V Ljubljani, sobota dne 6. aprila 1912.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •• • ••
Stev. 97.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1 '50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1'70. — Z;- inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se s:	pošilja	upravništvu.	:::
Sr	Telefon	številka 118.	:::
Velika noč.
Danes še ne moremo govoriti o vstajenju. Obhajamo sicer veliko noč z veselimi nadami
v	bodočnost, a danes še ne moremo — Slovenci — govoriti o vstajenju. Bolj opravičeno govorimo o veliki noči...«
Tudi k nam so posijali drobni solnčni žarki in so vzbudili življenje po tratah in livadah. Toda zavel je hud mraz — in danes še ne moremo govoriti o polni pomladi. Ne moremo. Čemu bi si lagali, če tudi za praznik. Priznajmo si. da vejejo preko naših livad še mrzli vetrovi. Vemo. da se bo od nekod oglasil glas: češ. »aleluja, ljudstvo slovensko je vstalo in stopa pod zastavo naše stranke.« Dokler nimamo stranke, ki bi lahko združila v sebi celo slovensko ljudstvo, združeno v ljubezni do domovine — ne pa v sovraštvu do napredka in kulture, ne moremo govoriti o vstajenju. Klerikalen narod ne more govoriti o vstajenju, ker je klerikalizem — kazen za greh. Klerikalizem je smrt — in ko ga bomo premagali znotraj in zunaj — v naših srcih in v javnosti — bomo praznovali vstajenje v duhu in v resnici!...
Simon Gregorčič je sicer lepo zapel svojemu narodu:
»Pepelni dan ni dan več tvoj. tvoj je vstajenja dan ...
Toda še danes se pelimo. kakor na pepelnično sredo in posta neče biti konec. Zato je tesno poštenemu Slovencu, ko obhaja veliko noč in vidi, da leži še kamen na grobu. »Velika noč!
Kajti:
»Tajiti led naš šele začne se, pomlad je drugod že, v dragi slovenski vkročen ni domovini vihar...« Tako je rekel Prešeren in velja še danes.
Mnogo sovraštva se še plazi med nami, mnogo zavisti in zlobe. Zato premalo čutimo vstajenje v srcih, tudi, ako ga na videz obhajamo. Zato govorimo o »veliki noči.« Po veliki noči pa pride — dan vstajenja.
Naj tudi naše vernejše čitatelje danes opozorimo na članek »Propad« ki je izšel v zadnji številki »Svobodne misil«. Tam namreč nekdo popisuje govor iz 1. 2112. Ne mislite, da je tiskovna napaka. Mislite si torej dobo čez 200 let. V Ljubljani stoji »Prosvetni dom.« V tem domu je zborovanje in slavnostni govornik govori o našem »propadu«, ki smo ga doživeli od 1. 1890—12.. Vemo, da so pri nas ljudje, ki komaj verujejo, da bomo čez 200 let še na svetu. Mi verujemo, da bomo stali trdno »kakor skala in kost.«
Pomislimo torej, kako bo govoril govornik čez 100 let, ko bomo že živeli življenje po vstajenju. Govornik iz leta 2112. govori:
Moja dolžnost je danes izpregovoriti o onih žalostnih dneh, o času, ko je slovenski narod že drugič ležal poražen pod črno silo. uničen in strt. Kakor da mu ni dano nikdar več zagledati lepših časov. Danes, ko trdno stoji naša narodna meja. ko nam krepko stoje naše trdnjave ob meji., ko je narod sam postal kakor zid, ki varuje svojo last — domovino — kakor so v nekdanjih starih dobah Špartanci trdili, da njih mesta ne potrebujejo obzidja, ker jih branijo meščani z lastnimi prsi. danes lahko izpregovo* rimo o onih žalostnih časih: prav je. da se v sreči spominjamo svojih nesrečnih dnij. da ne zapademo znova vanje. Zgodovina — pravijo je učiteljica življenja — toda neki slavni mož ie pridejal: le škoda, da se ljudje iz nje taka malo uče. Mi pa se hočemo učiti iz svoje preteklo-
listek:
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski XXXV.
V koči.
Dikova koča je stala na ravni planoti precej globoko; visoki griči naokrog so jo čuvali pred vetrovi. V široki ograji so bile nakopičene kope sena in listja, zimska krma za ovce in koze. Te so se nahajale pod široko nizko streho, postavljeno na severni strani dvorišča. Iz koče pastirjev, ki so oskrbovali čredo, se je veselo kadilo. Ovčarski pes se je zakadil proti popotnikom, toda spoznavši Ivana Ostena. začel se je dobrikati. Ognjanova so položili v topli koči na tla ter ga jeli zopet drgniti. Tudi pastir. ki je ondi čuval, jim je priskočil na pomoč; odvezal mu je opanke ter mu drgnil s snegom noge. Ko so Ognjanov in njegovi tovariši videli, da jerešen mraza, so se prekrižali ter zahvalili božji previdnosti. Pastir je naložil drv, na ogenj. Vsi so posedli naokrog, toda čuvali so se. da si niso greli rok in nog. Pes. zvest svojemu nagonu, se je vlegel pri vhodu, da je čuval.
»Obrejk, kje je stric Kalčo?« vpraša Osten pastirja.
Kalčo je bil Dikov brat. ki je oskrboval kočo.
»Sinoči je odšel doli v vas. danes ga pričakujemo.«
»Daj. moj dragi, kar imaš v malhi, da prigriznimo.«
sti. kajti iz nje najboljše spoznamo, kaj bi bilo v sedanjih časih usodno za nas, kaj bi bilo pogubno in uničujoče... Danes ni več nevarnosti, da bi pozabili one dni in zašli v staro nesrečo nazaj, kajti danes trdno stoji med narodom, šola, ki uči in vzgaja narod in mu kaže pravo pot življenja. Takrat pa ni bilo tako, zato je prišel propad.
Vprašali bodete, kako je bilo vse to mogoče. Kako je mogel tako nizko pasti oni narod, o katerem se je slišalo celo od tujcev mnogo pohvalnih besedi. Kako je mogoče, da je pozabil na domovino oni narod, ki je nekoč s solzami obljubljal, da ne zapusti svoje rodne matere. Kako je bilo mogoče, da je stopil v tujo službo ubogi človek, ki je pri tem pustil svojo last, da je propadala. Da, to je prvo vprašanje in s tem vprašanjem začnimo.
Potem popisuje govornik naše boje od leta 1870. naprej. Morebiti se torej zgodi — saj vča-sili se zgodi — kaj nemogočega — recimo: da bi v Avstriji zavladala pravičnost in enakopravnost. Ali pa. da bi vlada sama uredila vse tako. da bi bilo za vse prav. Ali pa: Slovenci bi dobili pravico v šoli in v uradu itd. To so stvari, ki se zde danes nemogoče — a so vendar mogoče. Ako se to zgodi, bo stala čez sto let trdno naša narodna meja in narod bo živel lepše življenje.
Govornik 1. 2112. pravi na koncu govora:
Ona doba 1890—1930 pa narodu je ostala v spominu, kakor sramoten pečat, ki si ga človek pritisne sam v svoji zaslepljenosti. Namesto da bi živel zase. hotel se je žrtvovati za druge — in je skoraj postal njih žrtev. Zato žive v pro-kletstvu imena, ki so zaznamenovana v njego-
vi	zgodovini pod naslovom »druge protireformacije«.
Druga protireformacija ni mogla trajati 200 let. kakor prva, bila je le oblak, ki je prišel čez pomladansko setev. V borbi za solnce so ljudje spoznali njegovo visoko ceno; ko ga niso imeli, so ga začeli ljubiti. In s to ljubeznijo so živeli, ko so premagali tmo. Postavili so si spomenik na to dobo. kakor v svarilo, naj ne pozabijo. da kultura, prosveta in svoboda ostanejo pravo in edino geslo vseh narodov, ki hočejo živeti. Tako je bilo treba velike skušnje, da smo dokazali, da smo zmožni življenja in še daleč od smrti.
Ta vera v zmago naj nas spremlja v delu. Govornik misli, da bo šele 1. 1930. boljše. Mi mislimo, da pride preje — dan vstajenja. Ko bo zmagala ljubezen nad sovraštvom, krščanstvo nad klerikalizmom, resnica nad lažjo, pravica nad krivico. Takrat se bo razjasnilo po veliki noči in po slovenskih poljanah se začne novo življenje.
Kraljevski komisariat na Hrvaškem.
Slavko pl. Čuvaj je kraljevski komisar na Hrvaškem, toda nima poguma, da bi živel v svoji prestolici, še pred proglasitvijo komisariata jo je pobral v Budimpešto, agende komi-sarjata pa izvršujejo njegovi policijski organi, ki se drže črke in pike njegovih navodil. Vsak hip izdajajo nove odredbe, ki nosi vsaka na sebi obiležja nasilja in absolutizma. Tako je izšla odredba, da se sme v časopisju govoriti o zasebnikih le takrat, ako je pisatelj notice podpisan s polnim imenom in naslovom. Pod pojem »zasebnik« se pa spravi lahko vsaka oseba, tako. da je urejevanje hrvaških listov danes sko-i
Pastir iztrese vso zalogo živeža; bilo je nekoliko krajcev črnega, rženega kruha, čebula. sol in peteršilj.
»Ali nimaš žganjice Obrejk?« —
»Nimam je.«
»Ej, da bi te zasulo! Nam bi bila pa žga-njica potrebna, da bi prišel daskal k moči,« je govoril Osten, ogledujoč Ognjanova, ki si je drgnil roke ter se zvijal od bolečin.
»Nič za to, daskal, rešen si... Nu, videl si našo srednjo goro, kako je krasna!«
»Hvala Bogu, da se vam ničesar ni pripetilo!« reče Ognjanov.
»Ha, ta svojih starih znancev ne poškoduje.«
»Ako pa hočeš vedeti,« omeni Osten, »znaj, da nam je ta vihar poslala stara planina... Bo-rimeček se ni zlagal.«
»Borimeček ne je slame,« prtrdi sam Bo-rimeček z gromovitim glasom, da je celo pes zalajal nanj. Gromoviti glas je dražil psa.
Ognjanov se je radovedno zagledal v Ivana. Nehote ga je primerjal z njegovim priimkom. ki se mu je kaj znamenito prilegal. Boljšega imena si ni bilo mogoče izmisliti za tega nevtesanega. na pol divjega velikana, z veliko glavo s katerim bi si bil lahko domišljeval, da ga je poprej medvedica nego žena odgojila. Ognjanov si je ogledoval to neprimerno visoko koščeno, medlo, toda krepko postavo; to robato, podolgasto veliko glavo s tesnim čelom ter z malimi divjimi očmi. z ogromnim nosom in s kakor vrata velikimi ustmi, ki bi zamogla vjeti celega zajca (Borimeček je jedel tudi surovo meso) in te dolge, kosmate, žilave roke, ki so bile zmožne pobiti celo leva. slično Her-kulu. Bil je malone odločen za to. da se je boril z divjo zverino, s katero ga je zbliževala priroda, ne pa. da bi pasel koze — kar je preveč idiličen posel. Kot protivje vsega tega se
raj nemogoče. Dalje se napoveduje odredba, po kateri se razpuste mnoga društva. Komisar-jat daje torej nasilju popolno prosto pot! Poli-tiško zrelost hrvaškega naroda pa dokazuje popoten mir in ravnodušnost, ki vladata po vsi kraljevini. Narod je miren in čaka bodočnosti, da potem obračuna z onimi, ki so danes izvršujoči organi vseh nasilnosti!
Pri prihodnjih saborskih volitvah bo obračunal s kraljevskim komisarjem tako, kakor še ni nikdar doslej s kako protinarodno vlado. Edin uspeh tega nasilja bo probujena samozavest in tesna združitev vseh elementov v eno bojno črto! Komisariat je torej zadnji poskus vladati proti volji naroda! Najhuje pa se bo to nasilje maščevalo nad Ogrsko, ker niti misliti ni več. da dobi kdaj hrvaška vlada sabor, ki bi naprarn razmerju z Ogrsko zavzemal ono stališče, ki jo je doslej zavzemala hrvaško-srbska koalicija. Združitev koalicije in stranke prava dokazuje, da se bodo prihodnje volitve vršile v znamenju boja proti uniji in nagodbi! Izvoljen a še ne konstituiran sabor je ban Čuvaj razpustil zato, ker se je bal preloma z Ogrsko, z svojimi nasilji je pa komisar Čuvaj dal temu strahu temelj in ta njegov strah se tudi uresniči! — Zgodovina kraljevskega komisariata bo pa za vse merodajne kroge jasen opomin, da vsa nasilja ne ubijejo načelne borbe! Toda pri nas smo imeli v zgodovini zadnjih let že dovolj takih svarilnih opominov, ki pa niso pomagali ničesar, ki niso podučili nikogar, zato se pa morejo dogajati v ustavni državi taki atentati na ustavo in pravice narodov.	—c—
Ostra obsodba ruskega režima
V	zadnji seji ruske dume, ki je razpravlala proračun v ministrstvu notranjih del, govori] jfs tudi poslanec Rodičev, voditelj ruske svobodomiselne stranke, njegov govor je bila uničujoča obsodba sedanjega ruskega režima. Rekel je: Mi. manjšina narodnih zastopnikov, katerih izvolitve vlada ni plačala kakor izvolitve vladnega centra, vprašamo danes s polno pravico.
Kaj se je storilo v zadnjih petih letih za utrditev pravnega reda v Rusiji? Ali se danes v Rusiji vlada z načeli zakonov ali ustave ali z nasilnimi odredbami posameznih guvernerjev? Ali ne vlada mar mesto zakona neprestano kršenje zakonov v obliki takoimenovane »pomnožene zaščite«? V Rusiji vlada še danes divji despotizem, organizirano tiranstvo in zasmehovanje vseh ljudskih pravic. To tiranstvo je zato tako strašno, ker ga izvajajo nižji uradniki vlade, ki dobro vedo. da ostanejo vse njih nezakonitosti nekaznovane, da bodo za vsa svoja zlodela še celo odlikovani. Redarstvu je dovoljeno vse — vse od komplotov proti ministrom do organizacije atentatov na velike kneze. Organizatorji takih umorov vedo dobro, da stoji za njimi ministrstvo notranjih del. ki oskrbuje policijo, da jih bo to znalo in vedelo varovati. — Danes stoji Rusija pred novimi volitvami v četrto rusko dumo. Pa že danes ni več nikaka tajnost gesla vlade, da ostane vsak zločin, zagrešen v korist vladinih kandidatov, brez vsake kazni. 2e sedaj ve vsak plemiški maršal, da lahko postane guverner, ako bo vplival na svoje podrejene z vsemi, zakonitimi in nezakonitimi sredstvi. 2e sedaj se gode nasilja, ki imajo namen, da se onemogoči kolikor mogoče malo izvolitev poslancev stranke kadetov. V volilnih imenikih so upisani ljudje naj-sumljivejše eksistence, samo, ako se zanje ve,
je na njegovem licu zrkalila krotkost; neka topa ovčja prostodušnost, ki ga je delala smešnega. Nihče ne bi verjel, da je ta na pogled rezek, robat, nravstveno nerazvit značaj sposoben za vdanost in za važnejše človeške občutke. A bilo je temu vendar tako. 2e to. da v takšni izvanredni okoliščini ni omahoval pridružiti se k družbi in sicer na kaj smešen način, je pričalo o njegovem dobrem, junaškem srcu. Ta mladenič je bil sposoben za žrtve. Pod vtisom tega premišljevanja zdela se mu je celo nejgova fizijognomija simpatičnejša, da, celo razumnejša.
»Baj Ivan, kdo te je krstil s tako strašnim imenom?«
»Ti tega ne veš, daskal?« se oglasi Osten; »saj on se je boril z medvedom.«
»Ali res?«
»On je grozen lovec. j. in ubil je medveda.«
»Borimeček. nu. povej nam sam. kako sta se kotala z medvedom raz skale?« ga povabi Osten.
»Kaj, da si se boril z medvedom?« vpraša Bojčo začuden.
Borimeček, namesto odgovora, odgrne vrat. Ognjanov zagleda ondi^ globoko, vdrto znamenje, ki pa je bilo sedaj že zaceljeno; potem odkrije kosmato roko in na laktu se prikaže druga, sedaj zaraščena rana. kakor povzročena po železnem kavelju. Ognjanov je ves strmeč ogledoval to znamenje.
»Borimeček, povej nam. kako si se srečal z medvedom? Saj si slavni junak!« reče Ognjanov.
»Borimeček se zmagoslavno ogleda naokrog; njegov top pogled se razsvetli pri spominu na ta dogodek in jame pripovedovati;	'
»Strela ga udri!« je pričel s priljubljeno frazo. Med tem pa pes naenkrat zalaja in skoči
Leto I.
 mr
Posamezna številka 6 vinarjev.
ts	Uredništvo	in upravništvo:	n:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.1
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma I se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase * se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-u:	pust.	— Za odgovor je priložiti znamko.
v.:	Telef.m	številka 118.	:s
i i ■ 7.T i~ i i
da bodo glasovali za vladne kandidate. Ono časopisje pa, ki razkriva ta nasilja, preganja vlada na najškandaloznejši način. Urednike zapira, izdajanje neodvisnih časopisov pa ustavlja! To nasilje proti neodvisnemu časopisju je drzen atentat proti svobodi mišljenja. Sramota in poraz. to bodo posledice te sramotne dobe laži, v kateri se niti ministri ne sramujejo laži pred rusko dumo. narodom in vsem svetom! Volitve. ki stojimo danes pred njimi, so zadnji poskus; ako zmaga vlada, tedaj gorje narodu! Jaz želim Rusiji le to, da bi ta čas sramote in zani-kavanja vseh narodnih pravic minul srečno za one vladne uradnike, ki ne vedo, kaj delajo. Gospoda, pred našimi vrati ne stoji batilina, ampak polom in moralna smrt! Naj bi Rusija zbrala vse svoje moči, da more srečno ven iz te grozne mlake, sramote in laži! « — Govor Rodičev je sprejela opozicija z burnim in navdušenim klicanjem ter odobravanjem! Tako sodi kulturen in napreden mož o razmerah v Rusiji, ki je nekaterim vedno barbarska država. kaki'« obsodbo bi pa Radičev izrekel danes, ako bi živel na Hrvaškem. Katere razmere se ne dado niti primerjati z onimi v Rusiji! In vendar je Avstro-ogrska popolnoma ustavna monarhija, ko se pa o Rusiji še vedno trdi, da je pašalik absolutizma, despotizma in tiranstva!
—c—
Nesreča na Stolu.
Dr. Cerk mrtev, vsi dijaki srečno rešeni. — Kako ie nesreča nastala?
K našemu včerajšnjemu poročilu pridaje-mo sledeče: Domnevanje turistov, da se je nesreča zgodila na povratku gore, je bilo napačno. Nesreča se je zgodila pri poti na goro. Danes moremo podati popolnoma točno poročilo.
Pot navzgor.
Dr. Cerk se je odpeljal s sedmimi dijaki iz Ljubljane z vlakom ob lO.uri zvečer. Med dijaki so bili: Baričevič. Kobler. Kunc Karl, Kunc Zdenko. Kostanjevec, Bizovičar in Milavec. Pet petošolcev. dva sedmošolca. K tej družbi se je pridružil tudi učitelj Kunaver, ki je bil Cerkov ožji prijatelj in s katerim sta prehodila že mnogo težkih tur. Ekspedicija je šla takoj iz Žirovnice po poti navzgor — noč je bila jasna — pot pa je bila vsled južnega snega utrudljiva. Okoli dveh po noči so stopali hribolazci že po strmi poti »pod Pečjo.« Takrat pa jih je objel strašen
vihar.
Močan veter, ke je prenašal sneg čez robove, je podiral mlade hribolazce in jih je s tem zelo utrudil. Tudi je nastal grozen mraz. Dr. Cerk je videl, da je položaj resen, zato je skušah čim preje priti do koče. toda dečki so čimdalje bolj padali, ker jim je drselo po ledu in jih je metal veter ob tla. Odnesel jim je kape. pelerine itd. Okoli pol treh zjutraj je tudi dr. Cerku spodletelo in je zdrčal nizdol. Toda kmalu se je pobral in je zopet stopal navzgor. Dijaki so ga videli, kako je hitel za skalami navzgor... Med tem je spodrsnejo Zdenku Kuncu, ki je bil najmlajši med izletniki. Dr. Cerk ga je zapazil. kako drči nizdol in mu je hotel priti na pomoč. Toda mladi Kunc je letel dalje — dr. Cerka pa je med tem vrgel silen veter čez skale, padel je vznak in je priletel na skalni rob, pod katerim je obležal
na mestu mrtev.
iz keče.
»Cemu laja Murdžo? Saj je Borimeček šele začel,« omeni šaljivo Osten.
»Stric Kalčo.« zakliče pastir.
Kalčo se prikaže s palico V roki ]n z malho preko rame.
»Eh. eh, imam goste? Pozdravljam vas, mladeniči!« reče prijateljski, odloživši breme.
»Umaknite se Kalču. da se pogreje.«
»Eh. zlodjeva zima; nemara pomrznejo vsi volkovi. Kje vas je zasačil vihar?«
»Ne daleč od tod«, odvrne Spiridon.
»Toda ljudje božji, ali se mar v takem vremenu hodi na lov? Mar ste prvič na Balkanu. da ne poznate njegovih muh?«
»Pustite to tako. baj Kalčo, izvabil nas je dober lov... Ali ste prinesli žganjice?« vpraša Osten.
»Žganjice? Prinesel sem jo. Toda prinesel sem vam še nekaj boljšega. In čutarica je šla naokrog,
»Kaj more biti sedaj boljšega nego je žga-njica?«
»Nekaj novega...« Vsi so napeli posluh.
»Dva klisurska zaptija so požrli danes jutro volkovi.«
»Kaj praviš?« vpraša Borimeček navidezno začuden. Pes zopet zalaja nanj.
»Požrli so ju. da niti lasu ni ostalo po njima. Tolpa Turkov je odšla in našla — ne nju, marveč same cunje in njune kosti pri Sardar novi mogili. Hadži - Jamer - aga si domišljuje in pripoveduje, da sta bila zaptija napadena od volkov, ker sta imela konja ter hotela vteči na eno in konja na drugo stran. Eden konj se je izgubil. Volkovi so zavohali, da je človeško meso sladkejše od konjskega in radi tega so planili po njima. Na zdravje, junaki, tako naj zginejo vsi tirani! Pasjega rodu potomci in psi jih naj požro!«
To je bilo okoli pol 4. zjutraj. Učitelj Ku-nauer se je sedaj boril z dijaki, da bi prišli do koče; res se jim je posrečilo okoli 6. ure zjutraj priti na vrh blizu koče. Vihar je še vedno divjal. Velika utrujenost se je polastila mladih nevajenih turistov in so začeli omagovati. Ku-nauer je kot vajen turist vedel, kaj mu je storiti. Šel je k kbči in je vdrl okno. ker je ključ imel dr. Cerk seboj — potem pa je spravil tja dijake. Nekateri so bili tako utrujeni, da so obležali zunaj na snegu prav blizu koče in niso mogli dalje. Kunauer jih je s silo spravil v kočo.
V Prešernovi koči.
Ko so bili vsi dijaki na varnem — manjkalo je samo mlajšega Kunca, ki je bil zdrčal nizdol — jim je dal Kunauer primerna navodila. priporočal jim je, naj si drgnejo prezeble ude. naj si skušajo zakuriti in naj ne hodijo iz koče, dokler divja vihar. Po kratkem enournem počitku je Kunauer odšel nazaj v dolino, da pripelje pomoč. Utrujeni dijaki so se v Prešernovi koči polegli, kakor so mogli. Najbolj krepka sta ostala Kobler in Barčevič. V sobi so našli drva, nekaj riža in krompirja, toda zakuriti niso mogli, ker je bilo vse zmrzlo in je takoj dim napolnil sobo. Zato so porabili nekaj steklenic »preblauerice«, ki so jih našli v koči, za vodo in so začeli kuhati čaj. Ta čaj je bil seveda slab, pravijo, da popolnoma črn. Vendar so se z njim popolnoma okrepčali.
Kje so drugi?
Dijaki j,iiso vedeli, kaj se je zgodilo z njih voditelj cm dr. Cerkom. V onem metežu. ko drug drugega niso videli, niti opazili niso, kdaj je padel dr. Cerk čez skale. Mislili so, da pride za njimi. Zato so pridno ribali svoje ozeble roke in so si skušali napraviti toplo, kajti v sobi je bilo — 10 stopinj pod ničlo. Splošno so mislili, da se ni pripetila nikaka nesreča.
V	tej nadi jih je potrdil prihod Zdenka Kunca, ki je prišel za njimi.
Kaj se je Kuncu zgodilo.
Zdenko Kunc je zdrčal po snegu nizdol in sicer prav blizu tam, kjer je padel dr. Cerk. Padel je za 200 m niže nego dr. Cerk. Toda priletel je tako. srečno na sneg. da se mu je zdelo, da se mu ni nič zgodilo. Ker je bil utrujen, se je zavil in je nekoliko legel k neki skali. Zbudilo ga je baje — solnce in bolečine v nogi. Pri padcu si je dečko zlomil nogo. Toda bolečin ni čutil in je z zlomljeno nogo, brez cepina in derez plezal pogumni dečko navzgor cele tri ure in je prilezel do koče. Ko je prišel v kočo, si je odvezal nogavice in noga je začela otekati. Ker je Zdenko Kunc prišel do koče. so mislili dijaki, da se je rešil tudi dr. Cerk in so počasi drug za drugim zaspali. Bili so baje pri vsej nesreči dobre gorske volje. Spali so potem cel dan in noč.
Rešitelj Kunauer.
Kunauer je hitel v dolino in je prišel v četrtek zjutraj v Žirovnico in je vzel s seboj dva moža. da so šli iskat dr. Cerka. Našli so ga na mestu pod skalami, čez katere je padel. Ni bilo okoli niti stopinj niti drugih sledov, kar je bilo znamenje, da je bil takoj mrtev. Njegove stvari so našli raztresene daleč okrog. Spravili so dr. Cerka v Žirovnico, od koder je Kunauer sporočil o nesreči v Ljubljano. Obenem s tem poročilom so prišle vesti, o katerih smo včeraj poročali. Splošno mnenje je, da je Kunauer rešil ekspedicijo, ker bi si ne bil noben od dijakov vedel pomagati in bi bili lahko zmrznili v gorski koči.
Rešilna ekspedicija.
Vojaški oddelek, ki se je odpeljal ob 10. uri zvečer v četrtek iz Ljubljane, se je pripravil za vse slučaje. Enako oni turisti, ki so se jim pridružili: to so bili: Badiura, Brinšek, Mih-ler. Kovač, Jeras, Tavčar in še nekaj drugih. Pridružilo se je rešilni ekspediciji tudi nekaj domačih ljudij. Za njimi so pozneje odšli dr. Demšar, dr. Zupanc, dr. Tominšek, predsednik Slov. plan. društva in drugi. Vojaški oddelek je takoj po noči odšel na goro. Pred njim sta odšla dva domača lovca Mazovec in Komo-tar. Okoli 4. ure zjutraj sta prišla ta dva lovca prva do koče. Vsa okna so bila zaprta. Začela sta trkati in razbijati. Dijaki so spali. Prišla sta skozi okno v sobo in sta prinesla dijakom prvo vest. da se je ponesrečil njih voditelj.
Slučaj na potu.
Vihar je divjal tudi to noč. dasi ne tako, kakor prejšnjo. Zato je bila pot v goro zelo težavna. Naš vojaški oddelek (4 častniki in 16 mož) se je izborno izkazal. V štirih urah so premagali težavno pot od Žirovnice do koče. Prav ob istem času. kakor prejšnjo noč dr. Cerk —- se je pri rešilni akciji ponesrečil eden domačih ljudij, ki so spremljali vojaštvo v goro. Padel je do 400 m globoko prav do gozda, preko skal in zametov in le dobra sreča je hotela. da je ostal živ in si je le opraskal noge in obraz.
Vojaki v Prešernovi koči.
Delal se je ravno prvi dan, ko je vojaštvo dospelo na cilj.
Dijaki spočetka domačima lovcema niti niso hoteli verjeti, da je stvar tako resna — ko pa so zagledali vojake in turiste — so videli. kako resen je bil njih položaj. Ekspedicija je ponudila dijakom takoj prvo pomoč. Zdravnik jih je pregledal in je videl, da ima Zdenko Kunc nalomljeno nogo in Bizovičar ozeblo roko. Drugi so le tu in tam nekoliko ozebli v prste. Popolnoma zdrava sta bila samo Kobler in Baričtvič. Drugače so se dobro počutili, kajti spali so cel dan in skoro celo noč — ker so zaprli okna z oklopnicami, niso niti vedeli, kaj je zunaj, slišali so le divjanje burje, ki je hotela odnesti kočo z vrha. Ekspedicija je takoj pripravila vse potrebno, da spravi dijake v dolino. Ker so bili spočiti in so razun mlajšega Kunca vsi lahko hodili — bi pot navzdol ne bila težka. Toda pot je bila ledena in je zelo 'drselo. Ker so dijaki pri boju z viharjem izgubili dereze in cepine, je šlo le počasi nizdol. Za Kunca so sestavili nekak sedež in so ga spuščali nizdoli. Na planini pri pastirski koči so
dijake pokrepčali s črno kavo. tam so se sešli tudi z onimi, ki so včeraj zjutraj šli ekspediciji naproti. Tako je šel cel sprevod v dolino, Kunca so vojaki nosili.
Rešeni.
Med tem se je zbrala na Žirovnici in na Selu večja množica ljudij, ki je pričakovala rešilne ekspedicije. Vkljub temu, da se je dalo po izpovedbah g. Kunauerja sklepati, da so dijaki rešeni, je vendar vsak nemirno pričakoval prve vesti. Ob tričetrt na 1 popoldne je prišla cela gorska ekspedicija, vojaki, dijaki, turisti in zdravniki srečno v Žirovnico, kjer so se pri g. Kunauerju odpočili. Tam so se sešli tudi zastopniki raznih uradov, okr. glavar iz Radovljice itd. Z opoldanskim vlakom so se pripeljali tudi trije člani nemškega alpskega društva.
Rešitelji.
Pohvaliti moramo na tem mestu vse. ki so se potrudili, da je tako hitro prišla rešitev. Pred vsem moramo pohvaliti vrli vojaški oddelek. ki je s svojimi častniki na čelu izborno rešil svojo nalogo. Omenimo naj tudi. da nas je včeraj vojaško poveljstvo dopoldne vprašalo po poročilu, češ da bi se odposlal še en oddelek na pomoč, če bi bilo potreba. Pri svojem delu v gorah je pokazalo vojaštvo veliko izurjenost in vztrajnost — njihovi častniki pa odločnost in požrtvovalnost. Zasluge g. Kunauerja smo omenili. Enako častno je bilo sodelovanje naših turistov.
Žalostno svidenje.
Opoldne smo se vozili skupaj z očetom dr. Cerka v Žirovnico. Vsi, ki so ga poznali, so imeli z njim globoko sočutje. Velika izguba je zadela celo rodbino. Oče se je spominjal svojega sina z veliko ljubeznijo. »Vedno sem svetoval, ne hodi,« je rekel, »in sedaj ga je zadela nesreča. Bil je tako marljiv. V štirih letih je dovršil vse študije. Toda te gore — ničesar se ni bal...« Težko je bilo zanj najti tolažilnih besed. Ko smo prišli v Žirovnico, je bila vsa ekspedicija že na delu Torej vsi so rešeni, samo on je mrtev...«
Dr. Cerk je že ležal v mrtvašnici. Tja je odšel ubogi oče... Čakal je potem, da je prišel voz iz Ljubljane, ki je prepeljal truplo nesrečnega mladeniča v Ljubljano.
Vrnitev v Ljubljano.
Odpeljali smo se skupaj v Ljubljano z vlakom ob treh. Gledali smo na snežene vrhove naših gor. Poznalo se je, da je divjal na grebenu vihar, ker so bili robovi odkriti. Od desne strani se je natančno videla steza, po kateri je hodila ekspedicija. Na vrhu je čepela črna koča, tam pod njo pa so se pokrivale med snegom one usodne peči... V vlaku je bilo živahno. Vse se je zanimalo za dogodek. Naši dečki so bili dobre volje. Poznala se jim je utrujenost, a drugače so radi pripovedovali, kako se jim je godilo na gori. Vsak je nosil seboj nekoliko spominov na ono mrzlo burjo. Tudi Zdenko Kunc, sin uradnika v tobačni tovarni. je gledal prav živo v svet in ni nič tožil o bolečinah. V Ljubljani nas je na polodvo-ru pričakovala velika množica ljudstva, deloma na peronu^ deloma zunaj. Nekateri so nam prišli celo v Šiško naproti. Med pričakujočimi je bilo seveda mnogo sorodnikov in znancev naših dijakov, ki so bili veseli, da so po enodnevnem strahu mogli zopet pozdraviti svoje drage. Pred kolodvorom so dijaki z veseljem pozdravili svoje součence.
Par opomb.
Nesreča na Stolu je zelo razburila vso Ljubljano. Včeraj je bilo vse na nogah, vse je izpraševalo, kaj in kako. Ljudje so hiteli izpraševati redakcije in drugam. Seveda se ni dalo nič pravega povedati, dokler nj bilo ekspedicije s Stola. — Pri tem so mnogi obsojali neprevidnost turistov itd. Mi pravimo, da bi bilo pri tem vsako poučevanje odveč. Slišali smo. da si je pred par dnevi zlomil neki ljubljanski zdravnik nogo doma na parketu. Torej prosim! Res je imela letošnja pomlad par slabih zgledov, res so bili naši izletniki morebiti malo premalo pripravljeni za vsak slučaj — toda tura. bi se bila krasno posrečila, ako bi ne bil prišel oni vihar. Dr. Cerk je bil lani o božiču na Triglavu, torej je poznal gore pozimi. — Zadnje dni so bile naše gore tako lepe, tako vabljive, videle so se tako blizu — celo po noči so se belile pod modrim nebom — ni čuda. da so zvabile tako^ vne.tega turista, kakor je bil dr. Cerk. V Žirovnici so sicer dr. Cerku odsvetovali, naj ne gre gor. toda dijaki so silili, in on se ni bal ničesar. Saj je bilo vse tako mirno, vabljivo. Stol je muhasta gora. Videti je zelo lahko pristopen — toda učil je že marsikoga gorske modrosti. Zato ne leži krivda na dr. Cerku, ampak slučaj je hotel. Ako bi ne bil tako nesrečno padel — bi se bilo vse srečno končalo. Tako pa je zla usoda odločila zmago divjim silam, ki so zmagale. In nam je žal, da so izgubile naše gore enega svojih največjih prijateljev, naše šole dobrega vzgojitelja in naš narod nadarjenega sina. ki je bil vnet za lepoto svoje domovine.
t Prof. dr. Cerk.
b Ponesrečeni profesor dr. Cerk se je naro-dil dne 24. sept. 1881. v Gor. Logatcu kot sin davčnega uradnika šosika Cerka. Mladostna leta je dr. Cerk prebil največ v Žežemberku, kjer je njegov oče dalj časa služboval. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in v Novem mestu, kjer je maturiral 1. 1901. Pozneje se je posvetil študiju filozofije na dunajski univerzi. Z izredno marljivostjo je skončal vseučili-ške študije ter bil 1. 1907 na dunajski univerzi promoviran za doktorja filozofije. Istega leta je tudi položil državni 'profesorski izpit iz geografije in zgodovine. Prva njegova služba je bila suplentura na I. ljubljanski državni gimnaziji. Pozneje je kot suplent poučeval zgodovino in geografijo na ljublj. mestnem liceju, na učiteljišču v Ljubljani, sedaj pa je bil suplent zopet na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Vsega skupaj je bil suplent 5 let in je bil prvi na vrsti, da postane šeletošnjo jesen definitiven
gimnazijski profesor. Kot učitelj je bil priljubljen pri učencih in kolegih. Izven šole se je zanimal za vse športe. Zlasti pa je imel veselje, do fotografiranja in hribolaztva. Kaj posebno ga je zanimalo tudi raziskvanje jam in si je kot tajnik tozadevnega društva pridobil lepe zasluge. Dalj časa je bil tudi odbornik »Akademije« in je imel več javnih, zanimivih predavanj. Dr. Cerk je bil izredno dober sinko. Stanoval je pri stariših do zadnjega in med njim stariši in sestrami je vladala vedno najlepša harmonija in prava rodbinska ljubezen. Dr. Cerk se v politiko ni aktivno vmešaval. Kot dijak je bjl član akad. društva »Sava«. Bil je skrajno značajen mož in je ostal do zadnjega strogo protiklerikalnega prepričanja. Zadnji čas je deloval dr. Cerk na to, da izda obširneje znanstveno delo o belokranjski hiši in tako pomnoži domačo literaturo n polju folkloristike. Nepri.čakovana in tragična smrt pa mu je prekrižala krasne ideale in z njim ugrabila tudi slovenskemu narodu v zgodnji mladosti nadebudnega in izredno marljivega moža.
DOPISI.
Iz Ježice. Pred par tedni zbrala se je nekega večera četvorica posavskih uskokov pri zeleni mizi Alešove gostilne. Pretresavali so župnikovo tarnanje, kako bi Posavce prevarili, da bi imeli krompir za sadno drevje. Mežnar, katerega krivda je, da sadi mesto sadnega drevja, krompir in ima mesto čebel muhe, opravičeval se je, da je svetu odkril svojo učenost v (»cajtengah«), pa so mu gospodje štrihali. »Oča Aleš. (kakor ga župnik imenuje) kateremu se uskoško živlenje nič kaj ne dopade. precenil je že mežnarjevo učenost pri občinskem enomesečnem tajništvu; tolažil je obupajočega župnika, da bo on urednike ljubljanske poučil, zakaj ubogemu mežnarčku vse črtajo. Najbolje se^ je pa zdelo zvijačnemu Ahlini], ki je trdil »Čimbolj smo v časopisih, tembolj smo debeli,« gledajoč župnika. Mislil si je sam pri sebi samo, da jaz nisem. Svetujemo pa vsej uskoški četvo-rici, da naj vprašajo pri taki priložnosti. »Kdo je čez cerkveno premoženje gospodar, župnik ali neka ženska?« Kdo je isti. kateri bi moral zaradi Alešove hinavščine iz Ježice pobegniti? Alešu bodemo kmalu tudi še nekaj zapeli, kar mu gotovo ne bode prijetno dišalo.
DNEVNI PREGLED.
Objava. Jutri na velikonočno nedeljo »Dan« ne izide, prihodnji številki v pondeljek in torek pa izideta ob navadnem času!
V	pondeljkovi številki priobčimo zelo interesantno karikaturo izvzeto iz političnega življenja klerikalnih veljakov. Na njo velecenjene čitatelje že danes opozarjamo.
Včerajšnja številka našega lista je bila že na vse zgodaj po ljubljanskih trafikah razprodana. Da udovoljimo zahtevam občinstva smo pusti tiskati še eno naklado, toda tudi ta je kmalu pošla, zato smo priredili za Ljubljano ob dveh popoldne posebno izdajo z najnovejšimi poročili o nesreči na Stolu.
Kranjska In Hrvaška. Na Hrvaškem imajo kraljevskega komisarja Čuvaja, na Kranjskem pa deželnega predsednika Schvvarza, na Hrvaškem imajo madžarone, na Kranjskem pa imamo klerikalce. Komisar bivši ban Čuvaj prepoveduje javne skupščine, baron Schwarz pa na Kranjskem prepoveduje protestno skupščino proti razmeram na Hrvaškem, na Hrvaškem uplivajo madžaroni, da se ne čuje izraza narodne voije, na Kranjskem pa klerikalci tvorijo Schuarzu kronski svet. Na Hrvaškem konfi-scirajo vsepovprek časopisje, na Kranjskem pa sta bila včeraj zaplenjena »Zarja« in »Slov. Narod«, ki sta konstatirala neupravičenost absolutizma! Ali je morda gospod Schwarz pod komando kraljevskega komisarja na Hrvaškem. ali se pa morda pripravlja na enako mesto na Kranjskem, kar bi mu gotovo ugajalo.
Proti prodaji nemoralnih tiskovnih izdelkov. Z ozirom na javno moralo, javno varstvo in red, posebno pa da se mladina obvaruje pohujšanja, so dobile vse politične in policijske o-blasti v Avstriji od osrednje vlade strog ukaz, da morajo odločno nastopiti proti razprodaji nemoralnih tiskovnih izdelkov, posebno v trafikah. V gostilnah in pivnicah, kjer se dobi navadno na razpolago bogata izbera najrazličnejših razglednic, je prodaja nemoralnih tiskovin z ozirom nato, da se vzbujajo vsled njih nedo-letnini ljudem strasti, strogo prepovedana.
Potres v Sarajevu. Sarajevski meteorološki observatorij je zaznamoval včeraj močen lokalni potres, katerega so v mestu tudi dobro čutili. Potresni sunki so trajali po pet sekund, a niso povzročili nobene škode.
Boj za dekansko mesto v olomuškem stolnem kapitelju. V olomuškem stolnem kapitelju se bije silno hud boj za dekansko mesto. Dekan ima na leto 6000 K plače in za to je čisto razumljivo. da bi vsak izmed kanonikov rad dobil to mesto. Prva volitev, ki se je vršila že pretekli teden ni dognala zaželjenega uspeha, ker se kanoniki nikakor niso mogli sporazumeti glede osebe dekanskega kandidata. Radi tega se jeta teden vršila volitev že v drugič, toda zopet brez uspeha. Sledila bo torej še tretja volitev. Ako bo tudi ta brez rezultata, bo nadškof Bauer sam imenoval dekana. Denar je pač sveta vladar in igra tako pri lajikih kakor pri duhovnikih največjo vlogo.
Atentat na rusko carico. Iz Petrograda se Poroča: Ruska carica ima zelo dragocene verižice iz biserov. Pred kratkim je carica zapazila, da postajajo biseri zelo motni, na svoji koži pa je zapazila čudne izpuščaje. Zdravniki so sedaj konstatirali, da so bili biseri pomočeni v neko strupeno tekočino. Komornico Marija Osi-povna, kateri so dokazali, da ima ozke zveze z revolucionarji, so aretirali.
Nezgode. Posestnikov sin Ivan Lušin iz Sodražice je hotel v pondeljek na cirkularni žagi odsekati kos lesa. Pri delu je tako nerodno ravnal z roko, da mu je žaga popolnoma odtrgala palec desne roke. — Petletna posestnikova hčerka Matilda Šolar iz Dražgoš pri Škofjiloki
se je te dni igrala v bližini dekle, ki je sekala polena. Ker se je otrok dekli preveč približal, ga je dekla po nesreči udarila s sekiro po desni roki in ga težko poškodovala.
Beg z otroškim truplom. Predvčerajšnjem popoldne je prinesla kajžarjeva hčerka Ivana Čerin iz Dola pri Brezovici svoje nezakonsko pet let staro dete k zdravniku v Ljubljano. Po posvetovanju je odšla v lekarno in kupila naročeno zdravilo, nakar se je podala z otrokom k neki prijateljici v Sodno ulico, kjer si je pustila segreti mleko. Kar je začel bolehni otrok bljuvati kri in je na mestu umrl. Mati je pograbila mrtvega sina in hitela ž njim na južni kolodvor, da se odpelje takoj domov. Policija, ki je bila o dogodku takoj obveščena, je ustavila žensko na vlaku in jo odpeljala na policijski u-rad kjer je bila zaslišana. Po zaslišanju in zdravniški preiskavi trupla je bila Čerin izpuščena na prosto, truplo pa so prenesli v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Znanstveno priropisno predavanje priredi »Muzejsko društvo za Kranjsko« v četrtek 11. t. m. ob 6. uri zvečer v predavalnici deželnega muzeja (vhod iz Bleiweisove ceste). Predaval bode g. dr. Boris Zarnik, docent na vseučilišču v Wiirzburgu, o temi »Činitelji, ki določujejo spol« na podlagi lastnih in prof. Boverijevih raziskovanj. Predavanja bodo pojasnjevale stenske slike in mikroskopične demonstracije. Vstop k predavanju je dovoljen članom muzejskega društva, tozadevnih strokovnih organizacij in učiteljskih zborov. Vstopnine ni.
Slovenski Ilustrovani Tednik je izdal za Velikonoč posebno krasno 16 strani obsegajočo številko z mnogimi jako zanimivimi slikami. Bilo bi preobširno, če bi hoteli navesti vso vsebino te res jako lepe številke. Priporočamo vsakomur, da si naroči »Slov. Ilustrovani Tednik« oziroma, da si vsaj velikonočno številko kupi. Dobi se po vseh knjigarnah, kolodvorih in trafikah izvod po 18 vinarjev. »Slovenski Ilustrovani Tednik« se tako lepo razvija in napreduje, da smo Slovenci lahko ponosni nanj. Slovenski ilustrovani 1 ednik ni le edini slovenski temveč tudi sploh edini jugoslovanski list te vrste.
Utonil. Dveletna Gabrijela Johant iz Most pri Kamniku, se je igrala te dni doma. Kar je nenadoma zgnila iz hiše in se podala k bližnjemu potoku Pšata, padla po nesreči v vodo in utonila. Truplo ponesrečenega otroka so šele čz dve uri potegnili iz vode.
Pijan potnik. Predvčerajšnjem zvečer je prišel na ljubljanski južni kolodvor 281etni delavec Rudolf Fabjan iz Selc in pričel v pijanosti tako razgrajati, da ga je moral stražnik areto-vati. Pijanega Fabjana je to tako vjezilo, da se je hotel policaju iztrgati iz rok in pobegniti. V resnici skoči nenadoma nad stražnika in ga zgrabi za vrat. Šele s pomočjo nekega železniškega uslužbenca se je stražniku posrečilo nasilneža ukrotiti in ga ukleniti. Med potjo na sodišče je Fabjan neprestano grozil stražniku, da ga bo zabodel. Policija je nasilneža izročila deželnemu sodišču.
Glas iz krogov trgovskih potnikov. Piše se nam: Te dni smo čitali, da se je vršil občni zbor gremija trgovcev in je bilo sklenjeno pri prošnjah za podpore, da se trgovskemu društvu »Merkur« podeli podporo, »društvu trgovskih potnikov« pa odkloni. Zastopnik obrtne o-blasti gosp. Sešek se ni protivil podpori prvemu društvu, pač pa je izrekel mnenje, da bi se tak sklep za drugo društvo skoraj gotovo sisti-ral od pristojne oblasti. Kaj za en namen in kako delovanje ima eno in drugo društvo? Dobro bi bilo, da se od zainteresovanih to vprašanje pojasni, ker se marsikdo čudi interpretaciji gospoda zastopnika obrtne oblasti.
IV. jugoslovanska umetniška razstava v Belgradu. Z ozirom na notico z dne 3. t. m. se opozarja vnovič vse slovenske umetnike, da je nepreklicno zadnji rok za vpošiljatev umotvorov 25. t. m., za prijave pa 15. t. m. Vsak od-pošiljatelj naj zajedno s svojo prijavo vpošlje na posebnem listu (s svojim podpisom) seznam petih slovenskih umetnikov, ki naj bi tvorili jury! Petorica slovenskih umetnikov — ki združi največ glasov, tvori razstavljalni jury za Slovence. Imena članov jury se priobčijo v listih takoj po izvolitvi. Glede tranporta se vsem pošiljateljem priporoča, da vse svoje umotvo-re -- radi dolge vožnje — odpošljejo v močnih zabojih, v slučaju večjega števila umotvorov tudi v več zabojih. Vse dopise in prijave je pošiljati na podpisani odbor, ki daje tudi vsa event. pojsnila. Slavna uredništva slovenskih listov se uljudno prosijo, da ponatisnejo to notico!
—	Pripravljalni odbor za IV. in V. jugoslovansko umetniško razstavo v Ljubljani.
Kinematograf »Ideal«. Spored za nedeljo in pondeljek je sestavljen iz najboljših slik. Pathe Journal kaže najnovejše, šport in modo. Krasna drama »Zgrešeno življenje« Nordisk-film Co. »Spuščanje avstrijskega dreaugnota »Tegethoff« v morje. Velekomična slika »Fric in humoreska«, »Maks ljubi svojo prostost« skr-be za obilo smehu. V torek umetniška senzacija »Zahteva po življenjski sreči« ter druge senzacionalne slike.
Najboljše slovensko pivo se toči v hotelu »Ilirija«.
D R U Š T V A.
»Sokol L« Bratje! Sestre! Ponesrečenje proiesorja gospoda dr. Cerka prizadejalo je tudi našemu društvu udarec, ko izgubljamo ž njim tako blagega brata-člana. Društvo se udeleži korporativno njegovega pogreba, ki se vrši v nedeljo ob 5. uri popoldan. Zbiranje pred 5. uro v društvenem lokalu. Odbor prosi članstvo za obilno udeležbo. Na zdar!	Odbor.
Sokol II. naznanja svojim članom, da se u-deleže pogreba svoje članice sestre Marije Zalaznik korporativno v kroju danes ob 3. uri popoldne. Vdeležimo se polnoštevilno! Zbirališče ob tri četrt na 3. popoldne na sv. Jakobu trgu.
Sokol v Šoštanju priredi na velikonočni pondeljek pešizlet v civilu v Žalec, kjer se udeleži koncerta, da s tem tudi dejansko pokaže svojo skrb za izobrazbo članov. Na zdar!
Pri koncertu »Pevske župe za Ljubljano in okolico« se bodo izvajale večinoma nove, do sedaj še neizvajane skladbe. Koncertni program vsebuje vokalno in instrumentalno glasbo ter
je namenjen tudi onim krogom, katerim drugače koncertna dvorana vsled visokih cen ni dostopna. »Pevska župa za Ljubljano in okolico« si je postavila v svoj program prirediti vsako leto po več koncertov za širše občinstvo in prvi teh se vrši v soboto 13. aprila v veliki dvorani Narodnega doma.
Koncert »Slovenske filharmonije« se vrši na velikonočni pondeljek, pod vodstvom gosp. kapelnika P. Teplya v veliki dvorani hotela »Union«. — Obsežni spored prinaša skladbe mojtrov: Mendelssohn, Verdi, Rossini, Boito, Suppč, Strauss, Parma in drugi. Posebno opozarjamo na krasno mazurko Zarzyckega, solo za gosli, katero izvaja gosp. koncertni mojster Cerny. — Začetek koncerta ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin.
Football-Match »Ljubljanski football klub«
— Goriški fottball klub. Kakor čujemo vršila se bo ob velikonočnih praznikih gornja tekma, katera obeta biti jako interesantna, ter že danes opozarjamo ljubljansko občinstvo, da si jo o-gleda. Začetek, kakor tudi druge podrobnosti priobčimo v pondeljek.
2. izkaz prispevkov »Društvu za zgradbo In vzdržavanje sokolskega doma telovadnemu društvu Sokol I.« v Ljubljani. Darila: gg.^A. Jerman 11 K, primarij dr. Jenko 15 K, A. Šušteršič 10.40 K, J. Vernik 10 K, D. Lovšin 8.40 K, F. Adamič 1.40K, I. Ažman 83 vin. Nabrano ob raznih prilikah: na sestanku pri br. Zupančiču 15 K, E. Černe 2.50 K. Z razpečavo blokov so nabrali: gg. p. Počivalnik 30 K, Zensko telovadno društvo v Ljubljani 30 K, E. Kocijančič 10 K, O. P. 10 K, I. Dolinar 2 K. Nabiralniki: dne 26. maja 1911. dvignili iz nabiralnika v gostilni brata Zupančiča 22.86 K, brata Bončarja 21.60 K, brata Roškarja (Auer) 16.68 K, brata Počivalnika 11.43 K; dne 3. oktobra 1911. pa iz nabiralnika brata Zupančiča 20.80 K, brata Roškarja (Auer) 17.91 K, brata bončarja 16.35 K. Srčna hvala vsem cenjenim darovalcem in nabiralcem! Na zdar!
Idrija.
Ugodna prilika. Gospa Ana vdova Gruden, roj. Likar, posestnica v Jeličnem vrhu, namerava razprodati svoj gozd v Zali na drobno po manjših, eden ali več oralov obsezajočih parcelah. — Ker nima doslej nobena hiša v Idriji svojega gozda, iz katerega bi mogla pokrivati svoje potrebščine na drvih in stavbnem lesu, in ker je nevarnost, da bo pri sedanjem izrabljanju privatnih gozdov v doglednem času trebalo drva in les uvažati od drugod za drag denar, naj bi idrijski hišni posestniki porabili ugodno priliko in si pridobili gozdne deleže, ki se bodo oddajali po primernih cenah. Prilika je tem ugodnejša, ker kupcem po večini ne bi trebalo šteti denarja, marveč bi samo prevzeli dolg pri posojilnicah. — Idrijski posestniki naj bodo ■opozorjeni tudi na nevarnost, da utegne, če bi se oni za stvar ne zanimali, eden najlepših goz dov v idrijski okolici priti v roke špekulativnih tujcev, ki ga bodo takoj uničili, ali pa v roke erarja, ki ga bo izrabil le za-se. —Ako bodo Idrijčani kupili na prodaj stavljeni gozd. bodo s tem v dejanju desetkrat več storili proti draginji v drvih. lesu in drugih od le-teh odvisnih izdelkih, kot doslej vse vodene, proti draginji naperjene akcije.
Stavbna in kreditna zadruga v Idriji, r. z.
z neomejeno zavezo, ima svoj III. redni občni zbor dne M.^aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne v salonu gospe Štravsove. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva o zadružnem poslovanju. 2. Potrjenje letnega računa (za leto 1911). 3. Izvolitev nadzorstva in stavbne komisije. 4. Določitev vsote za nakup stavbišč, zgradb in nakup poslopij, kakor tudi določitev najvišje vrednosti nameravanih zgradb in nakupu posameznih stavb. 5. Določitev odstotkov, ki jih mora plačati član' kateremu se je kupila ali zgradila hiša ali kupilo stavbišče. 6. Določitev obresti od deležev. 7. Nagrade članom načelstva in nadzorstva. S. Predlogi zadružnikov.
Trst in Primorje.
Včerajšna številka lista v Trstu — popolnoma razprodana. Včeraj popoldne po tobakar-nali v I rstu ni bilo več dobiti lista, ker je bil ves razprodan.
Svoje čitalelje v Trstu opozarjamo, da se list sedaj v nekaterih tobakarnah dobi šele ob 10. uri vsled tega. ker jim list pošiljamo direktno po pošti. V par dneh bode stvar uravnana in bode list že točno pred 8 uro po tobakar-nah. Toliko v vednost. Najlaglje se pa temu od-pomore, če se stalno naroči na list; naročnina znaša mesečno samo 1 K 70 vin.
Umazana konkurenca. V »Edinosti« se je vnela huda vojska zoper navado, ki se je pričela proti užigalicam Ciril-Metodove družbe. Mi tudi povdarjamo, da smatramo vsako konkurenco C. M. užigalicam kot umazano konkurenco in najsibode to Slovenska Straža ali kako drugo podjetje. Ciril-Metodova družba krvavi vedno bolj in bolj in ko ji je najbolj potreba pomoči, se ji umazano skuša konkurirati pod raznimi pretvezi.
Slovenski trgovci in obrtniki o Gorici in Trstu. Včeraj smo poročali, da so italijanski dijaki imeli protestni shod proti slovenščini, na katerem so sklenili resolucijo: da primorskim Italijanom ni potreba slovenščine. Slovenski trgovci in obrtniki! Tu so zborovali večinoma sami renegati in so ti tudi najbolj kričali. Bodimo mi dosledni, in pokažimo: da brez slovenščine nihče pri nas shajati ne bo mogel in ne more. Kolikokrat vzame slovenski trgovec v trgovino takega zagrizenega renegatskega vajenca, ki se često iz odjemalcev celo norčuje in jih prvo ogovori italijansko. Bodimo brezobzirni! Zahtevajmo raje, da se slovenski vajenci raje priuče italijanščine, da bodejo konkurirali z italijanskimi, kakor pa da sprejemamo italijanske vajence, ki morda za silo lomijo slovenščino!
Tržaški mestni magistrat javlja, da je po-rotniška lista na ogled od 4. od 11. t. m. Pripomnimo. da je bil magistrat prisiljen sprejeti
vse reklamirane osebe, ki jih je predlagal dr. Slavik.
Slovensko gledališče v Trstu. Na velikonočno nedeljo in pondeljek se uprizori prvič na slovenskem odru v Trstu krasna Lebarjeva opereta »Grof Luksemburški« z gostovanjem treh najboljših članov ljubljanskega gledališča, gdč. Rezika Thalerjeva, gg. Ljubiša Iličič in Povhe. Obeta se nam ena najlepših predstav v tej sezoni.
»Pri belem konjičku« na Proseku. Na velikonočni pondeljek se uprizori velezanimiva igra na Proseku. Priredi jo dramatični odsek štjakobske »Čitalnice« v 1’rstu.
Razvitje zastave »Štjakobske Čitalnice« v Trstu, ki se je lansko leto morala štirikrat odložiti. se vrši letos v maju.
Iz nižin velikega mesta.
V soboto je stal pred praško poroto Vaclav iorky, ki je bil obdolžen, da je ustrelil svojo ljubico, Antonijo Ružičkovo. Horky je star šele 18 let, je človek brez poklica in brez dela in spada med ono družbo velikomestnega proletariata, ki se skriva po podzemeljskih stanovanjih, ponoči pa skuša v zakotnih gostilnah s tatvino ali ropom priti do potrebnega denarja. Ružičkova je bila stara 19 let. Bila je brez službe in ker se ni mogla drugače živeti, se je prodajala po ulicah. V neki nočni kavarni sta se seznanila. Občevala sta potem štiri dni. Ona je hotela poiskati službo in on je upal, da bo živel od njenega zaslužka. Ona je imela svojo prijateljico Vincencijo Stachlickovo. Ta je imela svojega ljubčka, s katerim sta se že dolgo poznala. Dne 12. februarja so šli skupaj spat vs štirie v neki hotel, da bi tam prenočili. Toda niso šli takoj spat; ker so imeli še par grošev, so jedli in	pili v svojih sobah.	Spali	so	po dva
in dva in	bili so tako domači, da	je	ljubček
Stachlichove šel v drugo sobo k Ružičkovi in je legel k	nji v posteljo, ter je	ostal	pri	nji čez
polnoč...	Horky ni imel nič	proti	temu, Po
polnoči so luči ugasnili in je spal vsak par zase... Zjutraj okoli 9. je naenkrat počil strel in trenutek na to sta Stachlichova in njen ljubček slišala, kako je klical Horky, da naj odpreta vrata, ker se mu je Ružičkova ustrelila. Ko je prišla v sobo komisija, je Ružičkova ležala v postelji s prestreljenim sencem. Horkega so prijeli in ga obdolžili, da jo je on ustrelil. Zdravniki, ki so telo obducirali, so izjavili, da se ne more reči, ali se je Ružičkova sama ustrelila, ali jo je on. Zgodilo se je lahko to in ono.
Horky in Ružičkova sta se baje prepirala, ker je ona hotela oditi iz mesta k staršem na deželo, on pa je hotel, da bi ostala z njim ...
Horky je trdil, da se je ustrelila sama. Stachlichova in njen ljubček sta pričala proti Horkemu, češ da jo je on ustrelil. Ker je Horky sploh slabo izgledal in njegovo prejšnje življenje ni bilo brez pregreškov, so porotniki potrdili krivdi in Horky je vkljub temu, da se mu zločin ni mogel dokazati, obsojen na osem let težke ječe.
Zagreb. 5. aprila. Kraljevi komisar namerava razpustiti ne samo politiška društva in stanovske organizacije, temveč tudi kulturna društva. Govori se celo o razpustu »Društva hrvaških književnikov« in »Matice Hrvatske«; zlasti poslednje, ker ima ta veliko premoženje, ki ga bo komisar Čuvaj uporabil za agitacijske namene, ker zapade imetje vseh razpuščenih društev vladi.
Zagreb, 5. aprila. Časopisje je zopet vse konfiscirano. Vsled drakonskih odredb glede trojne cenzure imajo druge izdaje po pet ur zamude. Popoldanski listi so izšli šele ponoči, a to brez vsake vsebine!
Zagreb. 5. aprila. Povsod vlada popolen mir. narod prenaša mirno vsa nasilja! Enake odredbe kakor v Zagrebu, se uveljavlja po vsi deželi.
DELEGACIJSKO ZASEDANJE.
Dunaj. 5. aprila. Češki člani delegacije so uložili pri predsedniku avstrijske delegacije Doberniggu protest proti nameravanemu kratkemu zasedanju delegacij, ker bi ne bilo mogoče v enodnevnem zasedanju temeljito razpravljati o položaju v monarhiji, ki je nastal nakon kritičnega položaja na Ogrskem in na-silj na Hrvaškem. Dobernigg je obljubil upoštevati zahteve Čehov in staviti na dnevni red kar najobsežnejšo debato o politiški situaciji.
KARL FRANC JOSIP V PETERBURGU.
Peterburg, 5. aprila. »Novoje Vremja« poroča. da poseti bodoči prestolonaslednik Karl Franc Josiu v juniju s soprogo Žito ruski dvor.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popiittla ju se plačujejo vnaprej; zunanji lnsereutl v znamkuh. Zaključek malih oglasov ob C. uri zvečer.
Mala ineblovana soba s posebnim vhodom se takoj odda v Salendrovi ulici št. 4.	266—1
Spominjajte se dijaškega društva „Domovina"!
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesljoniranl optik In strokovnjak svoj
optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnlki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
h S S
Modni salon
• v
K
Ljubljana, Pred škofijo št. 21
IX. nadstropje (poleg rotovža) priporoča cenjenim damam vsakovrstne
klobuke in modele
lino Izvršbe.
Sprejemam popravila klobukov.
Cene znano najnižje.
	p i m			mm?®
				
J 1 Ig« pl* Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani				|
Priporočnaknj	igazavelik	;onočne |	jrazni	ke
Pravkar izšla:
Najnovejše vesti, telefonska poročila,
NASILJA NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 5. aprila. Kraljevski komisar Čuvaj se še vedno ne upa v Zagreb. Iz Budimpešte pošilja svojim policijskim organom svoje nasilne odredbe. Vsi veliki župani in župani mest. ki se niso zdeli dovolj zanesljivi, so odstavljeni in na njih mesto imenovani policijski komisarji.
Biblioteka pisateljev sedanje dobe 1. zv.: Novačan, TVaža vas 1. Broširana K 3’—, okusno v platno vezana s knjižnim okrasjem K 4*50.
V tem prvem delu ciklusa .Naša vas* je zbral pisatelj štirinajst motivov iz našega kmetskega življenja. Idejo knjige pove črtica .Misel*. V pretresljivem ,,Štefanu" nahajamo svarilen zgled slabe vzgoje na kmetih. Bolno se nas tudi dojmi ..Čevljarski vajenec". Iz črtice „Nazaj je hodila" veje pristna naivnost, z ubogim „Vašklm ateistom" pa imamo resnično sočutje. Humoristični sta povesti .Ženitev* in pa originalni ,,Žabji kralj". Druga živalska povest „Pcs“ ugaja vsled somornega naturalizma. Globokoresen in tragičen je ,.Spokornik Elija", „V kleti" pa se potaplja skopuh Mrkonja v lastnem vinu.
Temu prvemu sledita še letos drugi in tretji del. V drugem srečamo »Vaškega Cyrana‘‘, botra Coljo v „Sv. birmi", starega „Kuka“ in verskoblazno ..Evico". Med drugimi črticami je še zanimiv ..Sejalec", pesem v prozi, pomnik slavni Groharjevi sliki, ki mu je knjiga tudi posvečena.
Tretji del pa obsega veliko povest iz vaškega življenja. ..Slovensko bratstvo" snuje študent Ivan Banov po naših krajih in odide razočaran vsled neuspehov v tujino. Mlad je že, morda se vrne . . .
Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa v založbi Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
— 268 —
Beseda je siknila po zraku, kakor zamah prožne kline. Vojvoda ni mogel hipoma razumeti pomena.
— Ponovite, je kriknil.
— Rekel sem. da ste se temeljito zmotili, gospod vojvoda, je ponovil Hardy.
V istem hipu je zamahnil z roko in pometel raz mizo vrečo z denarji, ki je odletela po tleh in se je zlato usulo na vse strani.
— Motili ste se! Poglejte me in vidite v meni plemiča, vi pa ste ubijalec. Žalili ste me! Odpuščam vam! Le eno vam pravim: prepovedujem vam ...
— Prepoveduješ mi, je zatulil vojvoda.
— Da. Prepovedujem vam. skriviti le las vojvodi Orleanskemu. Opustite tolovajski načrt in ne izdam vas! Z bogom!
Ivan Neustrašni se je krčevito zasmejal in stekel k steni.
— Ne hitite, nihče ne more iz palače s tako skrivnostjo! Ah. pri vseh svetnikih, moj ste! je kriknil.
V naslednjem hipu je izginil.
Passavant je sam obstal v dvorani.
— Bežati moram, je pomislil in se okrenil.. Ah, ah. gospodje, dober večer!
Voleje Ivana Neustrašnega, so stali pred njim. Passavant jih je pogledal in videl, da so Poslani, da ga ubijejo.
Brcnil je z nogo mošnjo, in dejal: Vzemite, gospodje!
'-'etvorica se je vprašujoče spogledala.
Ocquetonville je zaškripal z zobmi in dejal:
— Jezik imate dobro obešen, gospod.
— 265 —
XXXI.
Bravo.
Hardy je sedel že dobršen čas v orožarni in čakal. Obdajala ga je skoro popolna tema in čuden nemir se ga je jel polaščati. Stavil je bil vse svoje upanje v pomoč vojvode, ki se mu ponudi v službo in ga poprosi za pokroviteljstvo nad Odette...
V tej mrzli, ledeni orožarni pa se mu je naenkrat zazdelo, da bo varen, da mu vojvoda ne izpolni prošnje in skriven glas mu je poše-petal: idi od tod in išči drugje...
Ze je bil nameril korak proti izhodu, ko se vrata široko odpro in luč plamenic mu je udarila v oči. Umaknil se je svetlobi in zaslišal vesel glas:
— Ah, tukaj ste, plemič. Hvala vam, da ste se odzvali mojemu vabilu.
Ob veselem nastopu vojvode, ki je govoril te besede, se je na mah razpršila vsa Har-dy-jeva malodušnost.
— Zahvaljujem se vam za povabilo, visokost, je dejal z odločnim glasom.
— Torej plemič. Ocquetonville me je obvestil, da vzprejemate mojo ponudbo?
— Da. visokost, ali le pod enim pogojem!
— Ah. ah. je vzkliknil vojvoda, mislil sem
si!
Moj človek je. bravo, ki ga potrebujem, se je razveselil pri sebi. Bravo, s katerim takoj določiva ceno za vrednost Orleančevega življenja.
— Bodite brez skrbi, moj dragi, pogoj ml je znan in ga bom odlično upošteval.
Hiša Saint-PoL	67
Ki
odprto
H
%
odprto
Delikatesna trgovina
Lasne kite
po 5, 7, 9 in 12 K. Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela.
2v£cc1zil1 salon
Pepina Ozmec
priporoča svojo bogato zalogo
damskih in dekliških modelov, športnih klobukov i. t. d. — Žalni klobuki vedno v zalogi.
Vsa popravila se izvršujejo točno in ceno.
f'Tf'f'fTff f■f
I. RAVTAR
Jurčičev trg štev. 3
priporoča cenjenemu občinstvu po najnižji ceni
velikonočne gnjati
in sicer praške od K 2 60—2'90; graške pa od K 2 40—2 70, kakor tudi razna zajamčeno pristna namizna in desertna
domača in inozemska vina«
Vedno sveže delikatese, šampanjec itd. Zajtrkovalnic«.	I*ivnic».
2-VJJt) A-JM/i
Gramofoni -automati!!
tovarniška zaloga ono
D □ 9
BCSDBi
Viktoria Sterniša j a. Rasberger
Ljubljana, Jurčičev trg Št. 3. j Ljubljana, Sodna ulica 5.
Največja zaloga moških, damskih, otročjih in pristnih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
lfajpriležnejši čevlji sedanjosti.
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon -Atelijer
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
 : : ___________________________________________________
Mednarodno spedicijsko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
TJsta^c-vljeno 1S7G.	Telefon, šte^r. SO.
Podjetje za prevoznino c. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. Lloyda.
Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7.
Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.	257
Gostilna in kavarna
se odda takoj v najem
v »»Društvenem domu“ v Kamniku
na Glavnem trgu v sredi mesta na najživahnejšem prometu. Oprema moderna. Prostori lepi z razgledom na krasne planine. Najemnina zmerna.
Ponudbe sprejema do 15. aprila t. 1. in daje potrebna pojasnila
dr. uk-lojzij KIreLVLt
v Kamniku.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in Šivalnih strojev. Imam Specijelno samo gramofone, godbene automate in druge mehaniine godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
PiSite p« cenik. — Predno kje kupite, oglejte ::	sl	mojo zalogo.	::
Vse potrebiiioe in vsakovrstno kolesje v zriogi.
Brez razprodaje 75V0 ceneje
Namesto da veliko anonciram sem se odločil radi draginje otvoriti separatni oddelek v souterainu z oblekami za gospode in dame od zadnje sezije z 75°!o znižano ceno, da prodajam do velikonočnih praznikov občinstvu, ki reflektira na ceni in dober nakup. Pošiljam na izbiro tudi na deželo.
Ogromna zaloga svežih najnovejših oblek in površnikov za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice po znižanih cenah.
„Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič,
najboljše slovensko pivo
===== se toči v hotelu „ILIRIJA“.
iz delniške pivovarne Laški trg
Kavarna je vsako noč do jutra odprta.
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
M
✓
MIHAEL KASTNER, Ljubljana [
Kongresni trg štev. 10	J
dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živr>i sol; petrolej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin ^a motorje in avtomobile; gasoiin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd.
Vse mineralne vode In studenene produkte vedno sveže v zalogi.
Ivan Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Sv. Petra cesta 44
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto
Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela.
k sS Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. ™
Stritarjeva ulica štev. 8» (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vlogi na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
41 o
2 0
—	266 —
— Vi veste, visokost? se je začudil Hardy in je pobledel.
— Eh. da, je potrdil vojvoda in položil roko na vrečo z zlatom. Upam. da se pogovoriva brez prerekanja!
i— Da. visokost, je dejal Passavant in si otrl z Toko čelo. ki se mu je pokrilo z mrzlim znojem...	t
Ivan Neustrašni je trenutek pomolčal. Obraz se mu je spačil v potezah sovraštva.
— Cujte, je spregovoril. V Parizu živi človek. ki je moj smrtni sovražnik in ki me ubije, če ga ne prehitim jaz. In ubiti ga hočem v imenu Boga. ki me odveže greha. Ih vas sem izbral za svoje orodje. Ne ugibajte in ne obotavljajte se in skušajte prodreti v nagibe, ki me navajajo do tega čina. Čuvajte se, kajti zdrobiti vas morem kakor ta kozareč tukaj.
Prijel je za čašo. ki je stala na mizi in jo treščil ob tla. da se je steklo razletelo na tisoč strani.
Passavant je bil zbral vso svojo hladno" krvnost. Kraljica ga je najemala kot morilca in enako tudi vojvoda!
— In ime moža, ki ga imam ubiti? je vprašal mrzlo.
Vojvodovo čelo se je razjasnilo. Dosegel je svoj namen! Nagnil se je k plemiču in rekel:
— Kraljevsko vas poplačam, kajti skoro gre za kralja!
Poznate vojvodo Orleanskega?
— Da. je dejal Passavant. Slišal sem govoriti o bratu Njegovega Veličanstva.
— Ali ga poznate po osebi?
— Da, je potrdil plemič.
— 267 —
— Torej preidimo k pogoju.
— Le besedo. Vprašanje, ako smem?
— Govorite!
— Radovednost me muči, je povzel Passavant in pogledal vojvodo, ki je namršil o-brvi. Hotel bi vedeti... Stojte, takoj povem: kraljica mi je naročila, da ubijem dve osebi, moža in žensko. Vi mi naročate, da ubijem kraljevega brata. Zakaj? Nočem vedeti, zakaj hoče ubijati kraljica, zakaj vi! To me ne briga. Le radoveden sem. zakaj ste izbrali vi in kraljica ravno mene za to opravilo. Prisegam vam. da me to vprašanje nadleguje. Kaj ste videli na mojem obrazu, vi in kraljica, da ste mislili: evo človeka, ki ubija. Povejte, ali morem izvedeti.
Vojvoda je položil roko na rame Passa-vantu in dejal smejoč se:
Eh. oba sva vas videla pri delu. Bil ste eden proti tridesetim rokovnjačem!
— Petdesetim, je popravil plemič.
— Izborno! In tak človek je zmožen ...
— Utihotapiti se v noči v izbo poštenjaka in ga mirno zaklati?
— Da. krasen dečko ste. je vzkliknil vojvoda.
— In počakati na ulici kraljevega brata in z rapirjem pomagati črevesju na prosto?
— Ugajate mi!
— In ko ste me videli v gozdiču v poboju, ste si mislili, da sem pravi in sposoben za vašo službo.
— Tako je, prj vseh vragih!
— In vedar ste se temeljito zmotili! je ‘dejal Passavant in za korak odstopil.
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem dnevniku :;
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za ,DAN“ sprejema po najnižjih cenah »Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.