... iijlll taBakcim e*port-import trgovina s KMETIJSKO MEHANIZACIJO 2A VSAKO VAŠE VOZILO AKUMULATORJI Maribor Novo mesto, Velika Cikava 25, tel. 068/322-625 A Es Št. 47 (2310), leto XLIV • Novo mesto, četrtek, 25. novembra 1993 • Cena: 90 tolarjev K i SOIEHJSLI LIST BS1 m DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul >o Zatika se predvsem pri trženju Minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc na javni tribuni v Vinici - O razvoju podeželja in problemih v kmetijstvu - Žuljev je veliko, toda prav za vse pač ni kriva le država DOLENJSKI LIST geli VINICA - V sredo pretekli teden sta bila gosta črnomaljskega občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc ter državna sekretarka v ministrstvu Alenka Urbančič. Potem ko sta si ogledala več kmetij in se udeležila otvoritve nove črnomaljske klavnice, sta bila zvečer v Vinici gosta javne tribune o celostnem urejevanju vasi in podeželja. aSSBi tsassEi DS IMENOVAL ANDREJA KIRMA ZA DIREKTORJA LABODA NOVO MESTO - Dolgoletni direktor novomeškega Laboda Milan Bratož se je prejšnji mesec po daljši bolezni invalidsko upokojil in delavski svet podjetja je razpisal mesto direktorja. Na razpis so se prijavili 3 kandidati, delavski svet pa je z večino glasov imenoval Andreja Kirma, sedanjega podpredsednika novomeškega izvršnega sveta, kije prej več let delal v Labodu kot direktor finančnega sektorja. V začetku decembra bo potekel zakonski rok za obvestila in pritožbe, in takrat, če ne bo pnšlo do kakšnih zapletov, naj bi Kirm začel opravljati svoje delo. Minister Osterc je predstavil osnovna izhodišča programa kmetijstva v SKD. To je predvsem, da sami pridelamo vsaj 80 odst. hrane, ki jo potrebujemo in ki naj bo čim bolj poceni in kakovostna. Poudaril je, da iahko umno kmetuje le izobražen kmet, zato bodo morali imeti nasled-niki kmetij omogočeno šolanje. Pomembno je tudi, da so kmetje pri prodaji ustrezno organizirani. Po njegovem so najboljše ne prevelike zadruge. Ob vsem tem je najpomembnejša poseljenost pokrajine, ki pa bo to le, če bo primerno urejena. Domačini so na javni tribuni opozorili na probleme, ki jih imajo z državno mejo tisti, ki imajo na drugi strani najeto zemljo. Ni šlo brez opozoril, da bi morali začeti s komasacijo tudi v hribovitih predelih ter brez bojazni, da bo za agromelioracijo, ki je prepočasna, v prihodnjem letu zmanjkalo denarja. Vendar je minister dejal, da se bo za to moral vedno najti denar. Največ časa se je razprava vrtela okrog vina, ki da ga je še od lani precej ostalo v slovenskih kleteh, medtem ko so ga uvozili na vagone, pa o mleku, za katerega neoporečnost bodo morali poskrbeti, če ga bodo hoteli prodati. Predvsem se je bil besedni boj zaradi 150 ton neprodanega črnomaljskega krompirja. Osterc je povedal, da so ga letos uvozili zelo malo in da že nekaj časa uvoz sploh ni dovoljen ter da po njegovih informacijah letos v Slove- niji ni bilo pretiranih presežkov krompirja. Izrazil je možnost, da so v Beli krajini letos le nekoliko premalo naredili na področju trženja, da bi pridelek lahko prodali. Predvsem pa je opral državo vsake krivde za to, da kmetje ne bi mogli prodati krompir- ja. M. BEZEK-JAKŠE RUPLOV ODBOR NA DOLENJSKEM - Odbor državnega zbora za kulturo šolstvo in šport, ki ga vodi nekdanji slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, je prejšnji teden obiskal Dolenjsko. Člane odbora sta v Novem mestu pozdravila predsednik občinske skupščine Franci Koncilija in predsednik izvršnega sveta Boštjan Kovačič. V Dolenjskem muzeju so si ogledali razstavo o Leonu Štuklju in arheološko zbirko, obiskali kartuzijo Pleterje, kjer jih je sprejel prior Jean Marie Hollenstein, popotovanje po Dolenjski pa zaključili v Krkinem hramu na Trški gori, kjer so novinarjem predstavili delovanje in načrte odbora. Predsednik odbora dr. Dimitrij Rupel je povedal, da so zelo zadovoljni nad sprejetim proračunskim memorandumom, ki kulturi v letu 1994 namenja 11,2 milijarde tolarjev oziroma 40 odst. več kot letos. (Foto: I. Vidmar) Plin za Bršljin Gradnja plinovoda od Novoteksa do vojašnice - Tudi obnova vodovoda NOVO MESTO - V prvi fazi plinifikacije Novega mesta so plinsko omrežje lani razpeljali po centru mesta in po Mestnih njivah. Pet kilometrov in pol omrežja je plin pripeljalo do 130 porabnikov, toliko je namreč priključkov, od zasebnih za posamezna gospodinjstva do večjih za šole, banke, zavarovalnice, stanovanjske bloke itd. Prejšnji mesec pa so stekla dela za okoli 1 km plinovoda od Novoteksa do vojašnice v Bršljinu. Dela naj bi bila končana do srede januarja, vendar se glede na zgodnji sneg in mraz kaj lahko zgodi, da se bo stvar zavlekla. Investitor del, katerih predračunska vrednost znaša 13 milijonov tolarjev, je novomeška Komunala. Ob položitvi plinovoda bodo v dolžini 350 m obnovili oz. zamenjali dotrajano vodovodno omrežje. Ob tem sekundarnem plinskem omrežju, ki ga, kot rečeno, gradi Komunala, bo še kakih 10 hišnih priključkov, kar pa financirajo porabniki sami. Sekundarna plinska mreža bo obratovala s tlakom 1 bara, največ cevi, 600 m, bo premera 160 mm. Izvajalec del je IMP Promont iz Ljubljane, ki bo opravil tudi montažna dela na plinovodu; na vodovodu jih bo izvedla novomeška Komunala, zemeljska dela pa opravlja novomeška zasebna firma Malkom. A. B. Kaj se skriva za željo po stečaju Tovarna obutve Novo mesto tekoče posluje pozitivno, vendar jo bremeni dolg iz preteklosti - Nekdanji v. d. direktorja TOB in banka sta se pogodila o hipoteki Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • Ne prosite, od vlade zahtevajte! na 3. strani: • Prašičjerejcem tokat trda prede na 4. strani: • Podgane glodajo 400 let novomeške zgodovine na 7. strani: • Ostali so vsak na svojem bregu na 8. strani: • Z novim imenom in starimi težavami na 10. strani: • Veleslalomisti se selijo na Gače na 11. strani: • Privatizacija ali zgodba o cesarjevih novih oblačilih na 15. strani: • Ob pisanju o duhovniku Šinkarju NOVO MESTO - Tovarna obutve Novo mesto (TOB) je v zdajšnjih težkih gospodarskih razmerah dokaj uspešno podjetje. Tekoče posluje pozitivno in ima dovolj dela; nekaterim naročilom se celo odpoveduje, ker jim ne bi mogla ustreči. Toda tovarno bremenijo dolgovi iz preteklosti in zaradi tega je zdig v negotovosti. Na sodišču v Novem mestu bo 8. decembra že četrti narok za TOB, potem ko se na naroku ob koncu septembra niso odločili o usodi tovarne. Ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. Novo mesto kot glavni upnik vztraja pri stečaju za TOB, ker ji le-ta v sedanjih gospodarskih razmerah ne more vrniti v preteklosti najetih dolgov. Tovarna pa je predlagala prisilno poravnavo in novomeško sodišče je objavilo 14. oktobra v uradnem listu sklep o začetku tega postopka. V tovarni zdaj težko čakajo 8. december in odločitev na takratnem naroku, ki bo po mnenju direktorja TOB Jožeta Praznika v vsakem primeru zelo pomembna za nadaljnje delovanje tega podjetja z 230 zaposlenimi. Ob tem, ko banka in tovarna predlagata vsaka svoje, se mnogi v Novem mestu vprašujejo, zakaj banka tako vztrajno potiska TOB v stečaj. Najbrž ni vztrajna zato, ker bi si v primeru stečaja obutvene tovarne želela pravične razdelitve premoženja TOB. Znano je namreč dejstvo, daje Ljubljanska banka, Dolenjska banka, d.d., Novo mesto, zavarovala v času moratorija nad stečaji svoje terjatve v TOB s hipoteko nad celo tovarno. O tem bi vedel kaj več povedati človek, ki je kot takratni v. d. direktorja TOB sam ponudil banki v podpis ustrezen sporazum o omenjeni zastavni pravici. Mogoče pa bi moral biti zgovoren še kdo drug, saj bančno-tovarniška kooperacija, ki je zagotovila banki hipoteko, sili nekatere poznavalce zakonitosti v dvom. Mislijo si tudi, da te kupčije niti banka niti • Pridobitev zastavne pravice na TOB so nekateri najbrž razumeli tudi kot koristno operacijo. Zlasti se je to verjetno zgodilo banki, ki je s hipotezo dobila priložnost za izvedbo programiranega stečaja v TOB. Za zd^j je menda ostalo pri tem, da je banka, kot rečeno, predlagala stečaj, in mimogrede menda ustanovila še “bay pass” podjetje, ki n^j bi z doslej nerazkrinkanim menedžmentom poslovalo na naslovu TOB. šefi TOB niso obešali na veliki zvon, kajti najmanjši hrup te vrste bi slišali še preostali upniki in verjetno preprečili zadevo. M. LUZAR ZA ZAPRTIMI VRATI O VIDEM PAPIRJU KRŠKO - Vodstvo podjetja Videm papir je od lastnika, to je Sklada za razvoj, pred časom dobilo zagotovila, da bo omogočil normalno poslovanje. Čeprav so v podjetju dosegli načrtovane rezultate, pa prihodnost proizvodnje še ni jasna. Ker se bliža konec leta, je zadnji čas za odločitve o prihodnosti podjetja. Videm papir je po informacijah iz službe : komuniciranja v začetku tega tedna sklical sestanek na to temo. K sodelovanju so bili povabljeni: direktor Sklada za razvoj Uroš Korže, predsednik upravnega odbora podjetja Damir Cibic, minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar, stečajni upravitelj Vidma v stečaju Branko Ogorevc, poleg njih pa še predstavniki sindikata Pergam, Agencije za sanacijo bank, upnikov Vidma v stečaju, krškega izvršnega sveta ter posavski poslanci v državnem parlamentu. Sestanek je bil zaprt za javnost, zato bo o njem kaj več mogoče izvedeti šele po napovedani tiskovni konferenci. ODKRILI DOPRSNI KIP JOŽETU JAVORŠKU VELIKE LAŠČE - Na trgu pred Levstikovim domom v Velikih Laščah so odkrili doprsni kip rojaku Jožetu Javoršku, pesniku, dramatiku, pisatelju in esejistu. Kip je delo akademskega kiparja Stojana Batiča iz Ljubljane. Jože Javoršek se je rodil leta 1920 v Velikih Laščah. Bil je krščanski socialist, ki se je priključil Osvobodilni fronti in odšel k partizanom. Pripadal je Kocbekovemu krščanskemu krogu. Bil je svetovljan, silno navezan na Slovenijo in Pariz, kjer je veliko ustvaijal. Njegovo zadnje prozno delo je doživelo ugoden odmev pri bralcih, žal pa ga zaradi smrti septembra 1990 ni dokončal. Na slovesnosti v Velikih Laščah je o pisatelju govoril akademik in pisatelj Ciril Zlobec, v kulturnem programu pa so nastopili člani kulturnega umetniškega društva “Primož Trubar”. ftiscotrka hosou ljram| •ornjr tfrhpoljr PETEK, 26.11. PARNI VALJAK HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS Paič PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax.: 0608//61 -450 IZREDNA PONUDBA FIESTA 94 že do 18.250 DEM ESC0RT '94 že od 22.950 DEM MONDEO '94 že od 32.850 DEM NUDIMO ŠE: — KOMPLETNE SERVISNE STORITVE — ORIGINALNE REZERVNE DELE — DODATNO OPREMO — AVTOKLEPARSKA DEU — AVTOLIČARSKA DEU — ROČNO PRANJE IN NEGO VOZIL MOŽNOST LEASINGA IN KREDITA, SE PRIPOROČAMO. EXclusiVE Novi trg 1, etaža C/l. ... za izbran okus 0609 615 693 Prestopili prag nemirov Slovenska brezposelnost je oktobra prestopila prag 15 odst., to je tisto komajda še zdržljivo in obvladljivo mejo, ki pomeni začetek socialnih nemirov večjih razsežnosti. Po zadnjih podat-kih zavoda za statistiko se število prijavljenih ljudi brez dela bliža številu 140.000 in se vsak dan poveča za 80. Najbolj prizadet je Maribor z nad 14.000 glavo armado nezaposlenih, le malo bolje pa je v dolenjski regiji. Ožja Dolenjska in Bela krajina imata 11,6-odstotno brezposelnost (podatek je za september), vendar se njuna brezposelnost povečuje hitreje kot znaša državno povprečje. V vsej Sloveniji se je namreč nezaposelnost od lanskega do letošnjega oktobra zvečala za 22 odst., v do- KOT NA SAMOTNI POSTAJI V SIBIRIJI - Em pravijo, da ga je zapadlo že zadosti, drugi se še naprej vesele vsake 2°ve snežinke. Neodvisno od prvih in drugih in vseh je še v ponedeljek snežilo kot za stavo. Nekateri stroji širom dežele ° se zara“' snega ustavljali in so potrebovali človekovo pomoč. Železničarji na postaji v Bršljinu v Novem mestu so v strahu pred zastoji vlakov čistih najpomembnejše dele proge kar z navadnimi metlami, kipa so bile med tiri in pragovi enako ali še bolj učinkovite kot kaka zahtevnejša priprava. (Foto: M. Luzar) V drugi polovici tedna bo prevladovalo hladno in oblačno vreme, možne so tudi mai\jše padavine. nost najbolj zmanjšala v trebanjski 'občini - v črnomaljski za 5,9 odst., metliški za 4,1 odst. in v novomeški za 2,7 odst. Od septembrskega skupnega števila 5.404 na zavodu prijavljenih ljudi brez dela je - kar je najhujše - mladih do 26. leta starosti kar 45,2 odst., iskalcev prve zaposlitve pa pol več kot lani. Tako pač govori suhoparna statistika, ki ne pozna osebnih stisk in tragedij posameznikov, skritih v teh številkah, ki pa dokazuje, daje nezaposelnost že postala največji družbeni problem, ob katerem ostaja vse drugo v senci. Kdor tega ne vidi, je slep ali pa se spreneveda. Ali kot je zapisala dr. Mateja Kožuh-Novak v Dolenjskem listu: “Kruh ali topovi" je lažna dilema samo za tiste, ki imajo polne želodce in se vozijo v BMW-jih, za brezposelne delavce Rika je to zelo zelo resna dilema. MARJAN LEGAN MDS Ne prosite, od vlade zahtevajte! P I Demokrati obiskali Kočevsko - Slovenska vlada očitno ne razume mnogih posebno- " sti tega dela Slovenije - Brezposelnost znaša rekordnih 30 odst. Aids grozi -kaj še čakamo? Prvega decembra bo svetovni dan te bolezni Prvi december je posvečen bolezni, ki morda bolj kot katerakoli do sedaj ogroža ljudi, posega v njihovo intimo in spreminja naše medsebojne odnose. Aids je virusna in predvsem spolno prenosljiva nalezljiva bolezen. Proti njej nimamo zdravi! in ne cepiva. Zaenkrat je neozdravljiva in smrtna. To pomeni, da je edini način boja proti njej, da se ne okužimo. Aids je nalezljiva bolezen, ki se širi v obliki pandemije. Virus, ki ga povzroča - imenujemo ga HIV- se širi vedno hitreje. Na svetu se vsak dan na novo okuži 5.000 ljudi. Od začetka pa do danes se je okužilo 14 milijonov moških, žensk in otrok. Več kot 2,5 milijona ljudi je že zbolelo. Te številke se bodo do leta 2.000 še pomnožile. V Sloveniji so epidemiološke razmere v primerjavi z drugimi državami sorazmerno ugodne, vendar je prognoza slaba: po vzorcu iz drugih drža v pričakujemo nadaljnje širjenje okužb z virusom HTV. V Sloveniji je do 30. septembra zbolelo 30 ljudi (20 jih je že umrlo), poleg tega jih je še 47 okuženih. Le-teh je po naših ocenah precej več, kajti testiranje je prostovoljno (tudi anonimno) in ne sistematsko. Letošnji svetovni dan aidsa je obeležen z geslom “AIDS GROZI - KAJ ŠE ČAKAMO?!’’ Ker se pandemija širi, je čas za boj proti zanikanju predsodkom razlikovanju in samozadostnosti na vseh stopnjah: vladni, skupnosti, posameznika. Zdaj je čas, da vsakdo dobi vse informacije o bolezni, čas za zmanjšanje možnosti okužbe žensk z izboljšanjem njihovega zdravja, izobrazbe, ekonomskega stanja, pravnega in socialnega statusa. Je čas za realizacijo preventivnih programov. Je čas, da zagotovimo preprečevanju aidsa več pozornosti in več sredstev. Je čas, da spremenimo svoje obnašanje. In je čas, da zagotovimo povsod človeško in primemo oskrbo za ljudi, okužene z virusom HIV. Vsi pa se moramo seznaniti z boleznijo ter načini njenega širjenja in načini preprečevanja. Izolacija ljudi, ki so okuženi z virusom HIV ali so zboleli za aidsom, pomeni kršitev osnovnih človekovih pravic. Edini način je preventiva. Da bomo ustavili širjenje okužbe, moramo spremeniti osebno obnašanje. Zato potrebujemo informacije in vzgojo. Dr. DUŠAN HARLANDER Socialni “vulkan” vse pogosteje bruha Predsednik IS Anton Rous gre na čelo Metalne MARIBOR - Mesto ob Dravi je v teh dneh vse bolj podoben nekakšnemu vulkanu socialnega nezadovoljstva: presledki med erupcijami so vse krajši. Okoli 2200 delavcev bivših delavk in delavcev Elektrokovine na različne načine izraža nezadovoljstvo, ker so čez noč in brez odpravnine postali brezposelni. Blizu 800 delavcev Metalnine Tovarne investicijske opreme že skoraj dva tedna stavka in zaseda tovarno, ker ne želijo doživeti enake usode kot elektro-kovinčani. Okoli 15 tisoč brezposelnih v Mariboru s strahom pričakuje 10. december in se sprašuje, ali bodo dobili nadomestila za čas brezposelnih in denarne pomoči, saj je ministrica Puharjeva v Mariboru pred nedavnim povedala, da v proračunu sredstev za brezposelne zmanjkuje. Mariborčani, ki ne vedo več, kako bi si sami pomagali, so vse upe stavili na Državni zbor. Nekaj dni po seji pa je Maribor obiskal predsednik Državnega zbora Herman Rigelnik skupaj z desetimi poslanci, ki so vodstvu mestne skupščine in vlade ter liderjem političnih strank povedali, kakšne sklepe in usmeritve, ki jih bo slo- KOČEVJE, STARA CERKEV - Predstavniki demokratske stranke Slovenije Tone Peršak, Andrej Lenarčič in Marjan Cerar so se skušali seznaniti z najbolj perečimi zadevami kočevske občine, njenega gospodarstva in krajevnih skupnosti. Zato so obiskali podjetje LIK, sodelovali na seji občinskega izvršnega sveta, za zaključek pa so obiskali še KS Stara Cerkev. se že doslej vsi lepi načrti, prizadevanja in dogovori za razvoj vedno razbili na dejstvu, da domačini nimajo zemlje, saj so zemlja in gozdovi last države in niti posamezniki domačini Na sestanku v Liku so predstavniki podjetja seznanili goste, med katerimi so bili tudi domači vodje demokratov, s položajem podjetja in poudarili, da bi želeli predvsem: pomoč, da tudi v bodoče ne bi bilo carine na uvoz opreme in repromateri-ala, pri reševanju zadev delovnih invalidov, pri sprejemanju predpisov, ki bi onemogočali delo na črno in pogodbeno delo, pri zmanjševanju prispevkov na osnovno plačo in še nekaterih zadevah. Gostje pa so poudarili, da je treba od vlade zahtevati, ne prositi, reševanje raznih zadev, saj jo gospodarstvo plačuje; da v gospodarstvu ne sme biti patriotizma in sentimentalnosti. NOVOMEŠKA ŠTUDENTA V VODSTVU NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov ima od nedavnega svoja predstavnika na najvišjih mestih v študentskem parlamentu Univerze v Ljubljani. Gregorja Macedonija so izvolili za predsednika in Blaža Strojana za podpredsednika parlamenta. Macedoni je izmed vseh kandidatov za predsedniško funkcijo v študentskem parlamentu dobil največ glasov. PODJETNIKI, NA PLAN! LJUBLJANA - Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Republiški zavod za zaposlovanje ter revija Naša žena so razpisali drugi natečaj za podjetniško družino 93 in podjetniško debitantko 93. Prijave lahko pošljejo na uredništvo Naše žene podjetniki sami, ali pa jih prijavi kdorkoli drug, vendar najpozneje do 15. decembra. Izbrana podjetniška družina kot tudi debitantka bosta nagrajeni s po 5.000 DEM, prav tako pa tri lepe nagrade čakajo tudi tiste, ki bodo podjetnike predlagali. Sicer pa so vsi razpisni pogoji zapisani v novembrski številki Naše žene. Na sestanku izvršnega sveta so goste seznanili z zadevami, ki jih vlada in odgovorni republiški organi očitno ne razumejo ali nočejo razumeti. Predvsem gre za to, da je Kočevska v Sloveniji bila vedno nekaj posebnega (kočevski Nemci, zaprto območje, priseljenci). Kočevska je zelo redko naseljena, ima malo cest in še te niso posodobljene. Podeželje se zato še naprej prazni. Gospodarstvo je v velikih težavah in je brezposelnost kar okoli 30-odstotna. Govor je bil še o mnogih drugih zadevah: o projektu naravnega parka, varstvu okolja, obkolpski cesti, zadrževanju ljudi na podeželju itd. Gostje so dajali razne predloge, kako bi izboljšali gospodarstvo, razvili turizem, poselili podeželje, in ob tem tudi nakazali, kako so vse to reševali v nekaterih drugih krajih Slovenije. Izkazalo pa seje, da ti zgledi za Kočevsko niso primerni, ker so niti občinska skupščina itd. ne morejo gospodariti z njo. J. PRIMC PET DNI INFOSA 93 LJUBLJANA - Od torka, 23. novembra, poteka v Cankarjevem domu prireditev Infos 93, ki sojo pod geslom Razvojna moč računalništva organizirali Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Imelda 8000 in Cankarjev dom. Srečanje je prvi dan odprl minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, nato pa so sledila številna strokovna srečanja, predavanja, okrogle mize in predstavitve strojne in programske opreme. Infos je odprt vsak dan od 9.30 do 18. ure, razen zadnji dan prireditve v soboto, ko se bodo vrata Cankarjevega doma zaprla za obiskovalce ob 15. uri. ROČNA DELA DEDKOV IN BABIC - Oskrbovanci Doma starejših občanov so z veliko mero ljubezni, truda in vztrajnosti pod vodstvom delovnih terapevtk Petre Mikolič in Barbare Čutuk vse leto pripravljali razstavo, ki so jo odprli v ponedeljek, 22. novembra. Na razstavi, ki bo odprta do 3. decembra vsak dan med 9. in 17. uro, je videti vse, od plišastih medvedkov, tapiserij, novoletnih voščilnic, pletenih košaric in zobotrebcev do izdelkov iz blaga in usnja. Nekatere izdelke lahko obiskovalci tudi kupijo. Posebnost razstave v kletnih prostorih so izdelki oskrbovancev prizadetih od kapi, ki so kljub težki bolezni zmogli toliko rhoči in volje. (Foto: J. Pavlin) • Privilegijev, ki so si jih upali zagotoviti poslanci, sam ne bi mogel sprejeti. Zame je to vprašanje časti. (Nekdanji finančni minister dr. Marko Kranjec) • Vse, od stare mame do dojenčka, bo treba zastrupiti s podjetništvom. (Rejc) venska vlada še konkretizirala, so sprejeli na zasedanju zbora. Predsednik mariborske mestne vlade Anton Rous pa je gostom predlagal, naj republika zagotovi Mariboru 4 milijarde tolarjev kreditov za prezaposlitev 5 tisoč presežnih delavcev v industriji. V tem primeru bi bilo mogoče v Mariboru ohraniti socialni mir. Mariborski liderji so ob tej priložnosti od republiških poslancev slišali tudi marsikaj takšnega, česar ne bi radi slišali oz. pred čimer so sami zatiskali oči. Star pregovor pravi, da morajo biti vsi, ki mečejo kamenje navzgor, previdni, saj bo priletelo nazaj. Herman Rigelnik je sicer povedal Mariborčanom, kako namerava Državni svet pomagati, vendar je dodal, da ima Maribor kopico nesposobnih menedžerjev, ki znajo samo odpuščati delavce, za prestrukturiranje gospodarstva pa so bolj malo naredili. Občini zameri, da premalo stori za to, da bi na čelo podjetij prišle sposobne ekipe, in vedno znova zahteva samo dodatna sredstva. Rigelnikove besede so razburile številne mariborske menedžerje. Med najbolj ostrimi je bil Ernest Fujs, direktor mariborskega Primata, ki je javno dejal, da je bilo “Rigelniku kot generalnemu direktorju Gorenja lahko, saj mu je v tovarno nosil denar predsednik slovenskega Centralnega komiteja France Popit”. Dodal pa je, da tudi iskanje menedžeijev ni stvar oblasti, le-ta mora ustvarjati stabilne pogoje za gospodarjenje, česar pa ne počne. Predsednik mariborske mestne vlade Anton Rous ni nič polemiziral, pač pa je bliskovito povlekel novo potezo. Odšel je med delavce Metalne in obelodanil, da bo s L decembrom prišel na čelo Metalne z ekipo 8 sposobnih menedžerjev. TOMAŽ KŠELA Jožetu Plutu v spomin V ponedeljek, 22. novembra, smo se na trifarskem pokopališču poslovili od našega prijatelja in sodelavca Jožeta Pluta, dolgoletnega direktorja Zdravilišča Dolenjske Toplice. Usoda se je poigrala z naravo, z življenjem in z njegovim poslanstvom. Poigrala se je krivično, brezkompromisno in dokončno. Sklenila je krog prekratkega, a vsestransko bogatega in ustvarjalnega življenja našega prijatelja. Ko smo še pred meseci skupaj praznovali tridesetletnico njegovega dela v Krki, je bilo to veselje še posebej iskreno. To dolgo obdobje svoje zvestobe Dolenjskim Toplicam je namreč zaokrožil z otvoritvijo prenovljenega in dotrajenega zdravilišča. Jože Plut se je rodil pred 52 leti v belokranjski vasici Vidošiči nad Metliko. Zelo rad je imel Belo krajino in svojo rojstno vas, skrbno je obnavljal domačo hišo in vinograd. Tu je rad gostil ne samo svoje prijatelje, temveč tudi številne partnerje iz domovine in tujine. Sem se je vračal tudi na svoji poslednji poti. Po maturi seje zaposlil na okraju v Novem mestu, kjer je ob delu dokončal študij ekonomije in takoj zatem prevzel delo računovodje v Zdravilišču Dolenjske Toplice. Ob priključitvi zdravilišča Krki, tovarni zdravil, pred 21 leti je postal direktor Dolenjskih Toplic in to zdravilišče je vodil do tragične nesreče, kije pretrgala njegovo življenjsko pot. Bil je dober prijatelj in sodelavec, ki ni nikoli odrekel pomoči ali nasveta pri reševanju vsakodnevnih problemov. Zelo dobro je poznal svojstvene zakonitosti zdraviliškega turizma, s svojim osebnim pristopom in nenehno prisotnostjo na delu nam je bil vsem za zgled. V Zdravilišču gaje bilo moč srečati vedno in povsod, v pisarni, restavraciji ali recepciji, med gosti in uslužbenci, zjutraj ali zvečer, ob nedeljah ali praznikih. Rad je imel svoje delo, saj je imel rad ljudi. Veselil se je vsakega novega poznanstva in vedno je našel motiv za druženje in prijateljevanje. Dobro je poznal svoje sodelavce, saj mu ni bilo nikoli žal časa bodisi za pogovor o delu bodisi za prijazen nasvet in pomoč tudi pri reševanju njihovih osebnih težav. Rad je imel naravo - tako svoj vino-rad na pobočju Sv. Ane kot nežne elokranjske steljnike, ki so ga vsakokrat ljubeznivo pozdravili ob njegovi poti v rojstno vas. Rad je imel tudi slovenske gore. Bil je neutruden gornik, znal je iskreno in globoko doživljati lepoto naših gora. Nepozabni so spomini na skupne vzpone z njim, na njegovo neizmerno dobro voljo, smisel za humor, tovarištvo in dobrosrčnost. Velika je praznina, ki ostaja za Jožetom Plutom. V Dolenjskih Toplicah, kjer je kruto usoda pretrgala njegovo življenjsko pot ravno v trenutku, ko seje uresničil njegov življenjski cilj. V Vidošičih in vsej Beli krajini, ki so z njim izgubili dobrega vaščana, soorganizatorja številnih del, od urejanja vaških poti do obnove njegove priljubljene cerkve sv. Ane. V Novem mestu, kjer je bil vedno med najglasnejšimi zagovorniki usklajenega razvoja turističnega kraja kot celote in zadnja leta tudi predsednik sveta Srednje šole za gostinstvo in turizem. V skupnosti Slovenskih naravnih zdravililšč smo z njim izgubili promembnega strokovnjaka, dolgoletnega predsednika skupščine te skupnosti in vztrajnega zagovornika razvoja zdravilišč kot najpomembnejšega dela slovenskega turizma. Neizmerna je praznina za Jožetom Plutom med nami, njegovimi najožjimi sodelavci in prijatelji. Njegov osebni pečat v vsakdanjem delu našega kolektiva je neizbrisen. Težko nam bo brez našega Jožeta, velikega človeka, iskrenega prijatelja, dobrega delovnega tovariša in skrbnega direktorja. Z najlepšimi spomini in globokim spoštovanjem ostaja z nami! VLADIMIR PETROVIČ, dipl. org. direktor Krke Zdravilišč Za maslo in za topove Če spada v narodov blagor maslo, bo blagor Slovenije v naslednjih osmih letih manjši za 1.295,000.000 nemških mark. Omenjeni znesek naj bi po zdajšnjih namerah Slovenija v naslednjih osmih letih namreč porabila za orožje in ne za maslo. Obrambni minister je ob teh številkah, s katerimi operira zakon o naložbah v obrambo in prav tako tudi državnozborski odbor za obrambo, skoraj nekako užaloščen, saj ugotavlja, da niti ena evropska država ne namenja za obrambo tako malo denarja, kot ga misli dati Slovenija. Preden seje zamisel o naložbah v obrambo prebila po ovinkih do parlamentarcev, so si skakale v lase posamezne različno močne stranke in osebe iz Drnovškovega kabineta. Prepirale so se za deleže, s katerimi naj bi v prihodnje razpolagali ministri iz posamezne stranke. Vse kaže, da je šlo strankam v glavnem za te deleže in s tem za prestiž, čeprav so se sklicevale na narodov blagor, ko so se preprirale o proračunskem memorandumu in o tem, če smo že dovolj oborožena država. DRAGICA KONČAR, obrtnica s Hrasta pri Jugorju: “Razprava o tem ali topovi ali maslo je zgrešena. Res, imeti moramo orožje vsaj za osnovno obrambo, a ne vem, kam nas bo pripeljalo vse več socialnih podpirancev. S socialno pomočjo ustvarjamo socialni mir, vprašanje pa je, koliko časa ga bodo zaposleni, ki jih je odstotkovno vedno manj, še lahko plačevali. Rešitev je v novih delovnih mestih, kajti večina brezposelnih bi bila v resnici najraje zaposlena.” JOŽE GRDUN, upokojenec iz Dejanov pri Vinici: “Vsekakor moramo nameniti denar najprej za socialo, potem šele za orožje. Ker smo majhni, se sami tako in tako ne bi mogli obraniti pred agresorjem. Za orožje se bo najbrž našel denar tudi kako drugače, ne le iz proračuna. Zato pa moramo toliko bolj poskrbeti za ljudi, zlasti še, da bodo imeli dovolj dela. Drugače bo prišlo do socialnih nemirov. Lep dokaz za nezadovoljstvo ljudi je na primer Maribor.” VILJEM PAVLIČ iz Brežic: “Slovenija mora izgraditi svoj obrambni sistem, saj dokler ne bo ustrezne obrambe, tudi ne bo varno tu ob meji. Po moje obrambno ministrstvo ne more samo odločati o tem, kakšen bo naš sistem obrambe in koliko denarja se bo zanj namenilo. Slovenski vrh se mora glede tega vprašanja uskladiti, več bi morali o tem razpravljati tudi v parlamentu in predvsem upoštevati ekonomske možnosti.” DUŠAN VODLAN iz Krškega: “Majhna država mora imeti vojsko, vendar bi se brez zunanje pomoči težko branila. Država bi morala bolj skrbeti za zagotavljanja normalnih razmer za preživetje in za razvoj gospodarstva, medtem ko naj bi se v obrambi naslonila na druge države, npr. na skupino Nato. Moderni tehniki oboroževanja tako ne more slediti, če pa bo gospodarsko uspešna bo lahko toliko bolj računala na pomoč drugih držav.” DRAGO VOVK, Radio Sraka Novo mesto: “Slovenska vojska mora imeti potrebno orožje vsaj ta čas, dokler je na južni meji še vroče. Kdo nas bo branil, če se bodo spet kdaj pojavile težnje po veliki Jugoslaviji? Če bo naša država varna tudi na zunaj, nas bo drugače gledala tudi Evropa. Dobili bomo kredite za nova delovna mesta, pa tui tujih vlaganj v naše gospodarstvo bo več. Sicer pa mislim, da je dela dovolj, pravih delavcev pa bolj malo.” EMIL FAZARIN, delovodja v Inlesu Ribnica: “Če bi bilo po moje, ne bi kupili niti enega naboja. Najprej je treba nahraniti tistih 150.000 brezposelnih. Nekateri delajo za 22.000 tolarjev na mesec in imajo komaj za plačilo stanarine in drugih stroškov. Mnogi petnajstega v mesecu nimajo niti več za kruh. Poslanci naj bi z nami zamenjali samo za en mesec, pa bi se drugače odločali, saj morajo delavci krepko delati, da preživijo sebe in njih.” JOŽE KOZINA, delavec Itasa na čakanju: “Zaradi stečaja Itasa sem že dve leti na zavodu. Dobivam po 16.000 tolarjev na mesec. O dilemi maslo ali topovi menim, da ima vsaka stran svoj prav. V zdajšnjih razmerah bi morala imeti sociala prednost pred orožjem. Nisem pa proti normalni oborožitvi slovenske vojske. Sumim, da so se stranke skrivaj dogovorile v škodo vseh Slovencev in da bodo dali za vojsko več, kot je bilo sklenjeno.” JOŽE BUKOVEC z Bučke: “Ko ni zime, se zdi cestna dežurna služba nepotrebna in predraga. Ko je zima, hočemo vsi cestarje. Podobno je pri oborožitvi. Ko je mir, oborožitve nihče ne potrebuje in je menda predraga. Če bo vojna se bo vsak vprašal, zakaj nima Slovenija orožja. Če ne bo tistega denaija iz proračuna vzel Janša za orožje, ga bo vzel Peterle za cerkve. Kot navaden človek tega denarja ne boš dobil." MARKO TRŠINAR, mesar iz Mar-tinje vasi pri Mokronogu: “Naša država potrebuje orožje, To se je že pokazalo v vojni za Slovenijo. Menda obrambno ministrstvo pove, koliko orožja potrebujemo. Včasih zahteva preveč. Denar moramo vlagati tudi v gospodarstvo, da bomo dobili nova delovna mesta. Če ne . bo zaposlitev, ne bo denarja ne za orožje ne za hrano. Končna odločitev bo v vladi. Navaden državljan ne more vplivati.” Prašičerejcem tokrat trda prede Prazni hlevi v posavskih in dolenjskih pitališčih - Prihodnost prašičereje na kmetih v drugačnem pasemskem izboru - Več vzrejnih centrov po vzoru Juratovec OBVESTILO NOVO MESTO - Obveščamo bralce Dolenjskega lista, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - izpostava Novo mesto posluje v Kettejevem drevoredu 35 (to je v bivšem Pionirjevem samskem domu v Bršljinu), telefon 323-150 ali 321-826 int. 1659. 71 DENACIONALIZACIJ RIBNICA - 217 zahtevkov za denacionalizacijo je prejel pristojni organ ribniške občinske skupščine. Doslej so izdali 71 odločb, vse so v korist nekdanjih lastnikov. Med temi sta dva, ki imata zelo veliko zemlje oz. posesti. Bivšim lastnikom, ki jim je bil zahtevek ugodno rešen, so vrnili vse, kar se je dalo vrniti. Za tisto, kar se ne da vrniti, pa bodo prejeli odškodnino, ki jo bo izplačala republika, ta za odškodnino lastnikom tudi jamči. • Mislimo z glavami naših dedov! (Akademik dr. Milan Vidmar) T NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek je za mizicami vztrajalo le nekaj branjevk. Vzrok za to je sneg, ki je padal vso noč in prenehal šele popoldan. Vseeno smo si izpisali cene naslednjim pridelkom: jajca 12 do 14, redkev in koleraba 100, čebula 80, fižol 400 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so bile banane 95, hruške 130, pomaranče 135, kislo zelje 95, jabolka 50, krompir 30, fižol 117 tolarjev. Pri Deladiniju: limone 80, solata 200, banane 80, grozdje 180, orehi 1100, čebula 48, jabolka 90, zelje 40, kivi 150, mandarine 150, pomaranče 90, limone 80 do 160, krompir 30, česen 250, rozine 300 in fige 300 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem rednem tedenskem sejmu je bilo naprodaj 380 do tri mesece starih in 75 starejših prašičev. Kupčij je bilo malo, saj je bilo prodanih le 85 milejših in 12 starejših živali, prve po 230 do 270 tolarjev, druge pa po 180 do 210 tolarjev kilogram žive teže. Zdenka Pribožič Kmetijski nasveti Novi nadi - ftisia in fianna O katastrofalnem nazadovanju v pridelavi lastnega semenskega krompirja, ki so ga ugotavljali na nedavnem dnevu semenskega krompirja v prostorih Biotehniške fakultete v Grobljah pri Domžalah, smo že pisali, danes pa se seznanimo še s tem, kako je z uvoženim, torej tujim semenom in kakšne sorte bodo na voljo. Po zatonu enkratne domače sorte igorja seje ob povsem liberalizirani uvozni politiki na naše tržišče usul kup najrazličnejših tujih sort, ki jih naši kmetijski strokovnjaki ne poznajo natančneje in ki v naših rastnih razmerah se niso preizkušene. Preden pride neka sorta na sortno listo, traja nekaj let, saj je treba ugotoviti, kakšne lastnosti pokaže na naših tleh in v našem podnebju. Zelo pomembno je tudi, kako se upira virusnim boleznim, posebno prstanasti nekrozi (PTNRD), ki je pokopala igorja, nevarno pa ogroža tudi mnoge druge sorte. Da gre pri zamenjavi igorja za veliko strokovno delo, dokazuje že to, da je bilo letos v predizboru, torej v prvem letu preizkušanja, kar 78 sort, od tega 70 tujih. Med njimi jih bo po večletnem prizkušanju le nekaj primernih in priporočenih, ki se bodo pridružile dosedanji sortni listi. Na dnevu semenskega krompirja so povedali, da lista zdaj vsebuje naslednje sorte: med zgodnjimi ulster sceptre, maris bard, že znano sorto jaerlo in jano, med srednje zgodnjimi resy, tone in frisia, med srednje poznimi, primernimi za ozimnico, pa romano, cosmos, kondor, sante, agrio, fianno, pentland deli in kennebec. Kot je napovedal inž. Sluga s Kmetijskega inštituta Slovenije, se bosta dosedanjim tujim sortam, ki so se pri nas že izkazale (med njimi najboljša sorta sante, pa tudi jaerla, resy in pentland), pridružili kot najboljši sorti frisia in fianna, prva z belim mesom in rumeno kožico, druga z mesom krem bele barve, obe pa s plitvimi očesi in, kar je zelo pomembno - veliko rodnostjo. Uvažanje tujih sort in hkratno zanemarjanje lastne pridelave je zelo dvorezno, saj tako izkoristimo (in plačamo) selekcijsko delo drugih, lastno znanje in izkušnje pa zametujemo. Če nam je kaj do napredka v pridelovanju krompirja, bomo prej ali slej morali obnoviti pridelavo semena, in to v tako imenovanih zaprtih območjih, ki bodo zavrli širitev virusnih bolezni, najhujših sovražnic te poljščine. Inž. M. L. BREŽICE - Prašičereja je ena najbolj intenzivnih panog v kmetijstvu, zato je ob krizi še toliko bolj prizadeta. “Odgovorni v vladi sc dobro zavedajo, da prašiči hitro rastejo in da se proizvodnja lahko po potrebi hitro obnovi,” pravi inž. Zdenka Pribožič, svetovalka za prašičerejo in selekcijo prašičev pri novomeški enoti Kmetijskega zavoda Ljubljana. Še pred kratkim je bilo na območju “Kmetijska politika je ravno glede Posavja in Dolenjske okrog 30 večjih prašičereje najmanj izdelana, poleg pitališč po kmetijah, zdaj je večina tega so prašičerejci še slabo organi-med njimi ostala prazna. Prašičja far- zirani. Vse to zasebne rejce spravlja ma Pristava z živalmi za pitanje zalaga le dve pitališči, brežiška Agraria pa še enega. Že utečena dejavnost v o-stalih je zamrla oziroma je prepuščena iznajdljivosti posameznih kmetov, ki tudi sami nabavljajo pujske. To jesen so hlevi na kmetijah polni 25-kilogramskih prašičev. Ker se v naši državi nikoli ne ve, kdaj se bo odločila za intervencijski uvoz, bi bilo dobro, če bi rejci izkoristili svoje prednosti pred farmami. Predvsem to, da lahko prodajajo živali v katerikoli fazi oz. teži, odvisno od trga in želja kujreev. Zdenka Pribožič meni, da je posebej primeren za tako rejo na kmetijah križanec z rjavo pasmo duroc, kakršno gojijo na farmi v Ihanu. Kmetom popravljajo krivice m ta način, da delajo nove Odvzem zemlje bo uničil slovenske družbene kmetijske obrate, kar bo velika narodnogospodarska škoda zorjeni na hude posledice, ki jih bo prineslo razbitje zaokroženih in tehnično opremljenih kmetijskih obratov (to je zdaj s strokovno analizo ugotovil tudi ZOP - Management Consulting), vendar so sprejeli zakone, ki pomenijo njihovo zavestno uničevanje. Tri desetletja niso tako dolga doba, da bi pozabiti na primer, kako so potekale arondacije kmetijskih zemljišč. Res je bila mnogim kmetom z vsiljeno prodajo in nizko ceno kmetijske zemlje storjena krivica, ki jo je treba popraviti, res pa je tudi, da so se mnogi lastniki predvsem nekmetje, prostovoljno znebili zemlje in si ob tem pridobili zaposlitev v drugih dejavnostih, otroške dodatke, štipendije in druge beneficije. Zdaj je to vse enako, slišimo celo, da posamezniki ob vrnjeni njihovi nekdanji zemlji obdržijo še zemljo, ki so jo ob arondaciji dobili v zamenjavo. Krivico bi bilo mogoče popraviti tudi z denarno odškodnino, toda ne, vse kaže, da bodo družbene kmetijske obrate razbili z vračanjem posameznih parcel znotraj njih. Kako bo potem ta arondirana zemlja obdelana, ali novi (stari) lastniki sploh imajo obdelovalne stroje in drugo potrebno opremo ter kakšna škoda bo zavoljo tega nastala, tega pa kot da v tej deželi nikomur ni mar. Z izjemo tistih 4.000 delavcev, ki se utegnejo prav kmalu znajti na cesti. Pa kaj bi tisto! Po 5. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ti delavci tako in tako niso enakopravni in enakovredni državljani. Oni nimajo pravice do lastninjenja, kot jo imajo vsi drugi. Zakon . bo namreč vso zemljo, ki jo obdelujejo, preprosto podržavil, ne glede na to, kako je bila pridobljena, torej tudi tisto, ki ni predmet denacionalizacije. Združenje agroživilstva, ki temu upravičeno ugovarja, opozarja, da zakonodajalec ne loči med lastnino nad fizičnimi stvarmi v posesti pravne osebe in kapitalsko lastnino. Če bi veljala dosledna pravna logika, bi morala država prevzeti (podržaviti) tudi vse tovarne. Za tako očitno razlikovanje produkcijskih sredstev v pravni državni preprosto ne sme biti mesta. Menda ne gre za revolucionarno potezo zdaj, ko pravimo, da je bila ena revolucija čisto dovolj? MARJAN LEGAN Popravili bomo stare krivice, ne da bi delali nove. Tako je bilo ne le enkrat rečeno ob spreminjanju družbenega sistema pred slabimi štirimi leti, ki pa so zadostovala, da je bila ta obljuba pozabljena. To si upamo trditi ob tem, kar se zdaj dogaja z družbenimi kmetijskimi obrati oz. podjetji in njihovimi 4.000 delavci, med katerimi je skoraj polovica kmetijskih strokovnjakov različnih ravni. Zakon o lastninskem preoblikovanju jim ne odreka le z ustavo zagotovljene enakosti pred zakonom (ustavnega sodišča to pretirano ne gane, saj se niti v poldrugem letu po vloženi vlogi ni zganil in presodil skladnosti zakona z ustavo), marveč jim grozi z zavestnim uničenjem delovnih mest ter napoveduje veliko narodnogospodarsko škodo, ki si je mlada in gospodarsko že tako prizadeta država nikakor ne bi smela privoščiti. Tega, kar se že dogaja in se bo še zgodilo, preprosto ni mogoče dojeti in utemeljiti, kvečjemu kot sovraštvo in maščevanje za krivice in napake prejšnjega družbenega sistema na področju kmetijstva, kipa ima to veliko pomanjkljivost - da ne zadene pravih ljudi. Sedanji delavci niso krivi za povojno revolucionarno nasilje, večina kmetijskih obratov dobro dela in prinaša Sloveniji 40 odst. tržnih presežkov hrane. Bolj kot drastično krivično kazen zaslužijo pohvalo, predvsem za visoko produktivnost in strokovno delo. Poslanci so bili pravočasno opo- v velike stiske, saj po količini nikakor ne morejo konkurirati velikim farmam. Preostane jim le, da se odločijo za večjo kakovost in za drugačen pasemski izbor. Ker je znano, da se na sejmih najbolj prodajajo prašiči od 120 kg naprej, bi bilo treba poskrbeti za tak selekcijski program, ki bi omogočal vzrejo težjih prašičev za domače koline in za predelavo v mesne izdelke. Vsekakor pasme prašičev, ki jih redijo na farmah zaradi zelo zahtevne tehnologije, niso primerne za kmetije,” meni Pribožičeva. Posavska in dolenjska prašičereja imata zdaj samo en sodoben vzrejni center za plemenske svinje. Gre za center Juratovec v brežiški občini, ki bi po mnenju strokovne službe nujno moral dobiti konkurenco vsaj v obliki enega podobnega centra v vsaki občini. Za prašičerejo, ki seje razmahnila predvsem na območju brežiške in krške občine ter delno Šentjerneja, so bila doslej značilna pitališča za • “Krškopoljski prašič je bil v Posavju zelo priljubljen, vendar v zadnjih 40 letih podvržen nasilnemu zatiranju. Kljub temu se je na zelo ozkih območjih do danes ohranil. V izgradnji je vzrejni center za tega prašiča, poleg tega pa kmetijsko ministrstvo financira v okviru projekta FAO posebno raziskovalno nalogo Biotehniške fakultete, da bi ohranili gensko bogastvo te avtohtone pasme,” je povedala Pribožičeva. posamezne faze. Tako so prašiče selili po vsaki doseženi fazi na drugo pitališče, kar se je pokazalo za organizacijsko in tudi strokovno povsem neustrezno. Po mnenju inž. Pribožičeve se bodo tisti, ki se bodo želeli preživljati samo s prašičerejo, morali še naprej odločati za moderne mesnate pasme prašičev. Za manjšo proizvodnjo in predvsem za preživetje na hribovskih kmetijah pa poskušajo ponovno oživiti gojenje nezahtevne domače krškopoljske pasme. B. DUŠIČ-GORNIK EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič v v ri»vv • uscenje mladega vina s posnetim mlekom Tudi letos bela vina rjavijo. Poleg tega imajo neprijeten vonj, posebno pa okus. Tudi za to pa je pomoč, samo potruditi se je treba. Vina imajo več kisline kot lani, z mlekom jih lahko očistimo in jim tudi izboljšamo kakovost. Vin z nizko kislino ne priporočam čistiti z mlekom. Naj bo spodnja meja skupnih kislin 6 gramov na liter. Ni potrebno, da nesemo vino v laboratorij, da bi se prepričali o količini skupnih kislin. Ako pri pokušanju vina na jeziku občutimo kislost, je zagotovo v njem dovolj kisline. Premila vina oz. vina, ki zaradi nizke kisline delujejo skoraj slano ali plehko, niso primerna za čiščenje z mlekom. To so letos predvsem vina iz grozdja, ki je trpelo zaradi suše. Nedolžno mleko le ni tako nedolžno do vina, po svoje ga načne bolj kot želatina, obogati vino z minerali, ki še zmanjšajo kislost. Ako ne bi mleko reagiralo z vinom, potem ne bi odstranilo iz njega snovi, ki so podvržene rjavenju, ne bi odstranilo oz. omililo napak v vonju in okusu, ki so posledica rjavenja. Pri čiščenju ravnamo takole: Ko mleko zavremo, ga moramo posneti, da zmanjšamo količino maščob. Za en hi vina potrebujemo od 2 do 5 del mleka, tudi večja doza ne škodi. Koristenje poskus v malem. V prozorno steklenico napolnimo 3/4 vina, dodamo na 1 liter dve majhni žlički mleka in temeljito zmešamo. Steklenico dopolnimo z vinom, premešamo in jo postavimo v hladen prostor, najbolje v zidanico, kjer je ostalo vino. V enem tednu se mora vino zbistriti, nesimpatično rjavkasto barvo zamenja lepa zlatorumena barva. Tudi vonj in okus se sorazmerno izboljšata, toda največji napredek je v barvi. Ako nam je uspel poskus v malem, se lotimo vina v sodu. Mleko naj bo iste kakovosti, kot je bilo pri pred-poskusu. Mešanje mleka v sodu mora biti daljše kot pri bentonitu. Vsak poseg v vino vnese vanj tudi nekaj zraka. Vino, ki ijavi, je sploh občutljivo za kisik. Žato svetujem, da, predno se pripravite na čiščenje v malem, vino žveplate. Če je sod poln, lahko uporabite žveplo le v obliki raztopine. V takem primeru ne bo preveč 1 del 5-odstotne žveplaste kisline na hektoliter. Kot čistilo, pa lahko uporabimo tudi sredstvo, ki ga ponavadi zavržemo, to so vinske droži. Ob prvem pretoku vina dobimo na 1 hi le okrog 5 in več litrov droži. Ako imamo dobro vino, so tudi droži kakovostne. V vinih iz razsluzenega mošta so droži gotovo zdrave in uporabne za čistilo. V teh drožeh je poleg čistilne sposobnosti, ki jo imajo predvsem kvasovke, še veliko stranskih pozitivnih učinkov, ki lahko zelo popravijo lansko ali še starejše vino, ki je zgubilo svežino in pitnost. V majhnem lesenem sodu, posebno če ni dotočen, se vino prezrači, kar pusti “lesen” okus, skratka, vino se je preveč postaralo v negativnem smislu. Doza 10 do 20 1 zdravih droži na 100 1 vina, bodisi belega ali rdečega, nam vino popravi, pomladi, da je spet je pitno. mag. JULIJ NEMANIČ Hud boj za tržišče se šele začenja Na to so ob otvoritvi nove črnomaljske klavnice s predelovalnico mesa opozorili zaposlene vsi govorniki, predvsem pa minister dr. Jože Osterc, kije prerezal trak ČRNOMELJ - Pretekli teden je tukajšnja kmetijska zadruga v poslovni coni Majer odprla novo klavnico in predelovalnico mesa. Gre za eno najsodobnejših klavnic na Dolenjskem, ki ima dvakrat večjo zmogljivost kot prejšnja. Poleg tega bo prišlo iz nje vsak mesec še 20 ton mesnih izdelkov, kot so belokranjske klobase, hrenovke, pašteta, mesni sir in še marsikaj, ki bodo razpoznavni že na daleč. Izdelki se bodo imenovali belokranjske mesnine, na beli embalaži pa bodo imeli vzorec belokranjskih vezenin. Čez čas bodo ponudbo popestrili tudi s suhomesnatimi izdelki iz domačega dima ter bio mesnimi izdelki brez konzervansov. Kot je ob otvoritvi dejal direktor črnomaljske kmetijske zadruge Ivan Simonič, je klavnica skupaj s prostori za predelavo mesa, ki jo je projektiral Vladimir Koželj iz Mercatorja Optime, veljala 185 milijonov tolarjev. Meri 1.200 kv. metrov, kar je trikrat več kot prejšnja, ki so jo že zaprli. Predvsem je pomembno, da ima klavnica, ki zaposluje 16 ljudi, lastno čistilno napravo z mehanskim in kemijskim čiščenjem. V decembru ali januarju bodo odplake iz čistilne naprave speljali še na biološko čistilno napravo. Tone Mastnak, pomočnik direktorja poslovnega sistema Mercatorje na slovesnoti dejal, da v današnjih časih ni lahko zgraditi takšen objekt, predvsem pa zanj pridobiti denar. V tem primeru je bilo to še toliko težje, ker so v Sloveniji zmogljivosti klavnic in predelovalnic mesa že prevelike. Toda pri Črnomaljcih je vse ovire premagala vzlrajnost, ki jo bodo še kako potrebovali tudi pri osvajanju trga. Franc Panjan, direktor podjetja Begrad, ki je šele pred petimi meseci in pol pričelo z gradnjo, pa je poudaril, da je ta naložba ena večjih v Beli krajini v zadnjem času. Odločiti se za takšno naložbo v času, ki je vse prej kot ugoden za tovrstne poslovne poteze, pomeni, da je imela KZ Črnomelj, še preden je začela z gradnjo, jasno vizijo in poslovni cilj. M. BEZEK-JAKŠE HELENA MRZL1KAR • Slavnostni govornik minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc, kije tudi prerezal trak pred vhodom v klavnico, je dejal, da zaposlene sedaj čaka trd boj za kakovost in trg. “Ko smo v preteklih letih gradili tovrstne objekte, smo vedeli, da bomo na nezahtevnem jugoslovanskem trgu že našli kupce. Sedaj moramo razmišljati drugače, siy sc moramo ozirati proti Zahodu, kajti naše tržišče je premajhno za vse mesne izdelke, ki jih naredimo Slovenci. Pomeni, da seje kolektiv, ko se je odločil za to naložbo, odločil tudi, da bo uspel v nadaljnji borbi pri osvojitvi tržišč ter da bo znal izbrati med tipičnimi belokranjskimi izdelki tiste, ki bodo našli pot do najzahtevnejših kupcev, a hkrati ppnesli v svet ime in značilnosti Bele krajine,” je dejal dr. Osterc. BELOKRANJSKE MESNINE ŽE NA VOLJO - Ob otvoritvi nove črnomaljske klavnice in predelovalnice mesa so si številni prisotni lahko ogledali - in seveda tudi poskusili - belokranjske mesnine, kakor se bodo imenovali novi izdelki kmetijske zadruge. Tudi minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc seje rad zadržal v hladilnici mesnih izdelkov, narejenih po starih belokranjskih receptih. Ob njem sta še direktor kmetijske zadruge Črnomelj Ivan Simonič in projektant klavnice Vladimir Koželj. (Foto: M.B.-J.) gospodinjski kotiček Zakol vpliva na kakovost O malokaterem opravilu na kmetiji je bilo že toliko povedanega kot prav o kolinah, pri čemer se je vedno zaključilo s pojedino in veseljem. Pri vsej stvari je najbolj pomembna priprava na zakol in skrb za kakovostno predelavo posameznih delov živali. Primeren čas za koline so bili že od nekdaj najbolj hladni dnevi v letu. Pred zakolom je potrebno pripraviti vse potrebne pripomočke, da med delom ne bo ovir. Kakovost mesa in tudi mesnih izdelkov je odvisna od pasme, načina krmljenja in tudi od ravnanja z živaljo. Posebno pozornost je potrebno jro-svetiti čistoči prostora, Vseh delovnih pripomočkov, kot so noži, strojčki, posode, plohi in mize, ki jih pred delom zribamo z mešanico vode in detergenta in nato speremo z vrelo vodo. Pomembna je tudi čistoča vseh, ki so vključeni v delo. Med posameznimi delovnimi fazami je potrebno umivanje rok, čista pa naj bo tudi delovna obleka ter razne krpe. Med klanjem in predelavo preprečimo dostop psom, mačkam in morebitnim glodalcem. Nekatere kmetije imajo že urejen prostor za klanje in predelavo, ki izpolnjuje osnovne higienske zahteve. Tla in stene lahko spiramo z vodo, v prostoru je nameščen lijak z dotokom vroče vode in primerno saniran odtok z zbirališčem odpadne vode. Kline za obešanje mesa pred uporabo in po njej prekuhamo ter dobro zbrišemo. Kakovost mesa pa je odvisna tudi od pravilnega hlajenja in zorenja mesa. Prehitra predelava premalo ohlajenega mesa in slanine je še vedno najbolj pogosta napaka. Večji kosi mesa in kosi s kostmi ter slanina se hladijo zelo počasi zaradi slabe prevodnosti toplote. Hlajenje poteka hitreje, če kose mesa obesimo, slanino pa zložimo na zračno podlago in jo večkrat obrnemo. Potrebno je vedeti, da s hlajenjem poteka tudi zorenje, od česar je odvisna okusnost in obstojnost mesa in izdelka. Če meso prehitro razsolimo, slanino pa zrežemo in zmeljemo ali meso zamrznemo, prekinemo proces zorenja. Takšno postopanje ima vedno slabe posledice, ki se hitro opazijo! I IZ NNŠIH OBČIN Podgane glodajo štiristo let novomeške zgodovine Občina hoče prodati policijsko postajo, ki je bila z njenim odlokom namenjena Zgodovinskemu arhivu NOVO MESTO - Pod 9. točko dnevnega reda za današnjo sejo vseh-zborov novomeške občinske skupščine je “Predlog za prodajo policijske postaje v Novem mestu Kot izvemo iz gradiva, predlaga izvršni svet skupščini, naj občina stavbo policijske postaje proda na javni dražbi, kajti policija bo v Novem mestu dobila novo stavbo. Stavba, v kateri je sedaj policijska postaja, je last novomeške občine, izklicno ceno za javno dražbo pa naj bi določili po prometni vrednosti stavbe ob razpisu dražbe. Lepo in prav, saj bi za kar naprej bolj ali manj prazno občinsko blagajno taka kupnina prišla hudo prav. Malo nerodno je le to, da bi, če bi do prodaje res prišlo, občina kršila svoj Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje mestnega jedra Novega mesta, ki je bil sprejet 24. oktobra 1991. V 59. členu tega odloka med drugim stoji črno na belem: "... preseliti je potrebno postajo Ljudske milice in preurediti zgradbe za potrebe arhiva ”. Sredi februarja 1992 je takratni novomeški župan Matjan Dvornik direktorja Zgodovinskega arhiva Ljubljana, katerega enota za Dolenjsko in Belo krajino je v Novem mestu, seznanil s stališči Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, ki naj bi jih, kot je razvidno iz Dvornikovega spremnega pisma, obravnaval novomeški izvršni svet. V teh stališčih, s katerimi se je seznanilo takratno predsedstvo občinske skupščine, piše, da je Zavod izvršnemu svetu predlagal, naj sprejme taka sklepa: “1. Investitor naj pridobi idejno zasnovo preureditve objekta postaje milice za potrebe Zgodovinskega arhiva, ki bo reševala celoten objekt in pripadajočo zunanjo ureditev. Idejna zasnova naj se naroči pri arh. Marku Mušiču, ki je izdelal projekte za širitev in preureditev kompleksa študijske knjižnice, ali pa naj bo z omenjeno rešitvijo vsaj usklajena. 1. Investitor naj naroči izdelavo lokacijske dokumentacije za preureditev objekta Postaje milice za potrebe zgodovinskega arhiva." Enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana za Dolenjsko in Belo krajino deluje v Novem mestu več kot 20 let, zadnje desetletje se stiska v najetih neustreznih prostorih novomeške glasbene šole. Že ti prostori so premajhne, tesni in neustrezni, še mnogo slabša pa so skladišča, še posebej se “odlikuje" depo za novomeško občino v stari šoli v Karteljevem, kjer je shranjenega največ in najbolj dragocenega gradiva. Prostori v karteljevski šoli so gotovo daleč najslabši in najbolj neustrezni, in to ne samo v primerjavi z ostalimi arhivskimi prostori v Sloveniji. “Tako slabih prostorov za hrambo arhivskega gradiva ni nikjer na Balkanu!” trdijo v novomeški enoti. Vlaga, mraz, nobene varnosti, dotrajani stropi, insekti, podgane, ptiči, vse najslabše, kar si lahko mislimo za arhiv, vse to je na enem kupu - v arhivskem depoju v Karteljevem. Arhivski delavci ob svojih delovnih obiskih v Karteljevem neredko v prostorih, kjer je shranjene 400 let novomeške zgodovine, naletijo na crknjene golobe in podgane. Le vdor vode ne grozi tem prostorom, ker vode v tej stavbi pač ni, in tako si ne morejo niti rok umiti, na stranišče pa hodijo v naravo! Prostore v karteljevski šoli so jim pred leti dodelili kot začasne. Dalj ko ta začasnost traja, bolj je občina gluha in slepa za potrebe arhiva. Očitno so sedanji novomeški Občinarji tako zagledani v prihodnost, da jih prav nič ne zanima preteklost. V opomin takim sve-tloprihodnežem: Narod brez arhivov je narod brez zgodovine, narod brez zgodovine pa je narod brez prihodnosti. Kar pa se mene tiče: veliko raje bi pozabil sedanje obdobje žitja in bitja v Novem mestu, kot pa doživel, da podgane požrejo dragoceno pričevanje o tistih svetlih časih kipeče narodne zavesti, ko je naše mesto in z njim vsa Dolenjska postavilo pni narodni dom na Slovenskem, ki dcfnes sramotno propada nam vsem pred očmi. ANDREJ BARTEU ARHIV- Zgodovinsko gradivo v skladišču v stari karteljevski šoli. iMJ IZ NkŠIH OBČIN Podgrajska šola bo večja in lepša Novo življenje v vaseh tudi šoli obeta lepše čase - Načrti za adaptacijo - Stari prizidek bo za gasilce in KS - Igrica za konec leta in silvestrovanje s starši PODGRAD - Šola v Podgradu, v vasi pod mogočnim Mehovskim hribom, je vseskozi doživljala usodo teh podgorskih krajev. Svoje čase je bila popolna osnovna šola, ko je bilo v Podgorju otrok, da seje kar trlo. Potem se se podgorske vasi začele prazniti, vse je odhajalo v mesto v dolini in še naprej za lažjim življenjem in boljšim kruhom. Starcev je bilo vse več, otrok pa vse manj. Najprej so šolarje iz višjih razredov prešolali v stopiško šolo, potem pa so jo kot samostojno šolo ukinili in jo kot 4-razrcdno podružnično šolo priključili stopiški. Še sreča, da sojo vrli Podgorci sploh obdržali, ko so sredi 80. let občinski pametnjakoviči v uničujočem navalu ukinjanja podružničnih šol hoteli zapreti tudi podgrajsko. Ravno takrat je število otrok začelo počasi rasti. “Danes je v štirih razredih na naši šoli 62 učencev, 18 pa jih je v mali šoli, kar pomeni, da jih bo prihodnje leto toliko v 1. razredu,” veselo pove vodja podgrajske šole Marija Turk, ki na tej šoli uči že 33. leto. Za nekdanjo novomeško učiteljišnico, doma iz šentjernejskega konca, je to prvo in verjetno tudi edino službeno mesto. Tudi za naprej kaže, da bo vsako leto dovolj vpisanih otrok, da bodo oddelki popolni in ne bo treba imeti kombiniranega pouka, v kar so tudi svoje čase že bili prisiljeni. Mladi ostajajo v domačih vaseh, celo vračajo se, gradijo hiše in še več bi jih, če bi jim dovolili. Šolski okoliš se ujema z mejami krajevne skupnosti; v to šolo prva štiri leta hodijo otroci iz devetih podgorskih vasi: Podgrada, Vinje vasi, Konca, Pristave, Mihovca, V. in M. Cerovca, Koroške vasi in Jurne vasi. Že dolgo pa je šolsko poslopje Premajhno. Solo so zgradili leta 1905, kamen za zidavo so dobili iz ostankov me-hovskega gradu, iz grajskega kamna pa so pozidali tudi cerkvico v Vinji vasi. V šoli sta le dve učilnici, na podstrešju, kjer je bilo nekdaj stanovanje za učitelja, pa je sedaj mala šola. Tako morajo imeti pouk v izmenah: otroci v 1. in 3. razredu imajo pouk dopoldne, v 2. in 4. pa popoldne. Seveda nimajo ne primerne in ustrezne SLS O PRIVATIZACIJI NOVO MESTO - Slovenska ljudska stranka je v soboto, 20. novembra, v prostorih Srednje kmetijske šole Grm na Bajnofu pod Trško goro pripravila seminar o privatizaciji, lokalni samoupravi in drugih aktualnih vprašanjih; seminarje bil v prvi vrsti namenjen vodilnim ljudem v strankinih podružnicah. Govor je bil tudi o ustanavljanju mladinske zveze pri SLS, o ustanovitvi pravega delavskega sindikata, o položaju upokojencev in o problemih slovenskega državljanstva. TOVARNA OBUTVE V DUSSELDORFU NOVO MESTO - Tovarna obutve Novo mesto je pred časom razstavljala izdelke na sejmu v Diisseldorfu. Novomeška izdelovalka obutve ni neznana na zahodnoevropskem trgu, saj njeno obutev nosijo tudi Avstrijci, Italijani in Nemci. Na diisseldorf-skem sejmu je nastopila v družbi s svojim tujim partnerjem. Društvo za razvoj Novega mesta Ustanovljeno društvo “Novo mesto” - Vzbujanje zanimanja javnosti za dogajanja v mestu in okolici - Interesne skupine - Predsednik je odvetnik Tone Škerlj NOVO MESTO - Po daljših pripravah so prejšnji četrtek ustanovili društvo “Novo mesto”. Tudi udeležba in živahna razprava na ustanovnem zboru tega društva v sejni sobi Zavarovalnice Tilia sta pokazali, daje med Novomeščani mnogo takih, ki jim je veliko do tega, da bi bila podoba njihovega mesta lepša in kakovost življenja v njem boljša kot doslej. Kot piše v pravilih društva, je njegov namen “združevati vse zainteresirane občane, ki želijo prispevati k vsestranskemu razvoju Novega mesta, k identiteti mesta in njegovih prebivalcev in krepiti pripadnost mestu”. Cilji in naloge društva so v prvi vrsti vzbujanje zanimanja javnosti za dogajanja v mestu in okolici, zlasti kar zadeva urejeno in kulturno podobo mesta, kakovostno in zdravo življenje, kulturne in družabne dejavnosti. V okviru društva naj bi oblikovali, zbirali in obravnavali pobude za izboljšanje razmer; naloga društva oz. njegovih članov je še spodbujanje in spremljanje dela občinskih organov pri posegih v mesto in njegovo vplivno okolje, prizadevanje za zdravo okolje, spodbujanje dejavnosti, ki sodijo v mesto kot pokrajinsko središče, ter zbiranje denarja za izpeljavo akcij. Delo društva je vsekakor zastav- ljeno precej široko, vse te dejavnosti pa bodo člani opravljali v interesnih skupinah. Društvo bo prirejalo tudi javne tribune, razprave za okroglimi mizami, organiziralo shode in pripravljalo druge javne obravnave perečih problemov. Seveda bo vse delo kuhinje, ne zbornice, ne drugih potrebnih prostorov, da o telovadnici sploh ne govorimo. Pred kakimi 15 leti je krajevna skupnost začela graditi prizidek pri šoli, ki naj bi služil tako za potrebe KS kot za šolo, vendar se je izkazalo, da stvar ni bila prav posrečena in da za šolo ne bi bila uporabna. Gradnja je zastala, novi lastniki pa so postali gasilci; razen za gasilce naj bi v tem nesojenem šolskem prizidku uredili večnamenske prostore za potrebe krajevne skupnosti. Šolo pa naj bi končno le primerno adaptirali; v načrtu je tudi prizidek s telovadnico. Idejni načrt je narejen in če bo vse po sreči, naj bi prihodnje leto začeli graditi. “Dobili bi 3 nove učilnice, tako da bi jih skupaj imeli 5, pa primerno kuhinjo, jedilnico, knjižnico, kabinet,” našteva Turkova. “V prizidku pa bodo tako potrebna telovadnica, garderoba in kurilnica. Hkrati naj bi dokončno uredili še zunanje šolsko igrišče ob naši lepi, stari in košati lipi.” Ko bo vse to narejeno, bosta šola in njena okolica lepo in prijetno središče kraja. Že tako je podgrajska šola srce teh krajev, saj se vse, kar se dogajaja, dogaja tu, od sestankov do proslav. Za adaptacijo in gradnjo prizidka pričakujejo, naj bi velik del potrebnega denarja dobili iz sklada za demografsko ogrožene. “Ko bomo to dočakali, bo naša šola za lep čas dovolj velika in primerna za pouk in druge dejavnosti, ki potekajo v šoli, in bi še bolj, če bi imeli prostor.” Koliko krožkov bi lahko imeli, kajti zanimanje zanje je med otroki veliko, tudi po 40 se jih prijavi za en krožek! Pa kaj, ko sedaj ni prostora ne časa, kajti popoldanci dopol-dance dobesedno naganjajo iz razreda. A kljub temu podgrajski šolarji ob zaključku leta pripravijo igrico, česar v matični in veliko večji šoli ne spravijo skupaj. Pa tudi silvestrovanje s starši bodo imeli. A. BARTEU RAZRED IN TELOVADNICA - Takole so morali učenci 2. razreda najprej umakniti šolske klopi, da so razred pripravili za telovadbo. Če bo vse po sreči, bodo že prihodnje leto telovadili v novi telovadnici, ki naj bi jo uredili v prizidku podgrajske šole. (Foto: A. B.) društva, kije politično neopredeljeno in strankarsko neodvisno, javno. Za predsednika društva Novo mesto so na ustanovnem zboru soglasno izvolili znanega novomeškega odvetnika Toneta Škerlja, tajnica pa je pobudnica za ustanovitev tega društva prof. Eva Simič; izvolili so še upravni in nadzorni odbor, upravni odbor pa se bo prvič sestal že danes. Poleg rednih so člani društva tudi častni in podporni. A B NOVOMEŠČANI - Z ustanovnega zbora društva Novo mesto. (Foto: A. B.) Prijateljem Novega mesta Uvodna beseda prof. Janeza Penca na ustanovnem zboru društva “Novo mesto”- “Goga z bleščavo” Vedno bolj očitno je, da življenje, ki ga živimo, težko prenaša samo sebe. Noben krog se več ne zaključi, kjer se je začel, kaj šele, da bi se ponovil. Vsi podivjajo v spirale in goščavi teh ni videti konca. Moti nas prometna gneča, kot da je predstava, ki nam jo vsiljujejo in je ne prirejamo sami. Ker trmasto nočemo premisliti svojega položaja, jo zdravimo tako, da redčimo posledice, hkrati pa skrbno negujemo vzroke zanjo. Gradimo nove in vedno širše ceste. V slepi pridnosti pozabljamo, da pri tem trošimo nekaj, česar zadnje štiri milijarde in sedemsto milijonov let ne zna izdelovati nihče več: naš edini svet. Namesto napredka malikujemo razvoj, namesto vrednosti častimo ceno. Z naglico ne pridobivamo časa, ampak svoje početje delamo manjvredno, površno. S površnostjo se druži brezobzirnost. Novo mesto je moderno mesto. Če ga pogledamo z višine, vidimo, kako zelo moderno je. Oddaljenega pogleda ne pritegne več kapiteljski grič s cerkvijo, ampak hektarji tovarniških zgradb. Še pred kratkim so nas poskušali hraniti z geslom “Postati hočemo dntžba bogatih ljudi". Že zelo dolgo pa je, odkar je bila v dvorišču grmske graščine zadnja gledališka predstava. Daleč so že tudi časi, ko so poleti pod Božjim grobom do Trdinove ceste cvetele take travniške rože, kot danes cvetijo samo še ponekod na Gorjancih. Kako naj bomo bogati, če smo si pustili vzeti to dvo- Štirikolesni mišičjaki tudi na novomeških ulicah kričijo, da smo bogati. Toda v pločevini se v resnici samo zrcalita velik poraz in velika revščina, ki sta zavladala v mestu po zmagi stvari nad ljudmi. Sprevrženo je, da so vsi veliki novomeški stroški zadnjih let povezani s strežbo osebnemu avtomobilu. Največja industrijska naložba v mestu je naložba v okoljsko sporno avtomobilsko industrijo. Tudi nova zgradba tam preko, za katero je padla kolona kostanjev, jegolobnjak za avtomobile in šele potem kaj dmge-ga. Urejavalci mesta si belijo glave, kako bi razširili cesto mimo gimnazije, da bo lažje avtomobilu, ne učečemu se srednješolcu. Je res večini ljudi prav, da se tudi v našem mestu najprej streže stvarem, šele potem vsemu živemu ? Da je Glavni trg poligon za prevažanje z avtomobili, medtem ko se ljudje plazijo ob zidovih in požirajo zoprne hlape. Goga pač, samo električne bleščave je več. To je pot v bogato življenje, v boljše pa ne. Ne pričakujemo, da bomo rešili svet, če bomo spremenili nekaj navad v našem mestu, lahko pa upamo, da bomo v svojem kraju živeli bolj srečno in bolj zdravo, da bo družba malo pravičnejša in svet vsaj malo boljši. Če je biti bogat moderno, je za sedanjost, ki jo imenujemo postmoderna doba, dovolj, da smo samo primerni. Če je moderno veliko, množično, togo in zaprto, je naši dobi primemo majhno, gibčno in odprto. Topa so dobrine, ki smo jih nekoč že imeli in nas z njimi, hvala bogu, povezuje vsaj nostalgičen spomin. Zato bomo morda kdaj koga vznemirili z vprašanjem, zakaj bi vedno stopali naprej. Zakaj ne bi zato, da bi spet stopili k sebi, kdaj ne naredili koraka nazaj? V tisto mesto in tisti čas, ko je bilo več ljudi, ki so lahko rekli, da vse svoje bogastvo povsod in vselej nosijo s seboj. Morda bomo pomagali kakšen krog zaključiti, še več, kakšnega ponoviti. Obuditi kako staro stezo, odpreti kak pozabljen pogled. In včasih bomo zadovoljni že, če bomo dosegli samo to, da se kaj preprosto ne bo zgodilo. SNEG - Ko čez noč zapada 20 centimetrov snega na kakih 40 cm podlage, se smučarji zelo veselijo. Dolenjski smučarji sedaj, zahvaljujoč temu novembrskemu daru, gledajo na uboge Gorenjce kot na smučarske za-ostaleže in že načrtujejo silna tekmovanja na Gačah. Drugače pa to prezgodnjo nadlogo dojemajo navadni ljudje, ki se morajo po deželi in naseljih gibati z avti ali peš. Največkrat na ves glas “šimfajo” čez delavce zimske službe, kot da bi ti pridni in prizadevni delavci lahko čez noč počistili vse ceste in poti in vsako ped mestnega pločnika. To, da bi najprej vsak začel čistiti pred lastnim pragom, pa naj gre za stanovanjski, trgovinski ali pisarniški, to pa že ne. Za to so vendar drugi! A je pač tako, da bi ti drugi v glavnem morali biti mi sami. Potem bi bil tudi zgodnji sneg bolj bel. PARKIRANJE I - V primerjavi s parkirno hišo, kjer je parkiranje urejeno in varno, je puščanje avtomobilov na Glavnem trgu precej bolj tvegano dejanje. Ne samo, da je parkiranje pod milim nebom na Glavnem trgu dražje kot v parkirni hiši, nikoli ne veš, če te ne bo na tvojem (drago) plačanem parkirnem prostoru nekdo (zastonj) prav grdo zaparkiral in boš tako parkiral še dosti dlje kot si se namenil. Doma te čaka pa mrzla juha in toplo pivo. PARKIRANJE II - Notica v prejšnji kroniki o parkirni hiši je pri delavcu, ki skrbi za red v tej hiši, vzbudila jezo in nejevoljo. Pa vsa stvar ni bila mišljena prav nič žaljivo. Možak, ki v šentjernejskem koncu in med znanci velja kot zelo duhovit in prijeten družabnik, se kot tak kaže tudi na tem novem delovnem mestu. Dobro voljo in vesel pogled na življenje ohranja kljub temu, da mu za vsakodneven ne prav prijeten “šiht” v av-tombilskem golobnjaku ob koncu meseca odrinejo kaj revno plačilo. Zakaj mora za eno plačo opravljati kar dve deli, pa v naslednji notici. RAČUNALNIŠTVO - Računalnik, ki naj bi uravnaval delovanje v novi novomeški parkirni hiši, ni crknil kar tako, sam od sebe, zato ker bi se po nekaj dneh delovanja pokvaril, ampak so bile njegova gluhota, slepota in hromost natančno programirane. Celjska firma, ki ie Pio-niijevo parkirno hišo opremila z računalniško vodeno avtomatiko, je v program skrivaj vnesla tudi datum, do katerega bi ji moral Pionir vso stvar plačati. In ker s plačilom ni bilo nič, je računalnik tistega lepega dne programirano crknil. Tako je moral, hočeš nočeš, odločni in sposobni možak iz prejšnje notice vzeti vso stvar v svoje roke in sam izdajati parkirne listke in kasirati parkirnino. Če bi bilo treba, bi tudi Marjana Dvornika, ki je slovesno odprl parkirno hišo, rešil iz luž, ki se v parkirni hiši naberejo ob taljenju zasneženih avtomobilov. Ena gospa je rekla, da so na novomeški pošti zelo prijazni ljudje. Ko jim je občan v soboto sporočil, da se je pri Ratežu smreka, ki je omagala pod teža snega, naslonila na telefonski kabel, so se mu za sporočilo iskreno zahvalili. V ponedeljek pa je bila smreka še prav tam, le kabel je bil bolj pri tleh. VSI ZA ENOTNO OBDARITEV NOVO MESTO - Od 16. do 23. novembra je na žiro račun Zveze prijateljev mladine občine Novo mesto (52100-678-80209) največ prispevkov prišlo iz krajevnih skupnosti, in vse kaže, da prav te najbolj podpirajo novoletni program. Po najnovejšem seznamu prispevkov so za enotno novoletno obdaritev otrok darovale krajevne skupnosti: Kandija-Grm 42.600 tolarjev, Gotna vas 19.800, Dolž 8.000, Mestne njive 22.800, Birčna vas 31.200, Podgrad 23.700, Orehovica 24.600, Bela Cerkev 16.200, Šmarjeta 36.900 tolarjev. Svoj prispevek so poslale še: Vzgojno varstvne organizacije Novo mesto 60.000, Osnovni šoli Prevole 15.300 in Šentjernej 20.000 tolarjev. Za krasitev trga so prispevali: Mladinska knjiga trgovina 14.000, Optika VVachter 3.000, Ekspozitura Ljubljanske banke 6.000, trgovina Planika 10.000 tolarjev. Vsem hvala v imenu 5.000 otrok novomeške občine. Črnomaljski drobir PROMETNI ZNAKI - Semičani se pritožujejo, da je prometni znak, ki da mimovozečim, ki zapuščajo njihov kraj, vedeti, kje se konča ozemlje bodočega občinskega središča, v zelo bornem stanju. Potrebno bi ga bilo zamenjati ali vsaj zdrgniti z njega rjo in ga na novo napisati. To pa seveda stane nekaj denarja. Če bi bili Semičani malo bolj iznajdljivi, bi lahko stopili v kooperacijo 2 Vranovičani. Tam nekdo že piše prometne znake. Za začetek se je preizkusil kar na domačem in napis Vranoviči preimenoval v Vranoviče. VINO - Na javni tribuni v Vinici, na kateri je sodeloval minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc, je beseda tekla tudi o neprodanem lanskem vinu. Gostje hotel čim bolj enostavno ponazoriti, koliko vina v Sloveniji pridelamo, popijemo in uvozimo. Ko je na glas računal: “Če popijemo v Sloveniji na prebivalca na leto 40 do 45 litrov vina,” se je oglasil eden od poslušalcev: “Name računajte več!” Zal kljub takim junakom samo v Beli krajini ostaja v kleteh na tisoče litrov lanskega vina. KROMPIR - Pa ni problem le neprodano vino, ampak tudi črnomaljski krompir, ki ni našel kupcev. Da so Viničani inovativni, ni potrebno posebej poudarjati. Zato ne čudi, da je bilo na prej omenjeni tribuni slišati tudi predlog, naj bi na TV propagirali tudi belokranjski krompir, namesto da morajo vsak dan po nekajkrat gledati reklamo za nekakšen srečelov 3 x 3. “Dobra ideja! Kar poskusite, zagotovo boste uspeli!” jim je predlagal minister Osterc. Vprašanje je le, če ne bi holivudarji za reklamo zaračunali več, kot je krompir sploh vreden. (Sprehod po Metliki) BRADATI BRANKO MATKOVIČ je edini metliški župan, ki mu je žena v času županovanja povila kar dva sina. Gospod Matkovič je predsednik skupščine štiri leta. Kako številna bi bila Matkovičeva družina, če bi Branko županoval več mandatov, si lahko samo predstavljamo. Til-novega prihoda na svet so bili deležni tudi elani metliškega izvršnega sveta. Na 66. seji je stala na mizi sejne sobe steklenica viskija. ASFALTNA PREVLEKA je na nekaterih mestih v metliški občini pošteno zdelana, najbolj pa nad Ba-dovinčevo gostilno proti Vahti, na Vinogradniški cesti, pri Bračikovih in pri Starem pildu. Opozorila, grožnje in prošnje odgovornim ne zaležejo nič. Včasih so se takšne in podobne stvari uredile ob prvem obisku kakšnega enostrankarskega veljaka. _ ŽE KAR NEKAJ ČASA LJUDJE ŠUŠLJAJO, da se dogajajo v Metliki ob semanjih dnevih čudne reči, skregane s poštenostjo in vsakdanjimi pravili. Pa so prišli čez Gorjance inšpektorji, resni in strogi. Od prodajalcev so zahtevali papirje. Po trudapol-nem opravilu so napisali zapisnik, v katerem je črno na belem, da je v Metliki ob semanjih dnevih vse v najlepšem redu. “Kaj pa Rusi, ki pred Galo prodajajo na črno?” vprašujejo nejeverni Tomaži. Trebanjske iveri KOLIČINA - Nekatere uradne trebanjske primeijave pred referendumom so pokazale, da bi prebivalec trebanjske občine odštel za samoprispevek mesečno toliko denarja, kot bi plačal v trgovini za pol kilograma kave, 30 dek sira ali za malo bolje rejenega piščanca. V petih letih bi posamezen domačin plačal za samoprispevek toliko, kot bi dal v gostilni za 60 litrov vina. Kaj si je ljudstvo mislilo o primerjavi s kavo, sirom in pickom, se ne ve. Zanesljivo pa je bilo popolnoma zgrešeno, ko so mu hoteli predvideni izdatek za samoprispevek ponazoriti s 60 litri vina. Ljudstvo namreč ni razumelo, saj večina sploh ne pozna tako majhne merske enote za vino. PARLAMENT - Otroški parlament v Trebnjem je zasedal brez prisotnosti učiteljev. Te je Slavko Podboj namreč vljudno poslal iz parlamentarne dvorane, češ da bodo otroci tudi sami dobri parlamentarci. To je bil enkraten Podbojev poklon učiteljem, saj če so otroci dobri parlamentarci, so dobri tudi njihovi učitelji. MAFIJCI IN OSTALI - V Trebnjem po novem menda živijo tisti, ki se ne obnašajo mafijsko, in tisti, ki se obnašajo mafijsko, torej mafijci. Mesto je zaradi te precej sveže domneve na nogah. Vsak sumi vsakogar. Menda mnogi Trebanjei niti sami zase ne vedo, ali so mafijci ali nemafijci. In celo največji mojstri zelo težko razlikujejo prvi in drugi tip Trebanjca. Menda pa je tako, da mafijca spoznaš Po tem, da naokoli voha za svežini denarjem, nemafijca pa po tem, da za svežim denarjem voha naokoli. Huda kriza je namreč in vsi po vrsti iščejo naokoli sveži denar, kot pač vedo in znajo. Kdo je na ta način več nabral, Pa se vidi. Podnevi in ponoči. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Rešitev za Zupančičevo Po odredbivki jo je sprejela občinska vlada, bo Ulica Otona Zupančiča enosmerna - Se parkirišča . ČRNOMEU - V Ulici Otona Župančiča že dlje časa obratujejo lokali, ki za stranke potrebujejo parkirne prostore. A parkiranje doslej ni bilo urejeno, kljub temu da so prošnje za ureditev prometa prihajale iz bistroja Alfa, picerije Pri Klepcu, prodajalne Trgoavta in tamkašnje osnovne šole. Ureditev prometa bi bila nujno potrebna tudi zaradi bližnjega kulturnega doma, osnovne šole, šole s prilagojenim programom, dijaškega doma in igrišč. Zato je črnomaljska policijska postaja predlagala dve možnosti za ureditev prometa. Po prvi naj bi ulico zaprli za ves promet, razen za stanovalce in dostavo. Po drugi predlagajo ureditev enosmernega prometa od kulturnega doma proti osnovni šoli z vzdolžnim parkiranjem ob levi strani vozišča. S slednjim sta se strinjala tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Črnomelj ter občinski izvršni svet. Zato je izvršni svet pretekli teden sprejel odredbo o določitvi enosmernih cest v Črnomlju. V njej kot enosmerna ni zajeta le Ulica Otona Župančiča, ampak še nekaj drugih cest, zlasti v sta- rem mestnem jedrn. Odredba določa kot enosmerne še Ulico Lojzeta Fabjana od križišča z Ulico Staneta Romana do križišča z Ulico Mirana Jarca pa Ulico Mirana Jarca od križišča z Ulico Lojzeta Fabjana do Trga svobode ter ulico Na utrdbah od Trga svobode do Ulice Lojzeta Fabjana. Enosmerni sta še cesta od Viniške ceste pri hišni številki 12 do ulice Na bregu ter cesta od Kidričeve ulice proti ulici Nova Loka. Hkrati je bilo na izvršnem svetu slišati pripombe, da odredba ne bo rešila kroničnega pomanjkanja parkirnih prostorov v Ulici Otona Župančiča. Zagotavljala bo le večjo prometno varnost šolskim otrokom. Rešitve za mirujoč promet bodo morali torej tako v tej ulici kot drugod po mestu iskati še naprej. Ob tem so se ga izvršnem svetu spomnili, daje bil že pred časom sprejet sklep, naj bi vsako leto v mestu uredili vsaj eno večje parkirišče. Od takrat niso uredili niti enega, sedaj pa naj bi se končno lotili dela. Začeli bodo z urejanjem parkirišča pri zdravstvenem domu. M.B.-J. JMLN E Rudniku še desetletje življenja? Črnomaljska vlada si prizadeva, da bi bil kanižarski rudnik odprt še vsaj deset let -Dovolj kakovostnih zalog - Možnost upokojitve rudarjev s skrajšano delovno dobo ČRNOMELJ - Po zakonu o zapiranju rudnikov in zakonu o urejanju degradiranega prostora naj bi rudnike Zagorje, Senovo in Kanižarica postopno zaprli do leta 1997. Vendar sc črnomaljski izvršni svet, kije pretekli teden obravnaval problematiko kanižarskega rudnika, s tem ni strinjal. Pač pa je zahteval, da se zaradi boljše izkoriščenosti zalog in ohranjanja delovnih mest življenjska doba njihovemu rudniku podaljša za sedem do deset let. V kanižarskem rudniku je sedaj zaposlenih 217 delavcev, 14 pa še v trboveljskih skupnih službah. To pomeni za črnomaljsko občino 4 odst. zaposlenih v gospodarstvu. V rudniku je odprtih še za 600 tisoč ton zalog premoga, ki bi jih lahko kopali še deset let. Ce pa bi, tako kot predvideva program zapiranja, januarja 1997 prenehali s kopanjem, bi ostalo neizkopanega še 250 tisoč ton kakovostnega premoga. Skupaj s severnim poljem, kjer so zaloge že raziskane, bi ostalo pod zemljo še dodatnih 1,2 milijona ton premoga. V črnomaljski občini so izračunali, da bi bil rudnik rentabilen, če bi na leto izkopali 55 tisoč ton, zaposlenih pa bi bilo 185 delavcev, ter seveda s subvencijo države, kakršna je danes, ki pa je nižja, kot bi bila nadomestila za brezposelne, ki bi jih morali ob zaprtju rudnika čez tri leta poslati na zavod za zaposlovanje. Izvršni svet opozarja še na nekatere stvari, na katere predlagatelji oz. zagovorniki zapiranja rudnikov očitno pozabljajo. Ž bistveno manjšim odkopom po njegovem ne zmanjšujejo števila zaposlenih, ker je v rudniku 25 do 30 odst. invalidov, ki jim ne preneha delovno razmerje kot tehnološkim presežkom in torej ostanejo breme ŽE 200 PROŠENJ ČRNOMELJ - Črnomaljski občani so za dohodnino iz leta 1991 vložili 60 prošenj za delni ali celotni odpis doplačila dohodnine. Za dohodnino iz lanskega leta pa je bilo teh prošenj doslej že skoraj 200, pričakujejo pa jih vsaj še 20. Izvršni svet je sicer sprejel takšen odpis, kot gaje predlagala črnomaljska izpostava uprave za družbene prihodke, vendar je menil, da so kriteriji za nekatere preblagi. rudnika. Če bi rudnik ostal odprt še vsaj desetletje, bi večina dočakala pokoj in bi se tako rudnik lahko zaprl skoraj sam, predvsem pa ne s tako velikim številom presežnih delavcev kot čez tri leta. Opozarjajo tudi na vse slabšo tehnično opremljenost med pripravami in sprejemom zakona o • Ce Črnomaljcem ne bi uspelo, da bi podaljšali življenjsko dobo njihovemu rudniku in bodo torej hkrati zaprli rudnike na Senovem, v Zagorju in Kanižarici, imajo pripravljen še en predlog. Pristojno ministrstvo naj bi proučilo možnost spremembe pokojninskega zakona, da bi tudi rudarje, ki so težko preza-posljivi, uvrstili v kategorijo delavcev, ki jih je moč upokojiti s 25 leti delovne dobe. zapiranju rudnikov. Nekatera oprema je bila iz Kanižarice že odpeljana v druge rudnike. A tudi za varstvo pri delu ne zagotavljajo dovolj denarja. M. BEZEK-JAKSE IZPOSOJEVALISCE OB PRAZNIKU SUHOR - V petek, 26. novembra, bo ob 17. uri v počastitev krajevnega praznika v kulturnem domu na Suhorju pri Metliki proslava, v okviru katere bodo v prostorih kulturnega doma odprli tudi izposojevališče Ljudske knjižnice iz Metlike. To je drugo knjižnično izposojevališče te knjižnice. m Dolenjska banka d.d. Novo mesto OBVESTILO Ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. Novo mesto ,rnomlju. V prenovljenih opremljenih prostorih bo enota banke poslovala z običajnim delovnim časom, to je vsak dan od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. SODELOVANJE MED ČRNOMLJEM IN VRHNIKO ČRNOMELJ - Včeraj, 24. novembra, so učitelji in učenci Glasbene šole Črnomelj obiskali Glasbeno šolo na Vrhniki in ob tej priložnosti sklenili dogovor o sodelovanju. Srečanje so obogatili s skupnim koncertom učencev obeh šol in s priložnostno likovno razstavo, na kateri je svoja dela predstavilo 93 učencev iz belokranjskih šol. Razstava bo Vrhničanom na ogled teden dni. Spomladi prihodnje leto pa bodo učenci in učitelji vrhniške glasbene šole gostje Belokranjcev. MANJ NASILJA IN VEČ PRIJATELISTVA - Enainštiridesel učencev iz vseh petih osnovnih šol v občini Trebnje je v otroškem parlamentu v Trebnjem nedavno razpravljalo o nasilju. Šolarji so ugotovili, da je nasilja na svetu vedno več. Nasilni so otroci, nasilni so odrasli, celo starši. Vsak ima za to svoje razloge. Starši so nasilni, ker imajo v življenju težave. Teli ne morejo rešiti in stresajo jezo na otroka, kot so prepričani šolarji. Sicer ima nasilje tako pri odraslih kot pri otrocih stotero vzrokov in še več podob. Osnovnošolci parlamentarci, ki so to pripovedovali na seji, so razpravljali v družbi Cirila Pungartnika, predsednika trebanjske občinske skupščine, Milana Rmana, občinskega sekretarja za družbene dejavnosti, animatorja Slavka Podboja in še nekaterih. Parlament bosta glede na sprejeti sklep zastopala na zasedanju državnega otroškega parlamenta Andreja Nebesni in Bojan Pivaševič iz OS Trebnje. (Foto: L. M.) METLIKA - V metliški občini že vse zadnje leto precej burijo duhove nasilne vselitve v tuja stanovanja. Kot vse kaže, je bilo takšnih vselitev največ v Naselju Borisa Kidriča. Tukajšnji izvršni svet je namreč na zadnji seji minuli petek obravnaval kar tri vselitve na črno oz. vloge za rešitev problemov stanovalcev. Vse so bile iz omenjenega naselja. Trebnje - starcem prijazna občina Iz trebanjske občine pošiljajo del svojih starih ljudi v domove v različn slovenske kraje, ker v občini Trebnje ni take ustanove - “Dom starejših je hiralnica” TREBNJE - Trebanjska občina oskrbuje državo s politiki. Dobavlja trgu industrijske izdelke in mleko. Trebanjska občina ponuja še več: izvaža starčke. Tovrstni izvozni kontingent trenutno šteje nekaj več kot 100 duš, razseljenih po več kot 20 domovih za ostarele širom Slovenije. Starejši prebivalci trebanjske občine živijo tudi na ozemlju občine Trebnje. Nekateri potrebujejo pomoč in med državnimi ustanovami, ki jim jo nudijo, če je treba, je Center za socialno delo Trebnje. Ta sc na različne načine posveča starejšim. Zagotavlja jim enkratne ali večkratne denarne pomoči, s svojimi socialnimi delavkami ali z občani redno tedensko oskrbuje starejše na njihovem domu, v nekaterih primerih pa poišče za starega človeka zanesljivo rejniško ali skrbniško družino. Starejšim so namenjene tudi različne priložnostne obdaritve. Za starejše ljudi iz občine Trebnje je scenarij Centra za socialno delo predvidel tudi skupine za samopomoč. Doslej seje starejša generacija ogrela za dve, in sicer deluje po ena skupina za samopomoč v Trebnjem in na Mirni. Za delovanje centra za socialno delo in humanitarnih združenj občine Trebnje bolj malo ve tistih nekaj več kot lOOTrebanjcev, ki živi- jo na lastno ali tujo željo po domovih za ostarele po Sloveniji. Ta stotnija Trebanjcev bo ostala na svoji sedanji lokaciji tudi v bodoče, saj je trebanjska občina 7. novembra podaljšala zanjo izvozno dovoljenje, s tem ko je glasovala ha referendumu proti gradnji doma starejših občanov v Trebnjem. Anica Miklič, direktorica Centra za socialno delo Trebnje, očitno z dobrim namenom pravi, da je dom starejših Trebnjemu potreben. Taka ustanova bi bila po njenem mnenju več kot bivališče starih. “Bila bi u-stanova s strokovnjaki za to področje, dober gerontološki center. Doma starejših v Trebnjem bi se razveselili naši ljudje, ki zdaj bivajo v drugih, saj bi bili bližje svojemu lastnemu domu in sorodnikom. Mnenja o domu starejših so sicer različna, toda tak dom je humana ustanova in je nepogrešljiv,” meni Mikličeva. Prav tako z dobrim namenom je državljanka Rezka Majer v anketi Do nasilnih vselitev brez milosti Največ nasilnih vselitev v Naselju Borisa Kidriča - Občinski pravilnik o dodeljevanju socialnih stanovanj je, da ne bi prihajalo do problemov, prepisan iz republiškega občinske skupščine, naj ponovno proučijo možnost dodelitve primernejšega stanovanja prosilki Mariji Škof. Tudi Škofova se je pred skoraj letom dni nasilno vselila v prazno občinsko stanovanje, ki ga je občina kmalu potem prodala ministrstvu za notranje zadeve. Ker ne gre več za občinsko stanovanje, so v izvršnem svetu menili, da o njem nimajo več kaj razpravljati. Poleg tega je stanovanje, v katerem je predtem bivala Škofova in v katerega seje potem vselil prej omenjeni Boris Križan, že prazno. Tako so Škofovi z občine poslali pismo, da lahko pride k njim po ključe stanovanja, do katerega ima stanovanjsko pravico. Služba za peticije bo prišla v Metliko preverit pravilnik o dodeljevanju socialnih stanovanj. Na občini poudarjajo, da so pravilnik tako rekoč prepisali iz republiškega in to prav zato, da ne bi prihajalo do problemov. Gotovo pa so se v službi za peticije odločili za obisk v Metliki tudi zato, ker Škofova občini očita, da je razdelila le 12 in ne 14 socialnih stanovanj. Vendar tudi na ta očitek v referatu za stanovanjske zadeve že pripravljajo odgovor. Tretjo prošnjo, ki jo je v zvezi z nasilnimi vselitvami obravnaval izvršni svet, je poslala Ivanka Božič, ki se je prav tako na črno vselila v občinsko stanovanje. Po sklepu sodišča I. in II. stopnje, ki ji je bil poslan že avgusta, je dolžna takoj izprazniti stanovanje. Božičeva je to sicer pripravljena storiti, vendar prosi za odložitev izvršbe. Toda izvršni svet je sklenil, da mora prosilka spoštovati sklep sodišča. M. BEZEK-JAKŠE Tako se je 21 stanovalcev bloka v Naselju Borisa Kidriča 2 pisno obrnilo na občinsko vlado in jo zaprosilo, da Borisu Križanu, ki se je nasilno vselil v občinsko stanovanje, dovoli ostati v njem. Po preselitvi v to stanovanje z njim namreč ni bilo nikakršnih težav. Vendar izvršni svet vlogi ni mogel ugoditi, ker je sodišče razpisalo izvržbo prisilne izselitve, ki je bila že opravljena deset dni prej, preden je zasedal izvršni svet. Druga vloga je prišla iz službe za trebanjskega Glasila občanov pred referendumom rekla, daje trebanjski občini potreben dom starejših občanov in da če bi ga odprli jutri, “bi bili že najmanj sedem let v zamudi. Prepričana sem, da bo dom s svojim programom skrbel za visoko kakovost življenja starejših.” Ničesar slabega ni moč očitati za izrečeno Božu Zajcu, ki je v anketi trebanjskega Glasila občanov povedal: “Kakor koli že zadevo imenuješ, ali dom ostarelih ali dom počitka, je njeno bistvo hiralnica, ki je lahko boljša ali slabša, vedno pa v svoji osnovni ideji nehumana, ker je nenaravna.” “Spraviti v en kombinat nekaj deset, sto ali več ostarelih, onemoglih in iztrošenih ljudi je nasilje, čeprav ne zanikam problema ostarelih.” Tudi trebanjske politične stranke imajo vse po vrsti očitno dober namen, pomagati starejšim prebivalcem občine, in sicer tudi z nastanitvijo v za zdaj neobstoječem domu starejših v Trebnjem. Kaj se bo ob samih dobrih namenih v bodoče dogajalo s trebanjskimi starčki doma in na tujem? M. LUZAR peticije državnega zbora Republike Slovenije, ki je pisno zaprosila predsednika skupščine občine in izvršnega sveta ter komisijo za vloge in pritožbe LUTKOVNA PREDSTAVA O KUŽKU TOBIJI METLIKA - V nedeljo, 28. novembra, bo ob 16. uri v tukajšnjem kulturnem domu na sporedu že tretja predstava, za katere je v prednovo-letnem času poskrbela Ljudska knjižnica iz Metlike. Tokrat bo gostovala lutkovna skupina Fru-fru iz Ljubljane s predstavo o kužku Tobi-ji, za katero je gledališče na mednarodnem festivalu pouličničnih gledališč v Belgiji letos dobilo veliko nagrado. Vstopnina je 200 tolarjev. Vabljeni! SELITEV POLICIJSKE POSTAJE? METLIKA - Vse več možnosti je, da bi se metliška policijska postaja preselila v sedanji gasilski dom. Zaradi povečanja števila policistov je delo na policijski postaji zelo otežkočeno. Policisti bi imeli s preselitvijo primernejše pogoje za delo. Sedanjo policijsko postajo bi preuredili v stanovanja za policiste ali jo prodali. Tudi na ministrstvu za notranje zadeve se strinjajo s preselitvijo policije, vendar bi morali najprej pripraviti natančne projekte za preureditev gasilskega doma. Na občini bodo seveda na vse to pristali, a le pod pogojem, da za potrebe požarne varnosti in civilne zaščite zgradijo funkcionalnejšo stavbo in sicer v bližini metliške razdelilne transformatorske postaje. DVE PRIDOBITVI METLIKA - Jutri bodo v Metliki odprli in izročili namenu 110-kilo-voltni daljnovod, ki poteka od Novega mesta preko Osojnika do Metlike ter novo razdelilno transformatorsko postajo. Oba objekta bo odprl državni sekretar v ministrstvu za gospodarske dejavnosti Boris Sovič. MASA ZA ZAMOLČANE ŽRTVE VELIKI GABER - V tukajšnji farni cerkvi bo 28. novembra ob 10. uri maša zadušnica, s katero se bodo poklonili dosedaj zamolčanim žrtvam te fare. Tem žrtvam bodo v fari Veliki Gaber odkrili po polstoletju tudi spomenik, na katerem bo vklesanih 117 imen. n IZ NkŠIH OBČIN ilffi.ll IZ NKŠIH OBČIN LU Skupščina je podprla vse štiri Vsi podprti predlogi se nanašajo na kmetijska zemljišča, gozdove in sklad - Bojazen, da bodo najemnine za kmetijsko zemljo in gozdove odtekale iz občine KOČEVJE - Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje so sprejeli kar štiri predloge v zvezi s spremembo in dopolnitvijo zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Gre za predloge izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje, Braneta Kovača, demokratov (zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti) in stranke SKD (naj bi bil sedež sklada v Kočevju). Predlogi izvršnega sveta so taki: Vsa družbena zemljišča, ki na podlagi srednjeročnega plana spadajo v urbano območje, postanejo last občine. Last občine postanejo tudi vsa SPREJET PREDLOG O MEDNARODNIH MEJNIH PREHODIH KOČEVJE - Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje je bil sprejet predlog lokacijskih načrtov za mednarodna mejna prehoda za cestni promet v Pelini (Brod na Kolpi) in Podplanini (Čabar). Prehoda sta bila zgrajena že pred dvema letoma in sta bila torej črni gradnji, ki bosta “pobeljeni”, ko bo zanju na podlagi tega občinskega načrta izdalo lokacijsko dovoljenje Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. kmetijska zemljišča izven urbanih območij. Last občine ostanejo vsa kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so bila v lasti mest, občin, agrarnih in njim podobnih skupnosti in javnih zavodov pred 6. aprilom 1941. Za gospodaijenje z navedenimi zemljišči se v občini ustanovi sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč. Del rente, ki jo gozdna gospodarstva plačujejo za državne gozdove, se nameni občini za pokrivanje povečanih stroškov za komunalno urejanje in uresničevanje razvojnih programov. O ostalih treh predlogih smo v glavnem že poročali. V razpravi je sodelovalo več delegatov, med njimi tudi Jože Hobič, član republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je med drugimi poudaril, da je glavna naloga sklada vračanje nacionaliziranega premoženja, zamenjava zemljišč in gozdov, lastninjenje in prodaja zemljišč Ob zapletih s predsednikom Tudi za KS Kostel velja, da ima takega predsednika, kakršnega si zasluži oz. kakršnega si gaje izvolila morda s pomočjo sodišča, ne razreši čjmprej, vsekakor pa pred volitvami. Če rešitve ne bo, bodo gotovo zapleti pri imenovanju komisij za volitve, za referendum in tudi pri samih volitvah. Svojo razpravo je zaključil, da ne želijo niti (zakonito izvoljeni) svet KS niti krajani imeti na grbi sramoto, do katere bo prišlo, če ti zapleti ne bodo kmalu razrešeni. Namesto komentarja naj nekoliko prilagodimo znani izrek: Krajani KS Kostel imajo takega predsednika, kot si ga zaslužijo, oz. kakršnega so si izvolili; predsednik KS pa nima vedno takih krajanov, kot bi si jih bil za- KOČEVJE, FARA - Vsi zapleti v zvezi s posodabljanjem obkolpske prometnice in razni drugi prihajajo od predsednika krajevne skupnosti Kostel mag. Stanislava Južniča, je na zadnji seji občinske skupščine Kočevje dejal delegat KS Kostel Franc Cimprič. Dodal je, da vsi dopisi, kijih predsednik pošilja v imenu sveta KS na razne organe, niso zakoniti, saj leta 1991 izvoljeni svet KS ne dela, ker je zaradi načina dela predsednika nezadovoljen in je zato odstopil. Predsednik pa je nato sam imenoval nov svet, ki torej ni zakonit, itd. Delegat Cimprič je nato izrazil zaskrbljenost, če se ta zadeva nekako, služil. J. P. Komu štipendija? V Posavju zavrnili tretjino vlog ■ Po novem radodamejši SEVNICA - Tukajšnji posavski zavod za zaposlovanje je prejel 2.690 prošenj posavskih dijakov in študentov za republiško štipendijo in po obstoječih merilih odobril štipendijo 1.735 prosilcem, tj. 64 odstotkom. Lani je sevniški zavod prejel skoraj enako število dijaških in študentskih prošenj kot letos, vendar je odobril več štipendij. Letošnji manjši odstotek pozitivno rešenih prošenj je posledica poostrenih meril za dodeljevanje republiških štipendij. Strožja merila so vznemirila prosilce in 170 dijakov in študentov, katerih vloge so bile zavrnjene, seje sevniškemu zavodu pritožilo. Kot vse kaže, bodo ustrezna državna telesa v kratkem sprejela nova, boljša merila za dodeljevanje republiških štipendij. V sevniškem zavodu pravijo, da bodo v tem primeru lahko pozitivno rešili veliko že zavrnjenih prošenj in da bodo mnoge pritožbe zato postale brezpredmetne. Če bo država spremenila cenzus za pridobitev štipendij, bodo zavodi za zaposlovanje objavili ponoven razpis za pridobitev republiških štipendij, namenjen novim prosilcem. Po tem razpisu bo zavod obravnaval ne le nove, pač pa tudi vloge s prvega natečaja, kar pomeni, da šolaijem ne bo treba ponovno pisati prošenj za štipendijo. Glede dodeljevanja republiških štipendij je država sprva predvidela, da bi s posebnim premislekom dajali tovrstno finančno pomoč dijakom in študentom, ki izhajajo iz družin obrtnikov in podjetnikov. Pri reševanju vlog teh naj bi svoje povedali tudi centri za socialno delo. Taka predvidena strožja merila je praksa zavrgla, zato bodo te šolarje obravnavali tako kot vse ostale. Na sevniški zavod za zaposlovanje je poslalo prošnjo za republiško štipendijo 156 dijakov in študentov iz obrtniških in podjetniških družin. L. M. ASFALTIRANJE PREPREČILO VREME KOČEVJE - Poročali smo, daje za asfaltiranje pripravljen cestni odsek med Peklom in Knežjo Lipo. Žal pa je asfaltiranje zavrlo in začasno preprečilo slabo vreme, sneg in mraz. Ta, 2.400 m dolgi odsek ceste med Kočevjem in Predgradom bodo asfaltirali, takoj ko bo to dovoljevalo vreme. KOČEVJE DOBILO PAJKA KOČEVJE - Med vozniki je vzbudila precej skrbi novica, da je tudi Kočevje dobilo pajka za odvoz avtomobilov. Pri pristojnih smo zvedeli, da je pajka res kupil Boris Zupanc, ki zbira odslužena vozila m ga uporablja le pri svojem poslu. Ni pa izključena možnost, da bi Boris dobil tudi licenco za odvažanje napačno parkiranih vozil, če se bo v Kočevju za to pokazala resna potreba. NA BLANCI PODELILI ODLIČJA SEVNICA - Anton Koren je letošnji dobitnik grba občine Sevnica. Marjana Kralj, Ana Hočevar in Čebelarsko društvo Sevnica so dobili priznanje Dušana Kvedra Tomaža. Alojz Košar, Anton Krajnc, Matko Kurnik, Jože Peternel, Jože Rostohar, Janko Stopar in dr. Pavel Zagode pa so prejeli medaljo Dušana Kvedra Tomaža. Dobitnikom so odličja izročili na slavnostni seji skupščine občine 12. novembra na Blanci. V KS Blanca se je ob letošnjem sevniškem občinskem prazniku zvrstilo še več drugih dogodkov. Na območju te krajevne skupnosti so predali namenu posodobljeno cesto. Več o siceršnjem dogajanju v omenjeni sevniški krajevni skupnosti bomo poročali v naslednji številki. in gozdov. Povedal je še nekaj kritičnih na račun predlogov in menil, da je še najbolj sprejemljiv Kovačev predlog, a je tudi ta potreben neka- terih popravkov. Po dokaj raj zanimivi razpravi, ki pa se je včasih oddaljila od teme, so dele- • PREGLED REVITALIZACIJE -Komisijo za pregled dela Službe za revitalizacijo (ponovno oživitev) občine Kočevje so imenovali na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine Kočevje. Predsednik komisije je Vincenc Janša, člani pa Stane Pogorelec, Franc Bartolme, Vinko Pintar in Alojz Košir. Za ta pregled so se odločili delegati občinske skupščine že na junijski seji. Komisija je imenovana za obdobje, dokler ne bo delo opravljeno, oz. do izteka mandata delegatom skupščine. gati sprejeli vse omenjene predloge. Pri Kovačevem predlogu pa so še dodali, da je potrebno zanj zbrati 5.000 podpisov, kar ne bi smelo biti težko. J. PRIMC Franc Kiselak kar 97-krat daroval kri Jutri proslava KOČEVJE - Jutri, v petek, 26. novembra, bo ob 19. uri na Marofu (Pristavi) proslava 40-let-nice slovenskega krvodajalstva. Kočevska občinska organizacija RK je med tistimi v Sloveniji, kjer je z ozirom na število prebivalcev največ darovalcev krvi. Na proslavi bodo podelili priznanja večkratnim krvodajalcem. Priznanje za nad 25-krat darovano kri bo dobilo 33 krvodajalcev, za nad 35-krat darovano kri 52 krvodajalcev, za nad 50-krat pa 7 krvodajalcev. Za nad 60-krat darovano kri pa bodo prejeli priznanja: Franc Kiselak, ki je kri daroval že 97-krat; Ivan Jerman, kije daroval kri 76-krat, Mohor Koželj pa 62-krat. Posebna priznanja bodo prejeli tudi: Krajevna organizacija RK Kočevje-mesto, Franc Kiselak, Dragica Gornik, Dom starejših občanov, ansambel Obzorje, Avto Bum, M-Trgoprom-et, Glasbena šola in Melamin. Zahvala občinske organizacije RK pa velja tudi vsem, ki so denarno in materialno pomagali pri izvedbi te proslave. To so Melamin, Mesarstvo Movrin, d.o.o. Marof, Mesarstvo Bradač, Kočevski tisk, Avtomehanika Randelj (vsi so prispevali v denarju) in M-Trgopromet in Pekarna (prispevala v izdelkih). J. P. Zataknilo seje Sekretarko razrešili, niso pa imenovali sekre-tarja in ravnatelja KOČEVJE - Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje so končno le razrešili dosedanjo sekretarko občinske skupščine Slavko Janša, kije že pred meseci odšla na novo službeno dolžnost. Sama je zaprosila za razrešitev že spomladi, a zaradi nesklepčnosti sej ali dela o tej zadevi ni prišlo do obravnave in sklepov vse do minulega tedna. Ob tej priložnosti se je zahvalil Janševi najprej predsednik SKD Alojz Košir za njeno vestno delo in pomoč vsem strankam pri začetnem uvajanju demokracije. Zahvalil se ji je tudi predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič. Zataknilo pa se je pri izvolitvi novega sekretarja. Vse stranke so predlagale le enega, in sicer Miloša Senčuija. Na tajnem glasovanju je dobil od 41 prisotnih delegatov 31 glasov (deset jih je bilo proti), kar pa je bilo premalo, saj bi moral dobiti večino glasov vseh delegatov skupščine, se pravi 38. Tako bo potrebno volitve sekretarja ponoviti. Na isti seji sta bili imenovani za ravnateljico osnovne šole Vas - Fara Vera Cimprič, za direktorico Lekarne Kočevje pa Zofija Rovan. Obe sta opravljali ti dolžnosti že doslej. Zataknilo se je tudi pri imenovanju ravnatelja Glasbene šole Kočevje. Za to dolžnost je bil predlagan dosedanji ravnatelj Adi Škorjanc. Delegatka Mojca Ahac pa je opozorila, da zaradi nekih zapletov do komisije ni nega kandi-ja izbirala le latoma, namesto da bi med tremi. Zato je bilo sklenjeno, daje treba zadevo vrniti svetu glasbene šole v ponovno obravnavo. Vsa zaraščena zemlja mora še ostali kmetijska Odlagališče v Šahnu KOČEVJE - Površine v zaraščanju morajo ostati kmetijske, čeprav z njimi lahko gospodarijo tudi gozdarji, saj bi od gozdarjev obdelane njive hranile divjad, s tem pa bi se zmanjšal pritisk divjadi na druge kmetijske površine. To je ena izmed misli, izraženih med razpravo o predlogu sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kočevje za obdobje 1986 - 2000 v letu 1993, ki je bil z večino glasov sprejet na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine Kočevje minuli teden. Novo odlagališče odpadkov je predvideno v Sahnu, medtem ko je staro treba zapreti. Novo odlagališče mora biti sodobno urejeno. Vse druge predlagane lokacije bi bile bliže naselij in občutno dražje. Na področju naravne dediščine so prikazana območja gibanja redkih in ogroženih živalskih vrst; na področju zgodovinske oz. kulturne dediščine so opredeljena tudi mnoga opuščena naselja, predvsem na območju Roga. Evidentirana so tudi taborišča (Mlaka, Podlesje, Inlauf). Kot tehnična dediščina pa bodo zavarovani rovi v Gotenici. Pri cestah je predvidena posodobitev ceste proti Strugam in proti Čabru, povezava Draga - Grčarice, obnova ceste Medvedjek - Borovec, ceste Kočevje - Koprivnik, Kočevska Reka - Briga, Rajndol - Podlesje -Laze, Podlesje - Rogati hrib - cesta M6. Predvidena je posodobitev odsekov ceste med Zamostom in Mir-toviči, izgradnja regionalne ceste Osilnica - Borovec - Kočevska Reka, nanjo pa bodo navezane še ostale prometnice na tem območju. Srobot-nik bo povezan z Mirtoviči, prometnico Kuželj - Srobotnik bo urejala občina. Največ potreb je ob Kolpi, prinesla pa jih je meja na Kolpi in Čabranki. J. PRIMC DARILO ZA MINISTRA - V pogovoru 11. novembra v Sevnici so bili predstavniki sevniške občine ter minister za okolje in prostor drug drugemu verjetno nepopustljivi pogajalci. Sevničani so med drugim želeli dobiti od ministra dokaj trdna zagotovila, da bo državni proračun dal ali posodil v njihovo občino taka ali dntgačna finančna sredstva za nadaljnjo gradnjo plinovoda in postavitev nasipov. Ministru so napovedali, da bo sevniška občina - verjetno pa tudi krška in brežiška - zahtevala odškodnino za prostor, ki bo nekako osiromašen zaradi elektrarn na spodnji Savi. Po uradnem pogovoru in konferenci za novinarje je minister Jazbinšek (stoji v ozadju levo) prejel iz rok predsednika sevniškega izvršnega sveta Marjana Kurnika (stoji desno) priložnostno darilo. (Foto: L. M.) Z nižjim proračunom vse vec cest Posodobili lokalno cesto Radna - Laze - Zahtevno - Breda Mijovič, predsednica občinske skupščine, ob otvoritvi na Konjskem spomnila na občinsko proračunsko stisko KONJSKO - Tu so pred dnevi slavnostno predali namenu posodobljeno lokalno cesto Radna - Laze. Ob otvoritvi so bili navzoči visoki predstavniki občine Sevnica in izvajalcev del na tej težko pričakovani cesti, številni domačini in drugi obiskovalci. Dogodek so uvrstili v sklop prireditev ob letošnjem praznovanju sevniškega občinskega praznika. Kot je povedala predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič, slavnostna govornica ob otvoritvi, je omenjena cesta na območju, kjer je gradnja cest zelo zahtevno in zato drago delo. Predsednica Mijovičeva je dejala, da ima občina na voljo daleč premalo denarja za vse naložbe v komunalno infrastrukturo in ker je bila omenjena cesta “velik zalogaj”, je občina odlašala z njeno posodobitvijo. Pri tem je poudarila, “da sta tako izvršni svet kot skupščina občine v zadnjem mandatu dosegla pomemben premik v strukturi porabe proračunskih sredstev, saj se je delež za komunalno infrastrukturo iz leta v leto realno povečeval ob vsakoletnem realno manjšem obsegu občinskega proračuna kot celote”. Slavnostna govornica je ob otvoritvi na Konjskem pohvalila prizadevanja vaškega odbora Konjsko, krajevne skupnosti Boštanj in Cestnemu podjetju Novo mesto kot izvajalcu del. L. M. NA KONJSKO PO NOVI CESTI - Nedavno odprta cesta za Konjsko je veljala 42 milijonov tolarjev. V ta znesek je milijon prispevala KS Boštanj iz samoprispevka, 19 milijonov je dobila občina iz državnega sklada za podporo demografsko ogroženim območjem, preostala sredstva so našli v občinskem proračunu. Pred sednica Breda Mijovič je ob otvoritvi dejala Konjščanom in drugim, da je cesta pomembna pridobitev za celo občino. Cesta je pomembna tudi krajanom, zato je na otvoritvi sodelovalo staro in mlado s Konjskega. Cesto so odprli najmlajši. Robi Novšak je prerezal trak, škarje so mu prinesli rojaki Andreja Mrgole, Nina Klenovšek, Nataša Mervič in Igor Mrgole. (Foto: M. Luzar) Drobne iz Kočevja) SNEG NAGAJAL - Prvi letošnji 1 sneg je povzročil tudi v Kočevju kar precej navšečnosti. Najprej je bilo treba plužiti z ulic na pločnike. Ni bilo že v prejšnjih letih utečenega odvoza na pločnike in drugam spluženega snega v Rinžo. Povsod so luže, ker se sneg tali. Močno se je poslabšala slika na kabelski TV. Za nameček pa je večkrat zmanjkalo toka in smo bili tudi po dve uri in več brez telefonskih in telefaks zvez z Novim mestom, ker je bilo očitno tam še huje. URADNE URE - Slovenski krščanski demokrati imajo uradne ure vsako sredo od 17. do 19. ure v svoji pisarni na Ljubljanski 7 (bivša “rdeča hiša”) v drugem nadstropju. V isti stavbi imajo prostore tudi druge stranke, ki pa nam uradnih ur niso spo- STANOVANJ A ALI DŽAMIJA? - Poročali smo že, da podjetje Zidar v stečaju prodaja svoj bivši samski dom, v katerem je zdaj begunski center. Na zadnji občinski seji je neki delegat izrazil bojazen, da bo ta dom kupil “Slovenec muslimanskega porekla” za islamsko skupnost in da bo v njem džamija. Predsednik izvršnega sveta je odgovoril, da za to ni slišal, ve pa za dve inačici, po katerih naj bi dom preuredili v stanovanjsko stavbo oz. bi bila v njem tako imenovana socialna stanovanja. OBČAN VPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Zakaj je bila zadnja občinska seja mirna, skoraj dolgočasna? - Ker je manjkal poslanec mag. Vinko Pintar, skupščinski ‘Tenfant terrible”, ki vedno poskrbi za razgibanost. Ribniški zobotrebci] PO TUJO ČEBULO Z AVTOM - 86-letna I. K. iz Sodražice je potožila policistom, da so ji Romi z balkona stanovanjske hiše ukradli 2 kg česna in 8 kg čebule, skupaj vredno 2.500 tolarjev. Povedala je tudi, da so čebulo zanesljivo lastninili Romi, ki so se do hiše pripeljali kar z belim fiatom 1300. NE KRADEJO LE ROMI -Tatvino hlodovine v svojem gozdu pri Ribnici je prijavil 10. novembra Vincencij Kunstelj, ki sicer živi na Vrhniki. Njegovo odsotnost iz ljubljene Ribniške doline je izkoristil neznan storilec, požagal nekaj dreves in hlodovino lastninil. Zvedeli smo, da storilec ni več neznan in da je ribniški krajan. VEČ POSLA Z ROMI - Zadnje dni je bilo nekaj več posla z Romi. Pri Riku je neki znani Rom oklofutal so-narodnjakinjo, zdaj pa ju bo vzel v roke še sodnik za prekrške. V Goriči vasi pa je neki Rom sunil kantici z bencinom in oljem. Ker ga je bivši lastnik opazil, je zbežal proti železniški progi in med potjo odvrgel kantico z motornim oljem, ki ga je najbolj ovirala pri hitrem umiku s kraia dogodka. ( Sevniški paberki ) FLORJANSKA - Zadnjič, ko je snežilo, je sneg zapadel celo v Florjanski ulici. Sevničani se sprašujejo, zakaj tam ne bi zapadel. Tisti kolut, ki leži nekje v Florjanski ulici že od pamtiveka, po njihovem že ne more prepričiti sneženja. Menda pa je kolut preprečil nekaj drugega. Ker je, kjer je, je pa napoti, snežni plugi niso mogli dobro splužiti Florjanske ulice. Nauk te snežne zgodbe je: ker je na kolutu navit kabel za ulično javno razsvetljavo, naj električarji naposled napeljejo to luč v preostalem delu Florjanske ulice, pa bodo plugi lahko brez težav plužili sneg prav po celi Florjanski. PLAČEVANJE - Delo na odgovornih mestih menda zelo utruja človeka in bojda oslabi spomin. Le zakaj bi drugače nekateri imenitni Sevničani tako pogosto in tako dolgo pozabljali plačati komunalne storitve?! NESREČA - V Sevnici na mostu sta se zadnjič zaletela katrca in golf. Po trčenju, v katerem si je ženska razbila obraz in se onesvestila, je prispelo na kraj dogodka obilo firb-cev. Vsi so zijali v zvito pločevino. Visoko raščena oseba močnejše postave je fotografirala zaletena avtomobila. Vse se je čudilo, kako je mogoče, da stara katrca pri trčenju tako uniči golfa, nihče od navzočih radovednežev pa se ni spomnil, da je ženski v katrci morda hudo, ker je pač bila ob zavest. Ko se je zavedla, jo je celo policist vprašal najprej to, če je kaj pila, ker je imela tega dne ravno rojstni dan. Rešilca pa sploh niso doklicali, tako da so zdravniki pomagali, kot se je pač dalo. Ob taki brezbrižnosti zrelih meščanov bi lahko bilo res, da se jc neki sevniški pobalin tistega dne cel večer cmi-g hal. Ko so mu hoteli dopovedati, I da se ni zgodilo teti v katrci nič i hudega, je zarohnel nad roditelje-1 rna, da njega figo briga teta. On | joka, ker ni dobro videl nesreče. C Krške novice FARMA - Na farmi Pristava so konec minulega tedna poskusili pilotsko napravo nemškega proizvajalca za biološko čiščenje gnojevke. Več bomo zapisali o tem v naslednji številki časopisa, ne moremo pa mimo tega, da ne bi že danes opozorili, da na tej farmi še vedno živi in se redi množica prašičev, čeprav v javnosti o njih ni več toliko slišati kot pred volitvami. Takrat je bila farma, ki z veliko količino gnojevka onesnažuje okolje, kar naprej “na tapeti”. Kaže, da so prašiči vsakovrstnim kandidatom smrdeli le pred volitvami. Kolikor vemo, jim v teh zimskih dneh te živali dišijo. GORJE - V Krškem, v samem centru mesta, sc nahaja sedež Gospodarske zbornice Posavja. Mnogi zanj niti ne vedo, kakor tudi na zbornici za mnoge ne vedo. Pa vendar zbornica v Krškem je in kot je bilo slišati na zadnji seji njenega odbora, bo tam tudi ostala. Nekateri člani odbora so potem, ko so jasno povedali, da so oni (gospodarstvo) “tisti, ki vse te politike napajajo”, odločno postavili zahtevo: “Gospodarska zbornica o-stane v Posavju taka, kot je!” Gorje posavskemu gospodarstvu. OCVIRK - “Realnih možnosti, če gledamo realno, znotraj danih realnosti ni,” je rekel gospodarstvenikom Posavja dr. Dejan Avsec, direktor Posavske banke Krško. KOMISIJA - Krško potrebuje novo zgradbo za srednjo šolo. O tem se govori že dolga leta, zdaj pa so prišli do stopnje, ko je treba imenovati gradbeni odbor. Pristojni so pripravili imena in jih predlagali v potrditev članom izvršnega sveta. Tam so ugotovili, da gradbeni odbor ni sestavljen iz dovolj strokovno usposobljenih ljudi. Po razpravi so se odločili. Ustanovili so komisijo, ki bo pretehtala vse v zvezi z imenovanjem odbora. Ni veliko, korak stran od nove pridobitve v šolstvu pa leje! Novo v Brežicah ! PTIČI - Ko so člani sveta posavskih občin ugotovili, da z odprtim pogovorom nikamor ne pridejo, so začeli uporabljati prispodobe. Očitno so jim najbližji ptiči. Odlomek iz zapisnika tega dela seje bi moral biti približno tak. Krčan: “Kaj se prerekamo, čigav bo golob, ko je pa golob še na strehi!” Brežičan: “Prerekamo se zato, da ga bi ujeli. Tebi se pa ni treba. Ti se boš lepo z njim pogovarjal, pa ti bo sam dol priletel, meni se bo pa po glavi podelal.” Sevničan: “Če bo golob odletel, bi radi vsaj vrabca.” Vmesna pripomba: “Brežičani že imajo orla.” Brežičani: “Ne orla, za zdaj samo sokola.” In tako naprej. Vse je že kazalo, da se bo razprava o ptičih prelevila v pravo ptičjo znanost ornitologijo, ko se je dialog nenadoma zasukal na drugo vejo naravoslovja. Oglasil seje g. Koren iz Sevnice. RADIO - Lokalna radijska postaja Radio Posavje, studio Brežice, bi že davno lahko imela primernejši status in tudi krajše ime. Potem ko so se končno uskladili v občini Brežice, mora svojo besedo o preoblikovanju v podjetje reči tudi krška občina kot nekdanja soustanoviteljica. Menda že Pol leta tašen dopis čaka na odgovor Krčanov. Ti so imeli na dnevnem redu za skupščino, ki od pomladi do jeseni ni bila sklepčna, mnogo Pomembnejših reči. Tako predsednik skupščine za dopis iz Brežic še slišal ni. VARČEVALNO - V Brežicah so ta teden odprli pisarno, v kateri bodo občani lahko dobili nasvete, kako Porabiti čim manj energije. Organiza-foijem svetovalne pisarne je pri uvajanju občanov v prve korake varčevanja krepko pripomoglo vreme. Zaradi obilnega sneženja so se podirala preveč obtežena drevesa. Mnoga so pri tem poškodovala električno napeljavo tako močno, da so bili v nekaterih vaseh tudi po dva dni brez elektrike. \l BR€ŽlSK€..^Ti RORODNI$NIC£ ^ V času od 12. do 20. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Volčanjk iz Brežic - Simona, Sonja prežnjak iz Cerkelj ob Krki - Uroša, Martina Kenk iz Raven - Vanjo, Lragica Novosele z Malega Vrha -Tamaro, Dragica Budič s Čateža -Primoža, Mojca Lupšina iz Bukovja 'Lucijo, Gabrijela Grdovič iz Samo-bora - Matejo, Janja Kovačič iz Cerkelj ob Krki - Katarino, Aleša Pončuh ? Kostanjevice - Žiga, Marija Zorko [Z Arnovih sel - Karmen, Milena Plahuta iz Stržišča - Danijela in Tino, Mojca Živič iz Raven - deklico, Marija Pavkovič z Artega - deklico. Čestitamo! * * • Kami uspelo Cerkvi, je uspelo komunizmu: ublažili izkoriščanje člo-Vekapo človeku in okrepiti vero. (M. Hagtič) • Na Zahodu komunizem ni zma-&>I, je pa pripomogel k počlovečenju *upitalizma. (Papež Janez Pavel II.) IZ NKŠIH OBČIN iIlii-H IZ NKŠIH OBČIN Ostali so vsak na svojem bregu Svetu posavskih občin se ni uspelo dogovoriti za razdelitev funcij bodočega upravnega okraja - Sevnica in Brežice za dogovor o delitvi, Krško za projekt POSAVJE - Svet posavskih občin je od začetka oktobra v štirih neuspešnih nadaljevanjih svoje seje obravnaval eno samo točko: Upravna in samoupravna organiziranost Posavja. Po dolgotrajnem capljanju na istem mestu se ni bil sposoben dogovoriti, poleg tega pa zaradi okrnjene udeležbe Krčanov ni bil niti sklepčen. Zanimivo je, da so se vse tri občine zavzemale za iste cilje. Strinjale so se, da mora biti Posavje upravni okraj s sedežem v Krškem, da morajo zagotoviti čimveč funkcij za svoj okraj, da morajo v tem smislu nastopati enotno in se zavzemati, da bi bile ustanove enakomerno razdeljene po posameznih občinah, kar naj bi zagotavljalo enakomeren razvoj bodočega okraja. Ko je bilo treba storiti konkretni korak k dogovoru, pa niso mogle priti skupaj. Člani sveta posavskih občin so se že pred tem dogovorili, da vsaka občina pripravi svoj predlog z utemeljitavmi za razporeditev okrajnih služb. Na skupnem sestanku naj bi nato pretehtali spiske. Če sedeži že obstajajo in so uspešni, naj ostanejo tam, kjer so, druge je treba argumentirano razvrstiti v občine, kamor najbolj sodijo, s preostalimi pa uravnotežiti porazdelitev. Zgodilo pa se je, da so Sevničani in Brežičani izpisali dolge sezname za vsako izmed občin, medtem ko so Krčani vztrajali, naj Posavje še pred tem izdela strokovno študijo, “težko” čez 20 tisoč mark. Predlog sosednjih dveh občin so ocenili kot spisek želja, ki ne temelji na strokovnih niti zakonskih podlagah. Na zadnjem nadaljevanju seje so Brežičani in Sevničani jasno pokazali, da so pripravljeni popuščati. Krčani so sicer tudi prisegali na dogovor, a niso povedali, kje naj bi ga dosegli, če svet ravno zaradi njihove neprisotnosti (to se je zgodilo že večkrat) ne more oblikovati nobenih sklepov. Tako ostaja posavsko politčno prizorišče zgolj sejem zelo različnih želja. Poskusi dogovarjanja potekajo NA POSAVSKEM SEJMU ŽELJA - Po petkovem nadaljevanju seje sveta posavskih občin so ostali vsak na svojem bregu: Krčani na eni, Brežičani in Sevničani pa na drugi strani. (Foto: II D.-G.) v ozkih krogih občinskih vodstev in zvenijo kot boj za sedeže ustanov in morda tudi za stolčke. Sliši se nesmiselno, vendar tako je. Posavci so si kljub vsemu le priznali, o čem se pogovarjajo, pa čeprav se bo morda pokazalo, da so se prerekali prezgodaj in zaman. Kot je menil poslanec v državnem zboru Marjan Šetinc, so se podobni spori razvneli tudi drugod in terjajo preveč časa in denarja občinskih služb. Sam je menil, da svet • Bodo Posavci zaradi neuspelega poskusa v bodoče nastopali vsak zase? Tudi sami člani sveta so videli, da bi to na koncu škodilo vsem skupaj, zato so se dogovorili, da bodo kljub vsemu oblikovali sklepe, nenazadnje so se pogovarjali kot predstavniki treh občin, in jih pozneje ponudili v sprejem še (sklepčnemu) svetu občin. Oprijeli so se tudi ene redkih skupnih ugotovitev seje, namreč, da je dogovarjanje v posavskem prostoru zelo potrebno. Niti zadnje nagibanje k rešitvi, da bi vsaka od sedanjih občin postala majhen okraj, Posavju ne obeta nič dobrega. “Taki okraji bi imeli manj funkcij kot zdaj predvidene izpostave,” je dejala sevniška županja Breda Mijovič in opozorila, da še sploh ne vedo, kaj pomeni za Posavje razdelitev na štiri dežele. Morda le novo kost, za katero se bodo prerekale občine, medtem ko bo država opravila svoje. ni razpravljal samo o upravnih okrajih, ampak o konceptu bodočega razvoja regije. BREDA DUŠIČ-GORNIK Brežiška Karitas vabi v nedeljo na koncert Teden slovenske Karitas BREŽICE - Župnijska Karitas organizira to nedeljo, 28. novembra, ob 16. uri v brežiškem prosvetnem domu dobrodelno prireditev. Gre za koncert, ki ga bodo pripravili učitelji in učenci domače glasbene šole in je posvečena tednu Karitas v Sloveniji, ko vse organizacije Karitas pripravljajo kakšno aktivnost. V programu bosta nastopila pevska skupina glasbene šole pod vodstvom Maijetke Podgoršek, ki bo tudi sama zapela kot solistka, in citrarka Mateja Ferenčak, zapel bo Brežičanom že dobro poznani pevski duet zakoncev Križanič, na harmoniko bo zaigral slovenski prvak Uroš Vu-čajnk, na flavto Andreja Zlatič in na klavir Metka Ferenčak. Na koncertu se bo predstavil še ansambel kitar pod vodstvom Berislava Cerinskega, zapel bo pevski zbor KUD Brežice pod vodstvom prof. Dragutina Križaniča, kot gostja pa do nastopila zagrebška harfistka Marija Mlinar, Za pogostitev nastopajočih bosta poskrbela Društvo kmetic in Vino Brežice. Vstopnine ne bo, pobirali pa bodo prostovoljne prispevke, kijih bodo uporabili za delo svoje organizacije, predvsem za denarne pomoči socialno ogroženim občanom, ki jih vsak dan več trka na njihova vrata. Brežiška organizacija Karitas poleg tega občanom pomaga z obleko in obutvijo ter z nasveti, kam se lahko še obrnejo po pomoč. Zaradi vse večjih potreb po pomoči bi organizacija nujno potrebovala večje prostore. Dobrodelna prodaja umetnin Izkupiček Galerije Meke gre za ultrazvočni aparat v brežiški bolnišnici - Otvoritev bo to soboto BREŽICE - Galerija Meke iz Brežic je te dni poskrbela za novo presenečenje. Čeprav je s svojo dejavnostjo začela šele spomladi, je od takrat vsak mesec pripravila novo razstavo in prodajo slik: Jožeta Kotarja, Alojza Konca, Erne Feijanič-Fric, Jožeta Marinča in Piera Cone-stabe. Ždaj se je odločila za dobrodelno zbiranje umetniških del in prodajo, katere izkupiček bodo namenili za nakup ultrazvočnega aparata v Splošni bolnišnici Brežice. Otvoritev razstave in prodaje avtorskih del bo 27. novembra ob 18. uri v prostorih Posavskega muzeja v Brežicah. Ob otvoritvi bo prisotnim • “V bolnišnici se zavedamo, da lahko le s posodobljeno medicinsko opremo postavimo zanesljivo diagnozo o bolezni. Dokler take opreme nimamo, moramo bolnike pošiljati drugam, kar podaljšuje potek zdravljenja. Med take naprave sodi tudi sodobni barvni Doppler ultrazvočni aparat, ki bi omogočal z večjim izborom preiskovalnih sond preiskave srca, oži|ja, ščitnice in trebušnih organov. Služil bi za ugotavljanje in-ternističnih, kirurških in ginekoloških obolenj. Taka naprava stane 180 do 280 tisoč mark. Ker mora bolnišnica posodobiti tudi drugo opremo, z veseljem sprejemamo pobudo Galerije Meke o dobrodelni prodaji slik,” pravi v. d. direktorja bolnišnice Tone Zorko. spregovoril predsednik občine Teodor Oršanič, razstavo pa bo odprl dr. Matjaž Kmecl. V kulturnem programu ob otvoritvi se bo predstavil priznani slovenski operni pevec Ladko Korošec, ki ga bo spremljal pianist Leon Engelman. V galeriji so zadovoljni, saj so dela podarili številni avtorji iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije, za kar se jim iskreno zahvaljujejo. Enako zahvalo namenjajo za pomoč pri organizaciji akcije tudi Erni Fer-janič-Fric, Alojzu Koncu, Pieru in Majdi Conestabo ter Idi Resnik in Natji Jenko-Sunčič. Ob veliki izbiri avtorskih del upajo, da se bodo podjetja in občani odvzvali povabilu in odkupili čimveč del. Nakup bo možen v času razstave od 27. novembra in vse do 30. decembra v Galeriji Meke, medtem ko bo cenik na razpolago tudi v galeriji Posavskega muzeja. Dela, ki jih do konca decembra ne bodo mogli prodati, bodo postala last brežiške bolnišnice. B. D.-G. V Ze drugi Urekov priročnik za sintetizator Pred dnevi gaje izdala Dolenjska založba KAPELE - Pred kratkim je pri Dolenjski založbi izšel drugi del priročnika za vse, ki bi se radi naučili igrati na sintetizator ali pa si želijo izpopolniti že doseženo znanje. Priročnik z naslovom Moj sinthesyzer - moj sintetizator je po uspešni prodaji in razprodaji prvega dela, ki je izšel pred dvema letoma pri Državni založbi Slovenije, spet pripravil učitelj glasbe Vilko Urek. Priročnik, ki je bil predstavljen tudi na knjižnem sejmu v Ljublja-ni, v uvodu ponuja povzetek teorije iz prvega dela, nadgrajuje teoretični del ter naniza še 100 znanih in prijetnih skladb. “Posebnih vaj v priročniku ni, saj sam vem, kako so odbijajoče za učenca, zato sem izbiral take skladbe in gledal na to, da učenec predela vse potrebne vaje kar ob skladbah,” pravi avtor. in ga vzpodbujali, naj napiše še nadaljevanje. Zdaj je priročnik po 1500 tolarjev na razpolago v knjigarnah in v trgovinah z glasbili. Prodajo je prevzela Dolenjska založba, ki je zaenkrat natisnila 1000 izvodov, računajo pa, da bo kmalu prišlo do ponatisa. Avtor meni, da bodo morda uspeli ponatisniti še prvi priročnik, hkrati pa v mislih že načrtuje novega. B. D.-G. Vilko Urek E V mesecu dni podvojene blokade na žiro računih V blokiranih podjetjih zaposlenih čez 4.200 ljudi KRŠKO - Konec oktobra je imelo 97 pravnih oseb v posavskem gospodarstvu blokiran žiro račun več kot 5 dni. To pomeni, da se je v težavah znašlo 8 podjetij več kot konec septembra. Mnogo večje spremembe so v mesecu dni nastale pri povprečnih zneskih blokade. Konec oktobra so imela posavska podjetja blokirane žiro račune v znesku ene milijarde tolarjev, kar je za 96 odstotkov več, kot so znašali povprečni zneski blokade še pred enim mesecm. Povprečni zneski blokade so bili za pravne osebe iz brežiške občine konec oktobra 140 milijonov tolarjev (septembra 134), za sevniške enako kot mesec prej 69 milijonov in za krška podjetja 797 milijonov tolarjev (septembra 310 milijonov). V podjetjih z blokiranimi žiro računi je bilo še konec septembra zaposlenih 3.655 delavcev, konec oktobra pa že 4.242, torej je negotova usoda doletela skoraj 600 novih delavcev. V krški občini je dvakrat več pravnih oseb z blokiranimi računi (čez 40) kot v vsaki od dveh sosednjih občin, hkrati pa je pri njih zaposlenih kar štirikrat več delavcev kot v blokiranih sevniških ali brežiški podjetjih. Med pravnimi osebami posavskega negospodarstva jih ima 6 blokiran žiro račun in sicer v skupnem znesku 8 milijonov tolarjev, kar je za 14 odst. več kot mesec prej. Do sredine novembra je podružnica SDK v Krškem predlagala uvedbo stečajnih postopkov v 47 podjetjih v zasebni lasti, od tega je 7 predlogov umaknila zaradi deblokade. B D _G REGIJSKI POSVET ČASTNIKOV BREŽICE - V torek, 16. novembra, je bil v Brežicah regijski posvet Združenja slovenskih častnikov in slovenskega predsedstva te organizacije. Posveta so se udeležili sekretarji iz črnomaljske, metliške, trebanjske, kočevske, ribniške, novomeške, krške, sevniške in brežiške občine. Beseda je tekla o načrtih za obrambo. V KRŠKEM IŠČEJO REJNIŠKE DRUŽINE KRŠKO - Center za socialno delo Krško vabi k sodelovanju družine iz občine Krško, ki bi bile pripravljene občasno (za nekaj dni) ali pa za dalj časa nuditi nego, vzgojo in oskrbo otroku ali mladostniku do dopolnjenega osemnajstega leta starosti, ki iz različnih razlogov ne more živeti v svoji družini. Rejništvo je v prvi vrsti humana dejavnost, kljub temu pa Center rejnici ali rejniku povrne stroške v obliki rejnine in jih za vložen trud tudi nagradi. Tudi Varstveno-delovni center, ki deluje v okviru krškega Centra za socialno delo vabi k sodelovanju družine, ki bi bile pripravljene nuditi varstvo odrasli zmerno duševno ali telesno prizadeti osebi. Podrobnejše informacije lahko dobite pri Cgntru za socialno delo Krško, CKZ 11, ali po telefonu (0608)22-325. Vprašajte, kako do nižje porabe! V Brežicah bodo vsako sredo svetovali, kako čim bolje izkoristiti in zmanjšati porabo električne energije - Prvi razgovor z nasveti je brezplačen BREŽICE - Včersy dopoldne so v prostorih občinske stavbe v Brežicah (soba 28) odprli prvo energetsko svetovalno pisarno v Posavju. V njej bodo občani vsako sredo med 13. in 16. uro lahko dobili nasvete, kako bi lahko dosegli večjo učinkovitost pri rabi električne energjje. Občani se lahko za razgovor v pisarni ali pa za obisk svetovalca prijavijo tudi izven tega časa, in sicer vsak dan od 8. do 14. ure na tel. 62-050 (int. 256). S svetovalno pisarno se zdaj tudi Brežice pridružujejo republiškemu projektu energetskega svetovanja, ki ga je Gradbeni center Slovenije pod okriljem ministrstva za gospodarstvo že začel v Ljubljani, Mariboru, Trbovljah, na Jesenicah, v Velenju in Celju. Zakaj odločitev o energetskem svetovanju? Slovenija je siromašna z energetskimi viri in je že zdaj njena energetska odvisnost od uvoza 62-odstotna. Ob tem pa statistike govori- B. SEVNICA, BREŽICE, KRŠKO ! Adriatic zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a. — 30% PROMOCIJSKI POPUST od 22.11.-22.12.1993 pri gotovinskem plačilu premije obveznega avtomobilskega zavarovanja ! Vsem našim avtomobilskim zavarovancem pripada tudi brezplačen tehnični pregled vozila PREVOZ-tehnični pregledi BREŽICE (0608) 61-821 GALEB, C.k.ž. 59, KRŠKO (0608) 31-803 GALEB, C.p.b. 11/111 BREŽICE (0608)63-097 ESA, Cankarjeva 1, SEVNICA (0608) 82-823 jo, da je naša država v letu 1990 porabila celo tretjino končne energije ravno v gospodinjstvih, od tega polovico za ogrevanje prostorov in pripravo tople vode. Varčna uporaba električne energije hkrati tudi zmanjšuje potrebe po uvozu nafte in zemeljskega plina ter znižuje stopnjo onesnaženosti okolja. V ministrstvu predvidevajo, da bi se dalo z različnimi ukrepi kar za polovico zmanjšati porabo električne energije pri ogrevanju. Pri tem bo treba sanirati obstoječe zgradbe in poskrbeti za čim boljši izkoristek toplotne enregije v novogradnjah. Energetsko svetovanje, kakršnega bodo odslej deležni tudi Posavci, bo nudilo občanom osnovno znanje o učinkoviti rabi energije ter hkrati neodvisno od proizvajalcev pomagalo občanom reševati njihove energetske težave. Na prvem srečanju z energetskim svetovalcem, ki je brezplačno, naj bi ugotavljali vzroke za preveliko porabo energije in predlagali rešitve. Zaradi tega bo najbolje, če občani za razgovor ali za obisk svetovalca na domu pripravijo čimveč informacij (načrt stavbe, opis njenega dejanskega stanja, porabo goriva, elektrike, vode, segrevanje vode, toplotne moči, velikosti bojletjev, število oseb itd.) in tudi morebitna vprašanja. Ob prvem razgovoru, ki traja največ pol ure ali uro, če gre za obisk strokovnjaka na domu, bo možno tudi reševanje enostavnih težav. Svetovali bodo o pravilnem kurjenju, prezračevanju, pripravi tople vode, spremembi bivalnih navad. Vsaka stranka bo dobila po razgovoru tudi • Brežičani so ob otvoritvi svetovalne pisarne v svoji občini pripravili okroglo mizo na to temo na lokalnem radiu, tiskovno konferenco, slovesno otvoritev s številnimi povabljenci ter na koncu še tiskovno konferenco državnega sekretarja za energetiko Borisa Soviča o pozitivnih in negativnih vplivih NEK na Posavje. pisno poročilo z zaključki in različne brošure o načinih varčevanja z energijo- Gradbeni center in ministrstvo še izobražujeta svetovalce, saj nameravajo s podobnimi pisarnami preplesti vse večje občine v Sloveniji. Usposobili bodo tudi svetovalce za zahtevnejše analize, ki bodo lahko služile kot podlaga projektantom pri izdelavi projektov. Tovrstne usluge ne bodo več v celoti brezplačne. B. D.-G. Odri v Ribnici in okolici zaživeli ni w» • v Slovenščini vec pozornosti! Slovenci smo menda silno ponosni na svoj jezik, slovenščina naj bi bila ena od temeljnih vrednot v srcih “lubih Slovencev”, ponašamo se s tem, da je po številu ljudi, ki jo govore, slovenščina sicer eden najmanjših slovanskih jezikov, pa vendar visoko razvita in povsem enakovredna svetovnim jezikom po svoji izrazni moči in besednem bogastvu. Pričakovali bi torej, da materinščini v naših šolah, se pravi pri njeni mladi rasti, posvečamo najmanj tolikšno pozornost, kot jo posvečajo svoji materinščini veliki narodi; pravzaprav bi pričakovali, da ji posvečamo precej več pozornosti, saj je zaradi svoje “majhnosti” stalno ogrožena in posebne pozornosti nedvomno bolj potrebna kot veliki jeziki, za nameček pa je slovenščina sploh eden najmočnejših identifikatorjev slovenske nacionalne biti. Vendar ni tako. Žalostno dejstvo je, da večina evropskih držav namenja materinščini v obvezni šoli bistveno več učnega časa, kot ga je odmerjenega v slovenskih šolah. Posledice so že tu. “Šibko obvladanje materinščine že opazno ovira hitrejše in boljše napredovanje učencev pri vseh šolskih predmetih, ” so jasno in glasno opozorili slovenski slavisti na svojem zadnjem strokovnem zborovanju. In niso so se omejili le na strokovne razprave in tožbe znotraj svojega kroga, pač pa so sklenili dvigniti svoj glas kar se da visoko; Ministrstvu za šolstvo in šport so poslali apel, v katerem zahtevajo, naj Ministrstvo v na novo nastajajočih šolskih zakonih uveljavi slovenščino kot pedagoško načelo in v nastajajoči novi devetletni osnovni šoli uveljavi normativ “vsak dan v tednu ena ura slovenščine". Da ne gre za muhe slavistov, ki jim je slovenščina že zaradi poklica pri srcu, je povsem jasno. Ozrimo se okoli, malo prisluhnimo, pa bomo morali slavistom pritrditi. Funkcionalna nepismenost, kot se reče jezikovni revščini, je resen problem tudi pri nas, ne samo v razvitem svetu. Ne gre za slovenščino zaradi slovenščine, marveč za kar najboljše komuniciranje v najširšem pomenu te besede, od učenja do oblikovanja in sporočanja misli. Na potezi je Ministrstvo, od katerega pričakujemo vsi, ne samo slavisti vsestransko premišljeno in trdno nacionalno jezikovno politiko: slovenščina mora biti poslej deležna dosti večje in vsakršne pozornosti. M. MARKELJ ZA NAJMLAJŠE ŽRTVE VOJNE - V frančiškanski cerkvi je bil v nedeljo, 21. novembra, ob 7. uri zvečer dobrodelni koncert Otroci Slovenije otrokom Hrvaške, ki sta ga v skupni akciji pripravili slovenska in hrvaška Karitas ter Hrvaški kulturni dom Novo mesto. Na koncerta so nastopili: sopranistka dunajske in zagrebške opere Blaženka Milič, organistka Hvalimira Bletšnajder (na sliki), mezzosopranistka Margareta Milič in Zagrebški baročni trio Ida, ki ga sestavljajo sestre Milič, violinistka Iva, violončelistih Dubravka in oboistkaAna. Številnemu občinstvu, ki je povsem napolnilo klopi v cerkvi so predstavili dela Duboisa, Haendla, Kozinoviča, Dvoraka, Chenibinija, Gounouda, Mozarta, CorrellijainAlbignonija. Izkupiček od koncerta je bil namenjen Skladu Ivane Brlič-Mažuranič, ki skrbi za otroke, ki so v hrvaški domovinski vojni ostali brez enega ali obeh roditeljev. Kako hud davek je Hrvaška plačala v še sedaj nedokončani vojni, povedo številke hrvaškega Urada za žrtve vojne, ki navaja, da je zaradi vojne 4.056 otrok ostalo brez enega od staršev, 44 brez obeh, ranjenih je bilo 712 otrok, od tega trajno poškodovanih 43. Umrlo je 171 otrok, 416 pa jih je pogrešanih. Kar88.682 otrok je pregnanih s svojega doma. Če k temu dodamo še številke o uničenih šolah in stanovanjih, 551 oziroma 171.461, potem je slika strahot, ki hudo prizadenejo prav najmlajše, še jasnejše, prav tako pa je razvidna tudi potreba po pomoči. Nastopajoči so se odpovedali honorarju. (Besedilo in foto: M. Markelj) O Krškem in o Krčanih Založba Opus je izdala izbor iz zgodovinskih in literarnih zapisov “To majhno, a dolgo mesto” KRŠKO - Čeprav je minilo že kar nekaj časa od predstavitve nove knjige Krčana Silva Mavsarja, še ni prepozno za zapis o njej. Knjiga “To majhno, a dolgo mesto” je namreč med nami. V počastitev spomina na Valvasorja jo je izdala Mavsarjeva založba Opus, kupiti pa jo je mogoče za 998 tolarjev v knjigarni Opus in v Valvasorjevi knjižnici v Krškem. Silvo Mavsar Izid knjige, v kateri so izbrani odlomki iz zgodovinskih in literarnih del o Krškem in Krčanih, je omogočila domača občina. Silvo Mavsar jo je oblikoval v format, kije primeren za darilo, saj je bilo ravno povpraševanje po taki knjigi eden izmed osnovih vzrokov, da se je lotil dela. Izbiral je spise, ki so izšli v samostojnih knjižnih izdajah in se neposredno nanašajo na Krško ali pa njegove prebivalce. Avtor se ni lotil zapisov v časopisih in drugih publikacijah niti ni obravnaval cele občine, saj bi sicer zabredel v preobsežno delo. Že tako je imel z zbiranjem gradiva kar nekaj težav, saj zapisi o nekem mestu pač niso zbrani na eni polici. Tako so mu na pomoč prijazno pristopile knjižničarke. Pri svojem delu je tudi ugotovil, da je avtorjem za pisanje o Krškem služilo le nekaj vidnejših dogodkov, kot so kmečki upori, celjski grofje in pozneje izgnanstvo. se se poljudnozgodovinski spisi o Krškem nahajajo samo v prvem poglavju. Začenjajo se z zapisom J. V. Valvasorja. Knjiga se v drugem delu nadaljuje z odlomki iz proze, v tretjem iz dramatike in v zadnjem iz poezije. Avtor tako skozi drobce posameznih odlomkov poskuša ustvariti v bralcu vtis o majhnem in dolgem mestu ter o njegovih prebivalcih. Čisto na koncu dodaja še svoj vtis o mestu, ki ga je zapisal v pesmi Selitev. B. DUŠIČ-GORNIK Silvo Mavsar ni zgodovinar, da bi svojega mesta lotil s te plati, zato Mednarodni nastop Vedenje o dolenjski arheoto' ški dediščini prodira v svet Minulo soboto in nedeljo je v Feldbachu na avstrijskem Štajerskem potekalo mednarodno arheološko srečanje o noriško-panonskih gomilah. Med udeleženci tega strokovnega srečanja, ki so prišli iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovaške, je bil tudi slovenski predstavnik, in sicer arheolog in direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu Danilo Breščak, kije na srečanju prebral referat o izkopavanju noriško-panonske gomile na Medvedjeku pri Velikem Gabru na Dolenjskem. Takšen način pokopavanja so arheologi odkrili le na območju omenjenih držav (razen Italije), pri nas pa so južno od Save znana le tri najdišča, poleg Medvedjeka še Zloganje pri Škocjanu in Groblje pri Cegelnici. Breščak je izkopavanja predstavil tudi z razstavnim panojem, s svojim nastopom na simpoziju pa je pomembno dopolnil evropsko arheološko karto ter posredno promoviral našo mlado državo. Na Festivalu tradicionalnih amaterskih gledališč se predstavlja sedem slovenskih ljubiteljskih gledaliških skupin - Predstave v Ribnici, Sodražici in Dolenji vasi RIBNICA - V soboto, ŽO.novembra, je Ribnica z okolico zadihala v duhu boginje Talije in odri v Ribnici, Sodražici in Dolenji vasi so zaživeli. Tega dne seje namreč začel v okviru 6. Linhartovega srečanja Festival tradicionalnih amaterskih gledališč, ki ga organizirata republiška in ribniška zveza kulturnih organizacij. Na festivalu sodeluje sedem ljubiteljskih gledaliških skupin iz vse Slovenije, žal pa med njimi ni nobene z območja širše Dolenjske. V prvem festivalskem dnevu so se v dvorani TVD Partizan Ribnica najprej predstavili ljubiteljski gledališčniki iz DPD Svoboda iz Bohinjske Bele, ki so odigrali Dušana Jovanoviča Življenje podeželskih plej- METLIKA -12. novembra je minilo 120 let, odkar seje v Metliki rodil pesnik, pisatelj, dramatik, sokolski organizator, Metličan in Belokranjec Engelbert Ladislav Gangl. Te obletnice so se v njegovem rojstnem kraju spomnili s svečanostjo, ki stajo minuli petek v Ganglovem razstavišču pripravila Belokranjski muzej in Belokranjsko muzejsko društvo. Kljub temu da je Ganglovo delo pustilo v razvoju Metlike neizbrisen pečat, na jesen življenja takratna oblast zanj ni imela pravega razumevanja. Tudi zato, da bi mu vsaj delno popravili krivico, so mu Metličani pripravili spominsko slovesnost. Gangl v poeziji sicer ni pokazal kake nove poti, tudi v dramatiki ni imel preveč srečne roke. Uspešnejši je bil predvsem v literarnih delih, kjer je obravnaval Belo krajino, njene ljudi in običaje in jih predstavil v bogatem belokranjskem besedju. Predvsem pa je bil Metličan. Vedno je bdel nad dogajanji v rojstnem kraju in skrbel za njegov napredek. Njemu gre zahvala, daje bil leta 1931 ustanovljen samostojni okraj v Metliki, da so dokončali gradnjo mestnega vodovoda, da so Sokoli, katerih član je bil, zgradili svoj dom. A tudi, da se je v Metliki razmahnilo bogato kulturno življenje, zlasti delo mestne godbe in folklore. Bilje pobudnik ustanovitve Belokranjskega muzejskega društva in s tem posredno muzeja ter eden od ustanoviteljev Rdečega križa Slovenije, ki je bil leta 1944 osnovan prav v metliški občini. Življenjsko pot Engelberta Gang-la, ki je umrl razočaran in duševno strt 25. februarja 1950, je na sloves- RAZSTAVAIN PREDAVANJE NOVO MESTO - Hrvaški kulturni dom pripravlja v mali dvorani Dolenjskega muzeja v sredo, 1. decembra, ob 17. uri otvoritev r :zstave akademske slikarke, profesorice na zagrebški Likovni akademiji Ivice Šiško. Slikarka se bo predstavila s svojimi grafikami in risbami. Uro kasneje do v istem prostoru predavanje prof. Angneze Szabo o Hrvatih na Slovenskem v 19. in 20. stoletju. Predavanje je nadaljevanje njenega lanskega predavanja, ko je govorila o Slovencih na Hrvaške. LUTKE V KNJIŽNICI NOVO MESTO - Danes ob 9. in 10. uri bosta v Pionirski knjižnici dve redstavi lutkovne igrice Jane tražišar Povodnjak in Makov škrat. Gostje predstave bodo otroci novomeških vrtcev. Igrica ima ekološko vsebino, zato jo spremlja tudi razstava na temo o ekologiji. bojev, zvečer pa igralci KUD Franc Kotar iz Trzina, ki so odigrali Andreja Rozmana-Roze Legendo o poldrugem Slovencu. V Kulturnem domu v Sodražici se je predstavila gledališka skupina KD Komenda s nosti predstavil ravnatelj Belokranjskega muzeja prof. Zvonko Rus, njegovo delo pa recitatorke z metliške osnovne šole. Predsednik Belokranjskega muzejskega društva Milan Travnikar je v imenu upravnega odbora društva predlagal, naj članstvo da pobudo metliški podružnici, da Metličani postavijo Ganglu pred nekdanjim Sokolskim domom doprsni kip. Pred leti je to predlagal že dr. Vinko Kambič. Če bo predlog, o katerem bodo obvestili tudi izvršni svet, občinsko skupščino in krajevno skupnost sprejet, naj bi dr. Kambiča imenovali za častnega predsednika odbora za postavitev kipa. komedijo Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. To soboto, 27. novembra, se bodo predstavile še štiri gledališke skupine. Najprej bo v dvorani TVD Partizan v Ribnici ob 11. uri nastopilo Amatersko gledališče Velenje z igro Gorana Gluviča Plakat, v dvorani v Dolenji vasi pri Ribnici bodo ob 15. uri nastopili gledališčniki KUD Rakovnik Ljubljana z glasbeno veseloigro Blu-menthala-Kadalburga Pri belem konjičku, v kinodvorani v Sodražici se bo ob 18. uri predstavila gledališka skupina KD Mislinja z Molierovim Zdravnikom po sili, ob 21. uri pa v dvorani TVD Partizan Ribnica gledališčniki DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice s Kraljem Malhusom Ervina Fritza. Pred to zadnjo predstavo bodo podelili Linhartova priznanja ustvarjalcem v tradicionalnem gledališču. MiM FILMSKI ČETRTEK: POLLACKOVA “FIRMA” NOVO MESTO - Danes bodo v Domu kulture v ciklusu Filmski četrtek predvajali film Firma, ki gaje stari režiserski maček Sidney Pollack posnel po istoimenski svetovni knjižni uspešnici. Glavne vloge v tej izvrstni kriminalki o mafiji igrajo Tom Curise, Gene Hackman in Jeanne Tripple-hom. Predstave so ob 18. in 20. uri. M.B.-J. Slikanje pregnalo težave Slikarka Olivera Siširak v metliškem mestnem jedru odprla prodajno galerijo - Realizem, pomešan s kubizmom METLIKA - Metlika je od preteklega tedna bogatejša za prodajno galerijo, ki jo je pred časom sicerže imela, a jo je izgubila. Tokrat seje zanjo odločila Olivera Šiširak, kiji je pri postavitvi izdatno pomagal mož Mehmet. Šiširakova sta pred poldrugim letom po spletu različnih okoliščin prišla v Metliko iz obleganega Mostarja, kjer sta živela 19 let. Olivera, ki se je že prej veliko ukvarjala s slikanjem, je v Metliki, kjer je našla drugi dom, prav s tem preživljala družino. Zato ne čudi, da sojo Metličani kmalu opazili. Šiširakova je v Beogradu končala šolo za oblikovanje ter pozneje še študij umetnostne zgodovine. V Mostarju je vodila biro za oblikovanje, a tudi veliko slikala. V mestu umetnikov, kot je Mostar, se ni bilo lahko uveljaviti, toda Oliveri je uspelo. Večkrat je razstavljala in bila nagrajena. Ko se je zatekla v Metliko, je dobro vedela, da jo težav, tako materialnih in še bolj psiholoških, lahko reši le delo. Žanjo je bilo srečno naključje, daje v Metliki primanjkovalo uslug, ki jih je nudila. Ljudje so začeli pri njej naročati slike. Slikarka je ustregla njihovim željam po realističnem slikanju, bodisi daje šlo za tihožitja, portrete, vedute, krajine. Tako je večina del, ki so bila na ogled ob otvoritvi prodajne galerije, bolj odraz okusa naročnikov kot Oliveri-nega osebnega sloga. Nekaj del pa je le bilo takih, ki kažejo slikarko v drugačni luči. Kot je na otvoritvi ocenila umetnostna zgodovinarka Andreja Brancelj- Bednaršek, ki je umetnico predstavila, njen stil pri hitrem pogledu spominja na nekaj kubističnega, na primer na Georga Braqua. A to je vendar njen slog, ko zliva na platno svoja čustva in ko se ji ni potrebno podrejati naročnikom. Čeprav je in bo gotovo tudi v prihodnje morala od umetnosti živeti in preživeti, bo na naslednjih razstavah najbrž več stilno in motivno bolj njenih del. Olivera želi oblikovati tudi spominke, sicer pa bo zagotovo v njeni prodajni galeriji marsikdo našel tisto, kar je doslej v Beli krajini pogrešal. Da se bosta Šiširakova pri ponudbi potrudila, ne gre dvomiti. Ne nazadnje pa sta, kot je v pozdravnem nagovoru dejal predsednik metliške občinske skupščine Branko Matkovič, že z otvoritvijo galerije dala pečat trem metliškim trgom ter izboljšala kulturno in turistično ponudbo v mestu. M. BEZEK-JAKŠE ZA DOBER ZAČETEK- Umetnostna zgodovinarka Andreja Brancelj je umetnici (na dewsni) podarila knjigo o belokranjskih pisanicah. Gangl, iztrgan iz pozabe S slovesnostjo ob 120. obletnici rojstva so se Metličani oddolžiLi Engelbertu Ganglu za storjene krivice Z norim imenom in starimi težavami Osrednja dolenjska knjižnica ni več “študijska” - Sprememba naziva ne prinaša nobenih vsebinskih sprememb - Prostorske težave ostajajo pretrd oreh, gradivo pa propada Janez Mežan bo še nadaljnja štiri leta ravnatelj osrednje dolenjske in ene od najbogatejših knjižnic v Sloveniji. Skupščina občine Novo mesto mu je namreč potrdila še drugi mandat. Vendar pa ne bo več ravnatelj Študijske knjižnice Mirana Jarca, saj seje knjižnica z občinskim odlokom preimenovala tako, da v njenem nazivu ni več besede študijska. Ker spremembe imen običajno prinašajo s seboj tudi vsebinske spremembe, se mnogi sprašujejo, ali gre tudi v tem primeru za kaj več kot le za okrajšano ime in ali je naša osrednja knjižnična ustanova za kaj prikrajšana. O tem smo se pogovorili z ravnateljem Janezom Mežanom. oddelke, vsega skupaj osem. Poleg - Čemu sprememba imena? “Zamenjavo imena smo predlagali iz povsem praktičnih razlogov, da se pač ve, da naša knjižnica ni samo študijska, torej namenjena samo študiju, ampak da imamo ob študijskem oddelku tudi druge oddelke, denimo oddelek za odrasle na Jenkovi, kjer imamo pretežno leposlovje in poljudnoznanstveno literaturo, ne pa visokošolskih in drugih učbenikov ter študijskih knjig kot v študijskem oddelku, potem oddelek za mladino, ki je namenjen samo mladini do 15 leta, pa potujočo knjižnico in še druge tega po zakonu o knjižničarstvu obstajajo samo splošno izobraževalne, šolske, visokošolske, specialne in narodne knjižnice, nobenih študijskih ni. Sprememba imena je torej povsem praktične narave.” - S preimenovanjem se torej nič ne spreminja v položaju in pomenu knjižnice? “Nič. Smo splošnoizobraževalna knjižnica in naša naloga ostaja še naprej zadovoljevanje izobraževalnih, informacijskih in kulturnih potreb prebivalstva. Ime študijska je knjižnica dobila v preteklosti, od leta 1982, ko so ukinili študijske knjižnice po vsej Sloveniji, pa je z zakonom o knjižničarstvu postala postala splošna izobraževalna knjižnica. Vendar seje naziv študijska še dolgo obdržal. V Sloveniji je bilo devet takšnih večjih regijskih knjižnic, ime študijska pa sta ohranili samo še ptujska in murskosoboška.” - Ime je novo, težave, ki vas tarejo, pa so stare. Najbrž jih ni mogoče tako lahko spremeniti na boljše kot ime? “Slej ko prej ostaja nerešena naša glavna težava, ki se vleče že dobrih dvajset let, to je res huda prostorska stiska, ki bo rešena šele takrat, ko se bomo ali preselili ali pa sedanje prostore obnovili. O tem smo veliko govorili, obveščali javnost, da nam propada gradivo, da se dela velika in nepopravljiva škoda, a se ni nič spremenilo. Najprimernejša rešitev za nas bi bila obnova stavbe, v kateri smo sedaj. Za to imamo narejeno vso projektno dokumentacijo, manjka nam samo še gradbeno dovoljenje. Lahko bi v naslednjem mesecu začeli z gradnjo, če bi seveda imeli zagotovljena sredstva, brez tega pa gradbenega dovoljenja ni mogoče dobiti.” - In kako kaže? Kdaj bo konec težav? “Doslej imamo samo obljube. Ureditev prostorskega problema je naloga ustanovitelja, se pravi Skupščine občine Novo mesto, ki bi morala za to poskrbeti v najkrajšem Janez Mežan, upravnik Knjižnice Mirana Jarca času. Če skupščina nima denarja, kot pravijo, bi ga morali poiskati na republiki ali kjer koli. Najbrž bi bilo treba problem pokazati tako, da novomeška Knjižnica Mirana Jarca ni navadna občinska knjižnica, ampak ima regijski pomen, neformalen sicer, ker regijskih knjižnic ni, a vendar tako deluje. Izračunali smo, da prihaja več kot 30 odst. uporabnikov iz devetih občin širšega dolenjskega območja. Tak pomen ima naša knjižnica zaradi svojega velikega knjižnega bogastva in ker redno dobivamo obvezne izvode vseh novih tiskov. Z nami se v tem pogledu ne more primerjati nobena druga dolenjska občinska knjižnica. Veliko različnega gradiva imamo po zaslugi nekdanjega ravnatelja Boga Komel-ja, ki je zbiral različno gradivo, od rokopisnih do drugih dokumentov, stalen dotok knjižnih novosti pa nam omogočajo obveznostni izvodi, kijih kot ena od osmih slovenskih knjižnic še vedno dobivamo. Pred časom so nam hoteli te izvode ukiniti, pa so se vse tedanje študijske knjižnice uprle in ostalo je pri njih.” - Zaradi neurejenih prostorskih težav se tudi ne morete modernizirati. Imate sicer računalniške terini- nale, še vedno pa ne prostega pristopa do knjig. “Sodobna knjižnica je danes z računalniškim sistemom povezana z drugimi velikimi knjižnicami imeti pa mora tudi prost dostop do knjig, se pravi, da gre lahko uporabnik sam k polici in si izbira, kar potrebuje. Kar se računalniških terminalov tiče, smo dobro opremljeni. Uporabnikom je na voljo 17 terminalov, prek katerih se lahko vključujejo v mrežo vseh večjih slovenskih knjižnic in v njih išče literaturo, ki je mi nimamo. .Ze nekaj časa načrtno vzgajamo uporabnike, da uporabljajo terminale, čemur seje predvsem mlajša generacija hitro privadila. Kar se prostega pristopa tiče, pa je vse po starem. Pri nas v študijskem oddelku mora uporabnik kar vedeti, kaj želi in si izbrati v katalogu, v svetu pa je prost pristop že zdavnaj uveljavljen. Čas bi bil, da ga uredimo tudi mi. Da gre za pomemben javni inetres, kažejo podatki o izposoji. Prejšnji mesec je denimo šlo skozi knjižnico 11.198 obiskovalcev, ki so si izposodili 31.507 enot knjižničnega gradiva. A problem bo rešen šele, ko bomo uredili prostore. Okoli tega se pri nas vse vrti.” M. MARKELJ UKRADEL IN VNOVČIL ČEKE -23-letni P. Š. iz Žužemberka je utemeljeno osumljen, da je letos oktobra v Žužemberku iz stanovanja Š. R. ukradel 6 čekov in jih vnovčil. S tem je S. R. oškodoval za 31.000 tolarjev. UKRADEL KANALIZACIJSKE CEVI - Podjetje Gradis je v začetku leta 1993 v Straži delalo na gradbišču kanalizacije. V času od 1. marca do 30. junija je neznan storilec ukradel več kanalizacijskih cevi ter s tem dejanjem podjetje Begrad oškodoval za 350.000 tolaijev. IZ GARDEROBE IZGINILA DENARNICA - 17. novembra zvečer je neznan storilec v garderobi novomeške gimnazije iz bunde ukradel usnjeno denarnico oškodovanke M. B. iz Novega mesta. S tem je oškodoval lastnico za 25.000 tolarjev. KOZAREC JE ZA PIJAČO - Dne 16. novembra zvečer je v bifeju Zamorček v Straži prišlo do prepira med P. T. in P. D. Med prepirom je P. D. udaril s kozarcem P. T. in ga lažje poškodoval. Pomoč so mu nudili v novomeški bolnišnici. OSTAL JE BREZ DENARNICE -18. novembra je I. S. iz Ljubljane pustil jakno v čakalnici Zdravilišča v Dolenjskih Toplicah in odšel na terapijo. Neznanec je izkoristil njegovo odsotnost in mu iz žepa jakne ukradel denarnico z dokumenti in denaijem ter ga s tem oškodoval za okoli 12.000 tolarjev. DENAR IZ AVTOMOBILA - V času od 20. do 21. novembra je neznan storilec v Trebnjem iz odklenjenega osebnega avta, ki je bil parkiran pred stanovanjsko hišo, ukradel denar ter lastnico M. P. oškodoval za 40.000 tolaijev. ODKRILI TATIČA ŽUŽEMBERK - Pred dnevi smo že pisali o vlomu, ko je neznan storilec vlomil v avtobus, ki ga je oškodovanec V. Z. iz Ljubljane zaradi okvare parkiral v Žužemberku in odkoder je storilec odnesel tehnične predmete v vrednosti 350.000 tolarjev. Kriminalisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da sta vlom 12. novembra zvečer osumljena zagrešila mladoletnika iz Žužemberka. Ukradene predmete: televizor, videorekorder in zvočnike, so jima zasegli in jih bodo vrnili lastniku. PO DOLENJSKI DEŽELI • Pravijo, da so lopovi in tolovaji brezbožneži, ki se požvižgajo na božje zapovedi, še posebej na sedmo. Vendar v Zagorici to očitno ne velja, vsaj za nepridiprava, ki je iz kapelice ukradel tri lesene kipe, vredne 120.000tolarjev, ne. Morda pa se želi možakar z molitvijo pred podobami svetnikov le spokoriti za svoje grehe in spreobrniti svojo ničvredno dušo? • Otroška igra ne pozna meja. To so dokazali trije mladoletniki Lok, ki so si zaželeli igre z avtomobilčki na daljinsko upravljanje. Ker ni šlo drugače, so do željenih igračk hoteli priti v slogu junakov televizijskih nadaljevank. Vendar so filmi eno, kruta resničnost pa povsem nekaj drugega. Trgovina E Shop v Novem mestu ima signalno napravo, ki prodajalke opozori na kupca, ki bi rad odnesel neplačano blago. Zapiskalo je tudi, ko so jo mladi tatiči skušali z ukradenimi avtomobilčki popihati na prostost. Prodajalke so fante zadržale in poklicale policiste, ki so stvar uredili precej drugače, kot to delajo krvoločni ameriški policisti na televizijskih ekranih. • Ne le igrače, tudi modna oblačila so za nekatere predraga. V trgovini “Polona ” v Sadinji vasi so imeli manj sreče kot novomeške prodajalke igrač. 19. novembra so jih obiskale štiri predrzne tatice, si izbrale vsaka po ene kavbojke in z njimi izginile neznano kam. Policisti jih še iščejo. Zakoni veljajo tudi na smučiščih Smučarji morajo spoštovati predpise - Kazni za kršitelje - Povzročitelji nesreč kazensko odgovarjajo - Tekmovalci ogroženi celo na zavarovanih progah Da na cesti veljajo prometni predpisi, ve že vsak otrok, da pa veljajo precej -—- podobni predpisi kot za voznike v cestnem prometu tudi za smučarje na smučiščih, vedo, kot kažejo običajne slike z naših smučišč, le redki. Skoraj ne mine dan, da na smučiščih ne bi zabeležili vsaj ene nezgode, pogosto pa morajo po ponesrečene smučarje priti rešilni avtomobili, tudi smrtne primere že poznamo. Velikokrat se zgodi, da za poškodbo ni kriv poškodovanec, temveč je nesrečo zakrivil drug smučar, ki je za svoje dejanje kazensko in odškodninsko odgovoren. Najbrž ga ni med vami, ki je že kdaj stopil na smuči in se postavil v vrsto za vlečnico, ne da bi spoznal “smučarskih kamikaz” - smučarjev, ki brezglavo, ne ozirajoč se na vse okoli sebe, drvijo po smučišču; gorje tistim, ki se jim postavijo na pot. Ostro nabrušeni robniki so lahko strahotno nevarno orožje, kinetična energija v brzeči masi pa je zadostna, da ubije ali pohabi. V mnogih deželah poskušajo najti učinkovito sredstvo za obrambo pred temi divjaki z odvzemi vozovnic, uveljavljanjem kazensko pravne odgovornosti in s prakso sodišč, ki prisoja poškodovanim ne ravno majhne odškodninske zneske. Tudi na smučišču veljajo zakoni. Neposredno se z ravnanjem smučarja ukvarja predvsem Zakon o varnosti na javnih smučiščih, ki za kršitelje predvideva tudi denarne kazni. Poleg zakona se morajo smučarji držati še določb o redu na smučiščih - le-te so na vsakem smučišču izobešene na vidnih mestih -in navodil rediteljev. In kaj nalaga zakon? Smučar mora prilagoditi hitrost in način vožnje svojemu znanju in vremenskim razmeram; izbirati smer vožnje tako, da ne ogroža drugih smučarjev; prehitevati v razdalji, ki pušča prehitevanemu smučarju dovolj prostora za manevriranje; uporabljati za vzpenjanje le rob smučišča; dati osebne podatke, na zahtevo reditelja pa tudi pokazati osebno izkaznico, če je bil udeležen v nesreči; pomagati pri nesrečah. Smučar ne sme: smučati na smučišču v času zapore; postavljati naprav ali znakov na smučišču brez dovoljenja upravljalca; zadrževati se na zoženih ali nepreglednih delih smučišča; voziti na način, ki ogroža ali občutno ovira druge udeležence; smučati s pomanjkljivo ali okvarjeno opremo (zlomljene smuči ali palice in podobno); onesnaževati smučišč in okolice; zadrževati se na smučišču pod vplivom alkohola. Že bežen ogled naših smučišč nam pove, da se večina smučarjev ne drži zakonsko predpisanih pravil, žal pa pisec članka, kljub precej dolgi karieri učitelja smučanja, ne pozna primera, ko • Vodja, ki pripelje na smučišče organizirano skupino mladine ali začetnikov, je po zakonu dolžan skrbeti za varno smučanje skupine. Za varnost svoje skupine odgovarjajo tudi trenerji, ki so pred vadbo dolžni zagraditi progo, kar ponavadi tudi storijo. Vendar pogosto niti to ni dovolj, da se med vratci ne bi smučali tudi navadni smrtniki. Marsikateri prepovedani “izlet” turista na progo za trening se je že končal tragično. Tekmovalec, ki vozi med količki je namreč pozoren le na progo in ne more pravočasno opaziti vsiljivca, zato opozorila rediteljev in trenerjev, naj se turisti umaknejo s proge, niso le “kaprica”. bi kršitelja prijavili sodniku za prekrške. Običajna metoda kaznovanja “neubogljivih” smučarjev je le odvzem smučarske vozovnice. IGOR VIDMAR liijci z orožjem po Sloveniji Revolver za spomin - Oboroženi uslužbenec hrvaške vojske KRŠKO - Vojna v sosednji državi je najverjetnejši vzrok, da policisti med rednimi pregledi potnikov in vozil pri prehodu državne meje odkrijejo skrito oziroma neprijavljeno orožje. Med oboroženimi tujci prevladujejo hrvaški državljani. Se v naši državi čutijo ogrožene ali pa imajo z njim druge namene? 19. novembra so na mejnem prehodu Obrežje med pregledom osebnega avtomobila hrvaškega državljana Anteja C. iz Borovega naselja pri Vukovaru v predalu armaturne plošče našli revolver znamke Luger, kalibra 38 mm special. Vukovarčan, p-m v j * * 1 l L nožem, pestmi m kolom spomin na vojno. —--------- Isti dan so ob 6.05 policisti na železniškem mejnem prehodu Dobova med pregledom potnikov na vlaku, ki je pripeljal iz Hrvaške, pri 23-letnem Zagrebčanu Igorju Č. G. v toku za žje in razstrelivo v osebno zadolžitev, da pa zanju nima dokumentov oziroma dovoljenja za posest in nošenje orožja. 17. novembra so policisti na mejnem prehodu Obrežje pri pregledu kabine Franeta Ž. iz Sinja v kovčku našli pištolo znamke Herstal z dvema nabojnikoma in 27 naboji. Ker orožja ni prijavil, so mu ga, kljub temu daje zanj imel orožni list, zasegli in ga predlagali v postopek sodniku za prekrške. NENADNA SMRT TUJCA KOSTANJEVICA NA KRKI -18. novembra so ob 5.40 v gostinskem likalu Kmečki hram v Ora-žmovi ulici v Kostanjevici na Krki našli truplo moškega. Policijska patrulja, ki je takoj odšla na kraj dogodka, je ugotovila, da gre za 59-letnega Miloša Marinkoviča iz Samobora, državljana Republike Hrvaške. Marinkovič je šel po stopnicah v svojo sobo na podstrešju Kmečkega hrama. Ko je stopil na četrto stopnica, ga je zadela možganska kap. Mož se je opotekel in vznak padel po stopnicah ter obležal mrtev. Zdravnica, kije truplo pregledala in ugotovila možgansko kap, ni našla sledov nasilne smrti, pač pa so ugotovili, da je Marinkovič prejšnji dan popil večjo količino alkohola, kar je bil vzrok možganske kapi. Andreju Rešetiču iz Grobelj so sodili za poškodbe, ki ______jih je prizadejal z nožem, pestmi in kolom pasom našli samokres z osmimi na boji. Pri pregledu njegove potovalne torbe so našli še osem časovnih de- je zaposlen \______________________ ministrstvu in da spada najdeno oro- OKRADEL ROKOMETAŠICO NOVO MESTO - Veselje po zmagi nad ekipo Novega mesta je rokometašici Marcusa Burje, N. B. iz Škofij, skalil neznan nepridiprav, ki ji je iz garderobe športne dvorane Marof ukradel žensko tobico z denarjem, zlatnino in dokumenti, s čimer jo je oškodoval za 70.000 tolarjev. NOVO MESTO - Novomeško temeljno sodišče je Andreju Rešetiču iz Grobelj pri Šentjerneju zaradi treh kaznivih dejanj - lahke telesne poškodbe, hude telesne poškodbe in ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - prisodilo enotno zaporno kazen enega leta in štirih mesecev zapora. Prva obtožnica novomeške enote temeljnega javnega tožilstva je Re-šetiča bremenila lahke telesne poškodbe. 7. marca leta 1992 je na dvorišču gostilne Grabnar na Rojah z lovskim nožem zabodel J. J. v levo stran prsnega koša in ga obrezal po komolcu. 29. avgusta leta 1992 je v zgodnjih jutranjih urah s pestjo dvakrat udaril B. P. v čeljust in mu prizadejal dvojni zlom spodnje čelusti. 26.12. leta 1992je v Dolenji stari vasi sodeloval v vsesplošnem pretepu. Pograbil je lesen kol, stekel za Z. B. in ga s kolom večkrat udaril po glavi. Rešetič je bil spoznan za krivega v vseh treh kaznivih dejanjih, sodišče pa muje prisodilo enotno kazen enega leta in štirih mesecev zapora. Obenem je sodišče preklicalo pogojno sodbo zaradi kaznivega dejanja tatvine, ki mu je bila izrečena s pravnomočnostjo sobe krške enote Temeljnega sodišča v Novem mestu, ter mu ob upoštevanju kazni izreklo enotno kazen enega leta in šestih mesecev zapora. V času sojenja je proti Rešetiču tekel še en postopek, joru. Sod- zaradi katerega je bil v priporu, ba še ni pravnomočna 1. V. BREZPLAČNI TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL OTOČEC, ČRNOMELJ -Avto-moto zveza Slovenije bo v soboto, 27. novembra, od 8. do 17. ure pripravila enodnevno preventivno akcijo, ko bo v svojih bazah, na Dolenjskem sta bazi na Otočcu in v Črnomlju, vsem voznikom nc glede na članstvo v AMD opravila brezplačni tehnični pregled. Strokovnjaki vam bodo pregledali podvozje, zavore, avtoplašče, kretni mehanizem, žaromete, akumulator, hladilno tekočino in druge naprave, ki morajo biti v brezhibnem stanju, če se želite v zimskih razmerah voziti čim drževanju vozila in odpravljanju napak na avtomčbilu. V OVINKU GA JE ZANESLO -Dne 20. novembra ob 14.00 je Mirko Simec iz Geršičev vozil osebni avto znamke Lada po regionalni cesti od Vranovičev proti Črnomlju. Izven naselja Vranoviči je opazil osebni avto znamke Golf, ki ga je vozil 52-letni Jožef Plut iz Straže. Ker je bilo vozišče zasneženo in je še vedno snežilo je Plutovo vozilo začelo zanašati, ga zaneslo v levo in med voziloma je prišlo do trčenja. V nezgodi je Jožef Plut zaradi hudih poškodb med prevozom v bolnišnico umrl, njegov sopotnik 44-letni Peter Kotar s Sel pri Dolenjskih Toplicah pa je hudo poškodovan ostal ukleščen v avtu. Rešili so ga gasilci. Lažje so se poškodovali še voznik Šimec ter sopotnika Nežka Plut in Matjaž Kralj iz Geršičev. Škoda na vozilih znaša okoli 1.350.000 tolarjev. ZBIL JE OTROKA - Dne 19. novembra ob 16.15 je 8-letni Borut Cvelbar iz Poturna pri stanovanjski hiši št. 34 prečkal cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta. V tem trenutku je iz smeri Soteske pripeljal voznik osebnega avta 45-letni Peter Stefančič iz Novega mesta, ki je otroka zadel s prednjim desnim delom vozila in ga zbil po vozišču. V nezgodi je bil otrok hudo poškodovan in se zdravi v novomeški bolnišnici. SMRT ZARADI PREHITEVANJA - 18. novembra jc ob 21.10 na regionalni cesti Brestanica - Senovo v Brestanici na Cesti prvih borcev zaradi neprevidnega prehitevanja prišlo do hude prometne nezgode s smrtnim izidom. 22-letni Herman C. iz Krškega jc peljal iz smeri Brestanice proti Senovemu. Na Cesti prvih borcev je začel prehitevati neznan osebni avtomobil, ko mu je nasproti pripeljal 37-letni Bojan Brilej s Senovega, ki kljub umikanju in zaviranju ni mogel preprečiti trčenja. V nesreči je Herman C. na kraju dogodka podlegel poškodbam, Brilej pa je bil lažje poškodovan. POŽARNA GOSPODARSKEM POSLOPJU GORENJA VAS - 18. novembra je ob 19.15 izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Jožeta Salmiča v Gorenji vasi. Ogenj je popolnoma uničil ostrešje v velikosti 20 krat 6 m, stroj za mletje koruze, elektromotor, leseno kad, 3,5 t slame in 1 t sena. Skoda je ocenjena na poldrugi milijon tolaijev. POMOŽNA POLICISTA - Dejan Kavšek in Robert Andolšek sta služila vojaški rok v policijskih enotah uprave za notranje zadeve Novo mesto. Na poslovilnem srečanju na UNZ sta povedala, da sta si delo policista predstavljala precej drugače. Oba sta bila navdušena nad prijateljstvom in tesno medsebojno povezanostjo policistov, zato se je Dejan odločil, da bo ostal v policijskem poklicu, Roberta pa bodo razporedili v sestav rezervne policije. (Foto: Služenje vojaškega roka v UNZ Služenje vojaškega roka je končala prva generacija pomožnih policistov - Možnost zaposlitve NOVO MESTO -19. novembra je končala služenje vojaškega roka v organih za notranje zadeve prva (poskusna) generacija jjomožmh policistov. Pod vodstvom mentorjev Antona Štubljaija in Borisa Bevca sta kot pomožna policista odslužila vojaški rok v upravi za notranje zadeve Novo mesto Dejan Kavšek in Robert Andolšek. Služenje vojaškega roka pomožnih policistov je razdeljeno v dva dela. Prvi teoretični del traja tri mesece in ga izvajajo v učnih centrih v Tacnu in Gotenici, vsebuje pa predvsem teoretično obravnavo znanj s področja vojaških in policijskih obrambnih nalog. Po končanem usposabljanu opravijo preizkus znanja in jih v primeru pozitivne ocene napotijo na nadaljevanje služenja vojaškega roka na policijsko postajo v domači kraj. Iz prve generacije pomožni policistov sta v Novem mestu služila vojaški rok le dva, iz naslednjih generacij pa bo v novomeški UNZ službovalo po osem pomožnih policistov. Drugi del služenja traja štiri mesece in zajema delo splošnega de- lovnega področja policista. Pomožni policisti bivajo na svojem domu in vsek dan opravljajo osemurno službo na policijski postaji. Občasno jih razporedijo tudi v druge enote, s katerimi se spoznavajo s posebnimi nalogami policije, kot je delovno področje prometne policije ali delo enot, ki varujejo državno mejo. Pomožni policisti opravljajo le določena dela in naloge in nimajo statusa pooblaščene osebe, postopke z občani pa laho izvajajo le pod nadzorom svojega mentorja. Pogoji za služenje vojaškega roka v organih za notranje zadeve so precej strogi. Kandidat mora biti telesno in duševno popolnoma zdrav, imeti mora končano vsaj peto stopnjo strokovne izobrazbe in ne sme biti obsojen za kaznivo dejanje. Po končanem služenju vojaškega roka imajo pomožni policisti možnost zaposlitve v organih za notranje zadeve. V tem primeru morajo opraviti še dodatno izpopolnjevanje, vendar glede na to, da so srednjo šolo že končali, le iz strokovnih predmetov. I. V. so mu pokazali fotografijo njegovega prekrška, je popustil in kazen plačal, a je pripomnil: “Kaznujete, ker država potrebuje denar.” “Ne, ampak zato, ker potrebuje pametne šoferje,” je odvrnil policist. J. P. Ribnica - več reda na cestah Letos še brez smrtne žrtve in hudo poškodovanih -Stalne prometne akcije v ribniški občini RIBNICA - V ribniški občini letos ni bilo hujših prometnih nesreč. Tako je ribniška občina ena redkih v Sloveniji, če ni sploh edina, kjer že vse leto (vsaj do minulega tedna) ni bilo nobene prometne nesreče s smrtnim izidom, pa tudi zelo hudo poškodovan ni bil v prometni nesreči nihče. Policisti zelo resno skrbijo za varnost prometa. Tako so opravili analizo vseh lanskih nesreč m ugotovili najpogostejše vzroke nesreč in kraje, kjer se dogajajo. Zdaj izvajajo na teden po eno ali dve akciji, v kateri sodeluje tudi policist v civilni obleki. Zaradi r vih mestir kršiteljev se je i zmanjšalo. Tako so letos zabeležili v povprečju le po 17 prometnih nesreč na mesec, in še te le z manjšo škodo, medtem ko je bilo prejšnja leta takih nesreč še enkrat več in njihove posledice hujše. Kakšen mesec letos je bilo tudi samo po 14 nesreč, nad 20 pa nikoli oz. le v mesecu januarju, ko so jih zabeležili celo 30. Domači vozniki so se torej poboljšali, vozniki od drugod pa še padejo vpast. Oni dan seje neki voznik zaradi denarne kazni razburjal, ko pa OMAGALA DVA “MARTINČKA” RIBNICA - Tudi v ribniški občini so letos kar dostojno proslavili sv. Martina. Nekateri so celo preveč martinovali, in to tudi po več dni. Tako je v Sodražici na god sv. Martina obležal na cesti pred gostilno J. K. iz Zamosta. Policisti so dobili obvestilo, da “truplo ne kaže več znakov življenja”. Bilo je res hudo, a toko le ne. Z rešilcem so “truplo” odpeljali na urgentni blok UKC v Ljubljano, kjer so ga rešili iz podhladitve in mu pregnali alkoholne hlape. Istega dne pa je za ribniško cerkvijo pri stranskem vhodu obležalo še eno “truplo”, očitno žrtev sv. Martina. Ugotovili so, da pripada 56-letnemu L. M. iz Turjaškega naselja v Kočevju. ENIM V JEZO, DRUGIM VVESELJE - Takih in podobnih trkov kot tale na Čatežu v minulih dneh tudi v Posavju, ni manjkalo. Potem, ko je prepozno, tudi jeza ne zaleže dosti. Z vremenom pa je tako zmerom križ. Eni se bele oddeje veselijo, drugim dela preglavice. Sive lase je sneženje povzročilo tudi zaposlenim v Vinu Brežice, ko so v soboto zaradi preobilice padavin morali prekiniti ledeno tigatev. Na Lisci pa veselo teptajo smučišče ter se pripravljajo na novo sezono. (Foto: Majda Luzar) Veleslalomisti se selijo na Gače V soboto in nedeljo bosta na Gačah dva FIS veleslaloma - Udeležbo so napovedali vsi najboljši razen “Američanov” - Za FIS točke se poteguje devet Novomeščanov Akripol melje nasprotnike Zmagi v pokalu in na prvenstvu TREBNJE - Rokomctaii trebanjskega Akripola igrajo vse bolje, rezultat dobre igre pa je pet zaporednih zmag. Sredi prejšnjega tedna so doma v tekmi šestnajstine slovenskega pokala z 29:23 premagali prvoligaško Moštvo Velike Nedelje. Nasprotnika so premagali s kolektivno igro, najuspešnejši strelci v domačem moštvu pa so bili: Šavrič z osmimi zadetki, Strajnar s šestimi in Zara-bec s petimi. V soboto je Akripol odigral srečanje rednega kroga druge državne lige z ljubljanskim Krimom. Trebanjski rokometaši so tudi tokrat dokazali, da so izvrstno pripravljeni. Pred 300 gledalci so dosegli zmago z enako razliko kot proti Veliki Nedelji, izido ob koncu tekme pa je bil 22:16. Najuspešnejši strelci v domačem moštvu so bili: Šavrič s sedmimi zadetki ter Strajnar, Zarabec in Kotar s po štirimi zadetki. V sredo so igrali povratno pokalno srečanje z Veliko Nedeljo, v soboto pa se bodo pomerili z zad-njeuvrščenim moštvom druge lige Center Zaplotnik. NOVO MESTO - Le Dolenjska ima dovolj snega za izvedbo prvih mednarodnih smučarskih tekmovanj v Sloveniji. Smučarska zveza Slovenije, kije pred začetkom sezone že hotela pripraviti prva tekmovanja za “Slovenija open” na smučišču v Mokrinah v Avstriji, se je odločila, da bodo namesto dveh veleslalomov in dveh super veleslalomov pripravili le dva veleslaloma na edinem pravem smučarskem središču na Dolenjskem. Kočevke so prvič klonile Rokometašice so izgubile z Belinko Olimpijo RIBNICA - Rokometašice Kočevja, ki so bile do sedaj edina neporažena ekipa modre skupine prve ženske rokometne lige, so prvič letos okusile grenkobo poraza. Belinka Olimpija je, kljub temu da se nahaja le na tretjem mestu prvenstvene lestvice, najmočnejša slovenska ekipa. Ljubljančanke so edine, ki jim je uspelo zaustaviti odlično kočevsko Ukrajinko Burjakovo in so tako onemogočile tudi njeno rojakinjo Gorbunovo. Igra je bila izenačena le v prvem delu prvega polčasa, nakar so Ljubljančanke z dobro igro v obrambi in hitrimi protinapadi stalno povečevale razliko v svojo korist, prvi polčas dobile z izidom 10:8 in tekmo končale s 30:22. K zmagi so jim z bledo in neborbeno igro precej pomagale tudi domače igralke, ki so preveč spoštovale slovite nasprotnice. Kljub temu da so Ljubljančanke tesno pokrivale Ukrajinki, je največ zadetkov dosegla Burja-kova (7), Guštinova, Vukova in Gorbu-nova pa so zadele mrežo po štirikrat. M. G. GUŠTIN NAJBOLJŠI MED REKREATORJI NOVO MESTO - Na rekreacijskem turnirju v namiznem tenisu - bil je v nedeljo v novomeški športni dvorani -je med 17 igralci prvo mesto zasedel Gregor Guštin, ki je v finalni tekmi premagal Rada Medleta. Tretje mesto je zasedel Ivan Vertuš. Najboljši so dobili denarne nagrade in praktična darila. Sponzorja turnirja sta bila Krkina Zelena zdravila in NTK Novotehna. V soboto in nedeljo bo imel Smučarski center Rog - Črmošnjice na Gačah v gosteh smučarje in smučarke iz Avstrije, Italije, Nizozemske, Madžarske, Poljske, Japonske in Slovenije. Vse te reprezentance so že najavile svoj prihod, organizatoiji pa pričakujejo, da se bodo za nastop na Gačah odločili še nekateri drugi, saj v tem času v Evropi ni drugih pomembnejših mednarodnih tekmovanj. Oba dneva si bodo dolenjski ljubitelji smučanja na Gačah lahko ogledali na delu najboljše veleslalomiste in veleslalomistke, manjkali bodo PORAZ RIBNIČANOV PTUJ - Rokometaši Ribnice so v Ptuju doživeli že peti poraz na letošnjem prvenstvu. Ves prvi polčas tekme z Dravo so na igrišču prevladovali domačini, ki jim je uspelo onemogočiti najbolj nevarnega Vugrinca, vodili že s štirimi zadetki prednosti, vendar je Ribničanom ob koncu le uspelo približati se na en sam gol razlike (13:12). V drugem delu srečanja so Ptujčani z uspešnimi menjavami vratarjev svojo prednost povečali in tekmo dobili s 26:21. V naslednjem krogu bodo Ribničani doma igrali z zadnjeuvrščenim Šeširjem. ZAKAJ NI SMUČANJA KOČEVJE - Nekateri najbolj zagreti smučarji so se ob prvem zapadlem snegu že pritoževali, da ni urejeno smučišče pri brunarici v Dolgi vasi. Zvedeli smo, daje bilo za pravo smuko premalo snega in še primeren ni bil. Smučatji pa spet, da smučarske steze in vlečnica niso vzdrževane, da vse rjavi, da smučišče ni bilo pravi čas pokošeno in zdaj iz snega štrle stebla raznih rastlin itd. Na občinski skupščini pa smo zvedeli, da je bilo vlomljeno v skladišče smučarskega kluba, poškodovan je bil njegov teptalec snega itd. Delno pa vsemu temu botruje tudi neusklajenost med delovanjem smučišča in bližnje brunarice-gostišča, saj oboje nima le enega samega upravljalca, ampak vsako svojega. Uspešneje na tujem Druga zmaga odbojkaric Novega mesta LJUBLJANA - Odbojkarice Novega mesta potrjujejo bojazen pred začetkom prvenstva, da bodo bolje igrale v gosteh kot na domačem terenu. Medtem ko so vse tri domače tekme izgubile, so v soboto v Ljubljani zmagale tudi v drugi tekmi v gosteh. Srečanje s Taborom so začele izvrstno in povedle z 8:3, potem pa popustile in prvi niz dobile v podaljšani igri s 17:15. V drugem nizu sta ekipi zamenjali vlogi. Najprej so povedle Ljubljančanke z 9:3, nakar so Novomcščanke pokazale svojo pravo vrednost, dosegle sedem točk zapored, povedle z 10:9 in niz dobile s 15:10. Zadnji niz je bil le še formalnost, saj so se Ljubljančanke popolnoma predale in dosegle samo dve točki. Na srečanju s Taborom je v prvi postavi zaigrala Satoškova, ki seje izkazala kot odlična blokerka in je precej pripomogla k novomeški zmagi. Po petih tekmah so Novomeščanke z dvema zmagama na sedmem mestu, v naslednjem krogu pa se bodo ob 19. uri doma pomerile s Krimom, ki je trenutno na šestem mestu. le člani reprezentanc, ki ta čas tekmujejo na tekmah za svetovni pokal v Ameriki. Smučarska zveza Slovenije je izvedbo tekmovanj zaupala Smučarskemu društvu Rog iz Novega mesta, ki je v zadnjih letih pripravilo že šest FIS-tekem, s katerimi so si pridobili sloves enega izmed najboljših organizatorjev pri nas. Pokrovitelj vseh štirih FlS-ve-leslalomov so Krkina Zdravilišča. Oba dneva se bo tekmovalni program predvidoma začel ob 10. uri. V soboto bodo tekmovale ženske, v nedeljo pa moški. Start drugega teka je odvisen od konca prvega in seveda od vremenskih razmer na smučišču. Tekmovanje bo na progi Resa na nadmorski višini 940 m. Tekmovalna proga bo dolga blizu 1.500 m z višinsko razliko 261 m. V času tekmovanja bodo vse ostale proge odprte V za turistično smučanje, organizatorji pa prosijo obiskovalce, naj v vrsti za vlečnico dajo prednost tekmovalcem. Člani Smučarskega društva Rog pa ne bodo le organizatorji tekmovanja, temveč bo na njem nastopilo kar nekaj njihovih tekmovalcev. Največ pričakujejo od Matjaža Vrhovnika, ki je letos član slovenske A ekipe; Primož Vrhovnik, Matjaž Kodba, Sebastijan Habjan, Rok Šter, Luka Golob, Luka Vodopivec in Rok Kocjan pa si bodo na domačem terenu skušali pridobiti čim boljše FIS točke, kar jim bo prineslo boljše štartne številke na naslednjih mednarodnih tekmovanjih v sezoni 93/ 94. Če bo Vrhovniku uspela uvrstitev pri vrhu, se mu obeta nastop v svetovnem pokalu, ko se bo bela karavana iz Amerike preselila v Evropo. Od Novomeščank bo najverjetneje nastopila le Anuša More, ki je kandidatinja za nastop na olimpijskih igrah v Lilleham-merju, kjer naj bi tekmovala v prostem slogu. Predtekmovalci bodo Rogovi pionirji, ki za to sezono že načrtujejo preboj v sam vrh slovenskega smučanja. I. VIDMAR Četrta točka veliko obeta Krka Novoterm seje v gosteh razšla s Cosmosom brez zadetkov - V zadnjem krogu želijo premagati Mavrico V TRETJE NI ŠLO- Košarkarjem Novega mesta 92 ni uspelo še tretjič letos premagati moštva Iskre iz Nove Gorice. Novogoričani so bili celo tekmo boljši nasprotnik, prvi polčas so dobili s 47:35, izid na koncu tekme pa je bil 91:76. Točke za Novomeščane so dosegli: Bajc 25, Petrov 17, Červ 10, Zupevc 9, Plantan 8, Kek 5 in Cerkovnik 2. Včeraj so novomeški košarkarji odigrali preloženo tekmo v Tolminu, v nedeljo pa bodo doma igrali z Zagorjem. Tekmi sta zelo pomembni za Novomeščane, saj jih le zmagi vodijo v nadaljevanje drugoligaškega tekmovanja. (Foto: I. Vidmar) NOVO MESTO - Nogometaši Krke Novoterma po zmagi nad Istragas Jadranom v zadnjih krogih pred zaključkom jsenskega dela prvenstva v prvi nogometni ligi nadaljujejo z uspešnimi igrami in s tem že vzbujajo upanje, da se bodo v pomladanskem delu lahko le obdržali v elitni druščini slovenskega nogometa. Točka na gostovanju pri AM Cosmosu pomeni precej več od zmage proti Dekančanom, ki sodijo med resnejše kandidate za izpad iz lige. Tekmo z Cosmosom so Novomeš-čani na štadionu Železničarskega športnega društva začeli dokaj previdno in negotovo, zato so v prvem polčasu na igrišču prevladovali gostitelji, ki so imeli tudi prvo resnejšo priložnost. Vončina je pobegnil novomeškim branilcem in se sam znašel pred vratarjem Pavičem, ki pa je njegov strel ubranil. No-vomeščani so se sicer kar nekajkrat znašli v protinapadu v številčni premoči, česar pa niso znali izkoristiti. Edino priložnost za Novomeščane je imel Juršič, ki je s strelom od daleč za las zgrešil mrežo domačega vratarja. V drugem polčasu so Novomeščani zaigrali precej bolje, a prave priložnosti USPEH NOVOMEŠKIH KARATEISTOV KRANJ - Na državnem prvenstvu v karateju za mlajše mladince so člani novomeškega karate društva J ugokaj, varovanci Franka Kende in Zorana Dražetiča, dosegli nekaj dobrih uvrstitev: Janez Keržan je v lahki kategoriji osvojil bronasto medaljo, Rok Cvetko je bil v srednji kategoriji četrti in Roman Markovič v isti kategoriji šesti. NOVOTEHNA V FINALU NOVO MESTO - Mladinci namiznoteniškega kluba Novotehna so se tudi letos uvrstili v finale državnega prvenstva, na katerem so lani postali državni prvaki. Na kvalifikacijskem turnirju v Novem mestu so Kralj, Retelj, Vertuš in Miklič zlahka premagali vse nasprotnike - Vesno in Trbovlje s 4:0 in Logatec s 4:1 - in dokazali, da so tudi letos prvi favoriti za naslov državnega prvaka. Pionir zmaguje Zmagali obe moštvi Pionirja JESENICE - Po tritedenskem premoru zaradi nastopa reprezentance Slovenije na kvalifikacijskem turnirju za nastop na svetovnem prvenstvu od-bojkaiji nadaljujejo tekmovanje v prvi državni ligi. Pionirje očitno dobro izkoristil proste dni in je na gostovanju v Jesenicah zlahka premagal domačo Žirovnico s 3:0. Prvi niz so Žirovničani končali z desetimi točkami, v drugem in tretjem pa so prišli le do osmih točk. Pionir je premagal domače moštvo predvsem z igro na mreži, novomeški blokerji so namreč zlahka zaustavljali nasprotnikove tolkače, pogosto je za to zadostoval le en novomeški bloker. Z zmago v Jesenicah sc je Pionir pomaknil na četrto mesto prvenstvene lestvice. V naslednjem krogu bodo igrali doma ob 19. uri z zadnjeuvrščeno Topolšico. V novomeškem taboru pričakujejo zanesljivo zmago, s čimer se lahko pomaknejo na tretje mesto prvenstvene lestvice. Uspešno je bilo tudi drugo moštvo Pionirja, ki tekmuje v drugi državni ligi. V soboto so zlahka premagali Mežico s 3:0 (-6,-8,-4) in so trenutno sedmi od 10 ekip druge lige. za dosego zmagovitega zadetka niso imeli, pač pa so Ljubljančani v enem izmed redkih napadov zadeli vratnico. Krka Novoterm je krog pred koncem jesenskega dela prvenstva s štirimi točkami še vedno na zadnjem mestu, vendar ne brez možnosti, da “prezimijo” kot predzadnji. Za predzadnjo, Mavrico, zaostajajo le dve točki, in prav z njo igrajo zadnjo tekmo. Če jim jo bo na domačem igrišču uspelo premagati z dvema zadetkoma razlike, bosta moštvi zamenjali mesti, Krka Novo- • Ekipo Krke Novoterma bodo ob koncu jesenskega dela prvenstva zapustili Aleš Jakša, Andrej Primc in Robert Stubler, ki bodo v kratkem (jblekli uniforme slovenske vojske. Žal prvoligaški igralci razen članov moštev dnavnih in pokalnih prvakov nimajo urejenega statusa vrhunskega športnika, zato bo le od dobre volje vodstva cerkljanske granizije odvisno, če bodo fantje lahko v času služenja vojaškega roka lahko še naprej trenirali, oziroma igrali za svoje moštvo. Krka Novoterm namerava za pomladansko sezono svoje moštvo okrepiti, vendar imena igralcev, ki naj bi prišli v Novo mesto, se niso znana, saj bo do resnejših razgovorov prišlo šele po koncu jesenskega dela. term pa se bo uvrstila med pet do šest moštev, ki se bodo spomladi enakovredno borila za obstanek. I. V. Avto Bum uspešen tudi na snegu Avto Bum ostaja na čelu druge lige KOČEVJE - Nogometaši kočevskega Avto Burna so po zmagi nad Dravinjo in krog pred koncem prvega dela prvenstva praktično že jesenski prvaki, saj jih čaka le še tekma s predzadnjim Triglavom, ki pa bi jo Kočevci morali dobiti. Z zmago v Kranju bi kočevski nogometaši uspešno opravili prvi del naloge, ki so si jo zadali pred prvenstvom, ko so napovedali uvrstitev v prvo državno ligo. Nedeljsko srečanje z Dravinjo je bilo kljub zasnežtnemu, a dobro pripravljenemu igrišču in minus petim stopinjam C borbeno in zanimivo. Gostje, ki so nastopili oslabljeni, so se do prvega zadetka domačinov pretežno branili. Kočevci so imeli prvo priložnost za vodstvo že v 13. minuti, ko je Bošnjak zas-treljal 11-metrovko. Z vstopom Vuja-čiča na igrišče je kočevska igra zaživela. Prvi zadetek je po izvajanju kota dosegel prav on, pripravil pa je tudi drugi zadetek, ko je po njegovi podaji Murn z glavo še drugič zatresel mrežo gOSlOV- M. G. PORAZ LIK TILIE KOČEVJE - Kočevske odbojkarice so se bolj kot s tekmo z najboljšo prvoligaško ekipo ukvarjale z odločitvijo Odbojkarske zveze Slovenije, da ne smejo več igrati v stari dvorani, zato so imele odlične Koprčanke še lažje delo. V prvem nizu so Kočevke še nekako držale korak z gostjami in osvojile 11 točk, v drugem nizu so igrale že slabše, osvojile so osem točk, v tretjem nizu pa so jim Koprčanke dovolile le še pet točk. S tem porazom so Kočevke s tretjega zdrsnile na četrto mesto prvenstvene lestvice. V naslednjem krogu bodo igrale v Novi Gorici s Hitom Casinojem. Odnosi z javnostjo v športu Nogometaši in novinarji vendarle zagladili spor Zaplet med novinarji in nogometnim klubom Krka Novoterm je rešen v zadovoljstvo obeh strani. Predstavniki kluba so se novinarju Dolenjskega lista opravičili za napako redarja, ki mu je. onemogočil ogled tekme z Rudarjem, obenem pa so se na sestanku s predstavniki sedme sile dogovorili o boljšem sodelovanju, ki bo prav gotovo obojim v veliko korist. Nogometaši so letošnjo sezono v položaju, kakršnega si ne želi nobeno moštvo. V prvih dvanajstih krogih prvenstva v prvi ligi so osvojili le eno točko in so kljub nekoliko boljšemu izkupičku z zadnjih dveh tekem še vedno na zadnjem mestu in krog pred koncem prvega dela sezone spadajo med najresnejše kandidate za izpad. Vendar vse le še ni izgubljeno. Zadnja uspešna nastopa in tekma s predzadnjeuvrščenim moštvom v nedeljo dajejo upanje, da jim bo ob uspešni prenovi moštva v pomladanskem delu prvenstva le uspelo rešiti se. Do zapleta z novinarji je prišlo ravno v Času, ko klub najbolj potrebuje podporo medijev. Medtem ko drugi klubi skrbno negujejo stike z novinarji, jih pravočasno obveščajo o vsem, kar se pomembnega dogaja v zvezi s športniki, so v Krki Novo-termu odnose z javnostjo zanemarili. Po sestanku z novinarji bo, upajmo, drugače. Uprava je že napo- vedala tiskovno konferenco, na kateri bodo novinarjem predstavili težavni položaj kluba in cilje, ki jih želijo uresničiti v drugem delu prvenstva. Novinarji smo dobili akreditacije, ki nam zagotavljajo neoviran ogled vseh tekem Krke Novoterma. Vse pomembne informacije o sestavi ekipe bomo od sedaj dobivaliže pred tekmami, po končanih srečanjih pa se bomo lahko pogovorili s trenerjem, igralci in člani uprave kluba. V času, ko se v športu bije neizprosen boj za naklonjenost pokroviteljev, je za klube naklonjenost javnosti še kako pomembna. Sponzorji sc odločajo za podporo tistih klubov, katerih ime se pogosto pojavlja v medijih in katerih ime je dobro zapisano v javnosti. Zapiranje informacij za ozke klubske plotove ne koristi nikomur. Novinarji lahko pišejo le o, tem kar vidijo, oz. lahko objavljajo le informacije, ki jih dobijo iz neuradnih krogov, te pa so ponavadi netočne ali pomanjkljive. Le s stalnim in neposrednim stikom klubskih uprav je pisanje novinarjev lahko objektivno in korektno, zato bodo morali športni klubi odnosom z javnostjo posvečati večjo pozornost. Bilteni in sporočila za javnost tudi v športu ne smejo biti le izjema, temveč morajo postati pravilo. IGOR VIDMAR Zamudile lepo priložnost Rokometašice Novega mesta so zmago zapravile v prvem polčasu NOVO MESTO - Rokometašice Novega mesta so v soboto zapravile lepo priložnost, da dosežejo drugo zmago na letošnjem prvenstvu. Srečanje z Žalcem, drugouvrščeno ekipo bele skupine prve slovenske lige, so začele neorganizirano, zato so gostje skoraj cel prvi polčas in večji del drugega dela igre vodile s tremi do štirimi zadetki razlike. Novomeščanke so poskušale z dvema krožnima napadalkama, kar so kasneje opustile, vendar jim s samostojnimi prodori ni uspelo večkrat zatresti mreže uigranih Žalčank. Prvi polčas so gostje dobile z 12:8, Novomeščanke pa so se jim prvič približale sredi drugega polčasa pri rezultatu 14:15. Šest minut pred koncem srečanja so domačinke z igralko manj prvič izenačile in povedle z 21:20. Minuto kasneje, ko so Novomeščanke vodile z 22:21, se je začela prava drama. Žalčanke so izenačile, Novomeščanke pa so s popolnoma zmedeno igro dvakrat po nepotrebnem izgubile žogo, kar so gostje izkoristile in srečanje dobile z 24:22. Omeniti velja tudi izredno slabo sojenje štajerskega sodniškega para, ki je povzročilo nervozo v obeh ekipah in Agencija za v mnogočem pripomoglo k slabši igri domače ekipe. Gole za Novo mesto so dosegle: Derčar 8, Veselič 7, Turk 3, • Sredi prejšnjega tedna so rokometašice Novega mesta doma izgubile pokalno tekmo z Marcusom Burjo s 31:23 (10:18). Nsgveč golov so dosegle: Turk 7, Hvala 4, Veselič 4 in Derčar 3. V drugem polčasu so stopile v igro mlade igralke, ki so priložnost dobro izkoristile in obdržale razliko iz prvega dela do konca tekme. Tomas 2 in Hvala 1. V naslednjem krogu bodo Novomeščanke igrale v Kranju. I. y. SMUČARSKI SEJEM IN ALPSKA ŠOLA NOVO MESTO - Smučarsko društvo Rog sporoča vsem ljubiteljem smučanja, da bo tradicionalni smučarski sejem letos 11. in 12. decembra v novomeški športni dvorani. Ker je ta čas na Dolenjskem že dovolj snega, v klubu že deluje alpska smučarska šola. Vanj se lahko vključijo otroci, rojeni leta 1985, in mlajši. Znanje smučanja ni pogoj. Vadba alpske šole je razdeljena na kondicijske treninge dvakrat tedensko v telovadnici in učenje smučanja na snegu. Prijave za alpsko šolo sprejemajo v smučarskem klubu v Domu športov na Loki vsak torek ob 18. uri. Informacije o alpski šoli posreduje Gregor Koprivnik na telefonu 20-202. šport že dela Najpomembnejša dejavnost je nacionalni program športa - Težave pri vzdrževanju objektov NOVO MESTO - Agencija za šport, ki jo je letos pomladi ustanovila Skupščina občine Novo mesto, je 1. novembra začela z delom. Po besedah njenega direktorja Rafka Križmana je delovno območje agencije zastavljeno precej široko. Temeljna naloga Agencije za šport je izvajanje nacionalnega programa športa, kamor spada spada športna dejavnost predšolskih in osnovnošolskih otrok ter srednješolske mladine oziroma ves šport mladih. Poleg tega bo agencija skrbela za organizacijo športnih in kulturnih prireditev in vzdrževala vse športne objekte, ki so last občine. Do sedaj je to dejavnost opravljala športna zveza, zato se pogosto postavlja vprašanje o potrebnosti ustanovitve javnega zavoda Agencije za šport. Med športno zvezo in agencijo obstaja bistvena razlika. Medtem ko so športno zvezo ustanovila športna društva in klubi in je bila odgovorna svoji skupščini, financer (občina) pa ni imel bistvenega vpliva nanjo, je agencija neposredno odgovorna financerju (občini), ki postavlja direktorja in tričlanski svet - najvišji organ agencije. Sodelavci Agencije za šport, večina jih prihaja iz športne zveze, je v prvem mesecu obstoja že krepko poprijela za delo. Nadaljujejo z že začetimi občinskimi rekreativnimi tekmovanji - nogometna liga in delavske športne igre gredo h koncu, začenjajo pa se ligaška tekmovanja v odbojki, badmintonu, košarki in namiznem tenisu. Na rekreativnem področju načrtujejo nekaj novosti, najbolj odmevna bo verjetno “družinska rekreacija”, s katero bodo začeli prihodnjo pomlad. Ta mesec so že začeli z zelo odmevnimi tekmovanji med šolskimi športnimi društvi, ki jih bodo nadaljevali vse do konca šolskega leta. Agencijo za šport čaka največ dela na področju vzdrževanja športnih objektov, ki so v katastrofalnem stanju. Novomeška športna dvorana je verjetno edina v Sloveniji, ki nima ozvočenja, skoraj nov semafor je praktično neuporaben, zamenjati morajo gorilec centralnega ogrevanja, električna napeljava v stavbi na štadionu je napeljana napačno, travna ruša, v katero je bilo vloženo že precej denarja, je bila uničena med zletom bratstva in enotnosti takoj po položitvi, ko bi morala dva meseca mirovati. V slabem stanju so tudi teniška igrišča pod štadionom. Edini objekt, ki je v dobrem stanju, je Dom športov na Loki, ki pa ga bo uprava Agencije za šport, ki ima sedaj v njem pisarne, po novem letu zaradi previsokih stroškov vzdrževanja zapustila, pisarne pa preselila v prizidek A športne dvorane, kjer sedaj vadijo namizno- • Prva večja naloga Agencije za šport bo organizacija prireditve ob izboru športnika leta, ki bo v torek, 21. decembra, druga pa formiranje podatkovne baze športa v novomeški občini. Zbrane podatke o športnih klubih in društvih, rekreativnih društvih in zasebnih klubih bodo izdali v obliki brošure, ki bo izšla februarja prihodnje leto. teniški igralci Novotehne. Ker agencija od občine ne dobiva sredstev za pokrivanje materialnih stroškov pri vzdrževanju objektov, bodo morali klubi in društva za vadbene prostore plačevati najemnino, s katero jih je agencija že seznanila. I. V. o L C > I CO 43 Novo mesto, 25. november 1993 C 3 5 C J 1 - L IM\®te®81ja sl spete ® e@@stelGo ®&Oad0Q9it Gospodarskega kriminala je v zadnjih letih, ko smo stopili v nov sistem družbenopolitičnih odnosov, vse več. Zadnje čase burijo duhove revizije Službe družbenega knjigovodstva. Njihovi strokovnjaki odkrivajo, da se je večina firm, ki se je lastninila po takrat zakonitem Markovičevem modelu, to počela v škodo družbenega premoženja. Medtem pa je slovenska država več kot dve leti in pol iskala primeren model lastninjenja in šele letos junija sprejela kriterije za oškodovanje družbene lastnine. Na posledice Markovičevega lastninjenja so nekateri opozarjali vlado in parlament že od samega začetka, med njimi so bili tudi kriminalisti in delavci SDK-ja. “Divje lastninjenje” je trenutno med najodmevnejšimi oblikami gospodarskega kriminala. V prejšnjem sistemu so bili oddelki za gospodarsko kriminaliteto pri upravah za notranje zadeve v okviru kriminalistične službe predvsem v funkciji varovanja družbene lastnine. Sedaj se njihova vloga spreminja in je že zelo podobna vlogi, ki jo imajo podobne službe na Zahodu. “Odkrivanje gospodarske kriminalitete ni lahka naloga, saj je to kriminaliteta vplivnih in privilegiranih ljudi ali t.i. kriminaliteta belega ovratnika,” pravi Tone Olaj, dipl. pravnik, vodja gospodarskega oddelka pri kriminalistični službi novomeške UNZ. Z nečednimi posli se ponavadi ne ukvarja en sam človek, ampak se s tem najpogosteje ukvarja več ljudi. Največkrat so to ljudje, ki imajo podporo še drugih vplivnih oseb ali organizacij, zato je na nek način to organiziran kriminal. Gospodarski kriminal mnoge privalači predvsem zaradi tega, ker daje možnost velikih “zaslužkov”. Opozarjali že pred tremi leti “Naše pristojnosti pri odkrivanju gospodarske kriminalitete so pogosto omejene, preganjamo lahko samo tisto, kar je v zakonu dorečenega,” pravi Olaj: “Naša država je v ustavi jasno deklarirana kot pravna država in v njej velja načelo zakonitosti ne pa načelo koristnosti.” Strokovnjaki, ki so sodelovali pri tvorjenju nove kazenske zakonodaje, ki še ni sprejeta, so na prvo mesto kot dobrino postavili človekovo življenje in s tem predvideli najvišjo kazen, medtem ko je za vse ostale delikte, med drugim tudi za gospodarski kriminal predvidena nižja kazen. Gopodarsko kriminaliteto je težko odkriti, zato se pogosto dogaja, daje od takrat, ko je bil izražen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, preteklo že kar nekaj časa. “Naši postopki raziskave trajajo, če je zadeva zahtevnejša npr. od pol do enega leta, potem sledi še delo v pravosodju, ki tudi terja določen čas, zaradi tega obstaja realnav verjetnost, da zadeva zakonsko zastara. Še dalj časa pa zadeva traja, če gre za kaznivo dejanje v povezavi s tujino, ker je potrebno pridobiti poslovno dokumentacijo preko Interpola od drugih policij v tujini,” pravi Tone Olaj. Kriminalisti menijo, da so v novi - predvideni kazenski zakonodaji zastaralni roki za gospodarska kazniva dejanja prekratki. “Zato se Postavlja vprašanje, ali je sploh smotrno toliko truda, časa in znanja, pa na koncu zadeva ne dobi sodnega epiloga,” pravi Olaj. Pri splošni kriminaliteti ugotavljajo kriminalisti svojo uspešnost s pomočjo stopnje raziskanosti - koliko prijavljenih kaznivih dejanj jim je uspelo raziskati; pri gospodarski kriminaliteti je drugače, saj niorajo kriminalisti v največ primerih sami °dkriti deviantne pojave. “Zelo dobro sodelujemo z delavci novomeškega SDK, to sodelovanje je še posebej pomembno, ker Pri raziskovanju velikokrat potrebujemo njihove strokovnjake,” pravi Tone Olaj. Meni, da je razlika med SDK in kriminalistično službo predvsem v poobla- stilih, strokovnjaki SDK hitro ugotovijo, kateri zakon je bil kršen in kolikšna škoda je bila narejena. Naloga kriminalistov pa je, da ugotovijo, zakaj je do tega prišlo (ali se je hotel kdo okoristiti, ali je na delovnem mestu kdo, ki za to delo ni sposoben ali pa je to storil iz malomarnosti). Kriminalisti so že konec leta 1989, takoj ko je začel veljati Markovičev način lastninjenja, opozarjali na zlorabo družbenega premoženja v korist zasebne lastnine zaradi neprimernih predpisov, saj so “inovativni podjetniki” tako rekoč zakonito prenašali poslovne sklade družbenih podjetij na nova, zasebna podjetja ali kako drugače prelivali družbeno premoženje v zasebne roke. “V tistih primerih, kjer je bil podan sum, da gre za kriminalno dejanje, smo ukrepali - teh primerov je bilo veliko - vendar nam največkrat ni uspelo dokazati, da gre za kriminalno dejanje, saj je bila zakonodaja marsikje nedorečena in je dovoljevala zakonito lastnininjenje v škodo družbenega premoženja,” pravi Olaj. “Kar se tiče dela kriminalistične službe sem prepričan, da je bilo naše delo pravilno, saj smo ukrepali in opozarjali na nedorečenosti že zelo zgodaj. Zakaj zakonodajalec ni mogel popraviti zakonodaje ali sprejeti drugih ukrepov za zaščito družbenega premoženja, pa je drugo vprašanje. Mislim, da je kriminalistična služba z opozarjanjem in pregonom divjega privatiziranja vseeno veliko naredila,” pravi Olaj. 305 milijonov tolarjev oškodovanj v dolenjski regiji Dosedanje revizije Službe družbenega knjigovodstva so pokazale, da je v letih 1990,1991,1992 potekalo lastninjenje skoraj v vseh primerih v škodo družbenega premoženja. Pred tem pa so si zatiskali oči skorajda vsi, od vlade in njenih institucij pa do strokovnjakov. Novomeška podružnica Službe družbenega knjigovodstva, ki pokriva dve dolenjski in dve belokranjski občini, je do 15. novembra opravila revizijske pregled lastninskega preoblikovanja v šestih podjetjih. Od tridesetih prijavljenih podjetij v dolenjski regiji bodo novomeški inšpektorji pregledali še eno podjetje, vsa ostala podjetja bodo pregledovali inšpektorji drugih podružnic. Zvonko Špelko, pomočnik direktorice novomeške poružnice SDK, pravi, daje od prejetih zahtev za revizijo lastninskega preoblikovanja največ vložil Družbeni pravobranilec samoupravljanja iz Novega mesta, kar 8, Ministrstvo za notranje zadeve je vložilo 7 zahtev, Agencija RS za prestrukturiranje in razvoj 6, po uradni dolžnosti SDK prav tako 6, enako število zahtev sta vložila tudi republiška pravobranilka samoupravljanja in Republiški javni tožilec. V enem primeru je zahtevo za revizijo vložil tudi občan, Slovenski odškodninski sklad in 4 komisija državnega zbora za lastninjenje. Zanimivo je, da ni vložil nobene zahteve sindikat. Kar pet različnih predlagateljev pa je vložilo zahtevo za revizijo istega podjetja. Po 48.a členu zakona je seštevek za dolenjsko in druge regije, kjer so revidirali inšpektorji novomeške podružnice, oškodovanja družbene lastnine za 310 milijonov in 824 tisoč tolarjev, od tega je skoraj za 200 milijonov tolarjev oškodovanj na račun preveč izplačanih regresov za letni dopust, sledijo neutemeljeni odpisi terjatev (42,3 milijona), nepravilna delitev dobička (31,3 milijona), posojila po prenizki obrestni meri, prenizke najemnine in posojila za nakup sredstev po prenizki obrestni meri. V drugih regijah so novomeški inšpektorji odkrili za 5,8 milijona tolarjev oškodovanj, vsa ostala oškodovanja, ki znašajo skoraj 305 milijonov tolarjev, pa pri podjetjih v dolenjski regiji. Po 48. členu zakona so inšpektorji novomeške podružnice ugotovili za skupaj 2.774.068 tolarjev oškodovanj od vseh pregledov v dolenjskih in drugih regijah; 830 tisoč tolarjev je bilo na račun by-pass podjetij, ostalo pa na račun škodljivih pogodb, naravna in kulturna dediščina V Kettejevem drevoredu v Novem mestu so se začeli posegi, ki naj bi rešili propada ta zavarovani spomenik oblikovane narave. Podreti bo treba skoraj vse kostanje razen sedemnajstih, tako da bo do leta 2000 drevored skoraj v celoti obnovljen. Mesto ima z občinskim odlokom zavarovan spomenik oblikovane narave -Kettejev drevored, ki je tudi v Inventarju najpomembnejše naravne dediščine Republike Slovenije. Zadnja leta je bil drevored v izredno slabem stanju, saj je bilo od 350 kostanjev vitalnih le še 205, in še ti so bili v izredno slabem zdravstvenem stanju. Nekatera drevesa so bila zaradi številnih suhih vej tudi nevarna za mimoidoče. Kot tak je bil drevored mestu le v sramoto. Zaradi naravovarstvenih, predvsem pa kulturno-zgodovinskih in krajinsko-oblikovnih vrednot seje pokazala možnost, da se obnova drevoreda lahko uvrsti v program akcij celostnih prenov pri Ministrstvu za kulturo. Na pobudo Zavoda za var- stvo naravne in kulturne dediščine je Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto zagotovil vso potrebno dokumentacijo za prijavo omenjene akcije. Akcija je bila odobrena, vendar so bila dodeljena bistveno manjša sredstva in temu primerno je zmanjšan tudi obseg predvidenih del v tem letu. V obdobju 1991-1992 naje s sodelovanjem občine uspelo že delno sanirati brežine. V osrednjem delu drevoreda, ki je predviden za obnovo v zadnji fazi, so sanirana nekatera kritična drevesa. Urejen in dokončan je vstopni del drevoreda med Ljubljansko banko in Zavarovalnico Tilia. Trenutno se sanira 17 dreves pred Ljubljansko banko in Zavarovalnico Tilia; odstra- pri dolenjskih podjetjih je bilo teh ugotovitev za milijon 944 tisoč tolarjev. Na SDK poudarjajo, da bo prav pri ugotovitvah po 48. členu pravi znesek oškodovanja znan šele po končanih postopkih, ki jih vodi družbeni pravobranilec samoupravljanja. Na podlagi dosedanjih poročil bo vložil tožbo zoper eno podjetje zaradi sklepanja škodljivih pogodb. Novomeška podružnica SDK je za dolenjska podjetja vložila ovadbo za tri kazniva dejnaja, v dveh primerih zaradi razsipništva na škodo družbenega premoženja in v enem primeru zaradi škodljive pogodbe, dve prijavi sta vloženi po zakonu o računovodstvu, vložen je tudi en predlog za uvedbo postopka o prekršku, zaradi ponareditve listine enega od dolenjskih podjetij je ovadbo vložila novomeška UNZ. Zakon določa, da se revizijski postopek lahko uvede, dokler traja lastninsko preoblikovanje podjetij, pri čemer pa ta postopek za novo prijavljene preglede ne zadržuje lastninskega preoblikovanja. Kdo bo vložil tožbo, če bo ugotovljeno, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine, medtem pa bo lastninjenje že končano, zakon ne govori. Poleg sedaj najbolj vročih revizijskih pregledov lastninskega preoblikovanja pa SDK ugotavlja še ostale nepravilnosti, ki se dogajajo tako v družbenih kot tudi v zasebnih podjetjih. Zvonko Špelko je opozoril, da letos ugotavljajo veliko več gospodarskih prestopkov, kaznivih dejanj in prekrškov. Najbolj pa se razburjajo tisti, ki so si prislužili kazen za prekršek, saj so bile te kazni lani precej povišane. Na primer: novomeški zasebnik pri katerem so inšpektorji ugotovili za 12 tisočakov premalo plačanega davka, je za dvojni prekršek dobil 200 tisočakov tolarjev kazni in 50 tisočakov za plačilo povprečnine in stroškov. Tveganje se ne izplača. In če je to prvi korak države k preprečevanju gospodarskega kriminala, pa ravno revizije potrjujejo, da bo teh korakov potrebno še veliko. JOŽICA DORNIŽ njene bodo suhe veje in odstranjena bo trohnoba na deblih. Požaganih je bilo 19 kostanjev, pripravljalna dela za sajenje novih dreves pa so v teku. V okviru finančnih možnostih bomo letos posadili 23 kostanjev. Tako bo urejen odsek drevoreda do Meršolovih. Skoraj v celoti obnovljen V naslednjem letu nameravamo z deli nadaljevati, seveda v okviru odobrenih sredstev v občinskem in republiškem proračunu. Projekt sanacije Kettejevega drevoreda predvideva obnovo celotnega drevoreda, ki bo obsegala etapno in postopno nadomestno zasaditev vseh kostanjev v drevoredu - ohranjenih bo le 17 pred Ljubljansko banko in Zavarovalnico Tilia. Na novo bo v drevoredu predvidoma do leta 2000 zasajenih 243 kostanjev. Drevesca so že pripravljena in so na oskrbovanju v drevesnici v Murski Soboti. Za celotno obnovo drevoreda smo se odločili na podlagi številnih strokovnih mnenj. Veliko dreves je res v slabem sta- nju, čemur botruje neredno in nepravilno vzdrževanje drevoreda pred leti. Nekateri strokovnjaki trdijo, da so k takšnemu stanju dreves pripomogli tudi slabi rastiščni pogoji. V strokovnem krogu konservatorjev smo bili v veliki negotovosti, kako obnoviti. Ker je bilo pred leti v mestu zasajenih okoli 500 divjih kostanjev, lahko to drevo obravnavamo kot mestno drevo. Izdelovalci projektne dokumentacije so sicer vztrajali o zamenjavi drevesne vrste, vendar smo se na koncu dogovorili o ponovni zasaditvi drevoreda z divjim kostanjem, saj nam to narekuje tudi varstveni režim, ki prepoveduje zasaditev z drugo drevesno vrsto. Seveda bodo morali biti ob tem izpolnjeni ^ vsi pogoji za njihovo rast: pravilna priprava g rastišča in redno strokovno vzdrževanje dreves in rastišča. V projektni dokumentaciji je predvidena gradnja paviljona, kjer bi se obiskovalci lahko seznanili s kulturnozgodovinskimi vrednotami Marofa, saj vemo, daje Marof prazgodovinsko gradišče. Na določenih mestih bo prezentirana bivša komunikacija, ki je povezovala Dolenjsko z Ljubljano. Da bo drevored privlačen tudi za najmlajše, pa je predvidena izgradnja manjšega amfiteatra, opremljenega z igrali. Skratka, namen obnove drevoreda je, da prebivalci mesta končno dobe urejeno sprehajalno rekreacijsko površino. Primemo opremljen drevored pa bo lahko služil tudi kot učno-vzgojni objekt. Konservatorjem je bilo silno težko sprijazniti se s predlogom o zamenjavi vseh dreves v drevoredu. Vendar smo se na podlagi številnih mnenj le odločili za inačico celotne obnove. Predlagali smo le, da projekt dopušča možnost, da se osrednji del drevoreda nadomestno zasadi v zadnji fazi obnove in v primeru, če se stanje dreves, ki so bila pred dvema letoma strokovno sanirana, bistveno ne izboljša. Vsi, ki se trenutno ukvarjamo z obnovo drevoreda želimo, da bi mesto do leta 2000 dobilo drevored, ki bi mu bil v ponos. MIRA IVANOVIČ Priloga Dolenjskega lista 11 gradnja žužemberške cerkve ... • . ....... ■ . M mm m m Cerkev su Mohorja in Fortunata v Žužemberku je ta trenutek veliko gradbišče. Delovna vnema zidarjev in zagnanost krajanov z dekanom Francem povirkom na čelu je že rodila uspeh. Stavba sicer še ni tista mogočna renesančna cerkev z dvema zvonikoma iz leta 1768, ki je kljubovala viharjem vse do druge svetovne vojne, ko so jo porušili, toda vstaja iz ruševin in je je iz tedna v teden več. Na cerkvenem gradbišču je tudi delovodja Jože Primc, doma z Dvora. Cerkev, ki raste iz ruševin nad Žužemberkom, pozna do najmanjše podrobnosti. Ve, kaj vse so že zidarji tam postorili in kaj jih še čaka v naslednjih nekaj mesecih. Osemnajstega novembra letos je povedal: “Danes smo zabetonirali zadnji obok na cerkvi.” Ker je obokov na cerkvi veliko in ker so se zidarji z njimi dosti namučili, je bilo četrtkovo betoniranje pomemben dosežek. Primc pravi, da jih pri gradnji zima sicer ni ustavila, je pa upočasnila gradbena dela. Vseeno dela lepo napredujejo. “Deloma že postavljamo streho na cerkvi. Istočasno potekajo dela na stavbi župnišča, ki je pripravljena za montažo strehe. Najzahtevnejša dela na cerkvi so že za nami. Ostaja nam še obnova obeh zvonikov,” je v četrtek povedal Primc. Obnova cerkve torej poteka in najbrž je bilo malp takih, ki so mislili, da bo neuspešna Že takrat, ko sta žužemberški dekan Franc Povirk in Milan Čampa, v Pionirju pomočnik generalnega direktorja za področje marketinga, letos podpisala pogodbo o obnovi cerkve, so nekako govorili o srečnem koncu. Ob podpisu so namreč podjetništvo pohvalili prizadevanja in organizacijsko vnemo dekana Franca Povirka, ki je dotlej uspešno vključil domačine v vrsto pripravljalnih del, potrebnih pred začetkom gradnje. Dekan Franc Povirk ima tudi v teh dneh, ko je cerkev že gradbišče, dela čez glavo. Redno obiskuje delovišče, kot so povedali gradbinci. Sicer pa je že imel in ima še vedno veliko potov za to gradnjo, saj kot je izjavil za “Jano” “vesta samo moj avto in ljubi bog, koliko truda me je stal začetek gradnje”. Dekan Povirk pravi, da ga vse preveč nadlegujejo, naj kaj pove o novi cerkvi, o gradnji, o težavah in uspehih, verjetno zato je prejšnji teden rekel: “Prosim, pustite me pri miru. Imam toliko teh intervjujev, raznih pogovorov. Jaz pa prosim za pomoč pri gradnji cerkve. Da delamo cerkev, kot pišejo časopisi, pa tako ali tako že vsi vedo.” Te besede je lahko sprejeti, še zlasti zato, ker je dekan Povirk letos poleti dejal: “Ko sem se vozil skozi Žužemberk, sem zmeraj gledal na hribu nad krajem ruševine cerkve sv. Mohorja in Fortunata. Vedno sem na tihem rekel, da bo revež tisti, ki ga bo doletela obnove te cerkve.” No, obnova je doletela ravno njega. Nadškof je že vedel, komu jo mora naložiti, da jo bo znal in zmogel pripeljati do srečnega konca. Kajti • Povirk je kot župnik v Krki v dvanajstih letih obnovil sedem cerkev. Obnova, ki se je je lotil Franc Povirk v Žužemberku, je postala v precejšnji meri skupna žužemberška stvar, celo neke vrste krajinska udarniška akcija in velika daritev. “Farani so sami počistili okolico in notranjščino porušene cerkve sv. Mohorja in Fortunata. Naredili so tudi širok izkop za župnišče in prispevali les,” poudarja že omenjeni Jože Primc z Dvora, ki je pri cerkvi Pionirjev delovodja in član gradbenega odbora. Denar za cerkev ljudje prispevajo prostovoljno, nekako po pravilu: če imaš malo, daj malo, če imaš veliko, daj veliko. In ljudje kar primaknejo precej. “Za farno cerkev bi dali tudi vola iz hleva,” so menda obljubili nekateri od domačinov. Neka domačinka je menda rekla, da ima 10.000 tolarjev pokojnine in da vse, kar prihrani od tega bornega prejemka, podari za novo cerkev, včasih^a da k temu še setrin denar. V Žužemberku tudi že vedo, kdo bo plačal štiri zvonove, od katerih bodo trije viseli v enem zvoniku, največji pa bo sam v drugem zvoniku. Cerkev, ki tako vključuje prenekatere-ga Krajinčana, kjer koli že zdaj živi, pomeni vsaj za nekatere domačine znamenje napredka. In sicer napredovanja v več pogledih. Tako je slišati med domačini in domačinkami tudi take besede: “Mislimo, da bo, če bo cerkev narejena, mir med ljudmi. Naj se že enkrat pospravijo te žužemberške ruševine, pa naj bodo od cerkve, od gradu ali od česarkoli! Kraj je ¥ " PERNATA DOMAČA ŽIVAL GLEDALIŠKI PLES SVOBOD- NJAK fi PAJEK VELIKAN RIMSKI UREDNIK ST. GR. TEKMA X 3 POŠKODO- VANJE OKR. ZA ITAL. LIRO > KRALJ TONE JUDOVSKI VERSKI UČITELJ DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST PLOT BLAGINJA SLOV. ENIGMAT-SKI LIST Ž. IME PAPEŽEVA KRONA PIVO DELNI PRISPEVEK RIM. VARUH DOMAČE- ognjišča PRAVOSLA- VJE Prostor ZA SEKANJE NEUNIFOR. DRŽAVLJAN PRIPADNIK REDA SESALCEV nov8[J: DEL TELESA GLASBENIK SOSS MLEČNI IZDELEK KLICA BALERINA MLAKAR- JEVA GR. BOGINJA NESREČE TURŠKI VELIKAŠ ZASEBNIK KEM. SIMBOL ZA KROM ENO OD TREH GLAVNIH GRŠKIH PLEMEN MORSKI SESALEC REKA V UKRAJINI VRSTA PAPIGE ANGL. SVETLO PIVO OKR. ZA MALO KALORIJO .... m HHI rr>> „ v jsz q rt ___ , v _4 o n 'čA&l (JJGj 'Basoma om bs rO Če bi se medvedje znali veseliti nad vestmi, ki prihajajo iz človeškega sveta, bi se na letošnje zimovanje odpravili nadvse zadovoljni. Ne samo zato ker bodo skozi dolge mrzle noči letošnje zime dmjohali v “letu medveda”, rnamč ker nad njimi že bdi nova zakonska uredba, s katero so poslej postali slovenska naravna znamenitost, in so tako posebej zaščiteni skupaj s še dolgo vrsto dmgih redkih in ogroženih živalskih vrst. Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst je strogo zaščitila vse živalske vrste na območju Slovenije, ki so redke in ogrožene. Uredba jim daje pravno varstvo in tako tik pred dvanajsto z njo poskušamo zaustaviti in popraviti, kar smo hudega naredili “našim bratom in sestram v vodah, v gozdu, na zemlji in na nebu”, kot bi dejali modri in z naravo tesno povezani Indijanci. Premnoge živali so postale redke in ogrožene predvsem zaradi človekovih posegov v okolje, zastrupljanja in onesnaževanja zraka, tal in vode, zaradi melioracij in regulacij, zaradi intenzivnega kmetovanja in gozdarjenja, šiijenja naselij, razvoja infrastrukture, naseljevanja neavtohtonih živalskih vrst in intenzivnega izkoriščanja, lova in ribolova ter tudi zaradi množičnega turizma in rekreacije v neposeljenih območjih. Vrtni polž in nekatere žabe so dobesedno izginile v loncih, saj so postale ogrožena vrsta zaradi človekove požrešnosti: vse preveč so jih polovili ljubitelji žabjih krakov in pečenih polžev, domači in tuji, ki jim je pri tem stregla domača požrešnost po denaiju. Z uredbo je zavarovanih okrog 200 živalskih vrst in skupin kopenskih, sladkovodnih in morskih vretenčarjev in nevretenčarjev, poleg njih pa tudi vse vrste hroščev in metuljev, ki živijo nad gozdno mejo, vse prave jamske živali in vse živali, ki se selijo preko ozemlja Slovenije. Osnova za uredbo je bil Rdeči seznam, na katerem so vpisane ogrožene živali. Statistika tu beleži žalostne številke: od 423 poznanih skupin vretenčarjev jih je na seznamu ogroženih kar 56 odst. Najbolj ogrožene med njimi so dvoživke, sledijo plazilci in sesalci. Med nevretenčarji so najbolj ogroženi mehkužci, deževniki, pijavke, nekatere skupine rakov, dvojnoge in ravnokrilci. Se pravi, da so na slovenskih tleh ogrožena premnoga živa bitja, od polžev, krastač, številnih ptic in rib do največje živali, ki prebiva v naših gozdovih, rjavega medveda. Vse v uredbi naštete živali so naravna znamenitost, in to žive ali mrtve in v vseh razvojnih oblikah. Kaj to pomeni? Omejitve so dokaj široke in se tičejo tako živali samih kot njihovega okolja. Zaščitene živali je prepovedano loviti, ubijati, preparirati, zastrupljati, prodajati, kupovati ali darovati, izvažati v tujino in jih namerno vznemirjati v njihovem naravnem okolju. Prav tako je prepovedano uničevati, poškodovati, zbirati in prenašati njihova gnezda, legla, jajca in druge razvojne oblike. Zavarovanih vrst sesalcev, ptičev in plazilcev ni dovoljeno imeti v ujetništvu, prav tako pa je prepovedano v njihov življenjski prostor naseljevati nove živali, ki bi jih lahko ogrožale. Za risa, volka in medveda je posebej poudarjeno, da lov nanje ni dovoljen. Izjemoma lahko dovoli lov le minister za kmetijstvo in gozdarstvo, ta pa bo dovoljenje dajal samo, kadar bo to nujno potrebno in ne kadar se bo kateremu od pomembnih mož zahotelo šopiriti se nad ubito zverjo. Prav tako bodo potrebna dovoljenja ustreznih ministrov za vsakršne posege v varovana življenjska okolja ogroženih živali. A ne samo žive, tudi crkovine ogroženih živali so varovane. Najditelj mrtvih sesalcev in ptičev zavarovanih vrst je dolžan o najdbi obvestiti pristojno veterinarsko službo, ki bo potem ukrepala naprej. Onemogle živali najditelj ne bo smel več negovati kar sam doma, ampak bo moral o najdbi obvestiti pristojno strokovno organizacijo, ki bo odločila, kam žival oddati. Kdor že ima doma katero od živali, recimo kragulja, grlico, srako ali sivo vrano, veverico, hrčka alli divjo mačko, da jih omenimo le nekaj, jo flb moral v pol leta spustiti na prostost, če pa živali ni mogoče osvoboditi, bo moral zaprositi za izjemno dovoljenje za zadrževanje te živali v ujetništvu. Da z uredbo ne bo šale, je razvidno iz zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Kdaj je potrebno operativno zdravljenje? Že takoj je treba povedati, da ni vsak primer neuspelega zdravljenja bolečin v križu primeren za operacijo. Pa poglejmo nekatere najvažnejše indikacije: - hernija diska s paralizo nog, nemoč zadrževanja blata in vode ter dokajšnje zmanjšanje občutka nog - pritisk medvretenčne ploščice na živčno korenino z napredujočimi bolečinami in nevrološkimi izpadi - ponavljajoči se išijasi zaradi hernije diska, ki za nekaj mesecev zmanjšajo aktivnost bolnika. Zlasti v primerih brez nevroloških znakov je odločitev za operacijo zelo delikatna. Izredno pomembno je pri tem sodelovanje bolnika, upoštevati je potrebno njegovo kondicijo, socialno stanje in tudi njegovo željo, da se ponovno vključi v normalno življenje in se vrne na delo. Predolgo čakati na operativno terapijo je nevarno, ker nastanejo pri dolgotrajnem obolenju zarastline ob živčni korenini. Zgodaj operirati pa spet ni pametno, kajti znano je, da se 90 odstotkov išijasov ali tudi več pozdravi brez operacije. Zato je izbor bolnika in čas operacije veijetno najtežje doseči. Tu se najbolje pokažejo zdravnikove izkušnje. Najpogostejši vzrok težav po operaciji so poškodbe živčne korenine med operacijo. To se lahko zgodi zaradi operacije, kjer je težko odmakniti živčno korenino. Ponovna operacija je tehnično dokaj težja kot prva, ker so normalne strukture tkiv mnogo bolj nejasne kot prej, saj se je stara rana zacelila z brazgotino. Največjega pomena pa je, v kolikšni meri je brazgotina zajela živčno korenino. Če so bolečine po prvi operaciji popolnoma prenehale in se niso vrnile morda leto ali več, nato pa so ponovno nenadno nastopile z jasnimi znaki pritiska na živčno korenino, upravičeno mislimo, daje ponovno nastopila hernija na drugem mestu. V takem primeru se po predhodnem neuspelem zdravljenju ponovno odločimo za operacijo. Mnogo težje pa se je odločiti za operativno terapijo v primerih, ko po operaciji ni bilo pravega izboljšanja. Konec praktični K praktični KRIŽ praktični A. , praktični Ž > Pletilke v roke Mile zime zadnjih let so bile krive, da so še tako vešče pletilje kar nekako zanemarile pletilke. Letos jih bodo mnoge zagotovo zopet prijele v roke. Ne le zato, ker je zima že sredi novembra pokazala zobe, temveč tudi zategadelj, ker je letošnja jesensko-zimska moda predvsem moda pletenin. Pri letošnjih pleteninah sicer ni nič revolucionarno novega. Tako lahko uporabite še marsikaj iz skoraj pozabljene domače “zaloge” oblačil. Na primer dolge tunike, razkošne dolge jope, mehka in voljna dolga krila, zlasti še, če je vse to v naravnih barvah. Če pa se že odločate za novo oblačilo, vedite, da so letošnja novost narobe obrnjeni šivi, tvidasti poudarki, brezrokavni-ki-obleke ter predvsem krzneni dodatki. ! □ ................■ □ Vrt v malem Pozimi, ko ni priložnosti, da bi okrog hiše nabrali sveže cvetje, si lahko namesto šopka na mizi ali omari omislite vrt v malem v stekleni posodi, bodisi v akvariju za zlate ribice, veliki steklenici ali visokem kozarcu. Na dno najprej nasujte kamenčke, nanje plast lesnega oglja, nato pa približno šest centimetrov debelo plast zemlje. Najbolje je, da zmešate šoto, univerzalno zemljo za lončnice in mivko ali droben pesek. Na zemljo dajte rastline, lahko pa tudi lepo oblikovan kamen, skrivenčeno korenino ali drugačen lep in primeren okrasek. Nato nasujte na korenine plast zemlje, na vrh pa položite še tanko plast mahu. V takšnem vrtu najbolje uspevajo rastline, ki potrebujejo vlažno, bogato zemljo. Posodo postavite na svetlo mesto, a ne neposredno na sonce, pa tudi preblizu radiatorju ali peči ne. il | Lj! Juha z jetrnimi cmoki Potrebujemo: 350 g govejih jeter, 8 suhih žemljic, žličko soli, 3/81 mleka, 1/2 čebule, 2žlici sesekljanega peteršilja, žlico surovega masla, 2 jajci, noževa konica posušenega majarona, 2 noževi konici belega popra, 11 mesne juhe. Jetra nastrgamo ali jih zmeljemo s strojčkom. Zemlje narežemo na tanke rezine, jih posolimo in prelijemo z mlačnim mlekom. Čebulo olupimo in sesekljamo, nato pa jo s peteršiljem na surovem maslu prepražimo in ohladimo. Jajci razžvrkljamo in pridamo z majaronom in poprom, čebulno-peteršiljevo mešanico in jetri k žemljam. Maso dobro pregnetemo. Poskusni cmok damo kuhat v vrelo vodo; če razpade, dodamo mešanici še nekaj žlic drobtin. Iz mase naredimo 8 cmokov, damo vse v vodo in odkrite kuhamo 20 minut. Ko so kuhani, jih poberemo iz vode in damo v pogreto mesno juho. členov, ki govore o kaznih. Denarne kazni so visoke, najmanj 50.000 tolarjev za večje prekrške, lahko pa sežejo celo do 8 milijonov tolarjev. Pravnim osebam groze višje kazni, a tudi navadnim občanom se ne bo splačalo delati prekrške. Če denimo fizična oseba ne obvesti veterinarske službe o najdbi mrtvih sesalcev in ptičev zavarovanih vrst, ji 5000 tolarjev kazni ne uide, lahko pa bo kazen seveda tudi višja. Uredba je tu, od spoštovanja njenih določil pa je odvisno, ali bo ta pomembni korak k varovanju naravne dediščine učinkovit. Za resnično varstvo in ohranitev narave pa bo treba narediti še veliko korakov, in to ne samo na zakonodajnem področju. MILAN MARKELJ V modi so briketi V vrtnarstvu pa tudi drugih kmetijskih panogah in celo v gozdarstvu sc je začela uveljavljati najsodobnejša oblika prehranjevanja rastlin - briketi. Z njimi je moč najnatančneje zadovoljiti prehranske potrebe najrazličnejših kultur. Briketi omogočajo gnojenje na zalogo, njihova uporaba pa ni odvisna od vremena. Kot primer zelo uporabnega večnamenskega gnojila naj navedemo brikete z imenom plantella. Vsebujejo 20 odst. dušika, 15 odst. fosforja, 10 odst. kalija, 3,2 odst. magnezija in 1 odst. sledovnih elementov. Le četrtina dušika je lahko topnega, to pa pomeni, da plantella zaleže za celotno rastno dobo in dognojevanje ni več potrebno. Gnojimo tako, da ob sajenju vsaki sadiki grmovnice ali večje lončnice dodamo v jamo 10 do 15 cm globoko enega do tri brikete. Zimska vožnja I Mnogi se zaradi visokega snega zadnje dni niso upali na pot. Prav, vendar le v primeru, ko smo zimske vožnje že vajeni. Žal je namreč tako, da se moramo zimske vožnje prej ali slej navaditi, in če se je hočemo navaditi prostovoljno, na cestnem odseku, ki ga lahko sami izberemo in v spremstvu, ki nam bo v pomoč, toliko bolje. Veliko bolje namreč, kot pa da se pustimo presenetiti in sc zimske vožnje skušamo učiti šele takrat, ko smo v to prisiljeni, nanjo nepripravljeni in nerazpoloženi. Zimska vožnja v celem in steptanem snegu ali celo ob poledici sc močno razlikuje od vožnje v normalnih okoliščinah ter skriva presenečenja, na katera mora biti voznik pripravljen. Ne velja pa to samo za voznika, ampak tudi za vozilo, ki mora tudi biti prav tako nared in pripravljeno na zimske razmere kot voznik. Priloga Dolenjskega lista 13 f^pg(WteB8l[i>>fit gjflgfrgfTj LEPOTA LESENIH MOSTOV - Krka, najdaljša dolenjska reka, na svoji dolgi poti loči številne vasi. Dolga stoletja so ljudi preko reke prevažali brodarji, nekako v 19. stol. pa so začeli nastajati značilni leseni mostovi. Zgrajeni so bili iz spretno sestavljene elegantne lesene konstrukcije, ki je omogočala tudi težji transport. Stari leseni mostovi so na Krki vedno redkejši, saj jih zamenjujejo novi železobetonski. Enega od še ohranjenih starih mostov, kije z občinskim odlokom zavarovan kot kulturni spomenik, lahko občudujemo pri Mršeči vasi. (Pripravila: umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič) Javna varnost stoji na kilavih nogah. Tatovi lomastijo hrame in zidanice zlasti na tržkigori pokradli so že mnogo vina. Zato razpošiljajo se žandarji, švigaje sim ter tje izpraševaje in preiskovaje delajo ljudem več nadlege kakor koristi. Hudodelcem je težko priti na sled, ker ravnajo vse tako previdno in izurjeno, da jih nihče ne more zasačiti, nihče ovaditi, prihajaje ravne tje in takrat, ko se jih naj manj nadjajo. Ti neredi gode se, edino to se ve za gotovo, odkar izpustili so iz ječe nevarnega tatu in potepuha Jermana. Kofetkanje širi se silno tudi po kmetih, skodelica kojka mora stati na mizi tudi mnogih revnih bajt. Nekateri omišljajo si ječmenovegai. V Ločnem in sploh v okolici mesta ga srkajo ženske skoraj vse. V S. Jerneji je pred 30 leti en štacunar bil in še ta prodal je kave in cukra komaj celo leto toliko, kolikor ga proda zdaj jeden od njih ob enem tednu. Brez srama in straha menijo se tod nekteri (ponašajo pa se tako brezbrižno prav mnogi) o beraški palici, ktera čaka jih radi zapravljivosti svoje in svojih. Kastelčeva dekla vesela, da le zdaj pleše in pije, če bo hodila naga pozneje, ji je vse eno. Poživinjeni ljud - Preklinjajo naj bolj hribovci, brez razločka mladi in stari. Mnogokrat slišim v kratkem stavku: pri mej duš, hudič, preklet, salament etc. le po ena ali dve besedi ločita take grde posirke eno od druge. VKamenicah je gnjusoba dvojna, kajti združuje poživinjeni ljud rotenje z naj grjo kvantarijo. Draginja - Tudi živina je mnogo draža zdaj memo nekedaj, ko je veljal par volov srednje velikih 90 f. Zdaj se daje 90fza junca, ki je s parom komaj za brano. 3Q02>&/I ----- * 9. ^ /UD DAra/i v/ksc. / CS 'Ev/ VkJU/V/ —-MORGANOVA L/N/JA 1945 \AMERIŠKI PREDLOG ■■ BR/TANiSK/ PREDLOG '• ------FRANCOSKI predlog » PUŠKI PREDLOG « ujjjmjmJJOGOSLOVANSKI /N " SLOVENSKI PREDLOG O O -----------, . - ’ \ X P _ . VSAK SLO VENEC NAJ IMA TA PRIKAZ PRED OČMI - V času, ko najvišji predstavniki Italije in Slovenije znova razpravljajo o bodočem razpletu še nerazčiščenih problemov, je prav, da objektivno prikažem------------ c"~........ — -*-*----------------- -----* ’ ' 1 - ■ > • ■ • * " • ■ • je bilo dokončno sprejeto. Slovensko etično čisto območje se in to ' ’' A r"' " ' ’ ‘ " v Delu, še nerazčiščenih problemov^ je prav, da objektivno prikažemo vsem Slovencem, kako so državne meje potekale, kdaj in kaj je kdo predlagal in kaj je od obdobja preporoda narodov na območju stare Avstrije in Italije občutno zmanjšalo, tkem, Štajerskem in v Porabju. Ko pa sem pred dnevi bral izjavo poslanca Ivana Omana -----. -■------ -..... —-— j-------------j-, ~—j— f.od Avstrijo in da bo ostala v Republiki Sloveniji samo Kranjska", me je tako prizadelo, da sem zrisal načrt Slovenije, kjer so nazorno^ prikazane meje ostanka narodnostnega ozemlja Slovenije z vsemogočimi mejami, ki so nam jih načrtovale j zp/rcjciu. cuLriu Ličilu ul J _ v slovenski Benečiji, Primorski, predvsem pa na Koroškem, Štajerskem in v Porabju. Ko pa ■u, “da bodo Primorci hoteli pod Italijo, Štajerci pa pod Avstrijo in da bo ostala —----- -------------v ’ 'J — — . ,v i/i-v/iiiju /rujmrii, /v* ji/ riuir evropske velesile pa še Amerika in Rusija. Pretresljiv je pogled na tako obrezano, razrezano ali celo likvidirano Slovenijo. Ali ne bo tak znova le drobiž na tehtnici evropskih velesil, to je nacij Romanov, Germanov in Slovanov, ki budno prežijo na naših mejah, kdo bi večji kos še čistega narodnostnega ozemlja Slovencev? (Ciril Stanič) PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE bo tako naša država znova odrezal STE POMISLILI, DA JE POPOLNO ZAVAROVANJE AVTOMOBILA VELIK STROŠEK? Mi smo! Zato smo ga naredili cenejšega! % E Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: Sem ti so bos/c odločili o vsebini vašega paketa; kasko zavarovan je je v paketu 20 odstotkov cenejše; KROdsIbl ni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu; popust za takojšn je plačilo; možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja; pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega: r primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozita; zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka; turistično zavarovanje za potovanja v prostem času; Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu; dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav: enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja. zavarovalnica triglav d.d. Končno popolno in sodobno zavarovanje ! DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 27, novembra; • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Kristanova od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: traovina Vita • mlečni diskont, od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 16. ure: mini market Pero. Stopče od 8. do 20. ure: Peto, market v Sentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Merca-tor-KZ Krka, Vrelec • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Straža: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, 20. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-Standard, Pogača, Glavni trg 22, in vse Ddenj-kine prodajalne od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Perot Stopiče od 8. do 12. ure: Peto, market v Sentpetru od 8, do 12. ure: Urška, Uršna sela V času od 3. do 15. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Ljubica Herceg iz Dol. Toplic - Davida, Darinka Smolič z Dol. Ponikev - Tadejo, Karmen Žagar iz Brežic - Timoteja, Ana Flajnrk iz Male Lahinje -Tino in Ano, Milena Medle z Jugor-ja - Nino, Darja Konda z Gradnika -Denisa, Ida Rozman iz Gor. Globod-ola - Tadeja, Jožica Papež iz Dolenje vasi - Manco, Zlata Leskovšek iz Gor. Laknic - Anjo, Tatjana Gorenc iz Šentjerneja - Evo, Marija Butkovič iz Hrastja - Branka, Barbara Gracar iz Škrjanč - Jožeta, Martina Perc z Dol. Suhorja - Mateja, Jolanda Mandelj z Mirne - Urško, Marjeta Munda iz Mačjega Dola - Roka, Marija Hribar iz Šentjanža - Simona, Marija Ajdišek iz Štatenberka - Aljo, Melita Brajer iz Skrovnika - Lucijo, Zdenka Kaferle iz Gor. Karteljevega - Simona, Darja Lamovšek z Broda -Majo, Kristina Špehar iz Vinice -Tanjo, Nevenka Dichlberger iz Črnomlja - Nejca, Dunja Košak iz Vel. Bučne vasi - Zalo, Diana Zagrljača iz Otočca - Edija, Brigita Bobnar iz Prečne - Andrejo, Marjana Kozan iz Tribuč - Jerneja, Vida Drganc iz Vidošičev - Urško, Renata Hrastar z Vrha pri Pahi - Tino, Marija Župevc z Uršnih sel - Simona, Anica Koko-ve iz Rovišč - Suzano, Jožica Pinco-lič iz Avguštin pri Kostanjevici - Martino, Anica Juršič z Velikega Cerovca - Antona, Vida Šegina Matkovič iz Radovičev - Tilena, Sonja Jonke iz Gradca - Saro, Magda Obrster s Sel pri Hinjah - Tineta, Milojka Brezar z Lokev pri Črnomlju - Alena, Metka Resnik iz Straže pri Raki - Anjo, Jolanda Jazbec in Prečne,- Matica, Jožica Fortun-Tomažič iz Črnomlja -Viljema, Terezija Kočevar iz Rosal-nic - Ulo, Marija Golobič iz Coklovce - dečka. Iz Novega mesta: Mateja Saje iz Gubčeve ulice 19 - Benjamina, Her-tha Kočjaž s Kurirske poti 12/a -Gašperja, Franja Grubar, K Roku 24 - Urbana, Mojca Čerček iz Šegove ulice 3 - Roka, Hermina Korenič s Partizanske ceste 29 - Gregorja, Andreja Luzar z Mestnih njiv 3 - dečka. Čestitamo! GIP Pionir Novo mesto, TEG Mehanizacija, razpisuje prosto delovno mesto za 1 avtoelektrikarja Razpisni pogoji: — IV. stopnja strokovne izobrazbe, smer avtoelektrikar, — izpit za voznika B in C kategorije, •— do 2 leti delovnih izkušenj. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: GIP Pionir Novo mesto, TEG Mehanizacija, kadrovsko-splošna služba, Kettejev drevored 37, Novo mesto. Kandidat bo sprejet v delovno razmerje za čas enega leta s pogojem 3-mesečnega poizkusnega dela. Možnost sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Pisne odgovore na podlagi prijav z obvestilom o izbiri kandidata bomo poslali v 8 dneh po izbiri. IVI K7. "KRKA PE AGROSERVIS 1>0'1 NA GORJANU-: H NOVO MKSTO M - KZ »»KRKA« z.o.o., PE AGROSERVIS NOVO MESTO, v okviru tradicionalneaa seima. ki bo v NEDELJO, 28. novembra, in v sodelovanju z zavarovalnico TRIGLAV d.d., PE NOVO MESTO objavlja javno licitacijo za naslednja poškodovana vozila: HONDA CMC EXI CITROEN ZX Aura 1,6i PEUGEOT 405 GLI R-CLIO 1.2 RN VVV-GOLF 1.6 bencin R4GTL letnik 1991 izkl. cena 300.000,00 SIT letnik 1992 izkl. cena 825.000,00 SIT letnik 1990 izkl. cena 375.000,00 SIT letnik 1993 izkl. cena 675.000,00 SIT letnik 1991 izkl. cena 525.000,00 SIT letnik 1984 izkl. cena 70.000,00 SIT Licitacija bo v nedeljo, 28. novembra, ob 9. uri v prostorih AGROSERVISA, Pot na Gorjance 8, Novo mesto. Ogled vozil v četrtek, 25. novembra, od 8. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom licitacije. Vplačila (10%) sprejemamo eno uro pred pričetkom licitacije. »Ljubi Dolenjci!« Za vas in za vaše ljube smo na Trdinovem vrhu postavili oddajnik. Po 69. kanalu pridemo tudi k vam domov. KANAL A — Televizijska postaja kanal Jf 1 1 !; EE m ::: 1 časopis W: slovenskih S:-: j delavcev * Od 26. julija dalje se ne imenujemo več Jugotanin, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni program pa je ostal enak. Še vedno odkupujemo LES PRAVEGA KOSTANJA za predelavo v tanin. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na našem naslovu — TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608-41349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15. uro. 1 I m .v!1 &V Xv ?$ I v.*. S ;Š Vi** •••v •Sv DANES H! DAEWOO RACER V Ljubljani, KOMPAS HERTZ, Celpvška 206, tel. 061/15 91 311 - V Kren u, MARK MOBIL d.o.o., Sucevo 17, tel. 064/242 300 - V Celju, AVTOTEHNIKA CEUE, Miklošičeva 5, tel. 063/25 405 - V Novem mestu, IPICOMERCE d.o.o., tel. 068/24 409 -.V Mariboru, CIC d.o.o., Jožice Flander 2, tel. 062/412 759 - V Šempetru pri Novi Gorici, AVTO PIVOM, Vrtojbenska c. 73, tel. 065/32 732 - V Kopru, AVTO PIVON, Ljubljanska 5o, tel. 066/38 759 m MAJHNA PREDNOVOLETNA POZORNOST VSEH PRODAJALCEV NOVOLETNI SEJEM BREŽICE, 21. - 30. december 1993 hala ADRIA CARAVAN (IMV), Tovarniška 10, BREŽICE Oglašamo se vam iz Brežic, prijaznega mesta z močno trgovsko in turistično tradicijo. Pripravljamo novoletno prodajno-razstavni sejem za širši slovenski prostor in obmejni del Hr-vatske. V vseh dneh sejma bo bogat kulturno-zabavni program. Imamo pokrit, ogrevan in opremljen prostor po 70 DEM tolarske protivrednosti za 1 m2. Zakupiti je možno 6, 9 in 15 m2, večji prostor pa v navedenih kombinacijah. Veseli bomo, da sodelujete na našem sejmu! FIRMA: Naslov: Kraj:___ Tel.: PRIJAVA Fax: Pošta: Razstavljam naslednje izdelke: m2 pokritega prostora. Podpis: Rok prijave: 30.11.1993 Odrezek velja kot prijavnica, ki jo pošljete na naslov: OBRTNA ZBORNICA BREŽICE, Cesta prvih borcev 3, 68250 BREŽICE (tel., fax: 0608/62-157). PLESNI TEČAJI za mladino in odrasle KJE: Novo mesto, Gimnazija - atrij KDAJ: V petek, 26.11.1993 ZAČETNI: ob 17.30 NADALJEVALNI: ob 19.30 in KJE: Metlika, Oš Metlika - športna dvorana KDAJ: V sredo, 1.12.1993 ZAČETNI: ob 19.30 NADALJEVALNI: po začetnem tečaju. Predvpis in inf. po tel. (068) 28-136 in 321-115, od 9. do 16. fM AiAN/^ tuZLltičnč. Partizanska 7, Novo mesto cestno podjetje novo mesto, p.o. ljubljanska 47 K sodelovanju vabimo: - diplomirane gradbene inženirje, - gradbene inženirje, - diplomirane ekonomiste z gradbeno predizobrazbo za dela na komercialnem področju in na področju vodenja gradbenih del, predvsem nizkih gradenj. Delo je izredno dinamično, zahteva se velika mera iznajdljivosti in smisel za komuniciranje. Vaše cenjene ponudbe pričakujemo na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, Ljubljanska 47, Novo mesto, splošno kadrovski sektor, kjer vam bomo posredovali tudi vse morebitne dodatne informacije. (Tel. 068/321-723) SKB BANKA D,D, Kotiček za bralce Dolenjskega lista Zeleni telefon SKB Banke Prvi brezplačni bančni telefon v Sloveniji "Dober dan. Poklicali ste Zeleni telefon SKB banke. Prosim?", vas pozdravi prijazen glas, če zavrtite telefonsko številko 080 15-15. SKB banka je namreč prva v Sloveniji odprla zeleni bančni telefon, ki ga lahko brezplačno pokličejo komitenti SKB banke, pa tudi vsi ostali iz vse Sloveije, in vprašajo o vsem, kar jih o poslovanju SKB banke zanima. Zato, da vprašate Zeleni telefon SKB banke z enostavno in lahko zapomni ji vo številko 080 15-15 vam je na voljo vsak dan od ponedeljka do petka od 9- do 14. ure, zato, da vprašate, poveste svoja mnenje, predloge, pripombe in pohvale. Vse to bo prispevalo k še boljšemu delu SKB banke, vam pa omogočilo, da na enostaven in seveda brezplačen način hitro pridete do željcnih informacij. Pestra paleta odgovorov Izkušnje prvega tedna so pokazale, da smo tak servis v Sloveniji resnično potrebovali, saj zazvoni zeleni telafon SKB banke povprečno osemdesetkrat devno. Paleta odgovorov, ki jih lahko dobite po zelenem telefonu je tako pestra kot so vaša vprašanja - pa če vas zanimajo tekoči računi, najem kredita, informacije o plačilni kartici Eurocard MasterCard SKB banke ali njenih delnicah. Zeleni telefon je prav tako odprt za vaša mnenja, pripombe in predloge. Preizkusite zeleni telefon SKB banke in pokličite! Če želite dodatne Informacije o ponudbi SKB banke nam pošljite kupon. I----------------------------------------------------1 Dodatno Informativno gradivo SKB BANKE želim prejeti na naslov: | I Ime In priimek: ----------------------------------_ | Naslov:__________________________________________ 1 Telefon: ________________________________________ | Kupon pošljite na naslov: SKB banka, Ajdovščina 4, 61000 Ljubljana (ali po faksu. 061/1313-227) Izvršni svet Skupščine občine Metlika in Slovenska investicijska banka, d.d., Ljubljana, razpisujeta zbiranje vlog za pridobitev dolgoročnih investicijskih kreditovza kreditiranje drobnega gospodarstva v občini Metlika z regresirano obrestno mero. Pogoji kreditiranja: - višina kredita 1.500.000 do 3.000.000 SIT, - obrestna mera D + 6%, - enkratni manipulativni stroški 2%, - rok vračila 2 do 4 leta, - moratorij do 6 mesecev, - zavarovanje kredita pri zavarovalnici ali z zastavno pravico na nepremičninah. Pogoji pridobitve kredita: - investitor mora imeti sedež poslovanja v občini Metlika, - investitor je lahko obrtnik ali malo podjetje z do 20 zaposlenimi, - investitor mora z vlogo predložiti: a) investicijski program, b) registracijo podjetja ali potrdilo vpisa v register obratovalnic, c) fotokopijo obratovalnega dovoljenja, d) podatke o prometu, stroških in rezultatu v letu 1992, podjetja pa tudi podatke o poslovanju do 30.9.1993, e) podatke o trenutni zadolženosti, f) pogodbe in predračune za črpanje kredita. Popolne vloge je potrebno poslati na naslov: Skupščina občine Metlika, Izvršni svet, Mestni trg 24, 68330 Metlika, v roku 12 dni po objavi razpisa. ŠPORTNI TEDNIH MMPA REPUBLIKASLOVENIJA OBČINA BREŽICE Sekretariat izvršnega sveta na podlagi sklepa Izvršnega sveta SO Brežice objavlja javni razpis za izbiro izvajalca za izdelavo projektne dokumentacije za preureditev prostora v objektu Gubčeva 10, Brežice, (bivši DOM JA) v STRELIŠČE za zračno orožje. Interesenti si lahko ogledajo omenjeni prostor ter dobijo informacije pri g. Miranu Kaudeku v Sekretariatu izvršnega sveta (soba 24) ali po telefonu (0608) 62-050. Pisne ponudbe pošljite v zaprti kuverti z označbo “NE ODPIRAJ - RAZPIS!” v 8 dneh po dnevu objave na naslov: Občina Brežice, Sekretariat izvršnega sveta, Cesta prvih borcev 18. O izbiri bomo kandidate obvestili v naslednjih 15 dneh. Sekretariat izvršnega sveta SO BREŽICE trgovsko podjetje___________________________ NOVO MESTO d. o.o - Ljubljanska 27- 68000 Novo mesto trgovina ClVOCl NOVO • električni kabli «elektroinstalacijski material • bela tehnika • drobni gospodinjski aparati, akustika • rezervni deli za pralne stroje in štedilnike • svetila in lestenci Se priporočamo! UGODNE CENE -PESTRA IZBIRA te!./fax. (068) 26-071 SLAŠČIČARNA EM0NKA SALONI POHIŠTVA IN KERAMIKE MERCATOR-KZ KRKA, z.o.o., NOVO MESTO ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA, p.o., NOVO MESTO Cesta komandanta Staneta 10 68000 NOVO MESTO I AKCIJSKA PRODAJA -NOVOLETNI POPUST OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO FINANČNI KNJIGOVODJA ZHKS Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo dokončano šolsko izobrazbo najmanj VI. stopnje, smer ekonomist, s predhodno srednjo šolsko izobrazbo ekonomski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj na področju vodenja knjigovodstva bank ali podjetij. Kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o dokončani šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. — Keramične ploščice — Sanitarna keramika — Plastične posode — Barve — laki — Orodje za keramičarje in zidarje — Pohištvo — Jogi vzmetnice IZREDNE CENE - VELIKA IZBIRA!!!! V KRŠKEM, CKŽ100 BREŽICAH, Milavčeva 81 SEVNICI, NHM 17 BOSTANJU, Obrtna cona NOVEM MESTU, na Partizanski v Kandiji VLJUDNO VABLJENI! ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila naša draga FRANČIŠKA LESJAK roj. Pečarič z Rake 99 Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za tolažilne besede, izrečeno sožalje in nesebično pomoč, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi vsem za tako številno spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo AMZS TTB Otočec, učencem 8.razreda OS Raka in vsem zaposlenim, osebju Splošne bolnice Novo mesto, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN FRANCA KOVAČA iz Bršljina 21 (1991-1993) Čas mineva, vso dobroto in ljubezen mu lahko vračamo le še s cvetjem in plameni sveč. Hvala vsem, ki se ga spominjate. ZAHVALA Mnogo trpljenja in žalosti si prestal zdaj boš pa mimo spal V 69. letu starosti nas je zapustil dragi oče in mož FRANC MENCIN iz Čučje Mlake 1 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in izrekli sožalje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo gasilskim društvom za spremstvo ter poslovilni govor. Lepa hvala g. duhovniku za opravljen obred in Janezu Povšiču za storjeno uslugo. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Svoj mir je našel po dolgotrajni bolezni v 86. letu starosti naš dragi oče, dedek, pradedek in stric ZVONKO GERBEC Od njega smo se poslovili v soboto, 20. novembra, pri Sv. Roku v Metliki. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so mu v času dolge bolezni lajšali trpljenje. Najlepša hvala dr. Janezu Kramarju in osebju Urološkega--oddelka novomeške bolnice, dr. Blažu Mlačku in osebju Zdravstvenega doma Metlika za vso pomoč, požrtvovalnost in skrb v ijasu bolezni. Hvala vsem za ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se g. Zeletu za lepe besede slovesa, g. župniku p. Albinu Žnidaršiču za lepo opravljen pogrebni obred, številnim prijateljem in znancem, 13 so ga pospremili na njegovi zadnji poti in s cvetjem zasuli njegov grob. Vsi njegovi Metlika, 23.11.1993 V TEM TEDNU VAS ZANIMA S!SSIi“un"-mm -raim - zaBSle”1 ,t"bji tedenski koledar Četrtek, 25. novembra - Katarina Petek, 26. novembra - Konrad Sobota, 27. novembra - Virgil Nedelja, 28. novembra - Jakob Ponedeljek, 29. novembra - Radivoj Torek, 30. novembra - Andrej Sreda, 1. decembra - Marijan LUNINE MENE 29. novembra ob 7.31 - ščip kino ČRNOMELJ: 26. in 28.11. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Odrasli se privoščijo. 27.11. (ob 20. uri) ameriška romantična komedija Nora restavracija. KRŠKO: 25. in 26.11. (ob 16. in 18. uri) ameriška risanka Knjiga o džungli. 26.11. (ob 20. uri) in 28.11. (ob 18. uri) ameriška “odštekana” komedija Wayne’s World. 29. in 30.11. (ob 16. uri) ameriški mladinski fdm Mladoletni vohun. 30.11. in 1.12. (ob 18. uri) ameriška kriminalka Ne pozabi. METLIKA: 25. in 26.11. (ob 20. uri) ameriško znanstveno-fantastični film Iztrebljevalec. 28.11. (ob 20. uri) ameriška romantična komedija Nora restavracija. NOVO MESTO: Od 25. do 30.11. ter 1.12. (ob 17.30 in 20. uri) psihološki kriminalni film Firma. 27. in 28.11. (ob 16. uri) matineja Gremlini II. 29. in 30.11. (ob 16. uri) fantastična komedija Draga, otroke sem pomanjšal. kmetijski stroji TRAKTOR URSUS 35, malo rabljen, ugodno prodam. Majda Kodrič, Krška vas 61, Krška vas. 4267 IZDELUJEMO PLANIRNE DESKE za sneg in zemljo, 35 stopinj in 360 stopinj. Dobijo se po izredno ugodnih cenah. Andrej Mušič, Mengeš, ® t061) 738-619. 4275 TRAKTOR IMT 539, star tri leta, prodam. * (068)56-583. 4282 kupim STANOVANJE v Novem mestu kupim. * 23-872, popoldne. 4277 STARINSKO POHIŠTVO, posodo, porcelan, slike in druge starinske predmete odkupujemo. ® (061)140-11-97 ali (061)126-31-88. 4294 MiNlkNir Dol. Kamence 25a Novo mesto — Vsa vozila HYLinDRI po ugodnih cenah HYUNDAI ponv 1.5 LSI (3 vrata, kat.) do regi- stracije, vsi modeli 94 — Prodaja novih in rabljenih vozil — Odkup rabljenih vozil — Leasing, krediti Delovni čas od 7 —12. in od 13.-17. ure. Tel. fax (068)23-902 28-950 OBIŠČITE NAS! motorna vozila R 5, letnik 1990, prevoženih 43.000 km, garažiran, prvi lastnik, prodam. ® 65-293. 4281 R 4 GTL, letnik 1988, prodam. ®28-426. 4284 R 4 TLS, letnik 1984, ohranjen, modre barve, ugodno prodam. ® 27-867. 4285 ZASTAVO 101, letnik 1986, obnovljeno, ugodno prodam. ® 24-870. 4287 VW PASSAT KARAVAN, letnik 1990, z dodatno opremo, prodam. ® (068)57-473. 4291 /7T$\ Dolenjska banka d.d. /_/ \^_J Novo mesto Obrestovanje deviznih sredstev občanov a) Vpogledne vloge Država Oznaka valute Devizni tekoči račun Devizna varčevalna knjižica Avstrija ATS 2,00% 3,50% Italija ITL 4,00% 5,00% Nemčija DEM 2,00% 3,50% Švica CHF 2,00% 3,00% ZDA USD 1,00% 1,50% Ostale valute 1,00% b) Vezane vloge Oznaka Depoziti,vezani nad Valute Znesek 1 mes. 3 mes. 6 mes. 12 mes. DEM nad 1.000 do 10.000 5,75% 6,75% 6,85% 7,00% nad 10.000 do 50.000 5,85% 6,88% 6,92% 7,10% nad 50.000 do 100.000 5,95% 6,90% 6,94% 7,20% nad 100.000 do 500.000 6,15% 6,94% 6,95% 7,30% nad 500.000 do 1.000.000 6,30% 6,97% 6,98% 7,40% nad 1.000.000 6,60% 7,00% 7,00% 7,50% Tudi za ostale valute je višina obrestne mere odvisna od zne- ska vezanih sredstev in znaša: 7,00% Avstrija ATS od 5,75% 6,75% 6,85% do 6,60% 7,00% 7,00% 7,30% Italija ITL od 6,10% 7,20% 7,40% 7,50% do 7,00% 7,50% 7,50% 7,85% Švica CHF od 4,15% 4,85% 5,00% 5,10% do 4,75% 5,10% 5,10% 5,45% ZDA USD od 2,25% 2,40% 2,50% 2,55% do 2,55% 2,55% 2,55% 2,80% DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornlž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 90 tolarjev; naročnina za 4. trimesečje 1.160 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, dnjštva ipd. 2.320 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.:52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. FRANCOZ NAD FRANCOZI Sl PEUGEOT SPC TERZIN SERVISNO PRODAJNI CENTER tel./fax. (068) 44-533 Obrtna cona, 68210 Trebnje ŠOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Organizira tečaj CPP v Šentjerneju nad kmetijsko zadrugo v torek, 30.11. 93, ob 17. uri. V Škocjanu pa bo pričetek tečaja 2.12.93 ob 16. uri v osnovni šoli. Prijave po tel. 76-222. ODDAM R trafic v najem in prodam Regato 100 S letnik 86. ® 068/23-065. 126 P, letnik 1989, prodam. ® 42-660. 4298 R 4 TL, letnik 1984, prodam. W 25-694. 4303 JUGO 45, letnik 1990,32.000 km, registriran do 8/94, dobro ohranjen, prodam. ® (068)84-749. 4309 obvestila SNEGOBRANE za vse vrste salonitne in opečne kritine s trajno zaščito prodajam. ® (0608)31-637. 4213 SALON RENATA Nega in podaljševanje nohtov žensko frizerstvo RENATA ŠTIH tel. 068/28-138 Jedinščica 18, Novo mesto “TERCA” NEPREMIČNINE,d.o.o. Šentrupert Baragov trg 1,68210 Trebnje 3-sobno stanovanje, 75 m2, lepo urejeno, na Cesti herojev v Novem mestu ugodno prodamo. Starejšo stanovanjsko hišo v Mokronogu, 95 m2, s pripadajočim zemljiščem, prodamo. Manjšo stanovanjsko hišo, staro 10 let, v Kamnem Potoku pri Trebnjem, zelo funkcionalno, prodamo. Čudovit vikend blizu izvira reke Krke ljubitelju neokrnjene narave ugodno prodamo. Dvoinpolsobno stanovanje, 64 m2, kompletno opremljeno, tudi telefon, na Mirni damo v najem. Poslovne prostore, opremljene, telefon, v Šentrupertu, demografsko ogroženo območje, oddamo v najem. Vse informacije na tel. (068) 45-670, fax. 45-671! SPM tel. (068) 42-361 ŠENTJERNEJ Prodaja in montaža vseh vrst avtoalarmov, mobitela, avto-akustike, cent. zaklepanja, el. pomika stekel, hišnih alarmov in varnostnih sistemov, telefonov... VAMPIRE GT. PIRANHA, PIONER, SONY, BLAUPUNKT BPMTRADEPARTNER, KI VAM LAHKO POMAGA! IZREDNI POPUST-10%do30.11. PIANINA BELARUS-126.000 SIT brez p.d. Barva: črna in rjava GNESSIN • cena 135,000 SIT brez p.d. Barva: črna HARMONIKE 96 basov, samo 33.000 SIT brez p.d. Možnost plačila na 4 ali 6 obrokov. Gotovinski popust! Kovintrade MLmJb nrtii - urni Mariborska 7, tel. (063)411-256, 441-245. ^feliOha Župančičevo sprehajališče 2 Novo mesto tel./fax: (068) 321-685 ob zeleni Krki je loba spet hoihn odprta vsak dan od 9. do 24. ure, pripravljena, da vam postreže z • malicami • jedmi po naročilu • poslovnimi in nedeljskimi kosili po vaši želji LohS pripravi • coctail partyje • sprejeme • piknike • poroke na lold LoKS vsakdani FITNESS STUDIO RT C JASNICA Q. Ložine, 61332 Stara Cerkev Nudimo vam naslednje storitve: • fitnes® vadba na napravah • savna • vodna In točna masaža • organizirana vadba Obiščete nas lahko vsak delovni dan od 16. do 22. ure. [lIliKTOONm Kettejev drevored 5, pri Športni dvorani NAKUP NA 25 OBROKOV Šivalni stroji od 25 DEM na mesec * B7V 51 že od 31 DEM na mesec * hladilniki že od 27 DEM na mesec * pralni stroji že od 33 DEM na mesec * zamrzovalne skrinje že od 29 DEM na mesec * štedilniki že od 29 DEM na mesec * glasbeni stolp že od 27 DEM na mesec Obroki so plačljivi v SIT po srednjem tečaju banke Slovenije. Informacije: tel. (068) 22-409 Odprto: od 9. do 18. ure, sobota: od 9. do 12. ure. NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE vseh kompresij in modelov Nudimo tudi ortopedske oporne in grelne izdelke za hrbtenico, kolena, ramena, gležnje ipd. KRISTAL v zdravilišču Šmarješke Toplice tel. (068) 73-230, int. 419 42-318. Delovni čas: od 13. do 18. ure. HVALEŽNA POKROVKA Veselo presenečenje za vse, ki radi kuhamo - hvaležna pokrovka. Kako? boste rekli. Tako, da loči paro in tekočino. Skozi odprtine na dnu pokrova izhaja para, ki se utekočinja pod zgornjim pokrovom ter se skozi odprtine vrača nazaj v posodo. S tem omogoča, da se toplota s paro ne izgublja v ozračje, ampak se vrača in tako občutno skrajša čas kuhanja ali pečenja. Pečica - friteza hkrati, torej. Uporabljali jo boste, kolikor dolgo boste kuhali, in to pri vseh tipih posode, do premera 21 oziroma 29 cm. Mala pokrovka 4.900 SIT, velika pokrovka 5.900 SIT. Vse informacije: Marko Sušnik, C. Dolomitskega odreda 31, Ljubljana, telefon (061) 263-795. MALA + VELIKA + ČISTILO = 9.900 SIT MINITOUR d.o.o. Ulica Ivana Roba 30 n™ ™.o tel.:(068)-23-917. 25-506 Organiziramo enodnevne nakupovalne izlete v BRNO (ČEŠKA) in v PORTOGRUARE (ITALIJA). Opravljamo tudi ostale prevoze doma in v tujini s turističnim avtobusom Neoplan (37+2 sedeža). FREECOM SAT antene za satelite ASTRA ali vrtljive avtomatske za 5 satelitov. Nismo najcenejši, smo najkvalitetnejši! ANTENE MARKO GERDEN d.o.o. tel. (068) 44-129, Trebnje. GROS TRGOVINA Ugoden nakup ž. in m. sp. hlače 169 SIT ž. spal. srajca,vezena 990 SIT otroška pižama 412 SIT moški vol. pulover 3.432 SIT kavbojke 2.745 SIT PRODAJA PLINA — RAČKA, d.o.o. 68000 Novo mesto tel/fax: (068)21-058 računalniški sistem LERAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 Prodajamo: — hiše v Novem mestu, Smole-nji vasi, Prečni, Otočcu, Jurki vasi, Vinici, Podborštu pri Trebnjem, Slovenski vasi, Hrastju pri Orehovici, Sevnici, Boštanju, Dol. Skopicah, Srednji vasi pri Crmoš-niicah — stanovanja v Novem mestu, Trebnjem in Krškem — oarcele za aradnio v Novem mestu, Žužemberku, Stopičah in Smolenii vasi — poslovne prostore za prodajo in najem v Novem mestu, na Otočcu in v Škocjanu za najem — kmetije na Trsteniku pri Mirni, v Trebnjem, Raztezu nad Brestanico — vikende na Trški gorf Gačah, Trščini, Klenoviku pri Šmarjeti, Zaloki nad Šentrupertom — Kmetijska zemljišča in gozdove v okolici Novega mesta, Šentruperta, Gabrja, Brezja pri Raki, Korit pri Dobrniču, Trebnje-ga in Mokronoga Ragovska 17, Novo mesto tel. 21-974 Tel.: (068) 22-282 (od 8. do 18. ure) posest DVOETAŽNI, trdno grajen vikend, velikosti (7x7 m), in vinograd s 600 trtami, v Venišah pri Leskovcu prodam. ® (0608)31 -457. od 7. do 21. ure. 4260 NA SONČNI LEGI, v Velikem Trnu 7 c, (12 km iz Krškega), zaradi bolezni nujno prodam novozgrajen bivalni vikend (7 x 6 m) z vinogradom ter zemljo za obdelovanje, za samo 55.000 DEM. Ogled možen vsak dan. ® (063)856-704. 4263 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING — finančno-informativni sistem — materialno poslovanje — veliko drugih računovodskih programov ter prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme in prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev (Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 fax: (063) 28-511 (Zlatko Griiber) MANJŠE KMEČKO POSESTVO v prijetnem naravnem okolju, 4 km iz Rimskih Toplic, z gradbenim dovoljenjem za gospodarski objekt, primemo tudi za vikend, prodamo. ® (063)732-755. 4265 2 KM iz Šentjerneja damo v najem gospodarsko poslopje. ® (061)714-410. NJIVO, 19 a, na Otovcu zelo ugodno prodam. ® 52-226. 4292 VIKEND HIŠO, skedenj, zazidljive parcele z vodo in elektriko na Selih pri Ra-težu 14/7 prodam. Alojzija Štih, Šmarje -Sap, Jurčičeva 61, ® (061)772-769. HIŠO v centru Dobove na 456 a funkcionalne parcele, opremljeno ali neopremljeno, možna dogradnja ali nadgradnja, ugodno prodam. ® (0608)67-097, po 20. uri. 4312 prodam BUTIKI, POZOR! Zaradi zaprtja butika prodam preostalo zalogo ženske konfekcije j>o nabavnih cenah. ® (068)44-604, po 20. uri. 4269 PLETILNI STROJ prodam ® 24-667. 4270 DVA PRAŠIČA, težka cca 150 kg, prodam. Mirko Verbič, K Roku 72, Novo mesto. 4272 SPALNICO, dobro ohranjeno, zelo ugodno prodam. ® (068)23-343. 4274 VEČ TELET, starih do 10 dni, prodam. * 76-527. 4276 KRAVO za zakol prodam. Kaplan, Mačkovec 21, Dvor. 4278 DVA PRAŠIČA, 160 in 200 kg, prodam. ® (068)28-145. 4283 PRAŠIČE težke od 120 do 160 kg, hranjene s kmečko krmo in odojke, prodam. ® (068)73-337. 4288 ZAHVALA Ko ostane bolečina in praznina, ko spoznaš, da ni poti nazaj, ostane nam le misel nate živa in nenehni ta - zakaj? V 47 letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, sin, brat in stric RAFAEL LAVRIČ iz Šmavra 13 pri Dobrniču Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in z nami sočustvovali na jjokoj-nikovi zadnji poti. Hvala dr. Humarju, delavcem DO Akripol Trebnje, kolektivu Lorenci Trebnje, kolektivu KPD Dob pri Mirni in učencem OS Trebnje za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Se posebej pa se zahvaljujemo g. župniku in gasilcem GD Gorenje Vrhe za lepo opravljen in izpeljan obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi j Hidravlično abkant prešo Jelšingrad 2000/40 ton v odličnem stanju in z mnogo orodja prodamo. Inf. na telefon (061) 262-230 vsak delavnik od 7. do 16. ure. LICITACIJA rabljene pisarniške opreme v ponedeljek, 29.11.1993, ob 13. uri v poslovnih prostorih SDK Trebnje, Kidričeva 2 DVO - in trikrilno omaro prodam. 98 73-746, zvečer. 4289 PRAŠIČA za zakol (150 kg) prodam. ® 42-206. 4297 PRALNI STROJ GORENJE, skoraj nov, ugodno prodam. ® 21-398. 4299 PRAŠIČE, domača reja, težke od 130 do 150 kg, prodam. Prešeren, Šmarieta, ® (068)73-552. 4300 DVA RABLJENA KAMINA prodam. Cena po dogovoru. ® (068)25-686. 4301 DOMAČE PRAŠIČE, težke od 100 do 170 kg, prodam. Pavlič, Orehovica 20, Šentjernej, ® (068)42-696. 4302 PRTLJAŽNIK z dodatkom za smuči za golf 2 in avtoradio Grundig s prednjimi zvočniki ugodno prodam. * 22-612, po 16. uri. 4304 OVCE z mladiči prodam. ® (068)56-003. 4305 12 - KANALNO mešalno mizo Bell, 2 x 200 V, 4 stojala za mikrofone in mikrofon Schure prodam. ® (068)56-003. 4306 BREJO TELICO prodam. ® 84-787. 4308 DVA prašiča prodam. ® 27-158. 120 KG PRAŠIČE, domače reje, prodam. Milan Rus, Mota 25 pri Ljutomeru, ® (069)82-065. 4311 PRAŠIČE, težke 150 - 200 kg, prodam. ® 78-247. 4313 razno V NAJEM ODDAM opremljen prostor za trgovino z živili. ® (0608) 77-463. 4261 VPELJAN BUTIK v centru Trebnjega oddam. ® (068)44-604, po 20. uri. 4268 VEČ LOKALOV v novi poslovni zgradbi ob glavni ulici v Trebnjem, v izmeri od 12 do 90 m2, oddamo v najem. ® 44-555 ali 44-333, od 9. do 15. ure. 4271 V OKOLICI Novega mesta oddamo trgovino z živili. ® (068)87-631. 4314 službo dobi REDNO ZAPOSLIMO dva izkušena koordinatorja za vodenje ljudi na vašem področju. Delo je dolgoročno. Vaše ponudbe na ® (061)341-542. 4264 ZASEBNO PODJETJE DIA, d.o.o., Črnomelj, Kolodvorska 51, zaposli natakarja (-ico), s končano gostinsko šolo, za delo v okrepčevalnici v Črnomlju. 4286 GOSTIŠČE HRIBAR, motel Trebnje, zaposli kuharja (- ico) z izkušnjami. ® 44-018. 4290 MIZARJA ali delavca v lesni stroki z večletnimi izkušnjami zaposlim. Informacije na ® 86-186 ali 86-184. 4295 Skofju loku ~~ BABYSITTER ZA DEKLETA V VELIKI BRITANIJI OI) 18 1)0 27 LET Informacije: Škofja Loka. Kidričeva 55 ZAHVALA In zdaj je tema. Mesečina le mračno sveti Ni besede. Ne veje veter več in v blede obraze šepeta tišina (AL Gradnik) Ob kruti resnici in grenkem spoznanju, da med nami ni več našega dragega moža, očija, atija, tasta, brata, zeta in strica MARIJANA JAZBINŠKA iz Bršljina 54 a v Novem mestu se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom za pomoč in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, denarno pomoč in vsem, ki ste našega atija v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala dr. Janezu Kramarju, dr. Suštaršičevi, dr. Gazvodovi, patronažni sestri Sevetjevi, ki ste mu v dnevih bolezni dajali upanje, g. Rudiju Mrazu za poslovilne besede in Dolenjskemu oktetu za lepo odpete pesmi. Vsakemu posebej še enkrat hvala. V globoki žalosti: vsi njegovi KV GRAFIKA, offset tiskarja, takoj zaposlim. Šifra: »DOBER OD« 4296 ŽENSKO za čiščenje lokala (2 uri zju-traj)iščemo.®(0609)613-167 alioseb-no v lokalu San Sebastian. ZASTOPNIKE za prodajo hvaležne pokrovke iščemo. ® (0601)61-899, od 12. do 16. ure. 4307 stanovanja NA STANOVANJE vzamem žensko ali študentko ali moškega brez obveznosti. Pogoj vozniško dovoljenje. ® (068)27-455. 4262 ENOSOBNO opremljeno stanovanje oddam v najem. ® 26-618, po 16. uri. , 4266 V KRŠKEM ODDAM enosobno stanovanje s centralno, KA TV. ® (068) 27-134. 4279 TRISOBNO STANOVANJE v Novem mestu oddam. ® (068)27-134, ženitne ponudbe AGENCIJA SREČA vam pomaga pri izbiri partnerja za zakonsko zvezo ali trajno prijateljstvo. ® (061)316-477, od 8. do 16. ure. 4134 kanal TUDI PRI VAS DOMA na 69. kanalu. POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 77 Novo mesto tel.: (068) 323-193 mobitel: 0609-615-239 • prevozi pokojnikov — tudi iz tujine • prodaja pogrebnega malenala • ureditevj»kojmkov tudi na domu • urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki • kompletne storitve pn pogrebih • storitve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • posojanje mrtvaškega odra, če kupite tudi matenal • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km • I0K popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke • pesek beli marmor za posip grobov in črna zemlja ZAHVALA V 59. letu starosti nas je zapustila naša ALOJZIJA KRESE roj. Vidmar z Gorenjih Sušic 24 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vaščanom za nesebično pomoč. Hvala za izrečeno sožalje, podaijene vence in cvetje delavcem Pionirja - servis Ločna, Pionitju - lesni obrat Bršljin, Krki, tovarni zdravil, Skladišče gotovih izdelkov, in gospodu župniku za lepo opravljen obred. ZAHVALA Tisto zgodnje nedeljsko jutro si za vedno zaprla oči. Lep in miren je bil tvoj obraz, tak, kakor je dandanašnji v mojem srcu in v vseh mojih mislih. V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga in nepozabna mama, sestra in babica AMALIJA STANIČ roj. Peternel iz Mozlja pri Kočevju Z globoko žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem iz Mozlja in ostalim znancem za sočustvovanje in nesebično pomoč. Zahvala velja tudi osebju Zdravstvenega doma v Kočevju in Kočevski Reki ter osebju Doma starejših občanov v Kočevju. Zelo smo hvaležni tudi župniku g. Marijanu Lampretu, organistu g. Ivetu Cvitkoviču, cerkvenim pevkam iz Mozlja, moškemu pevskemu zboru iz Kočevja, pogrebcem in nerazdružljivim prijateljem pokojnice iz Mozlja ter sorodnikom iz Kanala in Nove Gorice. Naj vsem, ki ste jo imeli radi, ostane v lepem spominu. Vsi njeni najbližji ZAHVALA Tiho čez polje, tiho mesec gre, z njim gre žalostno srce... V 56. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽEF PRI J ANO VIČ Dol. Suhor 10 pri Vinici Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala GG Črnomelj, Društvu upokojencev, Društvu invalidov, KZ Črnomelj, Novoteksu Vinica in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Marjan, hčerka Darinka z družino ter ostalo sorodstvo Vsi njeni ZAHVALA Življenje celo si garal vse za dom in otroke dal le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 76. letu nas je zapustil naš dragi IVAN CELESTINA iz Zg. Vodal Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, številnim prijateljem in znancem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, Železnici Sevnica, Merksu Sevnica, družinama Škoporc in Povše za vso pomoč, govorniku Marjanu Jamšku in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica HINKA GRUDNA s Partizanske 2, Novo mesto se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Za sočutje, pomoč in številno udeležbo na pogrebu nekdanjega sodelavca se posebej zahvaljujemo kolektivu Mladinske knjige - trgovine. Zahvaljujemo se tudi g. duhovniku za lepo opravljen poslovilni obred. Žalujoča žena Jelka, sin Igor in drugo sorodstvo OSMRTNICA Tiho, kakor je živela, nas je zapustila upokojena sodelavka AGNEZA LEKŠE iz Šmihela 69 ZAHVALA V 95. letu starosti nas je tiho zapustila naša mama, stara mama, babica, sestra in teta MARIJA HOČEVAR iz Krmelja 6 b ZAHVALA V 66. letu nas je zapustila naša draga žena, sestra in teta KATARINA MOVRIN iz Vel. Nerajca 9 pri Dragatušu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, posebno družini Metež za vsestransko pomoč v času bolezni. Hvala za podaijeno cvetje in spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, Interni bolnici v Novem mestu in Zdravstvenemu domu v Črnomlju, pevkam in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Franc, sestra Helena z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Vsi bodo dosegli svoj cilj. le jaz ga ne bom dosegel ognja prepoln, poln sil neizrabljen k pokoju bom legel Zapustil si nas Roman, za tabo ostala je vrzel, ki se ne da zapolniti. V naših srcih boš živel naprej in nikoli nikoli te ne bomo pozabili. V 18. letu nas je tragično in mnogo prezgodaj zapustil sin, brat, vnuk, nečak in bratranec ROMAN PLANINC Bučerca 1, Krško Od pokojnice smo se poslovili v petek, 19. novembra, na Šmihelskem pokopališču. Ostala nam bo v lepem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, p.o., Novo mesto Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, vence, sveče in sv. maše ter vsem, ki so pokojno pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala g. župniku za obiske na domu, poslovilne besede in lepo opravljen obred ter pevkam za lepo zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sošolcem in njegovemu razredniku, sosedom, duhovnikoma za opravljen obred in poslovilne besede, pevcem, posebno dr. Zujevič-Puharič in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni Žalujoči: mami in ati, brat Bogdan s Tino in ostalo sorodstvo portret te (/a tedna Slovenija na videu Ana Merzel Zanimiv projekt založbe Jack - Prva kaseta je že tu Februarja, v začetku drugega polletja Šolskega leta, bo predmetni učiteljici matematike in fizike na šmihelski osnovni šoli Ani Merzel poteklo celih 35 let delovne dobe. Ta blaga, mirna, tiha in skromna ženska je vej svoj delovni vek preživela v šoli, med otroki in zanje. Daleč največ časa, od leta 1965, je učila na novomeški osnovni šoli Šmihel, od koder bo tudi odšla v pokoj. Lep in občudovanja vreden dosežek, da človek ves čas vztraja v enem poklicu, in to v tistem, ki si ga je v najboljši veri in s čistim srcem izbral kot mlad, upov in načrtov poln človek. Poleg tega Merzelo-va svoje delovne dobe ni “preživela ” v šoli, med svojimi stotinami učencev v razredu, ampak je tam hote, zavestno razdajala svoje znanje, voljo, predanost, življenjske moči in ljubezen. Pa ne samo v šoli in v razredu, kajti delo vestne in predane učiteljice se nadaljuje ali celo začne doma, v pripravah ob popoldnevih in večerih, pri stalnem sestavljanju in popravljanju pisnih nalog, v vedni skrbi za naslednji šolski dan. “Svoje delo ves čas opravljam z veliko odgovornostjo in predano, "pravi Merzelova, ki je pred kratkim prejela visoko priznanje: Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije ji je za uspešno dolgoletno delo z mladimi matematiki in fiziki na osnovni šoli Šmihel podelilo posebno priznanje. Saj ne, da bi si tega priznanja želela ali si, bog ne daj, celo prizadevala, da bi ga dobila. Ne, njeno življenje od najzgodnejših let do danes je prej potekalo bolj v skromni odmaknjenosti kot v javni izpostavljenosti. Tak je tudi njen blagi značaj. Je pa Merzelova nepopustljiva in stroga do sebe. Sama si je izbrala svoj poklic in ves čas ga opravlja tako, da lahko z mimo vestjo sama sebi pogleda v obraz in v dušo. Se danes, tik pred upokojitvijo, s strahom stopa v razred. Strah jo je tega, da se ura pouka ne bi iztekla tako, kot si jo je zamislila in kot se je zanjo pripravila. “Vsake minute, ki v razredu izzveni v prazno, mi je žal, "pravi. Kot učiteljica matematike je morda lah-ko celo bolj pravična pri redovanju kot njeni kolegi pri drugih predmetih. “Pri matematiki je vse bolj natančno, merljivo, eksaktno. A tudi ko je učitelj pri tem ocenjevanju lahko bolj pravičen, se mu kot človeku zasmili učenec, ki kljub trudu in prizadevnosti ne dosega primernih uspehov. ” Merzelova je prepričana in pri tem jo podpira tudi njena dogoletna praksa, da se da vsakega, tudi manj nadarjenega učenca navdušiti za matematiko in fiziko. “Navdušenje je že pol uspeha, za katerega pa se morata potruditi tudi pri najbolj nadarjenih tako učitelj kot učenec. ” Koliko se lahko za uspeh potrudi mlad človek sam, Merzelova pač dobro ve. Kot najstarejša od sedmih otrok iz kmečke Kramatjeve družine iz Kamenja pod Hmeljnikom je tako rekoč vsa gimnazijska leta hodila v šolo v Novo mesto peš, uro in pol v eno smer, za njo pa prav tako njena brata, danes oba zdravnika specialista v novomeški bolnici. Kramarjevi otroci so se po končanem delu na trdni kmetiji učili ob petrolejki. Ko je Ana v prvem rednem roku končala šolanje v Ljubljani in se že zaposlila kot učiteljica matematike na novomeški osnovni šoli Katje Rupene, si je kupila radio, pa ga doma ni mogla poslušati, ker so elektriko v Kamenju dobili šele leta 1959. Kako bi lahko v teh nekaj vrsticah zajel tako polno, bogato in plodno življenje? Kaj postaviti v svetlobo? To, da se je vedno iskreno veselila uspehov svojih učencev na občinskih in republiških tekmovanjih, ali to, da jo še vedno ganejo solze učenca, ki mu kljub trudu in prizadevanju ne gre v šoli najbolje? Ali pa to, da se je morda celo z večjo prizadevnostjo posvečala pri dopolnilnem pouku tistim učencem, ki sta jim njena predmeta delala težave, kot pri dodatnem pouku tistim, ki so bili za matematiko in fiziko bolj nadarjeni? Morda to, da je vesela, ko jo danes njeni nekdanji učenci, sedaj zrele žene in možje, na cesti prijazno pozdravijo in ogovorijo? Ali to, da jo je hčerka, danes zdravnica (mlajši sin pa dela magisterij iz matematične fizike), kot otrok vprašala, če ne bi bilo bolje, da bi bila snažilka, ker bi tako imela več časa za družino? Morda bi bilo res bolje, Uidi zadnje plače in pokojnina ne bi bili slabši. A potem Merzelova ne bi dobila priznanja Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. In še enega, prav tako velikega, če ne še večjega, ne: njeni učenci je ne bi prosili, naj ne gre v pokoj že februarja, ampak naj bo z njimi do konca šolskega leta. ANDREJ BARTEU LJUBLJANA - Založba Jack pripravlja zanimiv projekt Slovenija na videu. Načrtujejo pet dokumentarnih dvajsetminutnih filmov, ki naj bi celovito in pregledno predstavili glavne geografske, etnografske, kulturne in gospodarske značilnosti Slovenije. Video kasete bodo primerne tako za osebno rabo kot za uporabo v šoli, kot lepo darilo ali pripomoček pri promociji in še za kaj. Prva kaseta je že narejena. Scenarij je po strokovnih osnovah, ki jih je pripravil Inštitut za geografijo pri Univerzi v Ljubljani, napisal mag. Karel Natek, sodelulejo pa še številni drugi strokovnjaki. Projekt je zasnovan po sistemu krogov oziroma povečav. Prva kaseta je neke vrste kazalo z vsemi glavnimi poudarki in vpeljuje naslednje, ki podrobneje predstavijo posamezne predele Slovenije. Takšna zasnova omogoča nadaljnje širjenje in predstavitve še ožjih območij ali področij, lahko se razraste celo v malo video enciklopedijo Slovenije. GLASBENIKI O AVTORSKIH PRAVICAH LJUBLJANA - Glasbeniški sindikat vabi vse avtorje in glasbenike slovenske zabavne in narodno zabavne glasbe, da se v torek, 30. novembra, udeležijo odprte skupščine Sindikata avtorjev in glasbenikov slovenske zabavne in narodnozabavne glasbe. Na nji bodo ob drugem razpravljali o povezovanju z drugimi sindikati in o urejanju avtorskih pravic in o problemih, ki so povezani s tem, kar je še posebej zanimivo za vse, ki se ukvarjajo s tovrstno glasbo ali jim je to celo poklic. VELIKA KOLERABA - Kar 7 kg težko kolerabo (kavlo) je pridelal letos Stanko Klun iz Ribnice. Zrasla mu je na ilovnati zemlji, ki jo je gnojil s svinjskim in zajčjim gnojem. Umetnega gnojila ni uporabil. Pravi, da take kolerabe doslej še ni pridelal, saj ima še dve po 4,5 kg medtem ko je v prejšnjih letih najtežja “potegnila’’le okoli 3kg. Stanko Klun je predsednik Društva rejcev malih pasemskih živali. Na fotografiji: Stanko Klun s svojim rekordnim pridelkom, kolerabo in peso. (Foto: J. Primc) Novomeški mladci in vojaščina? - V Zagorico dnevni tisk vsak drugi dan - Koncert, ki ga še ni bilo - Redkobeseden minister - Žrtve -Volkovi - Sneg, Zeleni in država “No, da ne boste rekli, da ni klicev!” je dejal eden od tistih, ki je v četrtek poklical po telefonu dežurnega novinarja. Mogoče malo iz take uvidevnosti, gotovo pa še bolj zaradi odprtih vprašanj, zadreg, domnevnih in očitnih krivic ter zveri, je bilo v četrtek precej klicev. D. P. iz okolice Novega mesta je izrazila prepričanje, da se nekateri novomeški mladci, lastniki snemalnih študijev, stari nekaj več kot 20 let, uspešno izmikajo vojaščini. Kot je povedala, se ti mladeniči pred vrstniki hvalijo, da jim ni potrebno iti k vojakom. Če bi tisti res ušli vojaščini, je f>o mnenju D. P. to veliko krivica ao vseh, ki morajo k vojakom. Po pojasnilo smo se obrnili na novomeški občinski sekretariat za obrambo. Tam so zanikali možnost, da bi se mladeniči uspešno izmikali vojaščini. Sekretariat razpolaga 'z dokumentacijo, ki potijuje, da “krivinašev”, kijih omenja D. P., v resnici ni. G. Lavš iz Zagorice ima delne težave s pošto, delne zato, ker mu na dom poštar sicer prinese dnevni KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakala socialna delavka. TREBNJE - Na vprašanje otrok in odraslih bodo odgovarjali strokov-njaki vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293. časopis Slovenske novice, vendar mu ga dostavi samo vsak drugi dan. Pošta tu ne more ničesar spremeniti. Na pošti v Velikem Gabru so povedali, da njena pooblaščena oseba obišče vsak dan samo tiste naslove v Zagorici, ki so najbližji. Na pošti v Novem mestu, ki smo jo obvestili o Lavševi težavi, so zadevo vzeli na znanje in bodo poskušali pogledati, če se da kaj storiti. Če se da kaj storiti, je menda že poskušal ugotoviti neki organizator, ki ga je v klicu dežurnemu novinarju omenila predsednica dolenjskega društva za cerebralno paralizo. Ta lepo prosi vse iz Mirne Peči, Trebnjega, Žužemberka in drugod, od katerih je neki organizator pobral denar za dobrodelni kocert, naj sporočijo svoj naslov Dolenjskemu društvu za cerebralno paralizo na Kurirsko pot 19 v Novem mestu. Mudi se, ker je organizator pobral denar, zatem še šila in kopita in potlej sploh ni imel dobrodelnega koncerta. P. M. iz Posavja je rekel: “Ko-čevaiji niso bili nikakršne žrtve. Žrtve so bili izgnani Slovenci. Predsednik Društva Kočevarjev je napisal v Dolenjski list članek, ki se ga da razumeti, kot da so bili Kočevaiji žrtve. Toda naj si predsednik pogleda na primer gradivo v muzeju v Brestanici!” Da bodo žrtve, se boje otroci z Javorovice. Zelo mladosten ženski glas je o tem povedal: “Na Javorovici so volkovi. Otroci morajo peš v šolo, ker avtobusa zaradi snega ni v vas, in jih je strah. Lovci naj skačejo malo tudi za volkovi, ne pa samo za srnami in zajci, ki se jih da pojesti!” Zadružnik iz Črnomlja je sporočil svoje mnenje o ministru dr. Jožetu stereu. “Ob otvoritvi klavnice v rnomlju je imel slavnostni govor minister Osterc, a ni spregovoril niti 10 stavkov! Škoda, da je za to prišel iz Ljubljane in delal stroške državi. Naše kmetijstvo doživlja težko krizo, in če ni imel minister povedati drugega, bi povedal to. Osterca smo razumeli tako: Belokranjci ste si vedno znali pomagati, pa si boste tudi zdaj. Veijetno res, minister nam verjetno že ne bo,” se je hudoval Zadružnik. Kdo bo pomagal Novemu mestu iz snega, je v četrtek zanimalo Novomeščanko P. Kot je povedala, je ri trgovini v Kristanovi vejevje zarivalo pločnik še po tem, ko je že nehalo snežiti. Poleg te kritike pristojnim je imela tudi predlog za Zelene. “Oni so stranka, morali pa bi biti gibanje. Kot zaščitniki narave bi imeli praktično opravilo, če bi ob sneženju vzeli v roke prekle in šli otepat drevje, ki je pač del narave,” je bila iskriva. Glede doma starejših v Trebnjem je rekla, da ne nasprotuje gradnji, toda naj ga zidajo z denarjem, ki gaje država že pobirala v preteklosti na razne načine.' Klicala je tudi Rezka Kralj. Vesela je knjige, ki ji jo je poslal Dolenjski list, in se zanjo najlepše zahvaljuje- L.M. Pri nas potonika žametovke z Lenta Na Martinovo soboto so pri Šentjerneju z vsemi častmi, kiji pritičejo, posadili potomko slovite najstarejše trte na svetu, žametovke z Lenta v Mariboru VRBOVCI - Na Martinovo soboto, 13. novembra, je padal sneg, kot bi se berači tepli. Pri farovškem križu, nedaleč od nekdanje Goršetove gostilne, se je kljub metežu zbralo precejšnje število okoličanov, poleg njih pa so prišli visoki gostje iz Maribora, Novega mesta in od drugod: novomeški župan Franci Koncilija, bivši župan in sedanji državni sekretar pri ministrstvu za promet in zveze Marjan Dvornik, poslanka v Državnem zboru dr. Vida Čadonič-Špelič, državni sekretar pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo Obal, sekretar občine Maribor, šentjemejski župnik cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Poldeta Švalja zapeli Zdravljico, nakar so se vrstili govori in pesmi, dobre želje in zahvale - vse v čast trti, vinu, pridnim vinogradnikom kakor se spodobi za Martinov čas. Medtem je priznani šentjemejski vinogradnik in trsničar Franc Martinčič posadil trto žametovko, potomko najstarejše trte na svetu, ki že prek 400 let rodi žlahtno vino v mariborskem Lentu. Od tam jo je pred letom dni dobil v dar g. Dvornik in jo izročil v Martinčičeve strokovne roke. Zal se mariborska županja Magda Tovornik, ki je lansko leto darovala cepič za to trto, slavnostne posaditve ni mogla udeležiti. Trto je nato dekan Trpin blagoslovil in jo priporočil v varstvo Stvarniku, ki jo simbolično straži s poleg trte stoječega lepo obnovljene- LE PLAČATI JE POZABIL NOVO MESTO - 30-letni A. R iz Novega mesta je utemeljeno osumljen, da je letos ogoljufal več lastnikov gostinskih lokalov. Osumljenec je hodil po gostinskih lokalih, si naročil pijačo in jedačo, nato pa izkoristil odsotnost natakarjev in natakaric ter oSšel ne da bi plačal. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba. ga križa. Ko so se zvrstili vsi govorci, je prireditelj povabil goste v hišo, kjer Bog roko ven moli - k Majzeljnu v Šentjernej. Tam se je ob Martinovi pojedini slavje nadaljevalo s podpisom listine, ki naj bi zanamcem pričala, kdaj in kako je prišla na Dolenjsko potomka znamenite štajerske “ka-včine”. Ker je trdnega rodu, upamo, da bo ob skrbni negi svojega gospodarja in njegovih potomcev doživela vsaj toliko let kot njena mariborska ZA OČI IN ZA NAKUP BEGUNJE - Ljubitelji mineralov, poldragih kamnov in nakita bodo imeli konec tega tedna lepo priložnost, da si napasejo oči pa tudi kupijo katero od teh lepih stvari. V petek, 26. novembra, ob 18. uri bodo namreč v prostorih Galerije Avsenik v Begunjah odprli 1. ekskluzivno prodajno razstavo mineralov, poldragih kamnov in nakita, kjer si bo mogoče drgocenosti ogledati in jih tudi kupiti. Razstava bo odprta v soboto in nedeljo od 12. do 20. ure. Franc Martinčič, ki bo skrbel za posajeno trto in dekan Tone Trpin, mag. Tone Zafošnik, vodja slovenskega trsničar-stva, vodja gospodarskih dejavnosti samostana Pleterje inž. Jože Simončič in mnogo drugih. Za uvod so člani šentjernejskega PARNI VALJAK V KOSOVEM HRAMU VRHPOLJE — V petek zvečer bo v tukajšnji diskoteki na letošnjem prvem koncertu na Dolenjskem nastopila ena najboljših (jugoslovanskih) skupin Parni va-jjak. Skupina, priznana kot {lojem dobre glasbe, bo predstavila tako svoje starejše hite kot tudi skladbe iz najnovejšega repertoarja. Kdor jih je že poslušal, ve da bo dobre glasbe in zabave na pretek. V Kosovem hramu zagotavljajo, da bo cesta in parkirišče očiščeno. Vabljeni! AGROPOP V LUKNI PREČNA — Skupina Agro-pop bo na predstavitvi nove kasete in CD plošče v klubu Lukna predstavila vse najnovejše uspešnice. Klub Lukna je odprt od četrtka do nedelje od 21. ure naprej, ob sobotah pa lahko že od 17. ure zaplešejo tudi najmlajši. Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. Razmišljate o nakupu novega avtomobila, pa še niste čisto prepričani, kateri tip bi bil za Vas najboljši! Da se boste lažje odločili, smo v Novotehni Avtomobili organizirali za Vas testne vožnje za vozila iz programa CITROEN, FIAT in LADA in sicer: * v soboto, 27. 11. od 8. do 13. ure v Servisu v Novem mestu Vabljeni! INFORMACIJE: Servis Novo mesto, Šmihelska 12, tel.: 068/321-538. Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega list dodelil nagrado PETRI PIRH iz Novega mesta. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1(1) Novo življenje - ANS. PETRA FINKA 2 (6) Hej, šofer - ANS. VIGRED 3 (2) Lepote Slovenije - HMELJARSKI 1NSTR. KVINTET 4 (7) Dober nasvet - ANS. MIRO KLINC 5 (4) Vrt brez smeha - ANS. TONIJA VERDERBERJA 6 (10) Ob sanjavi Krki - ANS. RUBIN 7 (3) Trmasta Urška - JOŽE SKUBIC IN NJEGOVI 8 (5) Nazaj na vas - IGOR IN ZLATI ZVOKI 9 (8) Vesel Abraham - ALPSKI KVINTET 10 (-) Klic kukavice - ANS. SIMONA LAGNARJA Predlog za prihodnji teden: Kaj mi nuca planinca - ANS. ROMBON KUPON ŠT. 47 Glasujem za:. Moj naslov:... Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto Snežilo je kot za stavo. Sneg je, razumljivo, presenetil komunalne delavce, čeprav je bilo proti koncu novembra. Cestni promet je domala zamrl, vlaki pa so prihajali v Repičevo Drago z večurno zamudo. Crknil je tudi radijski sprejemnik v moji sobi, ker je zmanjkalo električnega toka. - Pa smo tam, je siknila žena. - Kako naj pri tej svetlobi sploh napišem domačo nalogo?je prišlo prav mulcu. - Če toka dolgo ne bo, in to se lahko zgodi, bomo zmrzovali. Centralna brez elektrike ne bo delala, se je spreminjala v toplovodnega strokovnjaka žena. - Me prav zanima, kdo nam bo plačal meso, če se bo odmrznila zamrzovalna skrinja, je mlela dalje. - Iz hladilnika že teče! je zatulila, da so me zaboleli bobenčki. Na vrata je potrkala soseda. Ko smo uzrli njen bledi obraz, nam je povedala, da bi se morala skopati, pa se ne more. Bojler je prižgala dve minuti pred električnim mrkom. - Naj gre vse skupaj k hudiču! je bleknila in zaloputnila vrata, še prej pa dodala, da bo dobesedno eksplodirala, če električnega toka ne bo do Santa Barbare. Kmalu za njo je prihiumel sosed Jure. - Zaraščen sem kot Robinzon. Pod nujno se moram obriti, sicer bo Mojca mislila, da sem zanemar- jenec. Posodil sem mu peno za britje in žiletko s strojčkom. Jure premore samo električni brivnik. Po telefonu me je poklicala tašča. - Če ne bi delovala ta napravica, je rekla, bi bila dobesedno odrezana od sveta. - Škoda, da ni več komunistov, tašča. - Bog pomagaj, zet, pa se ti ja ni zavrtelo! Še sreča, da smo se jih znebili. - Ne, ne, tašča. Dokler so vladali komunisti, si v takšni norišnici, kot je danes, vsaj vedel, kdo je kriv. TONI GAŠPERIČ