tudi zmanjšanje števila dežurstev, požarstev in postrojevanj. Praktično je predvidena ena sama postrojitev (pred začetkom učenja), medtem ko druge postrojitve potekajo v več izmenah ali v okviru manjših enot, do čete. Da stražarji med opravljanjem službe ne bi bili preveč utrujeni in obremenjeni, straž v nobenem primeru ne bodo več postrojevali za izkazovanje časti. Za to so določene drnge ustrezne enote. Če prebije stražar na dolžnosti več kot 24 ur, mu pripada sedem ur neprekinjenega počitka. Če pa je bil v stražarski enoti več kot sedem dni, ima pravico do 24-urnega neprekinjenega počitka vsak teden. Če je vojak na straži več kot sedem dni, sta mu zagotovljena tudi izhod iz vojašnice in redno kopanje. V stražarnicah ne bo več dosedanjih pogradov, vojaki bodo spali na posteljah in v pižamah. Novi službeni pravilnik predvideva tudi, da je treba za vsako stražarsko mesto predpisati posebne določbe in obveznosti. Med drugim tudi to, ali'je na stražarskem mestu dovoljeno sedeti, kaditi itd. Novi službeni pravilnik oboroženih sil SFRJ bo natisnjen v srbohrvaščini, makedonščini, slovenščini, madžarščini in albanščini. S. N. VOJAKI SO DOBILI VIKEND - Tega pa kar pustiva! Na vikendu jeli Pripadniki naših oboroženih sil so pred kratkim dobili nov službeni pravilnik, v katerem so na najboljši možni način urejeni medsebojni odnosi in izvajanje vojaške službe. Novi pravilnik je izšel po triletnih pripravah, prizadevanjih ter izmenjavah mnenj posameznikov, enot, poveljstev in ustanov. Ta mala ..vojaška ustava", kot rečejo po domače pravilniku, se nanaša na prilagajanje odnosov, reda in dela JLA novi ustavi SFRJ. Novi služteni pravilnik lajša pripadnikom oboroženih sil napore, jim omogoča doseganje boljših uspehov ter jim daje večje pravice, nalaga pa tudi večjo odgovornost in obveznost. ..Uresničevanje vsakega pravilnika je odvisno od človeka, od njegovega znanja in pripravljenosti, da ju uporablja ustvarjalno. Če bodo naši starešine pravilno dojeli novosti, ki jih vsebuje pravilnik, če bodo sprejeli njegove odločbe in jih uporabljali pri vsakdanjem urjenju in vzgoji podrejenih, bo novi službeni pravilnik oboroženih sil SFRJ pomenil velik korak naprej pri VOJAŠKI KOTIČEK 26 DOLENJSKI LIST Zgodaj zjutraj v gostem mraku, še preden je prenehala policijska ura, ga je velik hrup dvignil ,z *Panja. Ves krmežljav je skočil k oknu. Na ulici se je trlo vojakov. Kamioni so se korakoma pomi-al1 po cesti. Oficir je klical povelja, gledal v šop papirjev, določal skupine in kazal na hiše. Med sivo zelenim morjem vojakov so se belila široka arabinjerska pokrivala. Trg se je spremenil v vo-J nico. Kakor ob mobilizaciji ali ob ofenzivi. ed vsesplošni živžav, med krike povelj in rohnele kamionov je udarilo votlo razbijanje po vežnih vratih. Udarci so grozeče odmevali po gluhem stopnišču. Hišnik je bel in preznojen pritekel odklepat vrata in ključ mu je podrsaval po ključav-nic', kakor bi bila podmazana z milom. Nebo-9ijen, s povešenimi rameni je čakal ob odprtih vratih. Truma vojakov in karabinjerjev s puškami v rokah ga je odrinila in se drenjala v vežo. ..Ti me rozumi, ne," se je karabinjer postavil pred hišnika. „Vse moške pregledati," mu je mahal pred očmi. ..Koliko je moški? " je spraševal v spakedrani slovenščini. ..Tamle je," je pokazal hišnik seznam stanovalcev, nabit na steno. Karabinjer je potegnil notes iz žepa in si zapisoval imena. S čudnim, tujim glasom je zlogoval priimke, da so zveneli tuje, nerazumljivo, mrzlo. Vojaki so se razkropili. Nekaj jih je ostalo v veži, številna skupina je odšla na dvorišče, drugi so odštorkljali v vsa tri nadstropja. Karabinjer s seznamom stanovalcev je s podoficirjem navalil na stanovanja. Pričel je z najvišjim nadstropjem. Pregledovali so drugo za drugim, ugotovili istovetnost vsakega moškega s seznama in ga odpelja- 11 Po stopnicah na trg na kamion. Boris je čakal pri vratih in vlekel na ušesa. Gleda' je skozi ključavničino režo, toda prav nič ni bilo mogoče videti, kaj se dogaja v temnem hodniku. V hiši so odmevala povelja in koraki težko okovanih čevljev so se ostro ločevali od korakov stanovalcev, ki so tiho, plaho drobili za njimi, jim kakor senca sledili po stopnicah. Zmrazilo ga je. Kaj to pomeni? Kam jih vodijo? V zapor? Kaj naj človek napravi? Pobegniti? Prepozno! Skriti se? Kam? Ce bi bil v tretjem nadstropju, bi se lahko zamaknil na podstreš-)e ali iz pritličja v klet, toda v drugem nadstropju ne moreš nikamor. Naj samo odpre vrata, pa mu bo vojak porinil puško v trebuh. Preiskovalci so se bližali stanovanju. Odskočil je od vrat in odšel v sobo, stopil k oknu in se 2azrl na mračno ulico. Ostro razbijanje s kopitom po vratih je kakor grom streslo stanovanje. ..Fermal" je vpil karabinjer. „Odpri!" si je po-magal z medlo slovenščino. Gospodinja je odklenila. Karabinjer jo je pričel spraševati. Bila je Tržačanka. Njun pogovor je rr)rz'° udarjal po stanovanju. Tujega žlobudranja n' bilo mogoče razbrati. Preiskovalci so stopili najprej v kuhinjo in potem v sobo, pogledali pod Postelje, odprli omare. .. vojašnico je treba," je dejala gospodinja. ..Vzemite suknjo!" ,Kdo je? je pogledal karabinjer znam. ;r v svoj se- nloH i°nS 9°rc'" ie odgovoril. Karabinjer je po-9 a v papir, pogledal njega, pokimal, zamahnil jP zaPOvedal „Via!" in vojak ga je zgrabil za ulico m OC*pe**a' na hodnik in po stopnicah na Bistri mraz je vel iz rečne struge. Nebo se je na 1 strani belkasto svetlikalo. Zadnji krajec je emoglo trobil na črnem nebu, mazal svoje žar-e v mlakužah Ljubljanice. , recj vrati se mu je posmehljivo zarežala v raz lahka strojnica, stoječa na kobilici z dvema ogama, obrnjena s cevjo proti vratom. Za njo so kni' d'*6 9ren?dirji, visoki in suhi kakor leskovi J1- Postopali so se, otrkavali s čevlji, mencali z Kam!, puhali vanje topljivo sapo. Oči so se jim 'Skale kakor čelade. Po trgu je bilo razstavljenih teto strojnic kakor na razprodaji. Ob Ljubljani je bila postrojena vrsta kamionov. Na prvem o se drenjali moški. Vojak ga je držal za roko in fa pelial k drugemu kamionu. Na vsakem je bilo est vojakov s puškami v rokah. Na strehi kamina spet strojnica. ko*vruc'fiks, le kaj mislijo. Takšna oborožitev ka- o v arzenalu. Saj pride malone na vsakega mo-snro? s*r°inica 'n tri puške. Strah jih je, ga je kam;8 •' ^tražar 9a je pripeljal k zadnji strani sp io°nai'm mu P°kazal, naj spleza nanj. Kamion : »Kar gor, nas bo več!" so se klicali mai r rkakšen obešenjaški humor jih je preže-nP k- • 3 stvfrje prekleto resna. Kar tako tu Irai° nrioških, da bi jim držali govore. Zato 1 ne bi bilo potrebno takšno oboroženo spremstvo. Madona, saj so bili zastraženi kakor sam presvetli cesar. Nove in nove moške so pripeljali. Pobirali so vse od osemnajstega do petdesetega leta in še čez. Eni so stopali na kamion z nerazumljivim smehljajem, drugi samozavestno, tretji bledi, četrti prestrašeni, začudeni, divji. Nadstropja so bila polna žena, deklet in otiok. Kakor grozdi so viseli na oknih in molče gledali na trg. Iz sosednje hiše se je kriče pripodila skupina vojakov. Na sredi so imeli moškega srednjih let. Vlekli so ga vsaksebi, ga tolkli in kričali. Zagrabili so ga ter ga vrgli na zadnji kamion kakor vrečo z zelnatimi glavami. „Morda se jim je upiral," je nekdo pojasnil. Vozilo se je premaknilo, krenilo za ovinek in nesrečnež jim je izginil izpred oči. Kam jih peljejo? Kamion je vozil po Gosposki ulici na Kongresni trg. Vsepovsod je bilo polno vojakov. Na Kongresnem trgu so se ustavili, toda ne za dolgo. Nadaljevali so pot po VVolfovi, čez Tromostovje in mimo stolnice po Poljanski. Zdaj so vedeli. Peljejo jih v domobransko kasarno. Vsepovsod vojaki, oficirji, karabinjerji, strojnice, kamioni. Na dvorišču kasarne so jih stražarji s puškinimi kopiti pognali s kamionov. Med gostim špalirjem grenadirjev so stopali proti kasarni. Le kaj, hudiča, vse to pomeni? V veliki sobani je bilo zbranih veliko ljudi. Tam je zagledal mnoge može in fante iz soseščine. Truma je molčala in s strahom opazovala vedno nove prišleke. Naenkrat je nekdo prišepnil, da jih bodo odvlekli v internacijo. Kaj je to internacija, je ugibal. Kaj to pomeni? Ni si znal razložiti. Kdo ve, ali ima kdo v tej gneči predstavo, kaj pomeni internacija? Pri vseh oknih so stali stražarji, mrki in na oprezu s puškami v rokah. Saj smo pravi ujetniki, ga je spreletelo! „Kaj bo z nami?" se je obrnil k postaranemu možaku, ki se je zavijal v površnik. „Ne vem. Kaj prida ne bo," je odgovoril. „Bo-jijo se. Osvobodilne fronte se bojijo. Bojijo se upora." „Kakšnega upora? " Pogledal ga je in se obrnil proč. Mogoče se je prestrašil, da je razkril svoje misli. Odvračal se je, da mu ne bi bilo treba gledati v oči. 7a\ mu je bilo, da misli ni zaklenil v labirintu svoje notranjosti. „E, bo že kako," je dejal in ni mu bilo do govorjenja. Negotovost je rezala globoke brazde. Množica je stopicala na mestu, čakala in kisla vročina je puhtela iz prestrašene gneče. Ure so se vlekle kakor štrenaste sline pri prežvekujoči kravi. Nenadoma je nastal pri vratih nemir. V dvorano so rinili novi vojaki. Zaslišala so se rezka povelja: „Vsi na dvorišče!" Spehali so jih skozi kordon pred kantino. Okrog nje so se vrteli oficirji. Primarširala je četa vojakov in se od množice do kantine postavila v dve vrsti. Mrzli veter je opletal desno, levo, kakor zajec na pogonu, dvigal plašče in majal srca, grenka od pričakovanja. Počasi je pričelo snežiti, potem pa čedalje bolj, da se je svet nenadoma zmanjšal na nekaj metrov. Sneg je neslo postrani na prostrano dvorišče, na streho kasarne, na kup klaftrskih drv ob zidu, dokler ni vsega prekril z rahlo puhasto belo odejo. Zasneženi možje so poskakovali, se otepali belega pregrinjala, prebadali drug drugega s težkim, strmim, ostrim, bolečim pogledom. Kakor je nenadoma začelo snežiti, tako je tudi pojenjalo. , ..Oprostite," se je ojunačil eden izmed ujetnikov ter preskušajoč svoje znanje italijanščine nagovoril vojaka: „Zakaj ste nas pripeljali semle? " Vojak se je zmrdnil. Pogledal ga je s presunljivim pogledom, okrenil glavo in se zazrl v množico, kakor bi bila iz stekla. ..Zakaj vse to? " je vztrajal vpraševalec. Vojak se je prestopil, preprijel puško, globoko vzdihnil in ... molčal. Vpraševalec je bil vztrajen. Zgubiti ni bilo kaj. Občutek je imel, da bo pri fantu uspel, če bo trmast. „Kaj hočete z nami? " Vojak ga je pogledal, brskal po njegovem obrazu, premagal v sebi odpor do — tako so ga učili — nezanesljivega tujca ... in zinil: ..Komuniste iščemo!" Morda se je kdo ob odgovoru oddahnil, drugi je postal radoveden, marsikomu pa je postalo vroče- Skozi preizkušnjo bodo morali. Kako jo bodo prestali? Preverjanje je steklo. Vojaki so na začetku kordona, tam, kjer je ta segal v množico, pričeli poganjati posameznike skozi špalir kakor častne goste na paradi. Ko so prvi ujetniki prišli do kantine, so se za trenutek ustavili. Vsak je moral pokazati carto d’identita, stopiti pred gručo oficirjev ter glasno povedati ime in priimek. Eden od oficirjev je pogledal legitimacijo. Ostali so se obračali nazaj k okencu v kantini, od koder so prihajale informacije. Skrit za steklom je nekdo odločal o usodi vsakogar, ki je obstal na koncu kordona. Nato se je glasilo povelje: ..Destra"! ali ..Sinistra". Destra je bil izhod iz vojašnice. Destra je pomenilo, da greš domov, da si svoboden, da te za zdaj pustijo na miru. Sinistra pa je pomenilo negotovost. K vsakemu, za katerega je padlo povelje ..Sinistra", je stopil vojak, zgrabili osumljenca pod pazduho ter ga odpeljali nazaj v sivo vojašnico. Kaj pomeni destra in kaj sinistra, je množica hitro ugotovila. Zanimalo jih je nekaj drugega, kako, na kakšen način, po kakšnih merilih določajo desno ali levo. Ali imajo sezname ali rešujejo uganko kako drugače? Spočetka se je potoček ljudi počasi zlival skozi špalir. Človek je imel občutek, da bo ves dan trajalo, preden bodo vsi na vrsti. Nenadoma je steklo hitreje in čedalje hitreje. Skupina, ki je odločala, je dobila izkušnje. Množica je kar naprej visela s pogledi na oficirjih. Brž ko je odšlo nekaj ljudi zapovrstjo na levo, se je začulo mrmranje in pritajeni vzkliki. In večje število tistih, ki so odšli skozi vrata v mesto, je pomirilo ozračje. Truma se je redčila. Kaj je bolje, priti prej na vrsto ali čakati do konca, ie razmišljal Boris. Predolgo čakati ne bo dobro. Lahko se dogodi da bo onih na levi premalo in bodo poslednje vse do zadnjega določili za vojašnico. Zato se je pričel riniti naprej. Živčnost je naraščala. Poskušal jo je skriti, dopovedoval si je, da je tepec, se grizel v roko, se prepričeval, da je od zunanjega videza v veliki meri odvisna njegova usoda, da bosta nemir in nervoza slabo vplivala na odločitev komisije. Zrinil se je v špalir. Počasi je korakal med stražarji. Tisti pred njim je imel težave. Vojak ga je zadržal ter ga potem, ko je oni odšel, spet potisnil naprej. Obstal je pred komisijo in glasno vzkliknil ime in priimek. Oficir je pogledal legitimacijo, povrtal po njem z očmi in pokimal. Okrenil se je na drugo stran — in tedaj ga je obšlo spoznanje. Pri oknu v kantini je v karabinjerski uniformi stal tisti tip, tisti Rožek z Žabjeka. Pomota je bila izključena. Debelo je zazijal, toda v trenutku se je zavedel: ne gre kazati, da ga je spoznal. Sunkovito se je obrnil. Trenutki so tekli. Čakal je celo večnost, slišal šepetajoče glasove. Usodo mu bodo zakovali, ga je spreletelo. Potem mu je kakor grom udarilo na uho: ..Sinistra!" Ves je vztrepetal. Vojak ga je zgrabil za roko in vlekel na levo proti vojašnici. Leseno je prestavljal noge, kolena so postala mehka, črne predstave so bliskovito hitele skozi možgane. Nasankal sem, je obupano ugotovil in notranjost mu je razpadala od nemoči. „Destra, destra," je nekdo zakričal za njima. Vojak ga je izpustil in pokazal k izhodu. Obšla ga je omotica. Za trenutek si je segel z rokami k licu, si pokril obraz, toda že mu je telo kakor električna iskra spreletelo spoznanje: he obiraj se, svoboden si! Popravil si je suknjič, ki mu ga je bil vojak zvlekel na stran, požrl slino ter polagoma odšel k izhodu. Ena sama stvar ga je tedaj vsega, prav do zadnjega vlakna, silovito, na mah prežela: da ga v raciji ne bodo nikoli več dobili. Da ne bo nikoli več stal pred preizkušnjo, kakršno je pravkar doživel. Da ne bo pustil, da bi mu tako poceni spodrezali svobodo! • Zgornji odlomek ponatiskujemo iz knjige Janeza Vipotnika „Enainštirideseto", ki je izšla konec lanskega leta v zbirki Prešernove družbe. ’DESTRA? IN 'SINISTRA’ ;-v*Cw> ZBRALA SE JE VSA ZAVEDNA DOLENJSKA Kranjska kmetijska družba je potemtakem že ob prvih konjskih dirkah v Šentjerneju ukrenila vse, kar je bilo potrebno za novodobno javno prireditev. Od vseh dejavnikov pa, ki naj bi rabili za kar največjo udeležbo na obravnavani prireditvi, sta bila najpomembnejša naslednja. Konjske dirke v Šentjerneju so bile kmečke dirke, in sicer praviloma glede na rejce in voznike, po veliki večini pa tudi glede na občinstvo, in so pomenile javno preskušnjo v konjereji in vožnji s konji, v precejšnji meri pa tudi v kmečkem gospodarjenju sploh. Da je bila takšna preskušnja mikavna tako za tekmovalce, se pravi za konjerejce, ki so bili obenem vozniki, kakor za gledalce, se razume samo po sebi. In nagrade so bile v Šentjerneju razmeroma zelo visoke, to pa je dajalo dirkam dodaten mik. Posebej jasna so v tem pogledu pričevanja o prvih konjskih dirkah v Šentjerneju. Prireditev „vršila se je v sredo 11. t.m. popoludne ob najlepšem vremenu. Ljudstva bilo se je že dopoludne ob premovanji mnogo nabralo, popoludne ga je pa toliko došlo, da stotine voz in kočij na šentjer-nejskih dvoriščih prostora niso dobile. Smemo reči, da je prišla v sredo v Šentjernej vsa zavedna Dolenjska skupaj in celo daljno Kočevsko odposlalo je zastopnike svoje in tudi tekmovalce k dirki". Udeležba je bila v prvih letih velika, in sicer tako glede tekmovalcev kakor glede obiskovalcev. Šele iz druge polovice 90. let je sporočena pripomba, da na dirkah „ni bilo preveč konj dirkal-cev", medtem ko prej podobne pritožbe niso omenjene. Nasprotno: na prvih konjskih dirkah v Šentjerneju 1889 je tekmovalo 39 posestnikov. To je bilo nedvomno veliko število, zlasti še če ga primerjamo s številom tekmovalcev na ljutomerskih konjskih dirkah v času do 1900. Tam je bilo v tistih letih okrog 30 kmetov, ki so imeli toplokrvne konje, primerne za javne preskušnje v kasu; vendar od teh niso vsi redno sodelovali na dirkah. KONJI POČASNEJŠI OD LJUTOMERSKIH Veliko udeležbo tekmovalcev na dirkah v Šentjerneju gre pripisati širšemu ozemlju, od koder so ti izvirali, saj so prihajali, kot povedatno, npr. tudi s Kočevskega, izpričani pa so prav tako lastniki konj z Vrhnike. In svoje so napravile tudi visoke nagrade. Te so 1889 znašale 100, 60, 50, 40, 30 in 20 gld, štiri leta pozneje pa 100, 50, 25 in 12,5 gld. V Šentjerneju je bilo 1889 za nagrade na voljo skupaj 400 gld. Prav tako so bili posamični zneski nagrad v Šentjerneju znatno višji kakor na ljutomerskih konjskih dirkah. Še drugače rečeno: po dosegljivih pričevanjih je Kranjska kmetijska družba pri konjskih dirkah v Šentjerneju bolje poskrbela za denar, ki je bil namenjen za nagrade, kakor je to storilo dirkalno društvo v Ljutomeru. Konji, ki so tekmovali na dirkah v Šentjerneju, pa so bili precej bolj počasni kakor konji na ljutomerskih konjskih dirkah. L. 1889 je znašal v Šentjerneju najboljši kilometrski čas 2,36 (dosegel ga je Ivan Dornik iz Krške vasi), sicer pa so takrat dosegli tele najboljše kilometrske čase: 2,44 (J. Rus iz Mirne peči), 2,46 (Ivan Dornik iz Krške vasi) in 2,53 (Ant. Štraus iz Kostanjevice). L. 1890 je dosegel Gabrijel Jelovšek z Vrhnike kilometrski čas 2,37. Časa prvega zmagovalca na ljutomerskih konjskih dirkah ni mogoče natančno ugotoviti, za kilometer je porabil več ko 2,15. L. 1875 je bil na Cvenu pri Ljutomeru na dirkalni progi, ki je bila „v slabem stanju'', dosežen kilometrski čas 2,41, leto pozneje pa 2,27; 1877 so na ljutomerskih ’SENTJERNEJSKI DIRJACI POCESCENI PRED VSEM SVETOM’ Podobno kakor v Ljutomeru, kjer so bile 1874 prve konjske dirke na Slovenskem in sploh na ozemlju današnje Jugoslavije, smo tudi za začetke konjskih dirk v Šentjerneju, se pravi za leto 1889 in naslednja leta, v poglavitnem zadosti poučeni o namenih, zavoljo katerih so priklicali v življenje ta tekmovanja. Letnica 1889 spričuje, da so v Šentjerneju kmalu sledili zadevni dejavnosti na Slovenskem Štajerskem, kjer so po zgledu ljutomerskih konjskih dirk organizirali v pičlem desetletju še konjske dirke v Radgoni (od 1877), Cmureku (od 1878), Žalcu (od 1881) in Mariboru (od 1883). Toda medtem ko je bila na slovenskem Štajerskem izvedba konjskih dirk ponajveč v rokah dirkalnih društev, je bilo to v Šentjerneju drugače. Konjske dirke v Šentjerneju je v prvem obdobju, t.j. od njihove opustitve 1902, prirejala Kranjska kmetijska družba. Nameni pa so bili isti kakor na slovenskem Štajerskem: na konjskih dirkah naj bi se preskušale zmožnosti konj in tako izbirale najboljše živali za pleme, to pa naj bi omogočalo boljšo prodajo konj. Tajnik Kranjske kmetijske družbe Gustav Pirc je takole razlagal nakazane načrte:.Konje- reja na Kranjskem, zlasti na Dolenjskem, in to pa posebno še okoli Šent Jarneja je na čast tamoš-njim kmetovalcem, res prav lepo napredovala. Vzrejajo najlepše konje za kočijo ter jih precej drago prodajajo, a bi jih še draže, če bi sloveli dolenjski konji tudi za hitre dirjače. Smelo trdimo, da bi Dolenjci prodajali svoje konje še dvakrat, trikrat draže, ko bi bili na glasu hitrih dirjal-cev. Kakor si je Dolenjec priredil konj, ki se odlikujejo z lepo vnanjostjo, tako si more tudi takih, ki slove za hitre. To si je namenila poskusiti naša c.kr. kmetijska družba v Ljubljani. Rekli smo, da se da marsikatera notranja lastnost živalska zboljšati in ojačiti, ako žival primerno urimo in vadimo. Povečane in ojačene lastnosti pa prenese potem žival tudi na svoj zarod, in tako si moremo dokopati po več rodovih do splošno zboljšanega plemena ... KONJSKA DIRKA V TRAB NI IGRAČA Ako hočejo torej Dolenjci svoje konje narediti hitrejše, morajo jih pravilno vaditi v hitrem teku ... Predobro pa poznamo naše kmetovalce, kateri bodo, prebravši tudi te vrste, morda rekli, da prav govorimo, a svojih konj vendar ne bodo vadili hitrosti. Da jih do tega dovedemo in tako rekoč rahlo prisilimo, pa je ravno namen konjskih dirk v trab, katere bo kmetijska družba prirejala. Konjska dirka v trab ni sama sebi namen, ona ni igrača, ampak je javen izpit ali izkušnja, pri kateri naj konjerejci pokažejo, kako so znali vaditi in uriti svoje konje. Posestniki najurnejših konj bodo pa dobili visoke premije ali dobitke ter bodo tako počeščeni pred vsem svetom. Korist konjskih dirk je torej ta, da izpodbujajo kmetovalca rediti hitre in zatorej več vredne konje." Pobudnik konjskih dirk na Kranjskem je bil konjarski odsek Kranjske kmetijske družbe, ki je v dopisu imenovani družbi 27. 1. 1889 opominjal, da so ,,dirke‘v kasu zelo primerne za dvig konjereje". Kranjska kmetijska družba je to sta- lišče sprejela. Še pred objavo navedenih člankov, ki so utemeljevali gospodarsko korist konjskih dirk, je bilo v dopisu glavnega odbora Kranjske kmetijske družbe deželnemu odboru 30. 3. 1889 rečeno, „da se more reja konj, ki je uže lepo napredovala, še izdatno pospešiti sd prirejitvijo konjskih dirk v trab za plemenske kobile ... Udano podpisani glavni odbor v zvezi s konjar-skim odsekom kmetijske družbe ukrenil je letos v jeseni pričeti s prirejitvijo konjskih dirk za plemenjake in sicer za začetek le samo v Šentjerneji kot središču reji lahkih konj". Omenjene dejavnike, zavoljo katerih so izbrali Šentjernej za prizorišče konjskih dirk, je treba dopolniti. L. 1889 je bilo zapisano: „St Jernejski okraj in kar ga je doli proti Brežicam in tje do Mokronoga se po večjem na Kranjskem bavi s konjerejo. Tu so tudi narlepši pašniki za žrebeta in dosti je tukaj dobre klaje. V teh krajih bi se lahko konji izrejali, ki bi še večje cene dosegali, kakor jih že zdaj dosežejo. Premiranje najlepših kobil in žrebet, ki je vsako leto, precej koristi. Marsikateremu je za premij v denarji, narveč pa je vsem za čast, premirano živinče v lasti imeti. Dobra misel je, tudi z dirkami pričeti". „DARILA" SO BILA VISOKA „ZARAD SPODBUJE" Ko se je Kranjska kmetijska družba odločila prirejati konjske dirke, je bilo to vsekakor daljnovidno in za večja območja koristno dejanje. Toda izvedba tekmovanj je zahtevala toliko izdatkov, da jim Kranjska kmetijska družba brez denarne pomoči od drug sama nikakor ne bi mogla biti kos. V zvezi s tem velja na prvem mestu navesti Deželni odbor, ki je podpiral konjske dirke v Šentjerneju z denarjem, namenjenim „v prospeh kmetijstva". Tudi ministrstvo za kmetijstvo na Dunaju je prispevalo v denarju za organizacijo obravnavanih prireditev. Izdatki zanje so bili precejšnji: nagrade (takrat je bilo v navadi ime „dari-lo") so bile razmeroma zelo visoke „zarad spod-buje", prav tako so bili stroški za tiskovine, potovanja in pripravo dirkalne steze Ldirjališča"), vštevši „distančne droge z zastavicami", vrvi na ovinku ipd. Za prve konjske dirke v Šentjerneju 1889 je sporočeno, da je prispeval deželni odbor 300 gld. ministrstvo za kmetijstvo 100 gld. Naštetih zneskov ni mogoče primerjati z zneski, ki so soomogočali izvedbo konjskih dirk na slovenskem Štajerskem. Slednje so, kot povedano, ponajveč organizirala dirkalna društva, ki zanje po veliki večini ni izpričano, od kod so dobivala denar za konjske dirke. Glede dirkalnih pravil se je Kranjska kmetijska družba obrnila na koroško kasaško društvo v Celovcu. Šentjernejske dirke so bile 1889 in 1890 na državni cesti med Šentjernejem in križem, ki je stal kilometer daleč proti Kostanjevici. Glavni odbor Kranjske kmetijske družbe je za prve, nedvomno pa tudi za druge dirke naročil županstvu v Šentjerneju, naj poskrbi, da bo cesta za dirke „kolikor mogoče v dobrem stanu", da bodo ob tekmovalni progi med telegrafskimi drogovi postavljeni še tri metre visoki drogovi, na katere bodo za dirke obesili zastavice, in da bo narejena na trgu, kjer bodo vozniki obračali, ograja, in sicer tako, da bo ovinek „kolikor mogoče velek". Prek deželne vlade je Kranjska kmetijska družba nadalje dosegla, da je okrajno glavarstvo v Krškem v času dirk zaprlo cesto od Šentjerneja proti Kostanjevici oziroma njen tekmovalni del. In Kranjska kmetijska družba je zaprosila deželno vlado, da je na dan dirk prek okrajnega glavarstva v Krškem poslala v Šentjernej orožniško obhodno stražo. konjskih dirkah namerili kilometrski čas 2,2 a! hitrost ..poštnega železniškega vlaka", medtei* ko so se 1900 ponašali s kilometrskim časorf 1,52. V okolici Ljutomera so imeli kmetje konC 19. stoletja, če povzamemo, dosti hitrejše in b<> Ije izurjene, torej dražje konje kakor v Šentjernf ju ali na Dolenjskem. Ob tem je treba imeti pr* očmi, da so bile ljutomerske konjske dirke starej še in da je bil zavoljo tega njihov vpliv na konjerc jo do konca stoletja postopoma znatno večji, k* kor pa je bilo to v Šentjerneju. Za hitrost dolenjskih konj v tistem času je ve Ijala sodba Gustava Pirca, kj jo je zapisal prd prvimi konjskimi dirkami v Šentjerneju: „Nav» den dober konj predirja v trasu 1 kilometer.. A 4 do 5 minutah, boljši dirjalec v 2 do 3 minuta!1 trenovan dirjač pa v 1 do 1 1/2 minuti. Do # hitrosti se ne bode nobeden izmed naših kranj skih konj izuril, a konji, ki predirjajo v 2 1/2 d£; 3 minutah po 1 kilometer, pa so uže tudi pr nas." PRVA NAVODILA ZA „TRENOVANJE" Da bi bili dolenjski kmetje v tistem obdobj* trenirali konje, s katerimi so tekmovali na dirksf v Šentjerneju, tako kakor je pri nas v navadi v 20 stoletju, praviloma ni mogoče reči. Dolenjs^ kmetje sb takrat konje pripravljali za dirke ( splošnem tako, kakor so najbolje vedeli in zna' in kolikor so lahko imeli za to časa. Ob tem *c jim bili v pomoč nekateri nasveti v tiskani in 9° vorjeni besedi. Prve napotke za urjenje ali treniranje („tren0 vanje") konj, ki so tekmovali v Šentjerneju, i! prispeval imenovani tajnik Kranjske kmetijsk* družbe Gustav Pirc še pred dirkami 1889: „S tr* novanjem prisilimo konja, ki dirja, da dela iz p? užite hrane samo meso brez masti. Z dirjanjem if potenjem se namreč zabrani, da se ne dela masi ki le po nepotrebnem obtežuje živalsko truplo ir ovira pregibanje, pretakanje krvi in dihanje Konj, katerega pripravljamo za dirko, naj dob' va redno najboljše krme, ki je zelo tečna. Vod1 naj dobiva po večkrat, zato se je ne naužije taktf preveč, ker veliko vode naredi polna čreva, * pritiskajo na dihala. Najvažnejše sredstvo za tre novanje je potenje, a konja pri vsem tem ne snflf mo utruditi. Pripelji spotenega, a ne utrujeni konja v hlev, ki nima prav nič prepiha, pokrij ga* odejo, da se do konca spoti in drgni ga poteC1, dokler ni popolnoma suh . .. Konj, ki je nagnil j k debelosti in ki vztic hudemu potenju, ob do&(l krmi nastavlja mast, ni za tekmovanje ... V dirF nji in hitrosti vadi konja polagoma in strogo $ na to, da se nikdar ne utrudi. Konj je popolno!^ j trenovan, kadar ni več čutiti masti po vratu, Pc ramah in zadnjih stegnih. Takega trenovanja P8 pri nas ni treba, zadostuje, ako vadimo konje ^ popisani način 3 do 6 tednov, ali pa tudi več 3 manj." ZAŠEPALO JE ZARADI PRODAJE HITRIH KONJ Kako so sledili dolenjski konjerejci tem kak°J tudi poznejšim napotkom, ki jih je dopolnil KarC Slane, se ne da natančneje presoditi. Vsekaj zadevna vodila niso ostala brez učinka. L. 18' je bilo poudarjeno, da so konjerejci, ki so ved^1 da bodo tisto leto vnovič dirke v Šentjernej; „pričeli... s trenovanjem konj precej pomlad' In k9je Kranjska kmetijska družba 1891 napravl la v Šentjerneju dirkališče, je bilo s tem, kotzve mo, ustreženo dvema namenoma: prirejaj konjskih dirk in vadbi konj za dirke, ne da bi jf pri slednjem ,,kaj oviralo". Zavoljo obojega J napravil konjarski odsek . . . popolnoma prime( no dirkališče". MERILO določenem obsegu so torej vsekakor trenirali konje, ki so tekmovali na dirkah v Šentjerneju. Deloma se je to dogajalo prav gotovo tudi na podlagi navedenih napotil za vadbo. Nakazano treniranje konj in naprava posebnega dirkališča v Šentjerneju dve leti po prvih tamkajšnjih konjskih dirkah nadalje dokazuje, da so se dolenjski konjerejci zadosti ogrevali za konjske dirke, z drugimi besedami, da so hitro doumeli koristi, ki so se jim lahko po tej poti ponujale: razmeroma velike nagrade in nato donosnejša prodaja konj ali, ob kratkem, precej obetavna vrsta zaslužka. Dokaj kmalu pa je prišla na dan bistvena Pomanjkljivost, ki je neogibno vplivala na šentjer-nejske dirke in ki je zustavljala opisani razmah konjereje. Pokazalo se je, da tamkajšnjim konje-rejcem ni bila zagotovljena takšna prodaja hitrih konj, na kakršno so računali. Same nagrade so pomenile na daljšo dobo očitno premalo. Iz ankete za dvig konjereje 1887 je razvidno, da je v Sentjernejskem okraju pojenjeval napredek konjereje ali da je tamkajšnja konjereja „v zadnjem času celo nazadovala". Kot poglavitni vzrok za takšno stanje se navaja v tej anketi okoliščina, da kmečki konjerejci „niso gotovi, da bodo žrtve, ki jih brezpogojno zahteva vzreja dobre živali, nadomestili z ugodno prodajo". Če imajo dobra žrebeta, jih prevečkrat prodajajo že z enim ali dvema letoma ali pa jih v tej starosti prepogosto Uporabljajo za težko delo in jih tako uničujejo. Sklep je na dlani: „Treba bi si bilo prizadevati, da ^ zagotovi rejcem zanesljiva in gospodarna prodaja." Po vsej verjetnosti so bile ugotovljene razmere Pri prodaji konj (so)krive, da je 1898, kot je bilo ovedano, potožil člankar, da takrat na dirkah v entjerneju „ni bilo preveč konj dirkalcev". dirke so bile med tednom Deloma je to veljalo tudi za število obiskoval-cev. Vendar So bili pri tem vzroki drugačni kakor Pri upadanju števila tekmovalce^. V začetku, ko so pomenile konjske dirke v Šentjerneju nekaj dotlej neznanega, je bilo gledalcev zelo veliko, čeprav je bila prireditev med tednom in ne v nedeljo. Pozneje pa, ko so ljudje že vedeli, kako tekmovanja potekajo, so se zavoljo njih ob delavnikih v manjšem obsegu odtegovali svojim vsakdanjim dolžnostim. Vse do 1898 namreč ni izpri-an°. da bi bile konjske dirke v Šentjerneju ob nedeljah. L. 1893 je opominjal poročevalec: ..Koliko JuJ**j prišlo bi vkup ... (če bi bile konjske dirke v ^entjerneju v nedeljo). „Na delavnik se pa kmet |6Zj° °dtrga". Zavoljo tega ..dirkanje letos ni bi- 0 dost' obiskano. Malo je bilo ljudij". In v zvezi s Povedanim je poročevalec naslovil pouk tudi na upnika: ta bi se bil moral podrediti „občni želji, 1 bi hotela imeti... dirkanje v nedeljo, ne pa na e avni daru — Saj bi se lahko tak dan služba °zja vršila le zjutraj za rana ..." j P.a so bile 1898 konjske dirke v Šentjerneju n®.lj°, je „bilo ljudstva jako veliko. Vsi po-nik stan.ov' so bili zastopani, le starejši duhov- 1 so bili jezni in so poslali le nekaj kapla-v ■ • ■ V nedeljo je treba prirejati dirke, katere lovna) P° večjem kmetski stan udeleži, ne pa de-kon' kdan'- *