DR. JOSIh »V. A: V J:..: I MUZEJSKI RAVNATELJ t J A TJ A J U (5 O 3 t - AT J Jf# 49 Poitnlna pmagmfena (C. C. con te portO, t Trsta« t nedeljo« 28« februarfe 1828. ■ Leto in, po^uu^m »t^ *» ^t Letnik Lin LUt izhaja raaki 5 m«sec« L 22.-L 6.5C vet — v Sirokostl 1 k aict, tahvalhi ponedeljka. Naročnin*: za 1 mesec L 8.—> celo veto L 75.—, ▼ inozemstvo outin 30 si. — Oglasnin* za 1 mm proitiKt ovske in obrtne oglase L 1-—, za osnrta i.50, oglas« denarnih zarodov L X—% prvi strani L 2.— . -i EDINOST , Urwiništfo in upraTnlShro: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assitf 20, T*4 I Vfon 11-57. Dopisi naj m pošiljajo izključno uredništvu, oglaii, rekla-« mac^e in decur pa upravniitvu. Rokopisi sa na vraća jo. Nelrankiranc 'pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost«* Poduredniitvo v Goriclt ulica Giosui Carducct St. 7, L n. — TeleL št. 322. Glavni t» odgovorni urednik: prof. Filip Pario. > SnraMe mstlnatofae 'varnosti V Ženevi se je sestal v ponedeljek pododbor Dru^£e ns.ro-«ov za arbitražo in varnost. Njegovo delo se smatra lahko za predpripravo na zased*\nje pripravljalne komisije za razorožitev, ki se sestane v mesecu marcu. Tekom razprav so zavzele razne države svoje stališče. Nastopila je zopet tudi Rusija, ki je predložila i>en načrt mednarodne pogodne za popoLno odpravo armad m uničenje orožja in vsega vojnega materiala. Kot smo že poročali v na^em listu, stojijo vse druge države na manj radikalnem stališču. Konkretna vsebina vprašanja »e ne nanaša na način za uničenje vseh oboroženih sil sveta, temveč gre za to, da se najde način, kako zagotoviti i_arod^m nekako ir -dnarodno pravosodje za slučaj, da se odpovedo vojni kot sredstvu svoje nacionalne politike. K. temu vprašanju se pridružuje še drugo, namreč vprašanje razorozitve. Iz tega poslednjega vprašanja pa izvira takoj tretje; in sicer vprašanje, kako zajamčiti posameznim državam varnost pred morebitnimi napadi kakega soseda, ki se je skrivaj oboroževal. Tri so torej vprašanja, ki se morajo rešiti, če naj se doseže, da bo v bodočnosti vojna izključena: mednarodno pravosodje, razorožitev in mednarodna varnost. Samo ob sebi pa se razuma, da bo razorožitev izvedljiva le tedaj, ko bosta rešeni najprej vprašanji mednarodne varnosti in m&dnarodnega pravosodja. Prizadevanja o-dborov in komisij Družbe narodov so se res vršila do sedaj v tem redu, toda uspehi, ki so se dosegli, so zelo klavrni. Že L 1824. je bila izdelana mednarodna pogodba o vzajemni pomoči proti napadom, katero je dopolnjeval znani ženevski protokol, s katerim bi se vse države obvezale istočasno, da bodo reševale vse svoje medsebojne s»pore potom razsodišč. Oba ta načrta pa sta ostala le na papirju, kajti nekatere države, predvsem Anglija, niso hotele sprejeti v njih zapo-padenih obvez. Vprašanje mednarodne varnosti in mednarodnega pravosodja na ta način ni takorekoč nliti še načeto in zato ni mogel imeti uspeha niti noben načrt za razorožitev. Vsa ta borba proti vojni je priš-la torej že v samem začetku tozadevnih prizadevanj na mrtvo točko ter je na njej obtičala. Položaj je radi tega v tem pogledu precej resen. Ka»* se tiče Družbe narodov, pa se lalLko reče, da je njen ugled v bodočnosti v največji meri odvisen od uspeha ali neuspeha, ki ga bo imela ravnio v tej svoji akciji. Vse druge njene akcije so namreč podrejene važnosti. Zato bo pač napela ženevska organizacija vse sile, da napravi vsaj en sam pomembnejši korak naprej. Ker pa je sedaj gotovo, da s splošno mednarodno pogodbo o obvezni medsebojni pomoči proti napadom ter s pogodbo o vesoljnem arbitražr-nem sodstvu glede vseh sporov bre*z razlike ne bo nič, se morajo iskati druge poti. V tem pogledu so bili že stavljeni razni predlogi. Eden izmed njih priporoča, naj bi sklepale posamezne države med seboj take zvezne pogodbe, s katerimi bi se obvenaie druga napram drugim, da si bodo v slučaju neizzvane-ga napada s strani tretje države pomagale s celo svojo oboroženo silo. Proti temu načrtu pa so postali takoj glasni tehtni pomisleki. Take pogodbe — se vša — bi ne bile v bistvu nič diugega nego zvezna pogodbe iz predvojne dobe, tako da lri ne pomenile nikakega napredka v borbi proti vojni kot triki. Drugi izhod iz zagate pa se išče v pogodbi o Družbi narodov kot caki. Čl. 11., 13. in IG. bi predstavljali s svojimi določbami že vse, kar je potrebno za zagotovitev mednarodne varnosti, če bi vse države sprejele obvezo, da bodo reševale vse svoje mednarodne spore potom razsodišč. Se le potem bi mogla napredovati tudi akcija za razor ož i te v. Tako stojijo sedaj vprašanja, ki se nanašajo na to pretežko «vojno proti vojni*. Okrožnica wmm mlalstra glede bodeamsklh dopustov i j udLskcšolskih učiteljev RIM, 25. Naučni minister j« opozoril potom posebne okrožnice š»olsika skrbništva na veliko število bolezemskih in drugih dopustov Ij udskodolskih u-čiteljev ter na ogrommo stroške, katere zahteva njihovo nado-mestovanje. Minister je pozval skrbništva, naj dovoljujejo dopuste le v izrednih slučajih, ki so v okrožnici podrobno navedeni. Nadalje jim je priporočil, naj takoj pričnejo proučevati vprašanje pičlo obiskovanih šol, ki bodo brezohzinno ukinjene. Če obstojajo v posameznih razredih dvojni oddelki radi premajhnih šolskih sob, a ne radi prevelikega števila gojencev (nad 60), tedaj bodo mera-le kriti stroške za vzdrževanje drugih oddelkov občine, ker je njihova dolžnost, skrbeti za dovolj prostorne učne sobe. On. Turati na potu v Genovo RIM, 25. Glavni tajnik faši--stovske stranke Turati je odpotoval nocoj v Gemovo, kjer bo jutri predsedoval velikemu fa-šiistovskemu zborovanju. V Rim se povrne v pondeljek. OI>»ltw holanodske iHkaok« nastave v Rimu RIM, 25. Danes ob 11- je bila ob udeležbi kralja in kraljice otvorjena v palači ViUa Borghe-se razstava največjih del ho-lamdske umetnosti. Razstava šteje 106 slik im bo trajala 16 dni. Kralj in kraljica sta se mudila na razstavi do poldne. Prva predstava v držamem opernem gledifi&u v Rimu RIM, 25. V gledališču aTeatro Reale d«irOpera/» se je vršila generalna vaja za Boitovo opero «Nerotne». Generalne vaj« so se udeležili Člani vlade, dru- ^ gi dostojanstveniki in kritiki ve'likih italijanskih in drugih inozemskih listov. Premijera se bo vprizorila v pondeljek na slovesen način. Udeležila se je bosta tudi kralj im kraljica. Kjomgrasi sindikatov kulturnih delavcev RIM, 25. Nacionalno udruženje sindikatov kulturnih delavcev sporoča, da se bodjo v Rimu vršili naslednji nacionalni kongresi: Sindikat taoviraanjev bo aboroval 10. marca; Sindikat avtorjev in pisateljev 18. marca; sindikat umetnikov 19. marca/; sindikat^knijigovodij 25. marca; sindikat izvedencev 30. marca; sindikat gradbenikov 14. aprila. Poslanik Auriti pozvan v Rim da poroča načelniku vlade on. Mussoliniju Vtisi na Dunaju DUNAJ, 25. Tukajšnje parlamentarne in druge politične kroge so presenetili polemični Članki, ki so jih priobčili italijanski, predvsem pa rimski listi v odgovor na govor kanclerja dr. Seipla in pritoži>e dr. Kolba. Vest, ki se je sinoči razširila v Rimu in po kateri namerava italijanska vlada od-poklicati svojega poslanika Auri ti j a z Dunaja, pa so sprejeli kot netočno, ali vsaj preuranjeno. Po njihovem mnenju se manifestacijam v avstrijski zvezani zbornici ne more pripisovati tolikega pomena, da hi se radi njih moral odpoklicati italijanski poslanik z Dunaja in porušita dipilomatični odnošaji med obema državama. Med tem je bil davi poslanik Auriti brzojavno pozvan, naj nemudoma odpotuje v Rim, kjer ga bo v pondeljek siprejel ministnski predsednik. Tekom dopoldneva se je podal še v avstrijsko zunanje ministrstvo. Namen njegovega potovanja v Rim je izključno le, da osebno poroča načelniku vlade o dogodkih v avstrijski zvezali zbornici tekom poslednjih dni. Za enkrat se še ne da reči, da bo italijanski poslanik na Dunaju zares odpoklican. Novi komentarji rimskih listov k poslednjim dogodkom v avstrijskem parlamentu RIM, 25. Splošno ogorčenje, ki so ga izzvali govori poslancev in odgovor kanclerja o nemških narodnih manjšinah v Po-adižju v avstrijski zvetzni zbornici, se še ni popolnoma poleglo. Tudi današnji rimski listi se Še precej obširno bavijo 6 tem vprašanjem. Danes prinašajo uvodne članke listi, ki tega niso naredili včeraj, in sicer j uitranj a «Mes'3aggero» in «Po-popolo di Roma«, popoldanski «Tevere» in večerna «Corriere dTtalia« ter «LTmpero». Ti listi pa ne prinašajo v svojih člankih bistveno nič novega k onemu, kar so priobčili ugledni večerni listi, namreč «Giomale d'Italia*, «Tribuna» in «Lavoro d*Italia», v svojih včerajšnjh izdajah, o čemur smo že obširno poročaj!i. Ti poslednje navedeni listi posvečajo danes protiitalijanski manifestaciji v avstrijski zbornici in njenim odmevom kratke članke, ki so postavljeni pred poročila o tozadevnih komentarjih dunajskih in nekaterih drugih inozemskih listov. Evo, kaj pravi v svojem kratkem Članku p«od naslovom «Hitra razjasnitev« «Giornfale d'Italia»: «Italijan*-ski poslanik na Dunaju comin. Auriti je bil, v kolikor nam je znano, brzojavno pozvan v Rim in zapusti Še tekom današnjega dne avstrijsko prestoiico. Ali gre za prekinjen je dipl o matičinih odnošiajev? To se bo videlo pozmeje. Minister Auriti ima za emkrat nalog, natančno iniormirajti Mussol'inija o besedah, ki so bile izrečene na Dunaju in o agitacijah, ki se ponavljajo v Avstriji in za katere je neposredno odgovorna tudi zvezna vlada. «Takoj&nga, toda hladila reakcija, katero je izzval v Italiji neprevidni in neodkritosrčni govor mons. Seipla, izziva, kakor izgleda, še bolj divjo reakcijo v Avstriji. Besede časopisov nas puščajo popolnoma hladne, zato pa bomo, kakor se spodobi, pazljivo sledili dejanjem in postopanjem odgovornih oblasti. »Potrebno je prav jasno ugotoviti, da vprašanje Poad.žja za Italijo ne obstoja in ta slednja nikdar ne bo dovolila, da tse tako vprašanje ustvari. Istota-ko ne obstojata Italijo takorekoč niti več Poadižje, ampak samo italijanska pokrajina Bolzano, ki zaznam en u-je ne gllede na pravice italijanske suverenosti, o katerih smo že govorili, v svoji zgodovini italijanske posestne in nacionalne pravice, ki se lahko merijo z onimi, katere si lastijo Nemci. V dokaz temu priobčujemo na drugem mestu karto, katere tisk je založil neki nemški založnik v Bolcanu v dobi, o kateri ne mora biti dvoma. «V političnih krogih se smatra SCipiov govor kot težka zmota in kot znak, da je klonil pod vplivom neodgovornih političnih skupin, ki služijo ne le nemškim interesom, temveč tudi ciljem in programom, ki se ne tičejo samo Avstrije in nemških narodnostnih vprašanj. Zanimivo je, da je bila ta zmota ugotovljena tudi v onih londonskih političnih krogih, ki presojajo z večjo dalekovid-njostjo in natančnostjo medinarodne dogodke. Vsekakor pa se take zmote ne smejo več ponavljati, kajti Italija v mednarodnih odnosa jih ne trpi nasprotij. V italijansko-avstrij-skih odnošajih, kjer je Italija mnogo večja upnica nego dolž-nica, mora čimprej spet nastopiti jasaiost namenov in lojalnost namenov. «Pričakujem o, da bo sedanji položaj, ki je nastal po krivdi Dunaja v odnošajih med Italijo in Avstrijo čim prej razjasnjen. Ti malenkostni dogodki naših sosedov ne smejo dolgo ovirati poti Italije, ki vodi mimo vse bolj obsežnih in bistven nih vprašanj nego je ono, ki ga J* ustvaril hrup v Inomostu in na Dunaju.)* . Po tem kratkem članfcu prl-občuje rimski lisrt karto meata Bolcana, katero je izdal početa kom 18. stoletja Geong Baitha^ z>ar Probst. Na sliki je napi« «Bolzano od. Botzen*, pod sliko pa pojasnilo v' italijanščini in nemščini. Rimeka «Tribuna* pravi: «Po glupih italofobsKih manifestacijah nekaterih poslancev v tirolskem deželnem zboruje italijanska vlada nemudoma sporočila avstrijski zvezni vladi, da so ponavljanja takih dogodkov nedopustna. Gotovo ni bilo to prvo svarilo, ki ga je poslala rimska vlada vladi sosedne republike. Nekoliko dni kasneje sta dva tirolska poslan-cai, en sociailist in en krščanski socialec šklepetala dva nesramna govora proti Italiji in to že ne več v tirolskem deželnem z?boru, marveč naravnost v zveznem aboru. aKancler jnons. Seipel je uporabil preveč besed za izjaivo, da vrpraAanje narodne manjšine v Poadižiju nikakor ni mednarodno vprašanje, za katerega rešitev bi bilo mogoče naiprositi za kakršnokoli intervencijo eno ali drugo velesilo in še manj Družbo narodov. Ker kanoler Seipel očividno ni znal upoštevati opominov italijanske vlade, je hote izizval nov odelikat-no fazo v političnih in diplo-matičnih odnošajih med Italijo in Avstrijo.« List zaključuje svoj kratki članelk s potrdilom, da je bil italijanski poslanik na Dunaju zares pozvan v Rim in da bo z a viselo od njegtoviih ratzgoivo-rov z načelnikom vlade, ali se njejgov poziv spremeni v odpoklic ali ne. V pondeljek se otvori zasedanje poslanske z±K>rnice, ki se se®tane tega dne ob 16. uril k svoji prvi seji. Pred zaključkom seje se bo pročitala interpelacija, katero so vložili poslanec Pesllizizari ia tovariši radi proti-italijanskih manifestacij v avstrijskem zveznem za«devanje za zboljšanje in konsolidacijo naše notranje administracije onih mojih predluodndkov, ki so se za to trudili in delovali v tej smeri. V kolikor je pravni red odvisen od notranje administracij e, bo moja glavna skrb, da se bodo spoštovali in izvrševali zakoni, mir, red in varnost. Tako osebe kot imetje bodo"zašči-teni. Posebno akrb pa bom posvečal našd južni Srbiji, da se takoj onemogoči rušenje javne varnosti. «Poset(na pozornost bom posvetil uradništvu, nastavljenem pri mojem ministrstvu, btojim na stališču in v tem zmislu bom izdal tudi najstrožje odredbe, daj imajo uradniki v pisarni in Službi poznati samo zakone brez vsakega ozira na stranke in politiko. Izven pisarne pa se imajo obnašati ne kot dobri stran-karji, temveč kot kulturni in olikani ljudje in prijatelji vsega naroda. Uradništvo mora biti v uradih uslužno ter mora vršiti službo z vso resnostjo, ki jo zahtevajo zakoni in ugled državnih oblasti. Jaz pa hočem uradnike varovaiti in skrbeti za nje, če bodo dobri, pošteni in moriji vi, če pa bodo igrešili protr zakonom in službi, jih bom bre^ milosti kaznoval. Hcčem imeti zaupanje v svoje uradništvo. Uradni št vo je dolžno podpirati in nuditi svojo popolno podporo za vse napore, ki stremijo za tem, da se narod dvigne kulturno in gospodarsko, da se mu pomaga humanitarno. Če bi ne bilo mogoče, da se temu pri zadeva,ruj u postavi načelo, mora vendar iz njega izvirati inicijativa pomoči, da se vidi, da hočem delati in da delam na vsestranskem napredku. Vsakdo, ki je konstruktiven naj se podpre, kdor pa je destruktiven, naj se odstrani z močno roko. Moji uradniki morajo bili najboljši prijatelji naroda ter ga morajo v njegovih neprilikah podpirat i.» Včeraj je ministrski svet na predlog dr. Korošca dovolil kredit v znesku 1,200.000 Din za vpokojene orožnike. Posvetovanja VnkiČevlća z ra- dikalsklmi prvaki in ministri BEOGRAD, 25. Ministrski predsednik Velja Vuk čević je imel tekom dneva konference z nekaterimi radikaLakimi prvaki, slanske zbornice v nacionalno korporacijsko zbornico. Italijanski pa tudi inozemski listi so se z reiormo nacionalne^ ga predstavništva že mnogo bavili. Poudarjali so, da bo tvorilo novo predstavništvo direktno zvezo med državo in njeno upravo ter med ljudstvom, razdeljenem po slo'jih v nacionalne korporacije. Spričo tega bodo pa mnenju li9Dov zakoni, ki jih bo odobrila nova zbornica, vse bolj odJgovarjali potrebam posameznih slojev in skupnosti. In razr mer je med delavstvom in delodajalci se bo vedmo boljše urejevalo na način, da se bodo socialne in gospodarske krize posameznih slojev preprečevala ali vsaj v veliki meri omililo baš potom nove zbornice. In konično se bo dal vse lažja urediti vzporeden razvoj italijanskega poljedelstva in industrije, trgovine in prometa. Nova kor-poracijtska zbornica, v kateri bodo zasrtopani sorazmerno vsi lijudiski sloji, bo imela torej nacionalen, predvsem pa gospodarski in socialni značaj. Zakonski načrt o tej reformi smo objavili v celoti te dni, sicer pa bomo o njem govorili še, ko se bo ž njim bavila poslanska zbornica ali pa senat. V glavnem je zanimivo to, da bo glasom tega načrta veliki faši-stovski svet postal ustaven organ, da bo vsa država tvorila en sam volilen okrpj, aH v drugih besedah, da bo veljala za vso državo ena sama kandidatna lista. Nadalje je treba omeniti, da se bodo v slučaju neuspeha prvih vršile druge volitve na podlagi tekmujočih list. Ministrski svet je imel tekom tega tedna še dve seji, v sredo in v petek. Bavil se je z raznimi zakonskimi ossnutki, med drugimi z vpi'a&anjem o po^rctdova-nju pri povpraševanju in ponujanju dela, z ukrepom o sestavi novinarskega seznama, z davčnimi olajšavami za družine z mnogimi otroci. V petek je poročal minister kolonij Feder-zoni o vojaških operacijah v Tripoiitaniji in Cirenaiki in o njihovih uspehih. Pojutrišnjem prične poslan^ ska zbornica s svojim prvim zasedanjem v tekočem letu. Poslanska zbornica se bo bavila na tem svojem zasedanju predvsem z državnim proračunom za poslovno leto 192S-29 in z zakonskimi načrti, ki so bili sprejeti na omenjenem zasedanju ministrskega sveta, torej bržkone tucfci s preureditvijo nacionalnega predstavništva. Ta teden so se italijansko-avstrijski odnošaji precej zapletli radi govora kanclerja Sei-pela o položaju nem&ke narodne manjšine v Poadižju. V tirolskem deželnem zboru sta govorila poslanica Steinegger in Jae-ger dne 7. februarja t. I. povodom razprave o zakonu glede kovanja tirolske spominske kolajne in sta se v svojih govorih pritoževala radi postopanja italijanskih oblasti napram Nem- e •EDINOST* V Trgtu, dne 26. febrnarja 192% cem v Poadiž^u. Italijanska vlada je spričo tega. zahtevala pri fcv*strijjskem z imanjem mimstr-*tvu pojasnila. Res je tirolska dežekia vlada na zahtevo zvezne vlade poslala na Dunaj zapisnik o teh dveh govorih. Ita-iijvamski posLanik je bil dan nato pri zveznem kanclerju nujna, dr. Seiplu. V četrtek pa so nekateri avstrijski poslanci v dunajskem zveznem saboru pBpiro-žfti debato o tej zadevi. -Dr. Sei-pel jim je dal takoj odg-ovor, v Laterem je dejal, da avstrijska vla-dia ne more vložiti pritožbe pri Družbi narodov radi razmea* na južnem Tirolskem ker bi bili s tem v zavezi veliki sitro&ki, ki bi bili itak zaman, tožba je namreč že v naprej izgruibdjena. Vmešavati se v italijanske notranje zadeve se Avstrija noče, pritoževati pa se avstrijska nacija sme, posebno pa nijeni predETtavniki, ki imajo v svobodni dfržavi pravico do svobocL-ne besede. Na ta ostri govor so odgovorili vsi italijanski, posebno pa rimski listi. Zavračali so trditev, ki jo je izrekel krščansko-socialni poslanec Kolb v avsitrij-skem zveznem zboru, da je namreč vprašanje narodnih manjšin fn torej tudi-vprašanje poadiškili Nemcev svetovnega pomena. «Giornale d'Italia* je očital Avstriji nehvaležnost za usluge, ki jih je izkazala Italija Avstriji v poslednjih letih. Ravnatelj Ista Gayda, ki je napisal tozadevni članek, je dejal med drugim: «Av,strija se ima zahvaliti Italiji predvsem za to, da se je pri koroškem plebiscitu, ki se je vršil pod vodstvom kneza Borghese, spoštovala volja prebivalstva. Ravno tako so bile v prvi vrsti italijanske čete, ki so praktično preprečile okupacijo in nasiija s strani nemirnih sosedov.» Poslanci Fellizzari, Sansanel-li in drugi so izročili včeraj načelniku Vlade ft interpelacijo radi kampanje avstrijskih odgovornih krcgov radi izvajanja italijanskega zakona v bolcan-ski pokrajini, torej radi vmešavanja tuje države v notranjo zakonodajo italijanske države. NačeLnik vlade bo odgovoril na to interpelacijo v poslanski zbornici baje že v pondeljek ali torek. Sinoči pa se je razširila vest, da namerava vlada cdpoklicati poslanika na Dunaju Auritija. INOZEMSTVO Sporazum, ki sta ga sklenila Vukičević in Davidović pred osmimi dnevi za sestavo koalicijske vlade, je naslednjega dne, v soboto, v zadnjem hipu propadel ali vsaj 4 navidezno propadel. Listi so pisali, da je hotel kralj še enkrat poskusiti, je li mogoče sestaviti koncentracijsko vlado, v kateri bi bile zastopane vse jugoslovenske politične skupine. Mandat za sestavo take vlade je bil poverjen dr. Marinkoviću. Toda tudi temu ni uspelo razvozlati jugo-slovensko vladno krizo. Na eni strani zahteva radikalske stranke po vodiLni vlogi v koncentracijski vLadi, na drugi strani pa odločen odpor kmetsko-de-mokratske koalicije proti tej zahtevi se nista dali vzporediti, in tako je moral tudi dr. Ma-rinkovič vrniti mandat. Preostal je samo še sporazum med Vukičevićem in Davidovičem. In res je sledil temu poslednjemu poskusu za sestavo koncentracijske vlade nagel razplet jugoslovenske vladne krize. Za Marinkovićem je dobil mandat za sestavo koalicijske vlade v tretjič Vukičević, ki je že tistega dne, namreč v sredo, nemudoma z majhnimi spremembami obnovil zvezo z demokrati, in dan nato je bila nova vlada s kraljevim ukazom imenovana ter je položila pred najvišjimi svečeniki — to se je zgcdilo prvič v Jugoslaviji, prej je namreč nova vlada polagala prisego v roke kralja — svečano prisego. O članih nove jugoslovenske vlade je malo povedati. Večinoma so to ministri, ki so že v prejšnji koalicij^ski vladi zasedali svoja mesta. Pomemlma sprememba se je izvršila edino-le oglede portfelja notranjega ministra, ki ga je imel prej radikal Čeda Radović. Sedaj ga je dobil načelnik ljudske stranke Slovenec dr. Anton Korošec. Politično življenje v Beogradu se bo sedaj nadaljevalo v znamenju dela narodne skupščine, ki se je pričela baviti z državnim proračunom za poslovno leto 1928-29. V času vladne krize je izgledalo, da je delovanje jugnsloven-ske zunanje politike precej ponehalo, kar je v ostalem tudi razumljivo, sedaj pa se je na novo in s precejšnjo vnemo spet pričelo. Včeraj je bil v zunanjem ministrstvu italijanski poslanik general Bodrero in ko se je vrnil s sestanka, ki ga je imel s pomočnikom zunanjega ministra Paveličem, jtf novinarjem izjavil, da se italijansko-jug os love ruska pogajanja ugodno razvijajo in da bodo v kratkem rečena Se vsa sporna vprašanja. S tem tednom se je pričelo v Ženevi spet živahno politično življenje. Pričelo se je zasedanje varnostne komisije Družbe narodov. Na svojih sejah, ki so si sledile vse dni v tem tednu, so se zastopniki 22 držav, ki so zastopane na tem zasedanju, bavili s predlogri posameznih držav, ki so jih stavile v tej zadevi. Med drugimi je ruski delegat Boris Stein, ki nastopa pri tem zasedanju kot opazovalec, v ponjđeljek, ko se je zasedanje komisije pričelo, izročil tajništvu komisije načrt o konvenciji za splošno razorožitev. Načrt se imenuje «Konvencij-a, o takojšnji, popolni in splošni razorožitvi« in obsega 5 poglavij, razdeljenih v 63 členov. Kuski načrt temelji na uničenju poglavitnih elementov, ki tvorijo vojaško s«ilo katerekoli države, predvsem pa na uničenju vseh sredstev, ki služijo vojni na kopnem, na morju in v zraku. Opustiti bi se morale tudi vse industrijske panoge, ki so namenjene izdelovanju vojnih sredstev. /Tekom štirih let po sklenitvi te konvencije bi se morali razpustiti vsi vojaški oddelki na kopnem, morju in v zraku, v posameznih državah in njihovih kolonijah. Polovica vseh častnikov in vojakov pa bi se morala odpustiti iz službe že tekom prvega leta; isto-tako bi se morale takoj ukiniti vse .vojaške šole, vojna ministrstva, generalni štabi, uničiti pa vsi vojni in oborožitveni načrti. Končno bi se morali razveljaviti tudi vsi zakoni, ki se nanašajo na vojno in vojsko. Tak je ruski načrt, kaj bo ž njim napravila komisija Družbe narodov, bomo pa šele videli. Na Japonskem so bile početa kom tega tedna volitve. Glavna borba se je vršila med^ dvema velikima strankama, vladno «Seyukai» in opozicijsko «Min-seito». Glasom poslednjih vesti je izid volitev naslednji: Vladna stranka je dobila 218, liberalna opozicijska stranka (Min-seito) 217, delavska stranka 8, ostale manjše stranke pa skupno 23. Vprašanje je, če bo sedanjemu kabinetu, ki mu nače-ljuje Tanaka, mogoče, še nada-lje ostati na vladi. Drobne vesti Volitve predsednika Boj za predsednika Zedinjenih držav Sev. Ameriko se je Že začel. Doslej se je postavilo že šest kandidatov, in sicer en demokrat in pet republikancev. Demokratski kandidat je guverner New Yorka, Smith, republikanski kandidatje so pa Hoover, general Dawes, senator WiUis, senator Watson in bivši guverner Lowdon. Ngv rekord v letanju Avstralski letalec stotnik Her-bert Hinkier je dovršil v torek svoj polet Anglija — Avstralija. Dne 7. t. m. je vzletel ob 6.45 z letališča Croydona pri Londonu In pristal po Štirinajstdnevnem poletu v Port Darvvinu. Doslej se je rabilo iz Anglije v Avstralijo 28 dni. Hinkier je računal, da bo trajal njegov polet 18 dni. je torej tako-rekoC samega sebe prekosil »za Štiri dneve. Obenem je postavil letalec rekord glede razdalje poleta z enim samim pilotom. Uspeh tega srčnega letalca je tem večji, ako se pomisli, da je razvijal motor samo trideset konjskih sil. Koliko Nemcev je na svetu? Profesor dr. Viljem \Vinkler ie izjavil pri nekem predavanju na Dunaju, da je znašalo skupno število Nemcev na svetu ob sklepu leta 1925. okoli 94.400.000, cd teh je živelo 82.900.000 v Evropi. V Nemčiji 62.500.000, v Avstriji 6,300.000, na Cehoslovaškem 3 mil. 500.000, v Švici 2,800.000. na Francoskem 1,500.000, na Poljskem 1,350.000, v evropski Rusiji 1 milijon, na Romunskem 800.000. v Jugoslaviji 700.000, na Ogrskem 600.000, v Italiji 300.000, v Belgiji 150.000, na Litavskem 130.000. Izven Evrope živi 10 milijonov v Zedinjenih državah Sev. Amerike, 600.000 v Braziliji, 300.000 v Kanadi, v Argentiniji 130.000 in ▼ Sibiriji 100.000 Nemcev. Ladia se je potopila V zalivu Peterson na otoku Ste-wartu v bližini Nove Zelandije je zadel norveški parnih «Larsen» ob skalo in se potopil. Parnik se je vračal z uspelega lova na kite in vozil 78 tisoč sodtkov kltovega olja. Vse to se je potopilo. Škoda znaša najmanj pol milijona funtov žterlingov. DNEVNE VESTI Ne pozabite! Ne pozabite, ljubitelji lepe kurfige, da so izšle pred dvema mesecema «dtoledaiice», tri e tisto noč peljal v Koper velik voz lesa in je najbrž med vožnjo padel z voza, prišel pod kolesa ter pri tem zadobil smrtne poškodbe, katerim je očividno takoj podlegel. Na ta način se je sprva tolmači! žalostni konec veznika. To1a pozneje so prišle na dan okolščine. ki so jako omajale prvotna izvajanja in daie povod domnevi, da ne gre za nesrečo, ampak za zločin. To domnevo podpira predvsem okoi-ŠCina, da orožniki navzlic marljivemu poizvedovanju niso mogli najti no voza, ki ga je vodi' nesrečni voznik, niti njegovih štirih konjev. Kam je izginil voz? Če bi se voznik res ponesrečil, bi njegov voz ne mogel biti daleč, kajti konji bi se bili brez dvoma kmalu ustavili. V slučaju, da bi se bili sjašili, bi se težko natovorjeni voz gotovo kmalu prevrnil, zlasti ker je tista cesta v precej stabem stanju in ima voč ovinkov in klancev. Preostaja Še možnost, da je voznik imel kake-ga tovariša, ki je po nesreči peljai voz dalje. Toda v tem siLČaju si ni mogoče razlagati, zakaj ni priskočil na pomoč tovarišu, temveč ga je pustil beliti smrtno ranjenega na cesti. Najbolj zagonetna pa je okolščina, da do sedaj ni nihče pogrešal voznika, v katerem so baje spoznali 48-letnega Diega Tamburlinija iz Trsta. Tudi po vozu in konjih ni nihče povprašal. Po navedenih okolšči-nah se da sklepati, da je nesrečni voznik postal žrtev krutega »zločina. Ko je vodil svoj voz po samotni cesti, ga je najbrž v temi nekdo napadel in ga pobil z voza; mogoče je tudi, da ga je nato celo potisnil pod kolesa, da bi na ta način prikril sledove zločina in speljal policijske organe na krivo sled. V tem slučaju je verjetno, da je bilo zločincev več. Domneva, da gre za zločin, je torej zelo verjetna, vendar pa se orožnikom, ki z veliko vnemo nadaljujejo preiskavo, dO sedaj ni še posrečilo pojasniti tragičnega dogodka. — Kakor smo že omenili v prejšnjem poročilu, je bilo truplo nesrečnega voznika prepeljano v mrtvašnico bolnišnice v Miljah, kjer je bilo raztelešeno v navzočnosti sodne komisije. Nato je bil mrtvec prepeljan v mrtvašnico na tamošnjem pokopališču, kjer bo izstavljen občinstvu, dokler se ne natančno u-govi njegove istovetnosti. Nesrečni moi je srednje postave, črnih las in ima na nogah par brazgotin, ki so mu jih pustile rane, zadobljene najbrž v vojni; dalje mu manjkata dva Sprednja zoba na zgornji čeljusti. Oblečen je v slvozelen vojaški jopič in na nogah nosi usnjate gama še. Vsakdanje nezgode. V spremstvu svoje matere je včeraj zjutraj prišla iskat pomoči v mestno bolnišnico 16-letna Elvira Predonzani, bivajoča v Piranu; 1-mela je precej hudo rano na glavi, radi katere Je morala ostati v bolnišnici. Mladenka je povedala, da ee j« pred par dnevi podala z neka^ t eri m i otroci na izlet na grii v bližini Pirana. Ko je hitela za otroci, ki so ji ušli naprej, se je spotakni- la, padla ter se pri tem pcfcila n« omenjeni način. — Pred skladiščem Št. K v prt* sti luki Duca D'Aosta je včeraj po« poldne okoli 17. ure skupina težakov porivala naprej voziček, nato* vorjen z deskami. Zdajci se je pod težo vozička udrla kamenita plošč* v tlaku, radi česar se je voziček prevrnil in deske so se vsu'e 36U letnemu težaku j osipu Gustinčiči\ stanujočemu v ulici Bosco št. 13, na nogo ter mu jo zlomilo pod kolenom. Nesrečni mož je dobil prva pomoč od zdravnika rešilne postanje, nato 4» bil prepeljan v mestn« boinišnico, kjer bo moral čuvati posteljo kakih 5 tednov. S pretvego, da mn bo pomagal, gi je okradel. Dvojno smolo je imel sinoči Ur-radnik Karel Hrovatin, stanujoč v ulici Donadoni št. 28. Ko se js sinoči okoli 20. ure vračal domov, mu je v b*pu, ko je stepil v veža postalo slalK> in se zgrudil na tla. ^o je opazil neki mladenič, ki je takoj priskočil k njemu, navidezno z namenom, da bi mu pomagal. Toda v resnici je imel čisto drugačen namen. Z veliko spretnostjo j2 namreč segel Hrovatinu vi notranji žep suknjiča, mu izmaknil listnico z zneskom kakih 200 L' in raznimi dokumenti ter jo nato naglo odkuril. Eden od navzočnih, ki je to zapazil se je spustil za njim, toda lopovu se je posrečilo zbežati. O dogodku so bili obveščeni orožniKi. Uesti zjloriškega Goriške mestne vesti Goriški pokraJ^sLi fnš. politični tajnic cdšcl v Zadat. Danes je cdšel goriški pokrajinski poluif-ni tajnik inž. Frarurosco Caccese v Zader, kier se bo udeležil sestanka vseh pokrajinskih liv'čnih faš. tajnikov za juliisko Penočijo in Dalmacijo, na katerem ho ra .• prav lj al o o problemih, tičočih se politično gosp^vlarskili vprašanj obmejnega ozemlj* Koliko vojne odškodnine U bi izplačane za Gorico in Goriška do 31. oktobra 1927. Do 31. oktobra 1027 je bilo v glavnem izplačanih za Gorico in Goriško 15i,513.000 lir vojne odškodnine. Izmed to vsote je izplačala 90,375.700 <'Cassa Mobil e», 40,328.100 je izplačala «Banca d"I-talia» v Gorici, 7,433.800 je izplačala «Eanca d'Italia» v Tržiču ter 7.435.000 «Ba .ca d'Italia« v To'mi-nu. S tem denarjem je bilo izplačanih 40.000 oškodovancev. Veliko jih pa še vedno čaka na vojno odškodnino. Odprte lekarne. Danes v nedeljo, dne 2fi. februarja 1°28, bodo v Gorici odprte sledeče lekarne: Ves dnn z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Liberi, Corso Vittorio Emanuelo III. št. 39.; do >ne ure popoMne pa lekarni Pontoni, via Rastello št. 26. in Contin, Corso Giuseppe Verdi št. 17. * Goriška po-Mn bo rriiWa zasedati 15. marca t. 1. Kot smo izvedeli, bo pričela goriška porota zasedati dne 15. marca t. 1. Poleg že zadnjič omenjenih porotnih razprav, se bo vršil tudi proces proti Petru Skvarči iz Planine nad Cerknom, ki je obdolžcn umora svojega lastnega očeta. Kot je našim čitateljem gotovo še znano, je Peter Skvarča nekoč v prepiru ubil svojega cčeta. Ko je videl, kaj je storil — ter zapazil, da se je na očetu smrtonosna rana malo poznala, ;e poskušal svoj zločin prikriti. In res mu je pa^ia kmalu grozna misel v glavo. Spravil je očeta v podstrešje, napravil iz vrvi zanko, jo pritrdil ob strop, vtaknil očetovo mrtvo glavo med vrv in — tako že mrtvega očete obesil. Na ta način je zločin popolnoma zakril, kajti vsakdo je pozne ie mislil, da se je oče se.in obesil. Istota-ko je to ugotovila pregledovalna komisija. Po očetovi smrti je Peter dobil svojo ded^čino Li ze odpravil v Jugoslavijo, kjer pa je svojo imovino v Ljubljani z razvratnim življenjem kaj kmalu pognal po grlu, tembolj ker ga je pekla vest radi storjenega zlačina. In tako se je zpodilo, da je nekoS radi prestopka javne varnosti moral z ljubljanskimi policaji v «ke-ho». Tam pa je priznal zločin m bil tako oddan v goriške zapore. Jasno je, da bo ta porotna razprav va jako zanimiva. Pri dela se Je ponesrečil 2e pozno zvečer je sinoči pripeljal Zeleni križ v goriško mestno bolnišnico nekega Josipa Voha, starega 23 let, doma iz Malih Sabelj. Voh se je nahajal v Batnjah pri gradbi drugega tira vipavske železnice. Pri delu si je radi padca zmečkal desno nogo ter se bo mo« ral več časa zdraviti. Zopet požar Že zadnjič smo poročali o dvehi požarih na Vipavskem, ki so uničili nekaj borovih nasadov ter povzročili precej škode. Nekaj dni na to, v petek z^e^er, pa je vnovifl pričelo goreti na odpitem in sf«.er sedaj v kraškem gričevju v bližini Fajtjega briba nad Biljaml. Ogenj i© radi sv.he gorske trave in grmičevja ter prirej močnega vetra, ki je vol v petek zvečer, zavzel velikansko obsežnost in so razširil na več km dateč. Kot velikanska goreča kača se je vil po* V Trstu, dne 26. februarja 1928. Kar preko verige prvega kraškega hribovja nad Vipavsko dolino in jia daleč okrog razsvetljaval ta-mošnjo okolico v črni,- mrzli noči. Koliko škode je povzročil požar, nam ni znano. Istotako ni še ugotovljeno, kako je ogenj nastal. Izgred sodišča Gospodinja, ki Je pretepala svojo služkinjo. Na goriškem kazenskem sodišču €e je morala zagovarjati 43-letna Antonietfa Nogara iz Brazzana, ker je bila obtožena, da je večkrat pretepala svojo služkinjo Marijo Peresini ter jo dne 2. maja pr. leta tako nabila, da se je služkinja morala zateči k zdravniku. Nogara je to dejanje tajila, dočim je služkinja pred sodniki odločno trdila, da je vse res, kar stoii v obtožnici. Sodniki so hudo gospodinjo obsodili na 5 mesecev zapora. Toda dovolili so ji 1© pogojno kazen in privolili, da se kazen ne vpiše v kazenski list. Ker so žganje kuhali. Trije so morali priti pred goriške sodnike. Oče Matija Krašna, star ti8 let, iz Budanj pri Vipavi, ter njegova dva sinova Franc in Matej. Glasom obtožnice so jih finančni stražniki zalotili pri skrivnem kuhanju žganja ter našli pri njih 29 litrov žganja ter veliko tropin. Dočim je oče tajil dejanje, češ da ni vedel, da sta sinova kuhala žganje, sta ostala dva deloma priznala svoj greh. Sodišče je obsodilo vse tri in sicer vsakega na G mesecev zapora ter še na 1C00 lir denarne kazni. Zrodba o sladkorju in slanini Iz Cekovnika pri Idriji sta bila oba. Eden se piše Julij Mohorič in je star 28 let, drugi pa Jakob Pink, tudr 28 let star. Prišla sta na zatožno klop, ker sta bila obtožena, da sta 1. maja pr. leta na Kojskein ukradla nekemu Tomažu Se-deju pol Kg sladkorja in pol kg slanine. Sodišče je včeraj obsodilo prvega k mesece zapora, teda pogojno, dočim je zadnjega oprostilo radi pomanjkanja dokazov. ŠT. VIŠKA GORA. Nič težko se nam ne bo privaditi postu, ker nismo preveč spoštovali žo običajno veselih pustnih dni. Še noben pust se ni pri nas tako malo plesalo ter uganjalo drugih norosti kot ravno letošnji. Tudi mladina ne gre le svojo pot, ampak se ravna po razmerah. Vidi, da se lire te*.ko služijo, kako da bi iSh smela nepr^mišlieno razsipati in zraven tega še to preljubo zdravje zčiprlovem odhodu je prejela pri kosilu grofica pismo, katero ji je dostavil sel -s postaje. Elizabeta Ivanovna se je Čudila in neverno vrteJa v rcikah sinovo pismo. — Moj Bog! To je Lolovo pismo, ne razumemo, kaj naj to pomeni, — je rekla vsa bleda in s trer-sočo se roko je raztrgala ovoj. Komaj pa je preletela z očmi vsebino pisana, ji je lice posinelo, oči so se ji zalile s krvjo, usta so se ji odprla*, nato je zamahnila z roko in »e netzavestna zgrudila s stola na tla. Nastala je zmešnjava. Moški so dvigali grofico, ki ni kazala nobenih znakov življenja, a dame so begale sem in tja in niso vedele, kaj početi; šele ko so Jurasovo odnesli v njeno sobo, sta generalka in baronesa prišli toliko k sebi, da sta stekli k grofici in jo začeli slačiti. • Jurij je ranjposlal na vse strani jeedece po zdravnika, nato se je vrnil na teraso, kjer sta o£e in Leopold vsa vznemirjena razpravljala o ža- fluorescira v prekrasni oranža-sti barvi in sicer skozi več ur, tudi potem, ko je obžarevanje s katodnimi žarki prenehalo. Zanimivo je, da je ta svetlobni pojav jačji pri zelo nizkih temperaturah kakor pri višjih. Slično fluorescirajo tudi drugi mi; nerali, posebno lepo granit^ ki je zmee kremenjaka, živca in stjude in se temu primerno sveti v oranžasti, modri, rdeči in zeleni "barvi. Zliti kremenjak, o katerem smo jte ponovno pisali, zažari v purpurni barvi in odkriva pri tem še ostanke zlitih. kremen j ako vih kristalov. Tudi organsike snovi, kakor gumi, organske kisline, alkoholi, celuloid, fluorescirajo pod učinkom katodmh žainkov. Coolidge pa,-je odkril pri svojih poizkusih tudi druge, nepričakovane pojave. Tako se je acetilen, ki je sicer plin, pret-tVoril v rjavkast prah, ricinino olje se je strdilo, prozorni sladkorni kristali so postali nepro-zorni, raztopi rte sladkorja in glicerina so postale kisle, mile-ko in maslo sta postali žarki, ako smo jih izpostavili tem katodnim žarkom. Veliko vrst glivic je poginilo takoj pod temi žarki, tudi ako ni bila napetost baš velika. Pri večji napetosti so podlegle tudi muhe, ščurki in polži. Zanimivi so bili tudi poizkusi z zajčjo dlako. Ako je ob-are-val manjlši del kože skozi 0.1, sekunde, se je dotično mesto vnelo in čez nekaj dni je z grinto, ki se je stvorila, odpala tudi dlaka. Toda čez nekaj dni se je prikazala nova. Ako pa je trajalo obžarevanje do 1 sekunde, je bila nova dlaka daljša in popio'lnoma bela. Se daljše obžarevanje pa je uničilo dlako za vedno. Gotovo bodo nadaljni poizkusi odkrili še marsikateri zanimiv pojav in verjetno, da se bodo ti prosti katodni žarki s pridom dali uporabiti v tehniške in bržkone tudi v zdravstvene svrhe, toda največji uspeh si obetajo od nadaljnega proučevanja teh žarkov za razlago bistva elektronov in s tem tudi materije. I*. Č. Burno Življenje Lažika Rdečerepca Ta čuden naslov nosi knjiga, ki jo je spisal ruski emigrant Ehren-burp. Krrica je izšla v Parizu. Ze naslov priča, "ŠTa je v knjipri opisano življenje nekeea Žida. V resnici, Lažik Rdečerepec je pristen (Dalj d na IV. strani) DOGODILO SE JE da ste zahtevali PEKATETE, prejeli pa drugo blago, ki vam ni ugajalo. Zahtevajte makarone, špagete, subjote in juhne vrste v zavojih po ^ kg z napisom PEKATETE. ZAHVALA. Ob priliki izgube naše drage matere in stare matere Rorallne M\m roj. Debevc izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so na katerikoli na6n počastili blago pokojnico. ŽAGAR, 25.' februarja 1928. Žalujoča družina ; Dekleva. POZOR! Ve""ka zalog« mrtvaških potreb-fičin I, II, III razreda, raznovrstna rakve L t. d. 25% ceneje kot povsod drugod. J. Saksida, Dornberg 3. 213 POHIŠTVO, celo stanovanje, se proda radi selitve; jako ugodna cena. Naslov pri tržaškem upravništvu. 214 SOBICA ledir najem. Via G. Boccac-cio 14, pritličje. 215 VRTNAR išče službe v mestu. Sv. M. Magd. zg. 653, Božić Anton. 216 KOZA, bela, z mladiči, z obilnim mlekom, se proda radi odpotovanja. Vicolo For-tunato (GreLta), hiša Gregorich. 209 OREHI, SADNA DREVESCA, IS do 2 metra visoki, bodo 22. t. m. na trgu v Sežani pri cerkvi. ŽENSKA, pridna za kmetijska dela, se išče. Via Commerciale 80. 210 KEBURANA SOBA se odda v podna-jem. Via AnL Stoppani 5/II, desno. 211 KANARČKE pristne Harzseifert Edelrol-ier, izvršile pevce in .<&amice za pleme, prodam. Sv. Peter pri Gorici v Zadrugi. 212 KiiAVA, 5 q, švicarske pasme, dobra mlekarica, z leoo telico, se proda. Praprot št. 6 pri NabrežinL 2C8 PKVOVkSiNA SEMENA za vrt, travnik in njivo dobite le pri Ivrdki «Vinoagra-rta» v Gorici, Piazza Vittoria 4. — Zahtevajte cenik! Ušaj, lastnik. KOZO veliko brejo proda radi selitve Ke'f'a. Volč adrarfa. . 197 ZaLOUA opeKe, strešnikov, etmen^a, razne železnine, kuhinjskih potrebščin, semena, ovsa, krompirja, jestv«n itd., zaloga mrtvaških potrebščin. Cene zmerne. Tvrdka Počkaj Fr., Kozina. 1S9 KKOMPIA, tolminski, za seme je na prodaj pri «Hribu» w Sežani 204 V VIA ROMA 21, Trst, se prodaja ve'.lk blok hišnih predmetov. Porabile priliko. 1V8 se je po večletnem bivanju v Trstu prest lil krojač JOSIP lm ki se toplo priporoča cenj. občinstvu. Prvovrstno delo. - Cene zmerne. AVTOMOBILSKA ŠOLA se je preselila v Trst MRmrnlfanRliii Od 26. t. m. vp sova nje z« tečaj st^ne od L 101'.— naprej, z z.)jar..čcuiin paieu-t m stane L 250. — , s hrano in stanova nJim L 350.—. Poučuje se v UalijantVem, slovenskem, nemškem in ogrskem je/ Ku. Poseben tečaj za Pazin začne 3. marca v gost ini »Cervo d'oro". V Buzetu od 3. do 6. marca. <23r) VEČ TISOČ trt cepljenih na angkški način prodaia Franc Juren, Vojščica 53, p. Komen. ICO ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo PoJonio 5, Trst. 217 VDOVEC, 41 leten, posestnik, želi znanja v svrho ženitve z vdovo 40—£0 brez Mrok. VnraSati Caffe - P*- Vitt. Ven^"'. Piazza Goldoni, Trst, od 12—4 205 HIŠA z zemljiščem, se proda v bližini me- ii do ugooni ceni. Pojasnila se dobilo v Rojanu, Scalasanta 379. 2C7 POROČNE sobe, nove, 1250.— bukove, to oiov« 1700.— druge rabes, jesenove, mahagonijeve, postelje, dve vzmeti, žim-Uici -iiU, vzmeti 05, žimnice 70, drugo pohištvo se prodajo. Via Fonderia 10 skladišče (Piazza Ospitale) 2G5 POAOČNE SOBE iz parjenega, bukovega lesa 17C0, mahagonijeve, topolove 1SC0, posamezne postelje 160.— Tiirk, Via Ce-sare BaltLsti 12. Pozor na iievilkol 185 BABICA, avtorizirana, spre:ema noseče. Govori slovensko. Siavec, via Giulia 29. 218 V prometni prostor, v sredini mesta, se proda radi bolezni trgovin" z mešanim bla?om in gostiina, skupaj za Din. 290.000 z inventarjem in zalogo blaga. Zaloga sama je vredna ca Din. 140.000. Ponudbe n? Dr. Ivan černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6, Jugoslavija (144) pristnih, lmpOiUr?nih, velikih, naučnih, angleških kokoši orpmcTKcn prodaja po L 3-5?» kt mad F. Inccente. Postojna 225 Kokoši so kupljene na razstavi v Londonu In vsaka s'ane L 230—. {'2.7) Pri«lH»fr> sv. tudi po polnem povzet'u. inttiiinunnn! Zahtevajte originaho staktenicr! £2 vsebtile kinln.kiiedcbrnsndstm S proti izpalan u ias, in čisti y'a v3 ~ LEKRRNA CfSTELIAKOVICH SS na LASTNIH F. BOLAFFIO na UST - tli Mfci t; (S». JakiM • TBS1 « i;a-fitg8UjiLtiiiip9-s.i!« ElliiiHISiniitn Koosfe, ireliaiiiKe in mizarje sniv-u pri Trs*, Via S. Ni col6 St. 12 Lastna skladišča v proctl itf« TOVARNA REMS*HZ3D - KEMiUi t? EP^rFFfA Stroji z- šlvartfe, vezenje ■ A In pletenje, za doni in vsa- ko obrtnijo. Potrebščine. TRST, Via Huda vecchia 3 Napeljave z moror. pogo- «95 nom. Pooravlla. _ Ka magistratom t . Brezplačen pouk vretoaJa FSRK© CHlf^A PJQa¥¥J OkreoCevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti U P MALOKRVNOSTI, BLtDICI in za OKREVANJE LEKARNA ZANETTI - TRST - V»a Hazzlnl lostnem dog-ofici iz rok, in ga. pobraL — Kaj pa si je izmislil ta paglavec, — je ea-mrmral in začel brati pisano. — To pa je odveč! — je vrakipel. — Poslušaj, oCe, kaj si je podli Lolo drznil pisati materi: «Draga maman! Poznavajo-Č tvojo neskončno dobroto, te na kolenih prosim, da mi odpustiš, kar sem napravil, toda ljubezen me je napeljala. Davi, sem se poročil z Moi)garito Milerjevto. Dobro vem, da sem rarvnal proti tvojim nazorom; toda vedi, da fle moiem priznavati predsodkov, tičočih se ljUbemi in čuvstev apl«oh. Ko boš bolje spoznala to oČarujoCo deklico, — čisto kakor lilija in lepo kakor Lorelaj, — me bofi razumela ki mi o razburilo? Pismo je bilo bržikone Lolovo? — Tako je. Ta očarujoči mladenič je^ ziičel najprej ljubimko vati z ono malopridno Nemko, ki ste jo vi izbrali za vzgojiteljico... — je začel Jurij. — Tega ne verjameml Margarita le pofttena deklica, — ga Je prekinila Matilda Ferdinao-dovma. -lisici Žid, ki je Študiral talmud T- M1 na najboljši poti, da po-t.a/e gosposki krojač. Tu je prišel ! IjS^vizem in Lažiku se je pri neki pri iki izvil vzdih, ki mu je •bil v pegubo. Lažik je namreč stal Jpred j lakatom, ki je oznanjal smrt nekega boljš&viškega prvaka, pr: tem opaizovanju se je izvil iz injegovih prsi vzdih, ki ni pomenil fnič hudega in je bil dobro mišljen. Neka boljševička uradnica je irtala ob strani, slišala ta vzdih in nerodno razumela ter ga na-Tjnr.vA' r.L lasti. Tako se je zgodilo, da je moral Ložik odsedeti šest tednov zapora, zapustiti svoje rodno mesto, se podati v Kijev, kjer pa je imel tudi smolo, potoval je v Tulo, od on dot v Moskvo, zbežal je v inozemstvo, prepotoval Poljsko, Nemčijo, Francijo in Angleško, doživel vserod najbolj divje dogodivščine in se ustavil končno v Palestini kjer je izdihnil svojo viharno dušo. Erenburg je v pripovedovanju teh dogodivščin izborno orisal današnje stanje v Rusiji. Dobre so tudi slike ruskega emigrantskega življenja v Parizu. Slebša pa so tista poglavja, v katerih pelje Lažika po tujem svetu. Nezbrana pisma Antona Čehova V ruski državni založbi je izšel mal zvežčič pisem Antona Cehova pod na s lovu in «Nezbrana pisma Antona Cehova^. Ta zvežčič je samo dodatek k veliki izdaji zbranih pisem Antona Cehova, ki je izšla v šestih zvezkih. Ta zverek prinaša lepo število kratkih in bro-pomenbnih, deloma pa tudi zelo obširnih in zelo zanimivih pisem tega ruskega pripovednika, ki so bila Še ne priobčena in nezbrana. Cehov se izraža v teh pismih o svoji metodi pisanja, o svoji povesti «Štepa», o načrtih za roman, ki ga nikoli ni spisal, o tem, k?ko bi bilo treba uprizoriti JTauptmanovo igro «Samotni Ijud-je», o literarni kritiki, o ruskem božiču in o drugih stvareh. Zanimivo je, da pravi: «Svoja dela lab- - ko pilim samo v korekturi, v rokopisu ne vidim pogreškov.» Euski pisatelj Zcščenko O ruskem pisatelju Zoščenku smo že pisali, prinesli smo tudi že prevod ene izmed njegovih satiričnih črtic. Danes čitamo, da lenin-gradsko društvo za literarno raz-iskavanje izdaja vrsto knjig pod naslovom »'Mojstri sodobne literature«. Prvi zvezek je posvečen humoristu Zoščenku. Zanimiv je predgovor ki ga je spisal k tej knjigi Zoščenko sam. On prizna prostodušno, da je tudi mnogo slabega napisal, «radi trudnosti, radi slabe volje in radi tedenskega prisilnega dela». — O sedanji ruski literaturi se slabo izraža. «Knjig večine sodobnih ruskih pisateljev ne morem čitati, njih jezik me spominja na Karamzina.» — V knjigi sledi :o članki raznih literarnih raziskovalcev, ki pisatelja secirajo in mrcvarijo na vse mogoče načine. D-Javec v pripovedni literaturi V založbi Albert Langena je izšla knjiga, ki prinaša celo vrsto izvlečkov iz pripovednikov, ki so pisali o delavcih. Knjiga ima na 212 straneh omenienih 86 različnih poklicev. Zbiratelj se je poslužil v ta nr.men vse nemške literature do najnovejšega. časa: od inozemcev se- je poslužil samo 13 pisateljev. Slovani so zastopani samo z Gogo-Ijem in s Holekom, toda ta zadnji je Ceh, ki piše v nemščini. Na tako nesorazmerje so Slovani že navajeni, toda v tem slučaju je tem bolj obže'jvanja vreJno, ker so bili baš slovanski pisatelji tisti, ki so delavca v njegovem življenju in delu najbolj toplo opisovali. Kako je mogel pozabiti Maksima Gorkega, se nam zdi sploh neverjetno. Slovaški pisatelj Jege. Slovaški pisatelj Jege, ki je nedavno prejel za svojo zgodovinsko povest «Adam 5angala» državno nagrado, je izdal dve novi zgodovinski noveli pod nasijvom «Iz davnih eascv». Noveli se imenujeta: «Horimir» in «Mojster vitez Donč». Prva povest se godi na Češkem, tudi v Pragi, druga pa se odigrava na gradu Trinčinu, s katerega je strahoviti Matuš Cak v štirinajstem stoletju slrahoval celo Slovaško. Obe noveli, posebno pa druga,.kažeta zrelega umetnika in pričata o novem nedvomnem talentu tega slovaškega pisatelja. Koledar jugoslovanskih Rius±ncrv KaKor druga leta je izšel tudi letos «Ruski koledar za južnoslovan-ske Rusine za leto 1928.» v Novem Sadu. Izdalo ga je rusinsko kulturi-o društvo v Ruskem Kerestu-ru. uredil ga ie Diara Bindas. Ta k ilar je edin: literarni zbornik p. siovansKih Eusinov, katerih i.vi danes v Jugoslaviji okrog 30Xd0. Koledar je izšel prvič 1821. V domačem narečju, ki ni nič drugega, kot vzhodno slovaško narečje, ki so ga bili prinesli naseljenci pred 150 leti v Bačko. Župnik Bindas je 224 strani obširen koledar zeio dobro uredil in je pridobil za sodelovanje vse domače pisatelje. Med temi je imenovanja vreden pesnik Gabor Ko-ftelnvk, v Lvovu živeči bogoslo-vec, ki ima ime £e v hrvatski kakor tudi v ukrajinski literaturi. Samota Kreftin. Pisatelj Karel Novy je čeSki publicist, ki je bil izdal 2e več manjših del; ta dela pa niso pri-fcala o velikem talentu. To leto pa j« iter.enadil češko občinstvo z dvema novima romanoma. Prvi ro- man še jfc im&novai fcMestečfc Rari= kov». Drugi roman «Samota Kres £in» je veliko pomembneje pripovedno delo. «Samota» je roman neke kolonije žgalcev apna, kamnoseških in opekarskih delavcev v bližini Konopišta. Pisatelj ni popolnoma samostojen, kakor vsakemu začetniku, se pozna tudi njemu vpliv. In sicer je vplival nanj eden največjih novejših čeških pisateljev Bančura. Sicer pa ta vpliv pisatelju ni v sramoto, zakaj ni ga po opičje posnemal, ampak se je resnih in dobrih stvari učil ol njega. Kritika pravi, da bi roman pridobil na svoji vrednosti, če bi bili posamezni opisi nekoliko bolj stisnjeni. Vendar pa ima roman mnogo zelo lepih mest. Gospodarstvo SEMENA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v svojih zalogah: Semena, vse vrste vrtnih, poljskih in zelenjadnih semen, dalje semena raznih trav in detelj. Detelje: domačo ali triletno in lucorno ali večletno deteljo smo dali preiskati na rastlinsko preiz-kuševalni urad ter jamčimo, da je brez predenice in najboljše kakovosti. Umetna gnojila: mešanica pripravljena za krompir in ostale rastline ter vse ostale vrste umetnih gnojil. Kmetijske stroje in orodje: pluge, slamoreznice, mlečne posode, posnemalnike, transportne vrče za mleko ter čebelarsko orodje in potrebščine. Semenski krompir iz Halandske* Vabimo naročnike, ki Še niso dvignili dospelega krompirja, da ga čimpreje ivignejo. Modra galica. Imamo na razpolago Še nekaj angleške modre galice, za katero sprejemamo naročila Vata krnita h fltvtafc Na miloga vprašaflja §ffl§ 8Bf&* čili tz Nemčije ribjo moko* ribjd luskina, mesno moko cNonoa ter Idejne apno 19-42% la raztopiJivd 85X. ' TR2A&KA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU uL Tornblanea 19 in Refffftnerte 7. Telefon 44-39 BORZNO POROČILO • Trst, 25. februarja 1928. Amsterdam 757-763, Bjelgija 261-265 Francija 74.10-74.40, London 91.99-92.19, New-York 18.83-18.89, Španija 318-324, Švica 362.50-364.50, Atene 24.75-25.25, Berlin 447.75-' 453.75, Bukarešt 11.37X-11.77*, Praga 55.85-50.15, Ogrska 327-333, Dunaj 263-269, Zagreb 33.10-33.40. Uradna cena a zemiji sami poštenjaki. Nekateri ameriški z-draivniki so namreč ugotovili vzrok nagnjenja do adočinov. Doslej so se s takimi vptrašaniji ba^i le moralisti, filozofi in teolegi. Da je zločinec do gotove stopinje patološki (bolan), smo tudi mi \ e-deli, toda neka skupina zdravnikov v Virginiji je baje po dolgem, trudapolnem raziskovanju končno dognala, da zavise moralni čitni človeka edino le od določenega telesnega dei-lovanja. Zločinskega dejanja ne zakrivlja moralna manj vrednost dati&nega človeka, pač pa je iskati vzroka zločinu v — žlezi. Kje je žleza? Ta nesrečna žle&a se nahaja baje v bližini jabolka na vratu. V otroški dobi je ta ž.leza zelo razrvita. Pozneje z napredujočo raščo jo človeški organizem tako rekoč pcus-rka. Ako se pa pojavi pri tem posilkavanju kaka napada, potem se žleza ohrani t. j., ostane n&posrkana, dotiemi lastnik občuti v sebi nagnjenje do zfločinov, ki se mu ne nvore več uđt»viljc.ti in bo prej ali sdej stopil na strarapota zločiinov. Kako odpraviti žlszo? Amerikanci so radodarni ljudje. Ko so že ugotovili vzrok hudodelstva, zakaj nam no bi dali tudi sredstva zoper to? In to sredstvo so nam tudi dali. To srodisfcvo je, ako pomislimo na dalekosežnost tega novega odkritja, zelo enostavno: ne-srečruež, ki se ne more iznebiti te skrivnostne žleze, se zdravi z Rontgenovimi x-žarki, žleza se pod! njihovimi1 vpil ivi manjša in manjša, dokler popolnoma ne izgine in človečki družbi se jo na ta način pridobil nov dra-giocen član. Kmalu torej ne bo treba ne policajem, ne orožnikov in mjihovo mesto zavzame — radiolog. Zaklju5e& Sftopimo korak dalje. Ta žleza, ki dtoloča zločinca v človeku, je, kakor trde ameriški zdravniki, pri otroku dobro razvita. Ako smemo iz tega sklepati, Česar pa niso napravili onkraj oceana, pridemo do edinega zaključka, da je namireč vsak o-trok ali Zločinec «v malem*, ali pa, da ni normalen, ako nfma dotične žleze oziroma, ako ima slabo razvito žlezo. Tak zaklju-&ek» logičen, se pa TOiđa? te mkam tu4m ftiiii tn bo treba m vsafc m*in nw§ &m&ti§k§ ftifavniško sku* pifcid VirjEfiiiije prej aH šiej prerežeitati in jiregledati, Slooanskl opiioi na početke rumonskesa tiska Se pred kratkim je manjkalo v Romuniji virov o početkih njih tiska. Vsi.podatki, kar jih je bilo pri rokah, so bili slovanskega izvora. Ko so bile združene vse romunske dežele, je šele bilo mogoče zbrati ves tozadevni materijal. Danes je to zanimivo področje že precej korenito obdelano. Naj navedemo samo par črtic o poče-tku tiska. Zanimive so radi tega, ker se poleg turškega kažejo tudi mogočni sledovi slovanskega vpliva. Romunske kneževine so bilo v kritičnih časih zavetišče za južno slovansko misel in za cerkveno slovstvo. V bolgarskih in srbskih deželah so bili Turki prepovedali tiskanje knjig, zato so jih zalagali v Kom unij i. Umetnost tiskarstva je priSia ▼ Romunijo iz Benetk, in sicer po dveh potih, čez Crno goro in čo« Dalmacijo. Prva romunska knjiga je bila tiskana leta 1503., in sie*r v slovanskem jeziku v cirilici. Prvi tiskar je bil srbski menih Ma-karije, ki se je izučil v Benetkah, in ustanovil v Cetinju tiskarno, kjer je v letih 1494. in 1495. tiskal prve tri nabožne knjige. Ko so mu prepovedali tiskati, je bežal čez Donavo. Bodočemu metropolitu Valahije se je bilo posrečilo prinesti s seboj žakljiček črk in nekaj okraskov. Valaški knez Radu Ve*-liki ga je sprejel, tako je bila v Tarogvištu ustanovljena prva tiskarna in je teši a prva zgoraj o-menjena romunska knjiga. V naslednjih letih sta izšli še dve ^.nji-gi, med temi je bila ena evangelij, obe v slovanskem cerkvenem jeziku. Kakih dvanajst let pozneje, pod knezom Petru Voda, se je nahajala v Targovištu nova tiskarna, ki jo je vodil dalmatinski Srb Lju-tavič. Ta je bil že v Benetkah natisnil več cerkveno-slovanskih knjig. Leta 1547. je izšla v Targovištu zadnja Ljubavičeva knjiga. Pozneje je bilo tiskanje romunskih knjig prestavljeno ra Sedmograš-ko, kjer so tiskali v šestnajstem stoletju knjige v treh krajih tam so bili ustanovili tudi dve papirnici. Tiskali so po večini knjige za versko propagando, in sicer luteranske in kalvinske katekizme. Coresi je tiskal v Braševu 18 knjig, med temi jih je bilo 11 v slovanskem, 1 v romunsko-slovan-skem in 6 v romunskem jeziku, toda vedno v cirilici. To so bile prav za prav prve romunske knjige. Kako intenzivno je Coresi delal, je ra/zvidno iz tega, da jo rabil v svoji tiskarni 8 vajencev. V istem Žasu sta bili ustanovljeni tudi že dve knjigarni. Zanimivo je, da je bil prvi kal-vinski psalter, v šestnajstem stoletju. tiskan v madžarskem pravopisu, toda v romunskem jeziku. V AIba - Juliji je izšel še leta 1580. neki evangelij v romunskem in slovanskem jeziku. Prva periioda romunskega tiska je končala leta 1582., pozneje so začele divje vojne, ki so za pol sto-letqa ukinile vsako tiskanie knutr. NA © »Obl«we, paletetf, dežni pla« j f" tkanine, paril3p pfa!nov ^ dcŽR.ki, §5! - voinejil pni- ^ Isver, £Bago valour i. t. d. ^ S Znižane cene I Poboji ugodni! ** Via Roma 3, 119. nadstropje IIHSSHIEmiai Dr. SAM ZOBOZDRAVNIK TRST yyifls.Lfizzf.RO 23,11, Edtpazaltrf EDGEMO PltiCHERLE Gcrlcd. Ptoa re;!a vittoria 24 TJ»t»novt]ena 1. 1S53 - Tel. frit- 195 •v i* v tej Ml Priporoča se trgovcem, kramarjem In krošijarjem. teti« zmerne. <191> Postrežba ZDRAVNIK rni illUii ordinira v Trstu V a S. Lazzara 2311 (zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13 U Habrežini erdinlra samo pupaiđM cd 14—18 (na lastnem domu) SME sumim - GORO Apiienico v Solkana. - Uprara v Gorici** Via G. Caprin i t. 5, tcL i i. 314. Apnenicc, ki delujejo noč in dan, se na-1 hsjajo ob ccsti, ki pelje iz Solkana v' Piave. Njihovo apno je mašino, kakor" izhaja iz analize goriškega kmetijsko kemičnega poskuševališča od 13. aprila-1926-, St. 701. in vsebuje skoraj sam kal-* cijev okis (96,50®S). Apno ie prvovrstno^ čisto, dobro kuhano, se da braniti in pri* pravno za katerokoli rabo. ProJaja tudi ostanek fspurgo), ki ie dober za zi" dove in kot gnojilo. Pri cenah jo konkurenca izključena. TržfilKa posojilnica \n HroniSnifa reglstr. zadruga z omej. pr»ro5Hom uraduje v svoji lastni WŠI ulica Torre bianca 19,1, n. I Sprefem« navadne hranffne vloge ni knjiži e, vloge na tekoči ra*un in vl^ge za •.kovni promet, ter J h obrestuje ggr- po 4% ve?]e In sts!ne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave In osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ea mnm smiies renta ftafe) Uradne ure z?, stranke od 8.3G do 13 in od 16 do 13. Ob nedeljah ie urad zaprt Štev. tele!. 25-67. M®.'®' s!a toffli and m mssa s tustu regriatroviiia zadrejm z neomejenim jamstvom Via H!ižn3 20, priilige (sogai XXX cit ;bre)-!V. 16-04 "U u u Obrestuje hranilne vloge po 57» V«£]e vloge, vezane na od?ov«d, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. * Izvriule i*akaxila pod ugadnšrai pogoji za Juge* |i slavsjo in esSale inozemska ir$a. Trgovcem in obrtnikom oivarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte. Uradna uro od 9-121/, eSot*, tn od 27*-* P®?« ____„,,, mT-tii—-"""**""*""!"^*"' ...... Irvržuja vsa tiskarska dela v najn-iPd"rnajem st'lu kakor S Tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z nejmodornojim! stroji« | 5 tTkam!. Lynotype. sieraotypijo tčp rotacijskim strojem, j • Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmarn h cenah. 5 ^..........................11 I ....................................."""""' ■ ■ 1 t* UL S. Francesco d' Assisi 20 ____ ____