ZDRAVNIŠKI evy i ic Vr EL5b H IliVi STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI KEMIKA D. D. ZAGREB si dovoli priporočati svoje preiskušene preparate SOLPHEDRIN Sirup proti kašlju, ki vsebuje Ephedrin, Codein, Papaverin in Syr. Thymi comp, v optimalnih množinah. Zanesljivo in hitro deluje pri kašlju vsled laringitid, bronhitid ter pri dražljivem kašlju in pri asthma bronchiale. Doziranje: Odrasli jemljejo 3x po 1 kavino žličko, otroci 3x po Vs kavine žličke na dan. TOPHAMID Nova edinstvena spojina cyklohexa-trien - phenylpyridin - karbonske kisline in amidopyrina. 1 tableta = 0,25 gr. cyklohexatrien-phenylpyri-din-karbonske kisline ter 0,23 phe-nyldimethylamino'pyrazolona. Deluje antipiretično, analgetično in an* tiflogistično ter ga posebno priporočamo pri akutnih infekcijskih boleznih, hripi in njenih komplikacijah, revmatizmu, mijalgijah in nevralgi- jah. Orig. cevčica z 20 tabl. Dozi- Poslužujte se ranje 3 do 4 krat po 1—2 tabletu domač, preparatov. Naslov uredništva in administracije: Dr. R. Neubauer - Golnik. VSEBINA: Stran Doc. dr. Ivan Matko: Albert Calmette (1 slika kot priloga) ..... 403 Doc. dr. VI. Spužič: Transnazalna metoda bronhografije (7 slik) . . 414 Prof. dr. A. Serko: O travmatični nevrozi (1 diagr.)..............416 Dr. Geršelman Eliz.: Gibanje legarja na internem oddelku............425 Dr. R. Bassin: Uspeli poiskus zdravljenja retinitis pigmentosae z jetri ..................................... 431 Dr. Černič Mirko: Poljšak ..........................................434 Dr. Franc Derganc: Žrtve kirurškega oddelka............................439 Dr. J. Flajs: Traumatična ruptura desnega srca (1 slika) . . 444 Dr. Oton Bajc: Abscessus hepatis tropicus .......................446 Dr. V. Meršol: Zasluge f E. Roux-a za znanost in človeštvo . 448 Dr. Fr. Eckart: O zdravljenju pijučnih afekcij pri hripi ... . 451 Dr. Marko Bašič: Reforma medicinske nastave obzirom na potrebe sela..................................... 453 II. Pogovor z urednikom.............................................. 458 Iz zdravniških društev............................................... 460 Iz medicinskih časopisov ..............................................461 Nove knjige ...........................................................465 Drobne novice .........................................................465 Iz uredništva....................................................... . 466 Zdravilišče želodca in črevesja, jeter in žolčnega mehurja (kamni), sladkorne bolezni in protina poseduje Rogaška Slatina ZDRAVILNE VRELCE: „TEMPE L „STVRIA" „D O N A T PRIČETEK SEZONE: 1. M A 1 MIKROSKOPI Še ugodnejše še natančnejše vravnavanje mikrometerskega gibanja, ker so gonilni gumbi preloženi v premično ost. Literatura brezplačno rčARLŽEiss^ CARL ZEISS JENA Zastopstvo za Jugoslavijo: M. Pavlovič Beograd M. Draškovićeva (Sremska) 9 porast Premacrtni števila eritrocitov odstotka hemoglobina označi učinek sodobnega zdravljenja anemije s pomočjo Sza A R T O S E Originalna steklenica zadostuje za teden dni. Doza: 3 krat na dan po 1 čajno žličko. Vzorce in literaturo pošilja na zahtevo; C. F. BOEHRINGER & SOEHNE e.m.b.H.,MANNHEIM-WALDHOF. Zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo: ,1 S I S“ D. D. Zagreb — Beograd — Ljubljana. }ipiM86j3dJO)(*—uiqD|£ouiSH»™*-«uij£W4VCii *----x Cardiazol- Chinin «Krioll» Kod pneumonije, bronhopneumonije, gripozne pneumonije, lobarne pneumonije u početku 1—3 puta na dan intramuskularno po 1 am-pulu, a kasnije se daje 3 puta dnevno po 1 bobica. Kod bronhitisa, gripa 2—3 puta dnevno po 2—3 bobice; a takodjer i za profilaksu. Prema potrebi 1 ampulu. Kod primarne slabosti trudova, osobito u prvom razdoblju (otvorenje), kod preranog puknuća mjehura, febrilnog pometa svakog sata po 1 bobicu, do najviše 4 bobice. Paren-teralno: 3 ampule u razmacima od 20—40 minuta. Kod hiperkineia srca, paroksismalne tahikardije, ekstrasistoličke aritmije, prenadraženosti srca 2—3 puta dnevno po 2—3 bobice, odnosno jedan do više puta dnevno po 1 ampulu. Cardiazol-Chinln-Bohnen » Knotl«. Orig. pakovanje sa 20 bobica. jedna bobica sadržaje 0,05 g Cardiazola -f- 0,1 g Chinin, hydrochloric. Cardiazol-Chlnin-Ampullen Knoll po 1,1 ccm. Orig. pakovanje sa 5 ampula. 1 ccm sadržaje 0,1 g Cardiazola + 0,25 g Chinin, lad. Glavni zastupnik za Jugoslaviju: Mr. DRAŠKO VILFAN, Zagreb, Ilica 204. KNOLL A.-G. 'fcmičke tvornice, LUDWIGSHAFEN am Rhein. ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI UREDNIŠTVO IN ADMINISTRACIJA: DR. R. NEUBAUER — GOLNIK Štev. 12. 31. decembra 1933. Leto V. Docent dr. Ivan Matko. Albert Calmette. (1863. — 1933.) (Slika kot priloga) Dne 28. X. t. 1. je pretresla ves svet žalostna vest, da je preminul v Parizu v 70. letu svoje starosti profesor Albert Calmette, znameniti bakteriolog, serolog, higienik, veliki znanstvenik in učenjak prvega reda. Z njim ja odšel od nas brezdvomno eden izmed najpomembnejših mož znanstvenega sveta in eden izmed največjih dobrotnikov človeštva. Kajti Calmette je dal človeštvu v roke učinkovito sredstvo proti dvema strašnima morilkama: proti piku kač in neposredno tudi proti drugim strupenim živalim in proti tuberkulozi. Calmetteovo znanstveno udejstvovanje lahko delimo v tri obdobja. K prvemu spadajo raziskavanja kačjih strupov in strupov raznih drugih strupenih golazni. V tej dobi odkrije Calmette učtnkovit serum proti strupu strašne kobre. Drugo obdobje je v pretežni večini posvečeno raziskavanju tuberkuloze. V tej dobi odkrije Calmete BCG cepilo proti jetiki in postavi v središče borbe proti jetiki kot ljudski in kužni bolezni rodbinsko in domače skrbstvo, osredotočeno v tuberkuloznem dis-penzarju. V tietjem, zadnjem obdobju pa se je Calmette skoraj Izključno le bavil z problemom raka in odkril v kobrinem strupu učinkovito sredstvo proti raku belih miši. Tozadevna izkustva je prenesel tudi na pobijanje Taka pri človeku. Rodil se je 12. Vil. 1863. v Nizi. Že kot mladenič z 20 leti je vstopil -v sanitetno službo francoske mornarice in se udeležil raznih vojnih podjetij in podvigov v francoskih kolonijah. Bil je v Kini, 10 mesecev v Kongu, 2 leti v Novi zemlji, dalje na otokih Saint Pierre in Miquelon itd. Za Cairn e tt e a je bilo bivanje v tropičnih krajih odločilnega pomena; kajti tuje imel priliko, da se je seznanil z narodnogospodarsko škodo, katero leto za letom prizadevajo strupene golazni domačemu prebivalstvu. Spoznal pa je tudi nenavadni potek jetike pri domačih plemenih, prostih te bolezni, ako pridejo po jetičnih tujcih prvič v dotiko z jetično kaljo. Ti dve spoznanji sta bili C a lm e t te u za poznejše življenje in raziskavanje osnovnega pomena. Vrnivši se leta 1890. v domovino, je Calmette takoj vstopil v službo francoskega državnega kolonijalnega urada. Istočasno pa je znanstveno začel delovati v Pasteurjevem institutu v Parizu. Vendar ne dolgo, ker se je kmalu nato moral podati v Sargon v Indokini, ustanoviti zavod za kužne bolezni in za cepljenje proti kozam in steklini. Tu se je posebno bavil s študijem kačjih strupov, kolere, griže, tropične afte, alkoholičnega vretja riža, povzročenega po glivicah, itd. Mimogrede se je poglobil tudi v študij malarije in krvomočnosti, njene najhujše komplikacije. Plod obsežnih študijev je bil takozvani „antivenin“, zdravilo proti tej komplikaciji, katerega je v francoski Indokini praktična preizkusil Boye. Calmette se je v Saigonu zanimal tudi za opij, ki ga v surovem stanu ni mogoče kaditi, marveč šele po 11 do 12 mesecev dolgem vretju, s kateiim še le pridobi značilni prijetni vonj. Calmette pa je odkril, da je možno znatno skrajšati in poceniti vretje opija, ako se pritegne klica Aspergillus niger. Tu je tudi poenostavil cepilni postopek proti steklini, ki je bil dotlej precej kompliciran. Glavna tema pa je bila v Indokini Calmetteu: preiskava sestave, kemizma in učinka strupov kač in drugih živali. Tu je že dognal, da je možno imunizirati živali proti strupom kobre, ako se jim vbrizgavajo v količini polagoma stopnjujoče doze tega strupa. V Sa'ígonu je Calmette preiskava! tudi naravno imuniteto raznih živali za kobrin strup in dognal, da jo povzroča pri prašičkih maščobna plast kože, ki vsebuje le malo žil in onemogoča zaradi tega hitro rezorb-cijo strupa. Prevladanje mongust (Herpestes Ichneurr.on) nad kobro pa bazira deloma na relativni imunih 1i teh živali proti kačjemu strupu, deloma na njih bajični spretnosti v borbi s kačami. Vrnivši se leta 1893. v Pariš, je nadaljeval na P a s t e u r j e v e m institutu preiskave raznih strupov. Leta 1895. je obelodanil v Annales d’In-stitute tozadevne studije in nov zdravilni postopek za slučaj kačjega pika. Mesto kalijevega hipermangana (de La cerda) in kromove kisline (Kaufmanu) je Calmette priporočal za krajevno nevtralizacijo strupa 1 °/0 zlati klorid in klorovo apno, raztopljeno v vodi v razmerju 2 proti 100. Svaril je izrečno pred uporabo alkohole, eko se zdravi s serumom, in pred vsakim izžigom rane. Svojedobna navodila Calmettea za zdravljenje kačjega pika so še danes ponajveč veljavna. Leta 1895. je bil Calmette pozvan v Lille, da ustanovi P a s t e u r-jev institut. Z izredno spretnostjo in z njemu lastno energijo se je oprijel nove naloge. Radi tega je v kratkem postal njegov zavod osredek plodovitega znanstvenega delovanja in raziskovanja. Leta 1896. je bil imenovan za izrednega profesorja bakteriologije in leta 1898. za titularnega profesorja higiene in bakteriologije na univerzi v Lilleu. Njegovo delovanje v tem mestu je bilo izredno bogato. Predvsem je fu nadaljeval svoje preiskave o kačjih sirupih. V prvi ’vrsti se je Calmette bavil z mislijo praktično uporabili zdravilni serum pri zdravljenju kačjega pika, ker je že v Saigonu dokazal, da je možno doseči proti kačjemu strupu jak antitoksičen serum. Nabavil je večje število živali, konj, oslov, mul itd., da bi na ta način prišel do znatnejših količin aktivnega seruma proti tem strupom. Pri nabavi strupenih kač pa je trčil na znatne težkoče. Vendar so mu pomagali iz zagate mnogobrojni bivši učenci in kolegi, dalje kolonijalne vlade Zadnje Indije, francoske Indije in Martiniquea. Na ta način je v kratkem dobil na razpolago zadostno množino raznih kačjih strupov, in sicer ne le v tekočem, marveč tudi v suhem stanju. V Lilleu je prvič cepil konje s kobrinim strupom in jih polagoma v toliki meri imuniziral, da so brez nadaljnega prenesli do 2 g suhega kobrinega strupa, kar odgovarja 200 kratni smrtni dozi. Smrtna doza (0.01 gr) umori konja v teku 36—48 ur. 5 kapljic visoko vrednega seruma cepljenih konj je bilo v stanju v epruveti nevtralizirati 2 kratno smrtno dozo kobrinega strupa. Imunizacija konja je trajala 16 mesecev. Polnocepljenemu konju se je odvzelo 12. dan po cepitvi 8 1 krvi, pet dni nato 6 1 in 5 dni nato pa še 6 1. Pozneje pa so konju odvzeli kri le v izvestnih presledkih. Vendar pa so morali konja še ponovno cepiti, ako so hoteli dobiti polnovredni serum. Imuniziranim konjem odvzeto kri so najskrbneje preiskali na antitok-sično jakost. V to svrho je Calmette zmešal v epruveti sérums strupom kobre. Serum je bil za zdravljenje uporaben, ako ni izzvala pri kuncu me* šanica 2 cm3 seruma z 1 mg. kobrinega strupa nobenih znakov zasfrup-Ijenja. Poleg tega posiopka je Calmette odkril še več načinov za ugotovitev, da li je serum uporaben za prakso ali ne. Opredelil je tudi točno, kako se mora ravnati s kobrinim strupom, predno se ga živali vbrizga. Po natančni preizkušnji so serum napolnili v fiole po 10 cm3 ali pa so ga razpečavali v posušenem stanju po 1 gr. V Lilleu je Calmette ustanovil stanico za dobavo antitoksičnega seruma proti strupu kobre. Novi serum je dobil značko „E. R.“*) Po vzorcu le stanice so pozneje ustanovili slične zavode v Filadelfiji, v San Paulou, v Sidneyu, Bombayu, Saïgonu, Henofu, Parizu etc. Calmetteovo odkritje je dalo tudi vzpodpudbo, da so iskali in tudi našli zdravilne serume proti raznim strupenim golaznim. Zdravilni serumi igrajo v patologiji človeštva ogromno ulogo. Z njimi se je življenje rešilo in se nadalje še rešuje tisočem in tisočem osebam, pičenih od kač. Po Fayreru se reši s serumom življenje 75°/0 pičenih, ki bi sicer brez seruma sigurno zapadli neizprosni smrti. Spočetka je Calmette proizvajal le serum proti strašni kobri. Ker pa živi v gotovih pokrajinah po več strupenih kač, mora imeti v teh krajih *) Emile Roux. zdravilni serum učinek tudi proti več vrstam kačjega strupa. To se pravi* da strup ne sme biti monovalenten, marveč bi —, ali celo polivalenten. M* Kr a use je leta 1907. prvi produciral tak polivalentni kačji serum. V Evropi živi 5 strupenih kač, med njimi tudi gad (po vsej Evropï Vípera berus) in modras (po Jugoslaviji, Italiji, Franciji in na Ogrskem Vípera ammodytes*). Pasteur jev institut v Parizu proizvaja pod označbo-„Le Sérum antivenimeux, E. R.“ polivalentni serum za strup vseh evropskih strupenih kač.**), torej tudi proti strupom našega gada in modrasa. Serum se razpečava v fijolah po 10 cm3 in ga vbrizgavajo pod kožo ali v mišičje, v kri pa le, ako je poteklo od pika po več ur. Po Bussonu se izmije rana še s klorovim apnom (1 gr na 60 gr dest. vode) ali z 2% hi-permanganom ali pa z l°/0 raztopino zlatega klorida. V Lilleu je Cal mette preiskal dalje malteško vročino, z Bretto-nom nevarno črevesno zajedavko „ankylostoma duodenale“, ki povzroča pri rudarjih nevarno obliko zločestne slabokrvnosti. Skupno z Brettonom sta ugotovilo, da se nahaja nevarni hemolizin po vsem telesu črva. Skupno z Manouriezom je Calmette našel, da je možno z razpršenjem solne kisline sigurno razkaliti jame in greznice, zakužene s to zajedavko. Dalje je odkril novega povzročitelja kvašenja, ki proizvaja iz škroba alkohol. Imenoval ga je po Roux u, Amylomyces Roux ii. Odkritje te glivice je bilo velikega pomena, za tehniko ki ga je tudi takoj v svoje namene izrabila. V Lilleu je Calmette nadalje odkril, da je kunec poleg miši irt morskega prašička izvrsten poiskusni pripomoček. Tu je našel tudi novi* izvrstno učinkujoči postopek za razkužbo in razkalitev odpadnih voda, in-sicer s pomočjo bioloških dogodljajev. Na podlagi tega odkritja je Calmette v Lilleu oživotvori! tovarniško podjetje, ki je prevzelo ta način, razkalitve odpadnih voda. V Lilleu je izdal Calmette skupno z Brettonom knjigo £ „L’ankylostomiase.“ Leta 1897. pa sam znamenito knjigo: „Les Vénins, les animaux vénimeux et la sérothérapie antivénimeuse“. V Lilleu pa se je začel Calmette baviti tudi z drugim velikim problemom, ki mu je skoraj izpolnil ves ostali del življenja. Ta problem je bil: pobijanje in zatiranje jetike kot kužne in ljudske bolezni. Calmette se mu je posvetil tako iz socijalne, kakor tudi iz bakteriološke in imunsko-biološke strani. Na koncu prešlega stoletja so kulturne države spoznale ogromno škodo, katero leto za letom prizadeva narodnemu gospodarstvu jetika. Radi tega je iskala vsaka država uspešno orožje proti tej zavratni morilki. Na *) Dolje Vípera aspis (na Tirolskem, na Francoskem in v južni Nemčiji), Viperai ursini (na teritoriji bivše Avstro-ogrske), Vípera latasti (v Španiji), Vipera lebetina (m grških otokih). ’’) R. Kr a us pa svetuje, naj se v Evropi uporablja ludi izvrstni mono - in polivalentni južno amerikanski antibolropski serum, katerega proizvaja v St. Paolou dr. Brazil. predlog svojih znanstvenikov se je obdala Nemčija s socijalnim zavarovanjem in s 1000 in 1000 posteljami za zdravljene ozdravljivih jetičnikov. Angleško državo pa so vodili pri zatiranju jetike brezprimerno vzorni statistični podatki o stanju in o razširjenosti raznih kužnih bolezni, med njimi tudi tuberkuloze. Ta država je pristopila k rešitvi perečih zdravstvenih problemov v prvi vrsti s sanitetno zakonodajo, z izboljšanjem socijalnih in gospodarskih prilik nižjih slojev in z izolacijo jetičnih hiralcev v asilih, izolačnih oddelkih, hiralnicah itd. Dočim so se proti jetiki mrzlično oboroževale druge velike države, Francija ni bila v stanu v večjem obsegu pristopiti k rešitvi tega problema, ker so ji manjkala ogromna državna in zasebna sredstva, potrebna za oži-votvorjenje socijalnega zavarovanja in dragih zdravilišč, izolačnih zavodov, itd. Razen tega je praksa pokazala, da za pobijanje jetike ni dovolj, ako se nudi zdravljenje obolelemu, ne da bi se istočasno poskrbelo za njegovo rodbino, za njegove svojce in za ogrožene sodelavce v poklicu. Iz zagate, v kateri se je v zadnjem desetletju prešlega stoletja nahajala glede tuberkuloze Francija, je pomagal takratni francoski ministrski predsednik W al d e c k-R o u s s e a u, ki je sklical takozvano „Commission inferparlamenlaire“. Komisija je imela nalogo preučiti stanje jetike v Franciji in najti proti njej učinkovito, vendar pa ceno sredstvo. Tej komisiji je Calmette predložil skrbno zasnovan in točno izdelan načrt, po katerem naj se ne postavlja v sredino borbe proti jetiki le individualne pomoči je-tičnikom, n. pr. v oblki zdravljenja v zdraviliščih itd., marveč središče tega boja naj bodo posebne ustanove, ki širijo med prebivalstvom prosveto, izvajajo v okuženih rodbinah rodbinsko in domače skrbstvo in vzamejo je-tičnika pod specijalno socijalno higiensko nadzorstvo. Ti zavodi naj bodo spajajoča vez med jetičnikom in njegovo rodbino in med zdraviliščem. Po Calmetteovim načrtu naj se ne jemlje v zaščito le jetičnika, marveč vse osebe, katere jetičnik ogroža, okužuje in jih je že okužil. Stališče, ki znači za borbo proti zavratni jetiki edino pravilno pok Zgoraj imenovana komisija je na seji dne 4. XII. 1900. v polnem obsegu sprejela Calmetteov načrt in soglasno pritrdila, daje skrbstvo za svojce iz manj imovitih rodbin conditio sine qua non za uspešno udejstvovanje zdravilišč, radi česar se ustanavljanje novih ustanov najtopleje priporoča. Calmette je novo ustanovo prvotno imenoval preventorij. Pri ustanovitvi nove naprave gaje prehitel profesor Malwoz, ki je otvoril v Liègu prvi tak zavod, in sicer par mesecev prej, preden je Calmette svoj zavod ustanovil v Pasteurjevem institutu v Lilleu. Calmetteov zavod je začel z obratom meseca februarja 1901 ; v novi zgradbi, katero je imenoval „Preventorium Rouxii“ pa šele 28. XII. 1901. Ustanovo je pozneje prekrstil v „Dispensaire a nt i t u b e r c o u 1 e u x“. Calmetteov dispenzar so prav kmalu prevzele vse države in uvedle vse oblike tuberkuloznega skrbstva. Razumljivo pa je, da sta se morala pTotitaberkulozni dispenzar kakor tudi skrbstvo za jetičnike in za njihove svojce prilagoditi raznim krajevnim, kulturnim in drugim razmeram. Vendar vse te prilagoditve niso značile bistvenih izprememb v programu osnovnega dispenzarja. Kajti Calmette sam je tako mojstrsko orisal načrt domačega in rodbinskega skrbstva za jetičnike, da so bile potrebne k večjemu le nebistvene dopolnitve. Leta 1905. si je pridobil Calmette velike zasluge tudi s tem, da je prvi odkril klinično diagnostično vrednost po njem imenovane oftal-moreakcije. Mesto 10% starega tuberkulina, kakor ga je rabil v ta namen Wo 1 f f-Ei s n e r, ki je istočasno z Calmetteom odkril novo reakcijo, je Calmette uporabil lastni tuberkulin, katerega je sam sestavil. Danes se te reakcije pri človeku več ne izvaja, pač pa je dobrodošla veterinarstvu, kateremu služi pri živalih kot dobrodošlo dopolnilo podkožne reakcije. Leta 1908. je Calmette sestavil takozvani tuberkulin Cl. Sredstvo se pri zdravljenju jetike ni uveljavilo, akoravno mu je avtor pripisal najboljša svojstva. Dalje je Calmette ugostovil, da vsebuje serum jetičnikov več leci-tinov ko normalni. Radi tega more že majhna količina tega seruma aktivirati hemolizo kobrinega strupa. V mešanici tega strupa, ki ne more več raztopiti konjske krvi, nastopi vendar le še hemoliza, ako ji pridamo kri jetičnika. V Lilleu se je Calmette začel baviti tudi z vprašanjem, da li ne bi bilo mogoče izslediti proti jetiki uspešno cepilo. To vprašanje ga je tem bolj mikalo, ker je svoje dni odkril proti strupom kač in drugih golazni specifični serum in poleg Yersina podvzel skupno z Borrelom prve poizkuse, da bi imuniziral kunce proti kugi. Kuncem sta vbrizgala v žilo ali v trebuh agarjeve kulture kugine kali, katere sta prej zamorila s se-gretjem na 58°. Po 3 kratni cepitvi v 14-dnevnih presledkih sta končno dosegla, da so ščitili 3 cm3 seruma cepljenih kuncev zdrave živali pred okužbo z živimi in strupenimi kalmi kuge. V Lilleu je Calmette ostal polnih 24 let, to je do leta 1919. Med tem časom je bil dvakrat odpoklican za daljšo dobo. Leta 1899. je pohitel v Op o rt o, kjer je v kraikem zadušil z mešano vakcino in s specifičnim serumom izbruhlo epidemijo kuge. Pri tem so mu bile dobrodošle svoječasne preizkave z Borrelom. Pozneje, leta 1910., so Calmettea poklicali v Algier, da oživotvori in organizira zavod za pobijanje kužnih bolezni. Nalogo je v kratki dobi prav zadovoljivo rešil. Leta 1919. je nastopil na Pasteurjevem institutu v Parizu po pokojnem Metchnikoffu mesto drugega podravnatelja in bil imenovan na pariški univerzi za profesorja. V Parizu se je Calmette zanimal za takozvani ultravirus jetične kali, katerega je odkril v Rio de Janeiro leta 1910. Fontes. S podrobnimi študijami je Calmette skupno z Valti-som, Negrejem, Boquetom in Lacommom dognal, da se v tuberkuloznih produktih, kakor n. pr. v gnoju, izmečku, izcedkih prsne in tre- bušne mrene, v tekočinah pyopneumothoraxa, v seču na ledvični jetiki bolnih jetičnikov, v menstrualni krvi jetičnih žena in tudi v kulturah jetične kali nahajajo strupeni, v mikroskopu nevidni elementi, ki pri filtraciji prodro skozi Berkefeldovo, Chamberlandovo L 2 in L 3 in Lillipufovo precejevalo. Po vtelesenju virusa posebno občutljivim živalim (morski prašiček) se razvijejo iz njega značilni bacili jetike, bodisi v obliki paličic ali pa zrnc. V sensibelnih živalih kažejo te kali semtertja oslabljeno virulenco in znižano vitalnost, ki onemogoča umetno gojitev kali na gojiščih. Gojišča, posejana z ultravirusom, ostanejo neizpremenjena. S ponovno pasažo skozi morskega prašička je možno izjemoma dvigniti virusu virulenco in mu pridobiti svojstvo pravega tuberkuloznega bacila. Z virusom cepljene živali postanejo alergične proti tuberkulinu. Pri reinfekciji nudijo Kochov znak in v serumu protisnovi, katere je možno ugotoviti z Bordet-Gengou-jevo fiksacijsko reakcijo. Cepljene živali postanejo dozdevno odpornejše proti virulentni okužbi. Nevidni virus more predreti posteljico noseče žene in jetične samice ter povzročiti tekom prvih tednov po rojstvu smrt ploda «li otroka. V mrtvem telesu najdemo brez vidnih anatomskih izprememb •virus skupno z granularnimi elementi in bacilarnimi oblikami, ki so nedovzetne za kisline in morfološki nudijo svojstva tuberkuloznega bacila. Prestop jetičnega ultravirusa skozi placento tuberkuloznih žena ali v kri jetičnih je v praksi dozdevno pogost dogodek, dočim je transplacentarna ali krvna infekcija (bacilemlja) po normalnih oblikah jetične kali relativno redek pojav. V plodu ali v novorojenčku je ultravirus le izjemoma nevaren. Leta 1920. je Calmette izdal knjigo: „L’infection bacillaire et la tuberculose chez l’homme et chez les animaux“. Knjiga je izšla pri Mas-sonu v Parizu ; leta 1928. v tretji izdaji. V Parizu pa je Calmette nadaljeval študije in preiskave o jetični kali, ki bi služila proti tuberkulozi kot cepilo. Izhodišče njegovih preiskav je tvorilo fundamentalno spoznanje, da obstoji pri sifilidi in pri jetiki le toliko časa aktivna imuniteta, kolikor časa se nahaja v organizmu kal v oslabelem, pa vendar še v živem stanu.*) Radi tega ni krenil Calmette na staro pot, da bi namreč vakciniral človeški organizem z mrtvimi kalmi ali pa z njenimi strupi, marveč je nastopil pot Grancherja in Behring a, ki sta svoječasno uporabila za cepitev tudi žive, v življenski sili oslabljene kali. Cepitev s takimi kalmi se njima v praksi vendar ni obnesla. Za svoje nove poizkuse je vzel Calmette strupeni goveji bacil in izbral za odvzem virulence tej tuberkulozni kali popolnoma nov način, ki se je razlikoval od vseh dotedanjih. Nov način gojitve je obstojal v pre-cepljevanju nepretrznih serij kultur virulentne goveje kali na gojišča, obstoječa iz 5‘V0 mešanice glicerina z govejim žolčem. S tem postopkom je *j K ugotovitvi in k splošnemu uveljavljenju tega važnega pravila imune biologije je pripomogel tudi Calmette z razsežnimi preiskavami, izvršenimi 1.1905. skupno z Guèrinom. Slično kakor tuberkuloza in sifilis se v tem pogledu zadrže tudi smrkavost, vranični prisad in brucelloze, malteška vročina in Ban go v abortus. Calmette dosegel dedne izpremembe v kemično-fizikalni sestavi kali, ki je bila prisiljena rasli na skrajno alkaličnem gojišču, bogatem na lipoidih in obsegajočem v 1 litru tekočine do 2.5 gr. holesterina, lecitina in neutral-nega mila. Po 30 kratnem zaporednem precepljevanju na to gojišče v 25 dnevnih presledkih je odvzel Calmette kali vsako strupenost za morske prašičke in teleta. Po 13 letih, odnosno po 230 kratnem precepljevanju je postala prej izredno strupena kal popolnoma neškodljiva in ni celo v velikih dozah škodovala [morskim prašičkom in podganam, ako so jo tudi vbrizgali pod kožo ali v žilo ali neposredno v možganščico ali pa v oko-Nova kal ni mogla povzročiti noben h progresivnih izprememb, katere bi bile precepljive. Sicer je v velikih dozah lahko povzročila tvorbe, liki tu-berkelni, ki pa niso sirasto razpadle, marveč so nagibale k regresivnim iz-premembam, ki so se zopet rezorbirale in brez sledu ali z brazgotinami; izginile po nekoliko tednih ali mesecih. Nove kulture ostanejo nestrupene, ako jih tudi precepimo na običajna tekoča ali trda gojišča. Njihovo biološko svojstvo je ustaljeno. Pri precepljevanju vendar ni nova kal irgubila na prvotnem antigenem svojstvu in je bila še nadalje sposobna izločevati tuberkulin, povzročiti Kochov fenomen in tvoriti protisnovi. Nova kal se po vtelesenju nakopiči v limfatičnih organih, raste tu različno dolgo dobo in se polagoma izloči skozi navadna izločila Izločevanje kali ni spojeno z nikakršnimi neprijetnostmi ali nevarnostmi, ker je popolnoma neškodljiva, in sicer za vse domače in divje sesavce, kakor tudi za ptice. Cepljene živali so resistente približno za 18 mesecev, t. j. kolikor čara se nahaja BCG kal v organizmu. Z vsakoletno revakcinacijo je možno vz-državati in na novo jačati odpornost. V bistvu in učinku je resistenca po* BCG slična resistenci, dobljeni po lahki infekcij'. Od nje se razlikuje le v tem, da je za nosilca popolnoma neškodljiva. Leta 1922. je Calmette predal novo BCG cepilo Weill-Halleu,, da ga preizkusi na dojenčkih jetičnih starišev, živečih v jetičnem milijeju. Dobljeni rezultati so bili tako ugodni, da se je odločil Calmette v juliju 1924. predati novo cepilo zdravnikom, ako ga zahtevajo. Dojenček se cepi na ta način, da dobi pol ure pred navadnim hranjenjem 0.2 mg cepila z majhno količino mleka. Dojenčka cepijo 3., 5., 7., ali 5., 7., 9. dan po rojstvu. Pozneje dobi otrok še isto količino cepila v 1., 3. in 7., odnosno še enkrat v 15. letu svoje starosti. Pri otrocih, ki niso bili tekom prvih dni po rojstvu cepljeni na prebavni pot', dalje pri odraslih in tudi pri mladostnih naj se vrši po Cal-metteu cepljenje s podkožnim vbrizgom BCG ali pa intradermalno po Wal Igr en u (v Göteborgu na Švedskem). V takem primeru se cepi le enkrat in se vbrizga cepilo neposredno v podkožno tkivo ali pa v kožo nad levo lopatico. Podkožno vtelesenje BCG je dovoljeno vendarle, ako je tu* berkulinova Pirquetova reakcija izpadla 2 krat negativno, pri čemer si sledita poiskusa drug drugemu v presledku enega tedna. Dojenčka, katerega hočemo cepiti, moramo neposredno po rojstvu in še en mesec po cepitvi absolutno čuvati pred vsako možnostjo naravne okužbe z jetično kaljo; kajti dojenčku je ta doba neobkodno potrebna, da tvori v potrebni množini protisnovi proti vtelesenim kalem. Cepljenje poteče pri pretežni večini dojenčkov brez vsakih posledic. Le pri 7—8°/0 cepljenih se pojavijo po Weillu-Halleu bolezenski znaki, ki se očitujejo v otoku traheo-bronhijalnih ali pa kožnih mezgovnih žlez. Reakcija, zvana Becegiie, ki je lahke narave in preide tekom 25—30 dni, sloni na folikularni reakciji vtelesenih parazitov, ki v organizmu životarijo v obliki neopasne sin bioze s telesnimi celicami mezoderma. V Franciji se na mesec cepi do 10.700 dojenčkov. Na leto pa da 130.000. V splošnem se cepi v Franciji vsak 10. dojenček. Od 1. VII. 1924. pa do 1. I. 1930., torej v razdobju 5l/2 let, je bilo vkupno cepljenih nič manj kot 210.000 dojenčkov. Pasteurjev institut v Parizu sam odda dnevno brezplačno zdrđVnikom do 900 doz cepila. S cepilom BCO so po Rogerju v Franciji doseženi rezultati jaka zadovoljivi. Praktično izkustvo uči, da umrje od 100 dojenčkov iz jetičnega milijeja in brez zdravniške oskrbe 80°/0 za jetiko, od 100 dojenčkov iz istega milijeja z zdravniško oskrbo 25% in od 100 z BCG cepljenih dojenčkov pa le 2.0—3.5%. Cepilo BCG pa ne zniža le smrtnosti za jetiko, marveč tudi pri dojenčkih količnik splošne morbiditete in splošne smrtnosti. V toliko najnovejša francoska statistika! V podrobno razmotrivanje teh podatkov, kakor tudi ostalih, se ne spuščam, ker bi prestopil okvir tega dela. Za pobijanje jetike kot ljudske in kužne bolezni so navedeni uspehi z BCG velikega pomena; kajti borba proti jetiki mora upoštevati vsaka sredstvo, ako je v stanu znižati smrtnost za jetiko tudi le za neznatno sto-pinjico. V tem primrru tem bolj, ker je namenjeno cepilo dojenčku, ki je kužen z 100% za zdravo okolico, ako zboli na odprli jetiki. Radi tega more biti borba proti jetiki tem uspešnejša, čim prej se zaščiti dojenčka pred okužbo in pred obolenjem. Cepljenje odraslih z BCG se je do sedaj izvedlo 2 krat, in sicer enkrat v Parizu na medicincih. Rezultat je bil sledeč: od 172 alergičnih me-dicincev zapadeta jetiki 2%, od neelergičnih, pa cepljenih z BCG 2.3% im od 82 nealergičnih in necepljenih pa 5.6%. Drugi tozadevni poizkus sta izvedla na Norveškem S c h e e 1 in H e i m-beck. 104 oskrbovalkam nekega zavoda za tuberkulozne sta BCG vbrizgala pod kožo. Od teh so lahki jetiki zapadle le 3 osebe; od 60 necepljenih pa več ali manj težki obliki jetike pa 16 oseb. V Franciji in izven nje je našlo Calmetteovo cepilo mnogo toplih zagovornikov in podpornikov. Zal pa ni število nasprotnikov skoro nič-manjše od teh. K temu dejstvu je mnogo doprinesla žalostna tragedija v Liibecku, kjer je za jetiko umrlo od 251 cepljenih dojenčkov 73, od teh pa za izredao hitro potekajočo formo jetike nič manj kot 67. Vendar ne sloni ta katastrofa — kakor se je tudi sodnijsko ugotovilo — na BCG ce-pilu, marveč na usodepolni zamenjavi cepila z virulentnimi človeškimi kalmi, s katerimi so bili pomotoma cepljeni dojenčki. Calmette je ponovno nastopil na mednarodnih znanstvenih prireditvah. Leta 1908. je hitel v Washington, poročat na kongresu o tuberku-linu Cl, katerega je sam odkril. Leta 1928. srečamo na VI. mednarodni tuberkulozni konferenci v Rimu Calmettea kot glavnega referenta njemu priljubljene teme: filtrirni ultravirus. Leta 1930. pa je z njemu lastno konsekvenco in energijo branil v Oslu na VII. mednarodni tuberkulozni konferenci kot glavni referent cepilo BCG in cepljenje z njim. Z obema vprašanjema je vzbudil Calmette v vsem svetu največje zanimanje in dal povod za neštete preiskave in poizkuse. Vkljub temu pa sta ostali še obe vprašanji odprti in sporni. Akti namreč praktični zdravniki izvedenci diagnosticirali travmatično nevrozo skoraj v vsakem primeru, samo da je ponesrečenec nudil nekaj nervoznih simptomov in trdil, da ni sposoben za nobeno delo. Ne samo težje nezgode s faktičnim pretresom možganov, ampak tudi navadne poškodbe glave, da, celo poškodbe ekstremitet in trupa so smatrali za zadostno razlago nervoznih simptomov, o katerih je tožil bolnik in priznavali visoko-procentne rente ludi takim nevrotikom, ki sploh niso utrpeli nobene telesne poškodbe,, ampak prestali pri nezgodi samo psihični šok. In čim bolj je naraščalo število nezgodnih nevrotikov, tem bolj se je širilo med delovnim ljudstvom mnenje, da daje prav za prav vsaka nezgoda pravico do življenja v brezdelju na skupne stroške. Tako je naraščalo število travmatikov v brezbrež-nost in postalo naravnost socialno zlo. Naravno, da so se v takih okoliščinah na drugi strani oglašali vedno pogostejše glasovi, da to ne sme in more iti tako naprej, ker preti sicer nevarnost, da bo sčasoma vsakdo, ki je utrpel kako nezgodo postal invalid in hotel živeti na stroške societete„ Vedno bolj seje širilo med nevrologi mnenje, da travmatična nevroza sploh ni svojevrstna bolezen, povzročena po fizičnim ali psihičnem šoku, marveč ali izraz že pred nezgodo obstoječih nevrasteničnih, histeričnih in drugih, konstitucionalnih motenj, ali pa celo zgolj izraz zavestnega ali podzavestnega poželenja po renti. Izkazalo se je namreč, da travmatična nevroza hitro preneha, ako se ponesrečenca zadovolji z enkratno odpravo v denarju in mu vzame s tem smisel nadaljnega bolehanja, da pa se s poostritvijo boja po renti nevroza poglobi in kronizira. Za to je že pred vojno mnogo nevrologov odklanjalo izraz „travmatična nevroza“ in predlagalo izraze kakor „rentna nevroza, rentna histerija“ in slično. Pravilnost tega naziranja je potrdila v polnem obsegu svetovna vojna — ta experimentum permagnum, kakor jo imenuje Stiefler — v kateri je kar deževalo nezgod na sto in stotisoče individuov v polmočju njihovih leh Sicer je Oppenheim tudi spričo vojnih izkušenj vstrajal na svojem stališču^ trdeč, da je vojna nevroza posledica najfinejših organičnih izprememb centralnega živčevja in da povzroči take izpremembe lahko tudi mehanični in-sult mimo leteče granate, odnosno njene eksplozije, brez vsake vidne telesne poškodbe. Pri perifernih poškodbah pa povzroči po Oppenheimovem mnenju smzibilni insult, ki zadene po senzibilnem živcu centralno živčevje v slednjem take alterecije. Velika večina nemških nevrologov, zbranih leta 1916 na kongresu v Miinchenu je Oppenheimovo stališče na novo odločno odklonila. Glavna lakratna referenta profesorja Nonne in Gaupp sta bila edina v tem, da je sicer tisoče in tisoče vojakov podleglo v obliki živčne izčrpanosti in onemoglosti silnim in dolgotrajnim vojnim naporom, ki jim niso bili dorasli, da pa ravno najtežje poškodbe in sicer tudi poškodbe lobanje in možganov, niso vodile do travmatične nevroze. Zelja večine vojnih udeležencev je bilo trajno zaledje — kot neke vrste nezgodna renta. Kdor je utrpel v fronti tako poškodbo, da je postal za boj trajno nesposoben, ni produciral vojne nevroze, pač pa jo je produciral lahko ranjeni v želji izogniti se ponovnim frontnim grozotam. „Po mojem mnenju ne more biti nobenega dvoma — je izjavil takrat Gaupp* — da ona psihogena obolenja, ki jih je Oppenheim ločil od histerije, najdemo predvsem pri neranjenih, včasih pri lahko ranjenih, zelo redko pa pri težko ranjenih. Ne morem umeti kako more Oppenheim to dejstvo zanikati. Le zelo neznaten odstotni postavek naših nevrotikov je bil ranjen. Strašnih poškodb, ki jih vidimo po kirurških oddelenjih naših lazaretov ali v dvoranah za ranjence na možganih in hrbtnem mozgu ne spremljajo skoraj nikoli nevroze. Ni povsem neopravičen ironični ugovor Lewandowskega, da „bi bil živčni pretres — če ima Oppenheim prav—tem učinkovitejši, čim neznat-nejši je.“ Milijone ujetnikov je imela Nemčija v svojih taboriščih, milijone vojakov, ki so prišli v jetništvo naravnost iz bobnajočega ognja in nihče od njih ni kazal znakov vojne nevroze. Od tisoč lastnih vojakov, prihajajočih iz bobnajočega ognja v rezervo, pa jih je bilo vedno veliko število z bujno razvito vojno nevrozo. Ujetniki so imeli vojaško premijo s tem, da so prišli v jetništvo, že v žepu. Njihova edina želja in skrb je bila vzdržati se za vsako ceno v zdravju in doživeti srečno vrnitev med svojce, dočim so lastni vojaki v pričakovanju ponovnega odhoda na fronto iskali rešitve pred ponovnim bobnajočim ognjem v vojni nevrozi. Nič drugače ni v miru. Kdor je vsled nezgode postal zares invalid s tem da je n. pr. oslepel ali ohromel, vkljub najtežjemu pretresu živčevja ne kaže znakov nevroze. On ima zasluženo rento že v žepu. Ce si kaj želi, si želi zdravja in popolne sposobnosti za delo. Kdor pa je doživel nezgodo, vsled katere bi lahko postal invalid, pa ni postal, si želi rente, da bi jo užival v brezdelju. V to svrho producira zavestno ali podzavestno rentno nevrozo, zlasti ako je že a priori etično in socialno ali pa tudi samo živčno manj vredna osebnost. Dasi je torej svetovna vojna brezdvomno dokazala, da so vojne in njim analogne nezgodne nevroze zgolj izraz zavestnega ali podzavestnega deženja po zadostitvi osebnih interesov, ni prodrlo to spoznanje v široke plasti praktičnih zdravnikov in je število nezgodnih nevroz po vojni v taki meri naraščalo, da so bili nemški nevrologi primorani spraviti to vprašanje * R. Gaupp: Kriegsneurosen. ZeitSchr. f. d. ges. Neurol, u. Psychiatrie. Bđ. 34. ponovno v javno debato. Na sestanku psihiatrov in nevrologov v Berlinu v decembru leta 1925. sta referirala o tem profesorja Bonhoeffer in His. Vsebina Bonhoefferjevega referata je zgoščena v sledečih stavkih, kB jih navajam v originalu : „Weder das Hirntrauma noch der Schreck als solcher führen zu Bildern, die dem klinischen Bilde der traumatischen Neurose entsprechen.“ „Es handelt sich gar nicht um einen Krankheitsvorgang im eigentlichen Sinne, sondern um eine in letzter Instanz psychologisch bedingte Reaktion die einfritt bei bestimmten Wünschen und Begehrungen und die fortfällt bei deren Wegfall.“ „Die Bereitschaft zu solchen Reaktionen ist keine allgemeine. Sie hat zur Voraussetzung eine bestimmte Konstitution, die unter normalen Verhältnissen sich am häufigsten als angeborene Psychopathie darstellt.“ „Ein ursächlicher Zusammenhang des neurotischen Zustandes mit dem Unfall ist abzulehnen, da ein solcher weder unmittelbar noch auslösend mit dem Unfall als mechanischem Insult besteht, wenn man mit dem Begriff: ursächlicher Zusammenhang, wie man doch tun muss, einen biologischen Zusammenhang im Auge hat. Man kann nur davon sprechen, dass der Unfall Veranlassung war, in einem Individuum bestimmter Konstitution* einen Wunschkomplex zu erwecken, der seinerseits sich in der bekannten Reaktionsform äussert.“ „Ich würde deshalb keine sachlichen, klinischen und sozialen Bedenken haben, einer gesetzlichen Bestimmung des Inhaltes zuzustimmen, dass-in Fällen, in denen das dem Arzte sich darbittende Bild sich lediglich in hysterischen Symptomen darstellt, Rentenansprüche abzulehnen sind*.“ Isto stališče kakor Bonhoeffer je zavzel koreferent His. Obžaloval je. da so še vedno zdravnik', ki prisojajo nezgodnim nevrotikom rente, ker s tem naravnost vzgajajo nezgodno nevrozo. Z ozirom na skoraj soglasno mnenje vodilnih nemških nevrologov je državni zavarovalni urad dne 24. septembra 1926. izdal sledečo odredbo: „Ako je vzrok delanezmožnosti zavarovanca zgolj njegovo umišljanje, da je bolan, ali pa več ali manj zavestne želje, se nezgoda ne more smahati za vzrok delanezmožnosti, četudi se je zavarovanec vsled nezgode vtepel v glavu, da je bolan.**“ Temu naziranju pa se je uprlo državno sodišče, ki je leta 1928. v nekem primeru razsodilo, da je adekvatna vzročna zveza med nezgodo in delanezmožnosfjo podana kakor hitro je nezgoda, četudi samo v obliki psihičnega šoka, povzročila nervozne motnje ali že obstoječe pojačila, iz; katerih se je potem razvila rentna nevroza. Pri tem je irelevantno, ako so razvoj nevroze pospešile še druge okoliščine, ki z nezgodo niso v nikakršni zvezi. * Bonhotffer in His: Beuiieilung, Begutachtung und Rechtsprechung bei der sogenannten Unfailsneurose. D. med. Wochschr. Januar 1926. ” Citirano po Georg Stiefler : Die sogenannte Unfallsneurose. Fortschritte der Neurologie, Psychiatrie und ihrer Grenzgebiete. 1929. Državno sodišče se je torej postavilo na stališče, da je nezgodna nevroza koncem koncev vendarle neko bolestno stanje, ki onemogočuje poklicno udejstvovanje in da se to stanje brez nezgode ne bi bilo pojavilo, da mora biti torej z nezgodo vendarle v neki notranji vzročni zvezi, četudi samo v tem smislu, da je nezgoda izprožila bolestno željo po renti, ki je s svoje strani vzela ponesrečencu voljo do dela. Na istem stališču je stal očividno tudi sodnik, ki je v nekem primeru na mojo izjavo, da je zavarovanec radi tega postal delanezmožen, ker je v želji po renti izgubil voljo do dela, — hotel vedeti, ali je bila nezgoda take narave, da mj je vzela voljo do dela. K temu je reči, da je s psihološkega stališča lahko vsaka, tudi najneznafnejša nezgoda take narave. Odvisno je le od zavarovanca, kako na nezgodo reagira. Človek, ki mu ni dosti do dela, vse pa do rente, bo po vsaki nezgodi, ki mu obeta le količkaj uspeha v boju za rento, izgubil voljo do dela in se skliceval na nevrozo, ki naj mu prinese rento. Z medicinskega stališča pa je k temu pristaviti, da nobena telesna poškodba, ki ni organično okvarila centralnega živčevja in ravno tako noben psihični šok ne povzroča živčnih ali psihičnih motenj, ki bi jih mogli imenovati patološke. Te motnje so, kolikor se jih sploh mere imenovati motnje, le fiziološke reakcije na doživljaje. Način reakcije je pri tem odvisen od telesne in psihične konstitucije dotične osebe in drugotnih momentov, ki z doživljajem niso v nikakršni vzročni zvezi. Doživljaj je reakcijo samo izprožil, ne pa determiniral. Nezgoda je samo predpogoj možnosti rente sploh, ker je renta, kot nezgodna, logično vezana na nezgodo. Nezgoda torej ne povzroči, ampak samo omogoči željo po renti, ki se s svoje strani izraža v rentni nevrozi. Nezgoda ni causa efficiens, ampak kvečjemu causa occasionalii nezgodne nevroze, ki radi tega, ker je njeno bistvo želja po renti, ni nevroza v smislu živčne bolezni, ampak v smislu svojevrstne reakcije na nezgodo. Svojevrstnost reakcije, pa najsibo tudi recimo bolestna, ni posledica nezgode, ampak se na nezgodo samo sklicuje. Kdor v jezi ubije svojega nasprotnika, stori to v silnem, eventualno patološkem efektu, ki ga je iz-prožila žalitev. Intenzivnost afekta pa je zgolj izraz konstitucionalne nebrzdanosti storilca. Ali imenujemo nebrzdanost patološko, je za naš problem irelevantno. Vsekakor žalitev kot taka ni povzročila abnormne konstitucije niti bolestne reakcije ampak jo samo izprožila. Isto pa velja za nezgodno nevrozo. Kdor je tako ustvarjen, da po telesni poškodbi, ki ni vodila do organičnih motenj živčevja, začne kot nevrotik boj za nezgodno rento, ni postal vsled nezgode nevrotik, ampak je kot nevrotik reagiral na nezgodo z bojem za rento. Njegova psihična konstitucija in pa želja po renti sta determinirali njegovo delanezmožnost. Zagovorniki nezgodne rente povdarjajo vedno znova, da je vendarle nezgoda in samo nezgoda kriva, da je ponesrečenec postal, pa četudi iz želje po renli, delanezmožen, da mu torej renta ali vsaj enkratna odprav- nina v denarju pristoja. Zlasti juristi* stoje na stolišču, da je vse, brez česar bi nečesa ne bilo, s tem v vzročni zvezi. Ker je nezgodna nevroza brez nezgode nujno izključena ali drugače rečeno: ker bi nezgodne nevroze brez nezgode nujno ne bilo, je nezgodna nevroza v jurističnem smislu prava „causa“ nevroze, četudi bi se izkazalo, da je v medicinskem smislu samo causa occasionalis. Treba je le, da je vzročna zveza adekvatna. Adekvatna pa je vzročna zveza ako je juristično primerna („angemessen“). Vzročna zveza je po izreku nemškega državnega sodišča le takrat inadekvatna, „wenn sie nach der Auffassung des Lebens vernünftigerweise nicht mehr in Betracht gezogen werden kann.“ „Vernünftigerweise“ pomeni pa toliko kakor „dem Rechtsgefühl nach.“ Kdor bi n. pr. vsled čitanja popisa kake nezgode, pri kateri ni bil navzoč, vsled šoka nevrotično obolel, bi ne mogel zahtevati odškodnine, ker je vzročna zveza med nezgodo in obolenjem vsled čitanja popisa nezgode inadekvatna. Za jurista je crimen tudi causa. Kdor malomarno nekaj opusti, kar bi nezgodo lahko preprečilo in za kar je bil dolžan skrbeti, je juridično z nezgodo in njenimi direktnimi posledicami v adekvatni vzročni zvezi, to se pravi: on je za posledice nezgode odgovoren, dasi opustitev nečesa ni causa efficiens ampak samo occasionalis nezgode. Temu naziranju ne bo nihče ugovarjal tudi zdravnik ne. Stvar jurista je namreč presoditi okazio-nalno vzročno zvezo med nezgodo in momenti, ki so vodiii do nje, stvar zdravnika izvedenca pa je presoditi eficientno vzročno zvezo med nezgodo in njenimi posledicami. Ce apelira torej sodnik na zdravnika, hoče zvedeti od njega ali je bila nezgoda causa efficiens delanezmožnosti ponesrečenca, ker če in koliko je bila causa occasionalis, presodi lahko sam brez zdravnika, in to je povsem naravno. Nihče ne more biti odgovoren za nekaj kar je zgolj v okazionalni vzročni zvezi z zgolj okazionalno posledico njegovega dejanja. Cestna železnica ni odgovorna za smrt bolnika v sanatoriju, ker se je ponesrečil med vožnjo po njeni krivdi zdravnik, ki se je peljal k bolniku, da bi izvršil nujno operacijo. Vsaj nekje mora biti v vzročni verigi causa efficiens, sicer visi vse v zraku. Za to vstrajamo nevrologi na zahtevi, da mora biti nezgoda pravi vzrok delanezmožnosti ponesrečenca, da se more govoriti o vzročni zvezi. Da pa nezgodna nevroza ni v tako mišljeni vzročni zvezi z nezgodo, dokazuje mimo vsega drugega tudi okolnost, da nihče faktično ne oboli za nezgodno nevrozo, če je z nezgodo samo v inadekvatni vzročni zvezi. Zakaj ne zahteva nekdo, ki je bil samo priča železniške nesreče od železniške družbe odškodnine, češ, da je utrpel psihični šok in postal vsled tega nevrotik. Odgovorili mi boste, da za tako zahtevo nima pravne podlage. Prav! Jaz pa trdim, da ravno radi tega, ker ni upravičen zahtevati odškodnine, sploh ne postane nevrotik. Kje, Vas prašam, je turist, ki je vsled nezgode v gorah zapadel nezgodni nevrozi? Ahenbeimer Karl: Zivilrechtliche Haftung f. Unfall neurosen. Der Nervenarzt VI. 1933 sir. 525. Ni torej nezgoda kot taka, ampak upravičenost zahtevka po odškodnini, ki povzroča nezgodno nevrozo. Njeno bistvo je želja po renti. Zelje po renti pa ne moremo v nobenem primeru imenovati objektivno bolezen, četudi se skriva dandanes še pod imenom „travmatične neuroze“. Stvar je torej evidentna: Cim se odpravi za nezgodno nevrozo pravica do rente, ne bo več nezgodnih nevroz, kakor jih ni bilo stoletja in tisočletja pred nezgodnim zavarovanjem. In za to, in samo za to gre! S tem seveda ni rečeno, da so nezgodni nevrotiki zgolj spekulanti in simulanti. Nikakor! V globokem prepričanju, da so utrpeli nezgodno nevrozo, je večina njih, vsaj do tedaj, dokler obstoja še upanje na rento, resnično subjektivno bolna in delanezmožna. Ta delanezmožnost je pa zgolj socialna bolezen, ozdravljiva s socialnimi sredstvi. Virus ki jo povzroča je obetajoča se nezgodna renta. Dvoje sredstev imamo za pobijanje te socialne kuge: profilaktično in kurativno. Prvo jo preprečuje, drugo ozdravlja. Vsi nevrologi so v tem edini, da je enkratna, čim prej definitivno priznana odpravnina v denarju najuspešnejše sredstvo z 99%-no učinkovitostjo. Radikalno profilaktično sredstvo pa je principielno nepriznavanje pravice niti do rente, niti do enkratne odpravnine v vsakem primeru nezgode, ki ni povzročila materielnih izprememb v centralnem živčevju in ki se izraža zgolj v splošno nervoznih simptomih. Medicinska diagnostika je že tako izpopolnjena, da ni nevarnosti, da bi bila v rokah strokovnjaka prizadetim krivična. Z internega oddelita obče dtz. bolnice v Ljubljani (predstojnik: prim. dr. I. Jenko). Gibanje legarja na internem oddelku. Dr. Geršelman Elizabeta, sekundarij. Na našem oddelku je bilo od leta 1928 do 1932. 249 primerov vstevši dyphus abdominalis in paratyphus A,. B. C.: moških 122, žensk 127. Od teh je bilo: para B 110 para A 1 para C 1 bacilonosa 1 sumljiv na typhus abdominalis 1 (premeščen v otroško bolnico). Po letih: Leta 1928. = 49 (moških 26, žensk 23.) 1929. = 46 ( „ 21, . 25.) 1930. = 45 ( „ 28, . 17.) 1931. = 64 ( „ 29, „ 35.) 1932. = 45 ( „ 18, . 27.) Po mesecih dobimo največjo frekvenco v mesecu avgustu, kar je razvidno iz diagrama. 40 35 30 25 20 15 10 5 Brezdvomno je, da te številke niso merodajne za širjenje tifusa ir splošnem: 1. veliko bolnikov sploh ne pride v bolniško oskrbo, večinoma vsled negotove diagnoze. Vzroki za to so sledeči: a) lahki potek, b) atipični potek, c) pomankljivost preiskav. § 1. „Obvezno se morajo prijavljati na podstavi klinične dirgnoze te-le nalezljive bolezni itd;“ § 2. “Diagnozo nalezljivih bolezni določajo po bakteriološko-seroloških in drugih:-laboratorijskih metodah higijenski zavodi ali specialni laboratoriji“. Vsled tega štejemo tu samo bolnike, pri katerih je dognala bakteriološka oziroma serološka preiskava obolenje iz skupine Ty. Sem štejemo tudi primere, pri katerih so bili vzlic negativnim bakteriološkim oziroma serološkim preiskavam klinični simptomi in potek tipični, kar je v nekaterih slučajih potrdila obdukcija. V nekaj slučajih bakteriološke preiskave niso bile izvršene, ker so bili bolniki na oddelku le 3—4 dni an!e exitum. Klinični simptomi teh bolezni so gotovo vsakemu zdravniku dobro znani. Na internem oddelku pa smatramo za potrebne še sledeče preiskave:: 1. Preiskava krvi po Gruber-Widalu in hemokulturo. 2. Bakteriološka preiskava duodenalnega soka, blata in seči, zlasti v sumljivih slučajih iz sicer pri febrilnih bolnikih, ki prihajajo z ikterusorm ali holelitiastičnimi oziroma holecistitičnimi napadi. 3. Krvna slika in štetje levkocitov. I. Preiskava na G r u b e r- W i d a 1 o v o reakcijo je dala sledeče rezultate: Leta 1928: Widal je bil poziliven v 59 slučajih — 79'6% pri moških pozitiven 21 krat — 77% pri ženskah 18 krat — 78°/0 Leta 1929: Widal je bil pozitiven v 42 slučajih — 91 '31 °/0 pri moških pozitiven 20krat— 95% pri ženskah 22 krat — 88% Leta 1930: Widai je bil pozitiven v 40 slučajih brez enega sumljivega — 90'90% pri moških pozitiven 24 krat — 88'8 % pri ženskah 16 krat — 94% Leta 1931: Widal je bil pozitiven v 57 slučajih — 89% brez ene bacilonoše pri moških pozitiven 26krat— SO^S0/®* pri ženskah 91 krat — 91% brez 1 bacilonoše. Leta 1932: Widal je bil pozitiven v 42 slučajih — 93% pri moških pozitiven 16krat— 88°/® pri ženskah 26 krat — 96% Titer aglutinacije od 1:100 — 1:1600. brez sumlj. Vkljub temu, da je procent pozitivnegn Widala precej visok, ne smemo bazirati diagnoze samo na aglutimacijo, ker so pokazale številne preiskave po vojni, da serum onih, pri katerih je bila napravljena vakcinacija, aglu-tinira dolgo časa Ty bacile, zlasti, če je bila izvršena revakcinacija; in to traja ne samo mesece, nego leta. Po dr. Schembru ostane aglutinacija do enega leta: 1:400 — 1: 800 in je še pozitivna čez devet let 1 :200; aglutinacija pa se tudi zvišuje pri vakciniranih med vsakim febrilnim stanjem-Prof. Jochmann, Todorovič, Mehring in Polev potrjujejo dolgotrajnost aglutinacije pri vakciniranih. Nekateri pa trdijo, da aglutinacija po dveh letih ne presega 1 : 200. (prof. Todorovič, Polev) Jochmann pa trdi, da dosega čez več let aglutinacija 1: 300 in više, vendar pa moremo misliti na tifozno obolenje, če nastopi čez pol leta in več po vakcinaciji in je Widal višji: od 1 :400. Dr. Bumke pa pravi, da nima pri vakciniranih Widal nobene vrednosti. Razen tega povzroča ikteru^ včasih pozitiven Widal. Negativni Widal ne izključuje tifoznega obolenja; ravno v najtežjih slučajih je Vidal negativen, ker organizem ne more ustvarjati aglutininov. II. Hemokultura: Leta 1928: pozitivna 17 krat - 34°/0 pri ženskah 5 krat — 29»/» pri m ških 10 krat — 38»/» Leta 1931 : pozitivno 20 krat — 31% pri ženskah 7 krat — 30-4% pri moških 10 krat - 34-48°/, Leta 1929: poztivno 13 krat — 28% pri ženskah 10 krat — 29-41 »/, pri moških 7 krat — 33°/» brez ene kliconoske. pri ženskah 6 krat — 24°/o Leta 1932: pozitivno 12 krat - 26-67» Leta 1930: pozitivno 11 krat - 25»/„ pri moških 3 krat — 17°|» ako odstranimo 1 sumljiv slučaj. pri ženskah 9 krat — 33° |o pri moških 6 krat — 22»/» brez enega sumljivega. Kakor vidimo, je odstotek zelo nizek. Po Jochmannu in Todoroviču je hemokultura v prvih desetih dneh pozitivna od 90—100°/i- v drugem tednu od 60—80, v stadiju decrementi pa je ponavadi že negativna. Običajno pridejo bolniki v bolnico ali tekom prvega tedna ali tekom akme, ravno takrat, ko ispade hemokultura večinoma pozitivne. Zakaj dobimo tako nizek odstotek, ni popolnoma jasno. Vendar pa morem omeniti, da je tudi prof. Jochmann opazil, da se dobe v zadnjih letih težje pozitivne hemokulture — pri isti tehniki — tudi pri bolnikih, ki niso bili vakcinirani. Vkljub temu smatra Jochmann pozitivno hemokulturo kot važni moment za diagnozo tifoznega obolenja, kar pa pri nas ne pride v poštev radi malega odstotka pozitivnih hemokultur. Todorovič trdi, da vpliva vakcinacija v negativnem smislu na bakterijelne preiskave. V naših slučajih je procent pozitivnih hemokultur pri moških v splošnem višji kot pri ženskah. III. Duodenalna zondažaje važna v diagnostičnem oziru, kakor tudi v svrho ugotovitve, če je bolnik po končani bolezni še nevaren za svojo okolico. Pri enem bolniku, ki je imel 15 dni pred vstopom v bolnico holeci-stitični napad, so bili najdeni sedmi dan po prihodu v bolnico v duode-nalnem soku 8 dni po obolenju Ty-bacili. Od 249 bolnikov so bili typhus in paratyphus B bacili v duodenalnem soku pozitivni pri sedmih in to od 2—3 krat. Pri eni pacijentki, oboleli na ty. abd. so bili najdeni bacili paratyphus B. Slični slučaji so znani v literaturi. Leta 1931 je prišla na oddelek bolnica — kliconoše, ki je prebolela typhus abdominalis leta 1921. V duodenalnem soku so bili najdeni Ty-bacili 2 krat. Mesec dni po odhodu je prišla bolnica na ponovni pregled. Duodtnalni sok je bil negativen*, vendar so bili bacili najdeni v blatu, ki je bilo prvič negativno. IV. Blato je bilo pozitivno: Leta 1928 pri 3 bolnikih, Leta 1932 pri 1 bolniku, skupaj pri 32 bolnikih; pri nekaterih po 2—3 krat. „ 1929 „ 9 „ 1930 „ 5 „ 1931 „ 14 Bacili Ty skupine so bili najdeni začenši z drugim dnem obolenja v 1., 2., 3. tednu, pri eni bolnici 3 mesece» po obolenju, pri eni kliconoski 10 let po obolenju. V. Urin je bil pozitiven pri 8 bolnikih, začenši z 19. dnem obolenja in do vštevši 7. tedna. VI. Krvna slika in štetje levkocitov: Večina krvnih slik je pokazala relativno limfocitozo in relativno neu-Iropenijo z istočasno absolutno leukopenijo in to od 3. dne do 73. dne obolenja. 3 krat (6. 10. 24. dan) absolutna leukopenija z relativno neutrofilijo. 8 krat (4. 5. 6. 8. 9. 14. 20. 26. dan obolenja) relativno neulrofilijo. Štetje leukocitov ni bilo izvršeno. 1 krat absolutna leukocitoza (pneumonia), 2 krat (13. 14. dan) monocitoza. 3 krat (14. 15. 16. dan) krvna slika brez posebnosti. 1 krat 6. dan obolenja je bila relativna neutrofilija z absolutno leu-kocitozo, 3 dni nato relativna neutropenija z absolutno leukopenijo. Iz tega je razvidno, da sta štetje leukocitov in krvne slika zelo važna za diagnozo. Exitus letalis v 5. letih v 15 slučajih — 6%. Po letih: 4928 3 krat - 6 1°|0 1931 5 krat — 7'8°0 Exitus letalis je nistopil v sledečih slučadh: 1 carcinoma vesicae felleae cum mefast. 1 endocarditis ulcerosa. 1 insufficiently et stenosis valvube mitralis, bronchopneumonia, cholecystitis acuta typhosa, pleuritis exsudativa. 1 myodegeneratio cordis — exitus letalis v 2. tednu, hemok llura in Widal n e g a t i v n s. 1 pericarditis purulenta. 2 pneum >n.ia v 4. tednu. 2 melaena v 2 in 3 tednu (2 dni zaporedoma), oba sta bila ob prihodu v 'težkem stanju. 1 paratyphus B seosis. 2 empyema thoracis sta umrla na kirurškem oddelku. 3, slučaji težKe oblike typhus abdominalis, 2 od njih pripel ana v nezavestnem stanju, temp. 39° C; 4. dan exitus letalis. Težje komplikacije pri obolelih na typhus abdominalis in paratyphus B; vsi bolniki ozdravljeni Pri 6 bolnikih haemorrhagia ex, intestini v 2—3. tednu. V štirih slučajih je bila napravljena transfuz;ja, pri 3 bolnikih pneumonia, pri 1 bolniku empyema thoracis. 1929 0 „ — 0°|o 1930 4 „ - 8*8°|, 1932 3 „ - 6-6°/< 1 bolnica je. imela ob prihodu icterus, cholecystitis; v osmem tednu obolenja pleuritis exsLdativa interlobaris sin. Pri 3 bolnikih pleuritis. V 1 slučaju peritonitis ex perforatione ilei v četrtem tednu; b:l je operiran. Prt 3 bolnik'h abscessus regii femoralis; od njih so bili pri dveh najdeni v gnoju Ty-baclli. Terapija : Bolniki se izolirajo. Mnogo se pazi na ustno votlino: čiščenje jezika, zobovja, izpiranje s H2Oa. Hrana vsebuje dosti kalorij in je lahko prebavljiva. Od vstopa do osmega dne afebrilnega stanja dobi bolnik speci-jelno hrano Typhus 1, ki je sestavljena iz mleka, kefir, jogurth, bele kave, mlečne čokolade, mlečnega kakaoa, smetane, čaja z limono, čaja s konjakom in umetnih hranil (Ovomaltine, Somatosa), poleg tega: čista juha, zakuhana goveja juha, čista juha z jajcem, obarni sok, krompirjev pire, kuhana zmečkane jabolka, 1—2 mehko kuhani jajci, feširana gnjat, keksi, prepečen kruh, vinska juha, mlečni šato, trijet brez začimb. To dijeto odredimo tudi pri bolnikih, ki so v opazovanju radi suma na tifozno obolenje. Od 8. dne febrilnega stanja do 13. dneva dajemo dijeto imenovano Typhus 2 : mleko, bela kava, mlečna čokolada, čaj z limono, mlečni kakao, čista juha, zakuhana juha, mlečni zdrob, mlečna kaša, močnik, kuhena pasirana jabolka, jogurth, kefir, haše, telečja obara, faširana gnjat, kuretnina, možgani, surovo maslo, sir, keksi. 14. dan bolnik prvič vstane. Za žejo dobi kisle pijače. Od takrat naprej pa dobi dijeto Typhus 3: poleg pri dijeti Typhus 2 navedenegn še sledeče: pražena jajca, navadne močnate jedi, pečena teletina, špinača, kuhana salata, krompirjev pire, sladko zelje, repa, koleraba, cvetača, paradižnikova omaka, vinska omaka, čebulna omaka, fina močnata jed, gnjat, bel kruh. Dokler je bolnik febrilen, dobi vsak drug dan injekcije Dispargen-a po 4 ccm. Per os dobi vsaki 2 uri 1°/Ono razstopino piramidona in to od 6h — 22 h. Ko postane afebrilen, dobi vsak dan 1 ccm piramidona manj tako, da približno sedmi dan po padcu temperature sploh ne dobi več piramidona. Deseti dan afebrilnega stanja začnemo dajati Urotropin 3 X dnevno po 0‘5, v svrho desinfekcije žolčnega mehurja. Isti dan se pošlje duodenalni sok, 5. 10. in 15 dan pa urin in blato v higijenski zavod v svrho bakteriološke preiskave. Bolnik se po trikratnemu negativnemu izvidu odpusti. Ob zaključkn navedem po poteku in preiskavah zanimiv slučaj iz leta 1930: R. A. 40 let, učitelj, je bil na oddelku od 23. 5. — 3. 9. 8. 5. holecistitični napad, ki je trajal ca. lU ure. 10.5. Icterus. Temp. od 37-9° C — 39 4°C, napadov ni bilo več, Blato ves čas bledo, urin temen. Aoetita ni. Žejen. Ob prihodu v bolnico 23.5. mrzlica. Temp. 37'8°C. Puls 116. Icterus. Pleuritis basalis dextra sicca. Hepar sega 1 prst čez reberni lok, lien ni tip iv. 23. 5. leukocitoza, mlade forme leukocitov. 23. 5. Sediment: velika množina gr^nuliranih cilindrov, poedini leukoriti. 23. 5. Se pošlje kri v preiskavo na Widal-Gruberovo reakcijo in hemokulturo-Widal 1: 800, hemokultura oozitivna, bacili Paratyphus B. 30. 5. Duodenalni sok pozitiven, isto 5. 8.; 21*8 v duodena'nem soku najdeni bacili Coli-grupe. 3. 6. Pleuritis exsudativa dextra, Bolnik je do 1. 7. febrilen. 16. 8. Sediment še pozitiven. Do 19. 8. je blato pozitivno na bacile Paratyphus B. V času bivanja v bolnici še 2 holecistitična napada. Zaključek. IL gori navedenega je razvidno, da igrajo pri ugotovitvi diagnoze iifoznih obolenj v zadnjem času preiskave krvi na Gruber-Widalovo reakcijo in hemokulturo manjšo vlogo kot preje. Zato mora biti klinična preiskava zelo natančna. Nove metode in sicer preiskava krvne slike, štetje leukocitov ter duodenalna zondaža so dobri pripomočki. S pravočasno diagnozo vstvarimo pogoje za: 1.) povoljni potek obolenja. 2.) uspešno borbo z najrazličnejšimi, včasih zelo težkimi komplikacijami. Na internem oddelku število smrtnih izidov v navedenih letih ni veliko. (6°/0). Večina exitusov je nastopila pri bolnikih: 1. pripeljanih v težkem stanju, 2. z drugim istočasnim obolenjem kot na pr. carcinome, težke srčne napake i. t. d. Omeniti moram tudi važno vlogo bolniške oskrbe za povoljni potek, ker je bolnik v stalnem opazovanju zdravnika; to je razvidno iz gori navedenih težjih komplikacij, pri katerih pa je le nastopilo ozdravljenje. Zusammenfassung. An der medizinischen Abteilung des Staatsspiiales zu Ljubljana war der Verlauf der Typhuserkrankungen in den Jahren 1928—1932 sehr günstig trotz vieler verschiedener Komplikationen: Exitus letalis trat nur in 6°/o und dies nur bei den schwersten Komplikationen auf. Bemerkenswert sind die neueren Untersuchungsmetoden wie: Die Differenzialdiagnostische Auswertung des Hämogramms, Leukozitenzählung und Duodenalsondierung, die besonders bei Bazillenträgern in Betracht kommt, während die Gruber-Widal’sche Reaktion und die B'utkultur an Wert eingebüsst haben. Literatura. G. Jochmann’s Lehrbuch der Infektionskrankheiten. Todorovič: Akutne infektivne bolesti. Mehring: Lehrbuch der Internen Krankheiten. Dr. Schembra: Die Gruber-Widalsche Reaktion bei Typhusschutzgeimpften, (Deutsche mediz. Wchschft. Juli 1927.) Prof, Polew: Zur Frage der Gruber-Widalsche Reaktion bei Typhusschutzgeimpften (D. M. W. November 1927.) Prof. Poiew: Gruber-Widalsche Reaktion bei Typhusschutzgeimpften. (Münchner med. Wchschft. 1927.) Uspeli poiskus zdravljenja retinitis pigmen- tosae z jetri. Dr. R, Bassin, vodja očesnega oddelka državne šolske poliklinike v Ljubljani. Obolenje retinitis pigmentosa prištevamo h grupi progresivne atrofije mrežrrce. Najbrže se razvije na hereditarni podlagi; ima tendenco progresije in bazira na degeneraciji živčnega tkiva očesa. Prvi je opisal to obo-Jenje van Trigt leta 1853: današnje ime mu je dal Dunders leta ■1855 ter istočasno ugotovil njegov hereditarni značaj. Etiološko ima velik ¡pomen krvno sorodstvo, ki nastopa po preiskavah T. Leberja v 27%* Ob priliki zdravljenja mojega slučaja sem sestavil rodovnik, ki obsega štiri generacije. Iz njega je dobro razvidna vloga dednosti. Prvi primer obolenja sem zasledil v drugi generaciji pri Grum Jožefi; v tretji genera-«ciji sem našel že tri primere in to pri Ani, Ruži in Jožefi Povše. (gl. str. 432). Šestega februarja leta 1933 se je javila pri meni Ana P. stara 33 let. Pacijentka izpove, da opaža deset let močno pešanje vida predvsem v mraku. Polagoma ji je vid pričel pešati vedno bolj. K temu se ji je pri--družil še močan glavobol. V rodbini imata njena teta in dve sestri slično obolenje. Desno in levo oko: Vnanji deli očesa so brez posebnosti. Zrklo je bledo. Roženica čista in prozorna. Prednji očesni prekat nekoliko poglobljen. Zenica je srednje široka ter reagira leno na vpad svetlobe. V zadnji kortikalni plasti leče se nahaja centralno približno dva kvadratna milimetra velika motnjava — cataracta corticalis posierior centralis. Steklovina je čista. Na ozadju v periferiji vse polno gruč površnega črnega pigmenta, 4ci se razteza v obliki pajčevine proti zadnjemu očesnemu polu; vendar ne ^dosega papile. Dočim tvori horioretinitična pigmentacija obsežnejša, nepravilno oblikovana ognjišča, najdemo tu pigmet rastresen v obliki kostnih iablete po l-3 gr in penečih tablet („Brausetabletten“) po 4 gr Calcium — Gluconat ipe čopa n Literaturo vzorce pošilja HeHKSBEB Tablete po 0006 gr. Raztopina 0‘5% Sladne tablete po 0’003 g r. Sladni sirup 0'04%- Chemische Fabrikpreje Sandoz, Basei (Švica). SANDOZ Klimakteriene težave: ODSTRANJUJE NOVI ANTIKLIM AKTER I KUM občutek toplote PROKL1MAN naval krvi utripanje srca „C I B A“ glavobol Ovarialni hormon - Peristaltin-"JV Nitroglycerin - Dimethylamino- nespečnost I I phenyldimethylpyralozon- občutek strahu I 1 Coff. natr. salicyl. .1—2 krat na dan 2—3 tablete. zaprtje adipozitas Originalni zavoj z 40tabletami. pruritus GESELLSCHAFT F. CHEMISCHE INDDST. IN BASEL preklimakterične Zastopnik za Jugoslavijo: menoragije Mr. ph. Kaiser Draptin, ZAGREB, Ilica 40/11. ZAVAROVALNA DRUŽBA NA ŽIVLJENJE „FENIKS“ sklepa po najboljših kombinacijah in priznano najnižjih premijah žlvijenska in rentna zavarovanja vseh vrst, otroška in rentna in kombinirana zavarovanja z domačimi hranilniki in mala posmrtninska zavarovanja brez zdravniške preiskave, nadalje zavarovanja proti nezgodam, požarna in vsa druga elementarna zavarovanja. Skupna jamstvena sredstva družbe so iznašala 31. XII. 1932 Din 5.106,000.000'— skupno zavarovalno stanje pa Din 26.025,000 000'— Družba ima svoje podruž. v vseh drž. Evrope 6g. zdravn. nudi družba posebne ugodnosti. Vse informacije daje radevolje: Ravnateljstvo J 7S51 za Slovenijo in Dalmacijo v Ljubljani, Aleksandrova c. 12 in zast. v vseh večjih mestih. ¿111!' 11 III 111111 i 1111111 limu nit Bolni na želodcu, ledvicah, črevesju in preosnovi dosežejo pri zdravljenju izredne uspehe, ako pijejo redno in dosledno Radensko zdravilno vodo. Uživanje Radenske zdravilne vode pa je priporočljivo iudi zdravim ljudem, ker jih telesno in duševno osvežuje in krepi, istočasno pa pospešuje izločanje strupenih snovi iz telesa. Tftli IH 111111111111I I lit i i I! I i i i! i 11 i I MH I I I I I I II i i i i i i i i i i > i i i i i i i i i i i i i i i n t i ii||Tr i i r i i ;r i; i i Mi rin i i i i i i i i i i i i i m inilll' „S P HIN X“ Mr. Ph. JOSIP BEMSKI zastopstvo in skladišče farmacevtskih in sanitetnih potrebščin, elektromedicinskih aparatov za preskrbo bolnic in higijenskih ustanov. Zagreb I., Mesnička ulica 7. dobavlja vse sanitetne potrebščine za nego bolnikov. Z a h l e v u j I e ponudb el Skoro do pičice isto so ugotovili v svojih strokovnih mnenjih mariborski primariji 1. 1928, in sicer dr. Černič kot kirurg sledeče. Raka ni prav nobenega niti ozdravil niti izboljšal. — Sarkom je slabši od dne do dne. — Kirurška tuberkuloza je ostala razven malega razgiba-nja ista in do ozdravljenja —■ če bodo ti slučaji sploh imeli kdaj to srečo — je še daleč. — Slučaj z razjedeno nogo se je pač po dvomesečnem brezdelju in urejenem življenju v bolnici nekoliko izboljšal, bo pa kakor do sedaj vedno, spet recidiviral, kakor hitro pojde kot zidar na delo. — Slučaj s pijemijo — gospod Poljšak pač ni zadel v črno s svojo diagnozo tuberkuloza — pa ima po dveh mesecih Poljšakovega zdravljenja hudo vnetje ledvic. Gospod Poljšak ni niii ene ob'jube držal, niti ene trditve izpolnil. Ves način njegovega postopanja je navadno mazaštvo, vsled nekritičnosti in nepoznanja bistva bolezni ter človeškega organizma nevarno, v slučajih pa, kjer se je vsled njega zamudila prilika za uspešno operacijo, zločin. Toli hvalisano zdravljenje gospoda Poljšaka ni nikak napredek marveč povratek v srednji vek, ko so z raznimi mažami vlekli bolezni iz telesa. Dr. Robič kot dermatolog (gl. Liječniški vjesnik, staleški glasnik, 1928 br. 11 —12): učinkoviti snovi v Poljšakovem mazilu sta milo in svinec. Obeh teh substanc se poslužuje že od nekdaj dermalolcgija, obe sta jedkovini. Svinec so že cdnekdaj uporabljali tudi kot zdravilo. Od svinčenih preparatov je vsakemu lajiku znana svinčena voda za obkladke in mazilo diahilon. Ta in druga svinčena sredstva rabijo tudi dermalologi vsega sveta dnevno. Uporabljajo se za zdravljenje ekcemov, opeklin, de-kubitov. Na drugi strani pa si moramo po geslu „primum non nocere“ tudi predočiti eventuelne slabe posledice zdravljenja s svincem. Kljub silno otežkočenem opazovanju Poljšakovih bolnikov smo dognali težek herpes zoster pri pacijentu s sarkomom, v drugem slučaju beljakovino v urinu, artralgijo in tudi pri slučajih, kjer tega od bolezni same ne bi pričakovali, kakor pri psoriasis, izrazito anemijo, ki jo pred zdravljenjem nismo zabeležili v tej meri. Ker je zdravil g. dr. V. skozi mnogo mesecev in mnogokrat skoraj po celi kožni površini s Poljšakovim zdravilom, je na podlagi podatkov v literaturi lahko mogoče, da nastopi zasfrupljenje s svincem. Pri lupus erytematodes, ekcemu in pri površnih kožnih epitelijomih odgovarjajo uspehi aplikacije takozvanega Poljšakovega sredstva temu, kar se lahko na podlagi sestavnih delov pričakuje. Vendar uspehi niso trajni. Pri psoriasis Poljšakovo sredstvo ne pride v poštev, ker: 1. zdravljenje predolgo traja, je torej drago in nekomodno; 2. ker povzroča neprijetno gnojenje: na mestu eflorescence nastanejo razjede, ki se zacelijo mnogokrat z brazgotinami, kar pacijenta trajno oškoduje; 3. ker ne prepreči recidivov; 4. ker obstoja nevarnost zastrupljenja s svincem; 5. ker imamo dovolj neprimerno boljših sredstev na razpolago. Gleda svinca se glasi sodba letošnjega internacijonalnega kongresa za raziskovanje raka v Londonu po Medizinische Klinik XXIV. št. 34 str. 1282; „Razgovor o kemoterapiji raka posebno s svincem je pokazal, da so se na eni strani nekateri slučaji izboljšali med zdravljenjem ali tudi morda kot posledica zdravljenja, da je pa na drugi strani svinec nevarno sredstvo, ki ni primerno za splošno rabo.“ Kakor vidimo, se pečajo svetovni znanstveniki z raziskovanjem učinkovanja svinca na raka. Nadaljna preiskovanja se morajo prepustiti njim, ki so edino v to poklicani in se mora vsako lajično eksperimentiranje na človeku z vsemi zakonitimi sredstvi preprečiti. Dr. Benčan kot ginekolog: v ginekologiji Poljšakovo sredstvo sploh ne pride v poštev, ker je popolnoma brezuspešno in celo škodljivo. V pacijentkah se s tem vzbude le neupravičene nade in posledica je, da zamude pravi čas za ozdravljenje. Istega mnenja je dr. F. Mandl (klinika prof, Hochenegga na Dunaju), ki v svoji knjigi „Theorie und Praxis der Krebskrankheit“ 1932 pravi: „Od Poljšakovega mazila nisem v kakih 15 slučajih videl prav nikakega uspeha,“ dočim Erwin Lieck v svoji knjigi „Krebsverbrei-tung, Krebsbekämpfung, Krebsverhütung“ 1932 str. 113 pravi: „Nekaj let sem zdravi A s c h n e r (Dunaj) vnanje rake z mazili, ki so še tajna. Videl sem dobre fotografije petih bolnikov (očesnega sarkoma, raka na dojki, 2 karcinoma in 1 melanosarkom na obrazu), ki so se takrat — pred 2 leti — klinično označevali kot ozdravljeni“. Sliko očesnega sarkoma je prinesel v Wiener medizinische Wochenschrift 1931 št. 41 na str. 1340 tudi prof. K. Funke, načelnik II. kirurškega oddelka bolnice Rudolfsstiftung na Dunaju v članku, v katerem objavlja svoje predavanje na nadaljevalnem tečaju dunajske univerze o zdravljenju raka, in sicer: 1 sliko iz leta 1928 ter drugo iz junija 1931 kot ozdravljenega s Poljšakovo mažo. V Mariborer Zeitung št. 22 z dne 24. I. 1932 sem dokazal, da je druga slika falsifikat, ker je Ivan Steger, katerega naj bi druga slika predstavljala kot ozdravljenega v juniju 1931, v resnici že 1 V* Rto poprej, t. j. 14. I. 1930 v Ptuju umrl. O mistifikaciji, ki jo je zagrešil prof. Funke i v govoru i v sliki i v pismu, sem poslal uredništvu W. med. W. popravek, ki je izšel 1932 v št. 10. Takoj za njim pa je tudi odgovor prof. Funk e j a, ki priznava dejstvo pa se izgovarja, češ da so zdravniki 23. X. 1929 v ambolatoriju Eiselsbergove klinike na Dunaju pri preiskavi Ivanu Sttgerju naročili, naj se takoj zglasi, če bi se njegovo zdravje kakorkoli, izprevrglo — ker ga ni bilo nazaj, so pač mislili, da mu gre dobro! Po tej svojevrstni konstataciji vemo, koliko je dati na sodbo, ki prihaja z oddelka prof. Funkeja in lah* sedaj udeležilo preko 3000 učenjakov in zdravnikov celega sveta. Od I. 1900 dalje je dr. Roux trajno bolehal. V svoji skromnosti ni dopustil, da bi se njegovo ime imenovalo v zvezi z novimi odkritji na polju imunologije v zadnjih letih, čeravno je on s svojimi nasveti in mislimi k vsem tem uspehom mnogo doprinesel. Bil je najboljši prijatelj in svetovalec Mečnikova. Tudi dr. Calmatte u je veliko pomagal in omogočil njegovo delo proti tuberkulozi. Vzgojil si je celo vrsto sodelavcev in učencev, ki bodo njegovo, Calmette-ovo in Pasteurjevo delo nadaljevali. Med njimi je posebno znan Dr. Ramon. Značilna za Dr. Roux-ja je njegova skromnost, znak vseh pravih učenjakov. Ko so mu po uvedbi seroterapije hoteli podeliti red oficirja Legije časti, se je branil z vzklikom: „To odlikovanje zasluži Behring!“ Sele skoraj nasilno so ga mogli odlikovati. Kljub svoji skromnosti je pa Lil odločen v svojih trditvah. Čeprav je Pasteurja zelo spoštoval, je bil marsikdaj nasprotnega mnenja in večkrat mnogo bolj kritičen kot pa Pasteur. Dr. Roux ni bil oženjen. Živel je samo za svoj zavod in za delo. Zadnje njegove besede so bile: „Kaj je novega v laboratorijih? Treba je delati.“ Francoska vlada mu je — ceneč njegove zasluge 2 a človeštvo —-priredila sijajen pogreb na državne stroške. Pogreba se je udeležil sam predsednik republike Lebrun, predsednik vlade in vsi ministri. Po javni počastitvi pred katedralo Notre Dame je bilo truplo vrnjeno v Institut Pasteur, kjer so rakev položili v kripto, v kateri počiva tudi Pasteur. Spomenik pa mu nameravajo postaviti na vrtu zavoda, kjer se nahaja tudi Pasteurjev spomenik. Tako bodeta oba, Pasteur in Roux, počivala skupaj in ostala združena tudi po smrti z zavodom, v katerem sta preživela toliko let in ga privedla do svetovne slave. Živela bosta trajno v svojih delih. V njunih naslednikih bo njun duh vodil zavod še do večjih uspehov v dobrobit človeštva. Z II. medic, oddekla bolnice usmiljenih bratov na Dunaju. O zdravljenju pljučnih afekcij pri hripi. Prim. dr. Fr. Eckart, šef oddelka. (Prevet X.) Za val hripe, ki smo ga doživeli začetkom letošnjega leta je bilo najbolj značilno prevladovanje pljučnih afekcij. Hripa je imela v splošnem blagi potek tako, da njena mortaliteta ni bila posebno velika. Pač pa jo je karakterizirala visoka morbiditeta zlasti pri starih, debilnih ljudeh. Pri skoraj vseh teh bolnikih sem mogel ugotoviti ali najtežje febrilne bronhi-tide ali obsežna bronhopneumonična ognjišča. Skoraj pri vseh smo mogli anamnestično ugotoviti prejšnje pljučne bolezni kakor starostno pljučno tuberkulozo, bronhektazije, emfizem, asthfna bronchiale in cardiale, pojave zastoja kot posledica myodegen. cordis itd. itd. Pa tudi pozneje po pre- stani hripi so ti bolniki nudili sliko še vedno obstoječe primarne pljučne bolezni, kakor drobne hropce nad pljučami, gost izmeček in predvsem zelo mučen kašelj. Ako se mi je posrečilo spraviti iz nevarnosti te bolnike, ki so bili vkljub lahkemu poteku hripe vseeno hudo bolni, tedaj je to pripisati dejstvu, da sem posvetil največjo pozornost ne samo običajni kardijalni terapiji, temveč tudi zdravljenju obenem obstoječe pljučne bolezni. Predvsem pa sem vedno skrbel za izdatno ekspektoracijo. S tem sem hotel doseči izdatno razbremenitev malega krvotoka ter dobro prezračenje in prekrvavljenje pljuč radi odstranitve zastanega sekreta. V ta namen sem segel po Puhtmannov čaj, sredstvo, ki je v praksi že dolgo znano. Dal sem prednost ravno temu čaju, ker so ga bolniki tudi pozneje še vedno lahko jemali. Držal sem se natančno načina priprave, ki ga priporoča tvrdka Puhl-mann, pa se je — kolikor je razvidno iz literature — tudi v praksi obnesel. Predpis se glasi: Postavi 2 polni veliki žlici (10—15 gr.) čaja na litru vode v lončeni ali dobro emajlirani posodi na ogenj. Vkuhaj vse na pribl. 2/3 litra ter procedi. Eno polovico (dve polni skodelici) nej popije bolnik mlačno pred zajtrkom, torej na tešče, ostanek pred večerjo. Dodatek sladkorja, kandis-sladkorja ali medu zboljša okus čaja, ne zmanjša pa njegovega učinka. Puhtmannov čaj sem predpisal vsem za hripo bolnim, tako ležečim kakor tudi ambulantnim z izjemo onih, ki radi svojega delirantnega stanja ali prevelike splošne slabosti zato niso prišli v poštev. Kmalu sem se mogel prepričati, da je učinek tega čaja prav izvrsten. Bolniki, ki jih je do tedaj mučil hud kašelj, ki so — cijanotični — komaj dihali, so pokazali že nekaj ur po pitju Puhlmannovega čaja znake olajšanja; sluz seje zrahljal in so ga mogli bolniki zredčenega z lahkoto izkašljati. Mučni dražljaj na kašelj je kmalu popolnoma izginil in bolniki tudi ponoči niso morali več toliko kašljati; mogli so izhajati brez dotedaj vedno potrebnih spalnih sredstev. Debilni bolniki so prišli veliko hitreje do moči. Že nekoliko dni po tej medikaciji sem mogel ugotoviti tudi objektivno zboljšanje stanja. Drobnih, vlažnih hropcev nisem mogel več slišati, v pretežni večini primerov z bronhopneumoničnimi procesi je vročina kmalu litično padla, kar je radi štedenja z močmi vsekakor bolje kot kritičen padec. Bronhitični šumi so znatno zgubili na obsegu in intenziteti, večkrat obstoječa cijanoza je popolnoma izginila. Da bi se tudi ostanki sluza zrahljali in dihala popolnoma osvobodila vseh vnetljivih snovi, sem bolnikom svetoval, da naj pijejo Puhtmannov čaj še skozi dalj časa. Vsi bolniki, celo pneumoniki, v kolikor jim je stanje dovolilo, so čaj prav radi jemali. Nikdar pa nisem mogel opaziti katerihkoli škodljivih posledic. Podrobnosti iz popisov bolezni ne nameravam navesti, ker so si bili vsi slučaji precej enaki tako glede poteka bolezni kakor tudi glede uspeha terapije. Zaključno lahko rečem, da cenim Puhlmannov čaj kot dobro učinkujoč ekspektorans, ki ga bolniki radi jemljejo. Čaj bistveno vpliva na pojave bolezni, radi česar ga lahko predpisujemo s pridom pri vseh oblikah bronhitid in bronhopneumonij na mestu dražjih eksotičn h diog. STANOVSKI VESTNIK V prvi polovici tekočega leta sem se obrnil večkrat do raznih tovarišev s prošnjo, da naj pišejo o stanovskih vprašanjih, češ da hočem otvoriti nujno potrebno rubriko v Z. v., ki naj bi bila posvečena tem vprašanjem. 2al je to prizadevanje do danes ostalo brez odziva. Medtem ko razpravljajo naši tovariši z juga o stanovskih problemih v „Lekarn“, ali v „Staleškem glasilu Ij. Vij.“, se mi zdi, kakor da za nas stanovskih vprašanj sploh ni. Tako važne zadeve kakor vzgoja medic, naraščaja, izgraditev med. fak. v Ljubljani, zdravniki in soc. zavarovanje, splošno zavarovanje prebivalstva za slučaj bolezni in sto drugih naj bi odmevali v novi rubriki Z. v. Začnemo z lepim predavanjem kol. dr. Bašiča na letošnjem kongresu v Crikvenici in upamo, da bodo kmalu sledili drugi članki aktuelne in stvarne vsebine, ki naj pokažejo, da je tudi pri nas volje dovolj za delo na stanovskem polju. Urednik. Dr. Marko Bašič: Reforma medicinske nastave obzirom na potrebe sela*) U zadnje se vrijeme mnogo govori o poteškoćama i u našim liječničkim redovima. Kao kod svih zvanja i staleža postao je život i za nas liječnike ozbiljno težak. Uslijed toga nastaje nezadovoljstvo, medjusobna predbacivanja i borbe. Traže se uzroci i lijek tim nedaćama. Svaljuje se Jerivnja većinom na prilike i ljude oko nas. U toj tvrdnji imade mnogo istine. Naš stalež nije ništa drugo nego jedan dio ljudskoga društva i mora «a tim društvom da dijeli dobro i zlo. Ali kod toga se obično i rado zaboravlja, da veliki dio krivnje našim neprilikama leži u nama samima lično i u primjeni naše znanosti na život. Svaki rad i sva zvanja jednako su časna i važna. Naše zvanje zauzima ipak izuzetan položaj u društvu, ne jer se slučajno mi njime bavimo, nego rali objekta našega rada, čovjeka. Svaki je liječnik izvržen strogom sudu svoje okoline. Povjeravajući u njegove ruke najdraže što imade t. j. samoga sebe, traži ona od liječnika da bude u svakom pogledu potpun čovjek, lično bezprikoran, pun znanja i plemenitoga osjećaja. Nažalost imade znatan broj raedju liječnicima kojima te odlike manjkaju. Postoje liječnici koji su nespremni, imadu zakržljali osjećaj dužnosti, izgubili su ili nijesu ni poznavali liječnički moral i etiku. 1 to je jedan od važnih razloga da se naš veliki, baštinjeni ugled počima Referat održan na XV. godišnjem sastanku Jugoslavenskoga liječničkoga društva ai Crikvenici 3. 9. 1933. ljuljati, da društvo poči ma sumnjati u nas i našu znanost, na našu veliku: moralnu i materijalnu štetu. Dužnost je naših medicinskih škola, da, pored znanja, usade mladim, generacijama osjećaj dužnosti, pridižu i razvijaju liječnički moral i etiku,, da probudi u njima istinsko poštovanje i samilost prema bolesnom čovjeku. Na taj će način uspjeti da učvrste naš uzdrmani ugled na našu vlastitu korist. Karakteristika ljudskoga društva današnjega vremena jest nestrpljivost,, uzžurbanost i veliko nezadovoljstvo. Ljudi su nezadovoljni sa prošlim i sadašnjim. Traži se novo, bolje i svaki bi htio još za života da bude dionik rezultata tih napora. Postavljaju se teorije, prave se nevjerovatni eksperimenti na svim područjima ljudskoga djelovanja. Svi ovi reformatori imadu zajedničko svojstvo da nastoje nerovoznem brzinom i naših im putem provesti svoje ideje i namjere, bez obzira na njihovu valjanost u djelo. Tako dolaze obično u sukob sa životom, te mjesto reda, zadovoljstva i blago-stanja, nastaje kaos, mjesto koriš ti šteta. Život imade svoje nepisane zakone,, on se razvija, teče, ne pravi skokova, ne trpi nasilja. Nas same i našu znanost zahvatio je takodjer duh vremena. I u medicini je zavladala nestrpljivost, javljaju se eksperimentator!, koji nastoje što brže postići ono što se ne može i zašto treba vremena. Ali dok su pogreške neodgovornih pokusa na drugim područjima ljudskoga djelovanja obično materijalne naravi i prema tome popravljive, nekritički zahvati u medicini uz materijalnu štetu mogu imati za posljedicu uništenje čovječjega života, a to je nepopravljivo. Kada dublje zaronimo u rezultate naše razvijene znanosti dolazimo do zaključka da je postanak, trajanje i prestanak čovječjega života za nas još uvjek jedna velika tajna. Temeljne zakone našega zdravoga i bolesnoga bivstvovanja mi ne poznajemo i samo po izvjesnim znakovima i simptonima zaključujemo da mora da postoje. Čovječji organizam imade sam u sebi vitalnu snagu da se odupre većini svojih: vanjskih i unutarnjih neprijatelja. Medicina može čovjeka, ako je potrebno, u životnoj borbi samo oprezno i pametno potpomagati. Pokušaj mijenjati nepoznate zakone bivstva znači neodgovorno zahvatati u bit naše naravi,* tapaii po nepoznalomu, a to je zabranjeno. Hiperaktivnost susrećemo na svim područjima liječničke znanosti. Jedan je njemački ginekolog rekao da su liječnici njegove struke izgubilr rešpekt pred ženskim genitalima. Ta ispravna i duhovita konstatacija mogla bi se proširiti i ustvrdili da su neki liječnici izgubili poštovanje pred čovjekom. Sjetimo se samo koliko našim bolesnicima propisujemo lijekova koji su potpuno nepotrebni, nekorisni a česio i škodljivi; sa kojom se lakoćom izvode od nepozvanih problematični i pogibeljni kirurški zahvali i sumnjive manipulacije kod žena; nepotrebno, a prema tomu i štetno liječenje sa svim mogućim i nemogućim injekcijama, strujama, zrakama r sličnim postalo je već poslovični predmet za izrugivanje i izvan naših krugova; slabo ili nikako znanstveno fundifani pokusi sa raznim dijetama na- činili su potpunu zbrku na tom području na štetu bolesnika; upućenima je dobro poznat negativni i loši utjecaj pretjerane i neozbiljne psihoanalize na duševni život omladine i na noviju lijepu knjigu, i t d. Zadaća naših medicinskih škola mora biti da mlade liječnike upute u bit naše znanosti, osobito terapije ; da mogu sami prosuditi i provagati što je u medicini vrijedno, solidno i trajno, a što prolazni, smjeli i neodgovorni pokušaj, moda, trgovački i nesolidni posao. Odgojili ih da kritički gledaju i znadu sami povući granicu do koje ide moć znanosti i njihovo vlastito umijeće u službi čovječanstva. Jer prvo i glavno pravilo u medicini još je uvjek nil nocere. Najidealnije liječenje oboljeloga čovjeka jest u dobro uredjenim bolnicama. Kućno liječenje vrši se samo iz nužde. Na našem je selu sproveden individualizam kao i u gradu; većih je zadruga nestalo. Kada muškarac odraste i osnuje obitelj nastoji biti sam svoj gospodar. Stan je vrlo malen, red i higijena slaba, prehrana primitivna i manjkava. U ovakvim prilikama oboljela osoba strada, pogibeljna je za ostale ukućane i koči» rad u gospodarstvu. Osim kirurških slučajeva morao bi svaki bolesnik od infekciozne bolesti biti smješten u bolnicu, već radi sprečavanja širenje zaraze i radi potrebne njege. Uopće svako teže i dulje oboljenje, teži porod, spada u bolnicu. Za sada je to nemoguće sprovesti uslijed pomanjkanja dovoljnoga broja dobro uredjenih bolnica, koje je posljedica našega ne-razumjevanja, siromaštva i jednostranosti dosadašnje zdravstvene politike. Radi toga su nam potrebni na selima spremni, savjesni i za samostalni rad sposobni liječnici. Bilo bi neopravdano isticati jedne liječnike pred drugima, ali mora se priznati da je liječnik na selu u izuzetnom položaju. Bolnički i gradski liječnik raspolaže sa pristupačnom literaturom, sa svim skupim tehničkim sredstvima i pomagalima i sa brzim savjetovanjem sa drugim liječnicima za svaku struku. Liječniku na selu to sve ne dostaje. On raspolaže samo sa svojim znanjem i vlastitim iskustvom, oskudnom literaturom i mršavim pomagalima. Cesto mora sam da stvara odluku da je odmah provodi u djelo, a to je mnogo puta sudbonosno za bolesnika i i za liječnikov ugled i duševni mir. Slati na selo ljude nesposobne, nespremne, i nesamostalne, koji nijesu potpuno upućeni u porodništvo, ne mogu prosuditi peritonitički kompleks, ne raspoznaju u pravo vrijeme pri-ljepčive bolesti, rak, i t. d. i t. d. znači nje same izvrgavati mukama, očaju i sumnjama u sebe i svoju znanost, a njihovu okolinu životnoj opasnosti. Dužnost je naših pedagoga da savjesno i strogo spremaju za život njima povjerenu omladinu. Nepotrebno je i bilo bi neumjesno davati savjete, ali obzirom na gore spomenuto pomanjkanje skupih laboratorijskih i tehničkih pomagala, glavna se briga mora posvetiti opažanju samoga bolesnoga čovjeka i točnom upoznavanju zapostavljenih ali sigurnih, isprobanih, jednostavnih i vrlo dobrih kliničkih metoda za ustanovljenje bolesti. Medicinska se znanost sve više razvija i proširuje. Današnji liječnik mora mnogo više da znade i prema tomu da više uči, a to bi iziskivala više vremena. Prosječno trajanje čovječjega života se naprotiv ne produžuje. Sadanja priprava za liječničko zvanje jest gotovo maksimalna, a socijalno donekle za pojedinca i nepravedna. Dok seljaci i drugi manuelni radnici i ogromna već na ostalih zvanja već u drugoj polovici drugoga decenija i početkom trećega decenija života postaju samostalni, neovisni, osnivaju porodicu i živu život mirnoga i sredjenoga gradjanina, sudjeno je to budućem liječniku tek koncem trećega životnoga decenija i kasnije. Iz tih je razloga nemoguće i Lilo bi nepravedno produženje trajanja nauka. Da se dovede u sklad svladavanje sva većega materijala i ograničeno trajanje našega života nužno je potražiti drugo riješenje. Ogromna većina svršenih liječnika posvećuje se praktičnom i prosvjetnom radu na selu i većim mjestima, a manji dio znanstvenom i bolničkom zvanju i specijalnim strukama. Ova manjina mora, nakon svršetka općenitih nauka da se kroz odredjeno vrijeme temeljito bavi proučavanjem svojega predmeta. Svrha naših medicinskih škola bila bi prema tomu da se posveti odgoju one ogromne većine i toj svrsi morao bi odgovarati i nastavni plan. Svaka je grana medicine važna i bujno razvijena, ali u toj bujnosti imade stvari koje su više a koje manje važne za praktični život. Zadaća je nastavnoga plana i pedagoga da važno izaberu i u odredjeno vrijeme učenicima usade da postane njihova svojina, a ne da se gubi vrijeme sa manje važnim. To vrijedi podjednako za pripravne teoretske kao i za kliničke predmete. Da se svrši gradivo a ne produžuje trajanje studija potrebno je nadalje da se vrijeme nauka što racionalnije i brižnije izkoristi; to se može i mora učiniti bez preopterećenja djaka i nastavnika. Djaci su zreli, pripravljeni za dfclnji studij; predmjeva se da su duševno i tjelesno zdravi i svjesni ozbiljnosti predmeta i budućega zvanja. Dakle mogu i moraju raditi. Glavni posao nastavnika mc ra biti pedagoški, a sporedni znanstveni i privatni poslovi. Vrijeme odredjeno za odgoj podmladka trebaju do krajnih granica da iskoriste. Priznavajući im njihovu izvanrednu spremu, sposobnost, znanje i marljivost društvo im je dalo zavidan socijalni položaj i materijalnu sigurnost. Stoje im na raspolaganje sva pomagala i dovoljan broj, po njima samima izabranoga i spremljenoga pomoćnoga osobja. Prema tomu dužni su da što intenzivnije pedagoški rade. Prestati sa nastavnim radom 15. juna, započeti istom 15. oktobra, sa prekidima po više tjedana o Božiću, Uokrsu i polugodišnje, jest vrlo neekonomsko, nepotrebno i štetno gubljenje vremena koje se nikada više u životu ne vraća. Za odmor djaka i nastavnika bilo bi dovoljno održavanje velikih ljetnih praznika točno dva mjeseca, božičnih i uskrsnih osam do deset dana. Brižnom i •dobrom razdiobom rada po institulima i klinikama bilo bi moguće na taj način svladati sav materijal i svršiti cijeli studij i zadnje ispite koncem pete godine. Potrebno je obavezno pohađanje predavanja i prakiičnih vježbi, razgovor i ispitivanje, osobito na bolesničkom krevetu. Time nebi bilo nikako skučena sloboda djaka. Za marljivoga i savjesnoga učenika to i onako postoji, a za neozbiljnoga i nemarnoga je potrebno. Na taj bi se način podržavao kod djaka potrebni kontinuitet u gradivu, nebi se trgala nit i nebi nastajale opasne praznine u sticanju znanja. Sam ispit postao bi samo ponavljanje čuvenoga i vidjenoga i izgubio bi mnogo od neizvjesnoga i strašnoga; kod učenika bi se već u početku pobudilo zanimanje, poslije volja i ljubav za sticanje znanja, struku i buduće zvanje. Studij bi postao radost, pružao zadovoljstvo, a ne bi bio samo teret i nužno zlo. Obligatno pohađanje predavanja a osobito praktičnoga rada dovodi nastavnike i djake u uži, povjerljivi}! kontakt, što je u pedagogiji vrlo važno i korisno. Svagdanjem i intimnijom suradnjom upoznaje nastavnik lakše odlike duha, volju za rad i stečeno znanje svojih učenika što hiti dobro služi kod konačnoga ocjenjivanja. Ovakovim postupkom omogućeno je pedagogu izabrati elitu podmladka za soje suradnike, poslije nasljednike i za dalnje više usavršavanje u raznim granama medicinske znanosti. Živa riječ i praktični rad u medicinskom odgoju su najvažniji ali nisu dostatni. Potrebni su i pisani udžbenici. Uslijed naše malobrojnost', kullurne zaostalosti a donekle i nemara, manjkaju nam takva najpotrebnija pomagala. Naši su djaci i liječnici prisiljeni da se služe tudjom medicinskom literaturom. Učenjem i uživljavenjem u strane jezike gubi se dragocjeno vrijeme. Krajna je nužda da stvorimo barem najpotrebniju medicinsku literaturu i terminologiju. Dok ne budemo sposobni da stvaramo originalna djela moramo se zadovoljiti sa dobrim prijevodima priznatih stranih udžbenika, kao što rade i ostali mali narodi. U prvom su redu pozvane naše medicinske škole i nastavnici da tu prazninu ispune. Uz dobru voljnu, organizaciju i razdiobu rada izmedju sebe i svojih suradnika oni to mogu učiniti. To je njihova dužnost i moralna obveza prema povjerenoj omladini i vlastitom narodu. Škola daje temeljno znanje i uvid u liječničku znanost. Poslije svršenih nauka i prije nastupa samostalne i odgovorne službe potrebno je naročito praktičnim radom stečeno znanje proširiti, učvrstiti, steći vlastito iskustvo i potpuno sigurnost. Društvo je liječnicima samima i njihovoj savjesti, kao u nijednom drugom staležu, prepustilo gotovu potpunu kontrolu njihovoga rada. Time svaki liječnik preuzima ogromni moralni kapital ali i tešku i veliku odgovornost. Nastavni plan, pedagozi kao i svaki pojedinac moraju nastojati da se to neograničeno povjerenje ne gubi i da se naša savjest ne tereti. Primjenu stečenoga znanja i sigurnost u praktičnom radu ne smije se sticati u samostalnom poslu jer to iziskuje mnogo više vremena od strane liječnika i stradanja njemu povjerenoga mu bolesnika, nego pod vodstvom iskusnih starijih liječnika. Priprava i praktični rad mora se vršili na klinikama i prvorazrednim izabranim bolnicama i zavodima. Predstojnici odredjenih odjela treba da su svjesni velike odgovornosti i odlikovanja, koje im se iskazuje povje-revanjem mladih liječnika na dal nj u izobrazbu. Primjerom, djelom dužni su iste nesebično dalje usavršavati za njihovo buduće samo* stalno djelovanje. Praktični i pripravni rad u takvim bolnicama, higijenskim ustanovama treba da traje najmanje dvije godine. Budući da su mladi liječnici sposobni za rad i u istinu rade i koriste općenitosti mora se njihov posao i primjerno naplatiti, uvrštavanjem u oaredjeni činovnički razred. Medicina je živa znanost. Ona sa razvija, ne stagnira, svaki dan donosi nešto novoga. Mladi liječnik stupajući u stmostalni život nije završio studij, mora dalje da prati razvitak svoje znanosti i da uči dok je živ. Ali život sa svojim teškoćama i brigama i svima ljudima zajedničkom gravitacijom počima kod mnogih djelovati. Početno oduševljenje i žar za zvanje pomalo jenjava i gasi, gubi se veza sa znanošću, stečeno znanje stacionira ne proširuje se, postajemo skeptici i polagano zahirujemo. Da se to ne dogadja potrebno je živom riječju i primjerom od vremena do vremena probudjivati kod liječnika na selu zanimanje i upoznavanje novih tekovina znanosti. Smišljeno i praktično organizirani tečajevi za usavršavanje za vanjske liječnike spadaju takodjer u okvir nastavnoga plana naših medicinskih škola i u dužnost naših pedagoga. II. Pogovor z urednikom. Različni so miki, ki me vsako leto parkrai zavedejo na Golnik. Lepota gorenjskega pogorja od Žirovnice pa vse do Kamnika — obalna črta nad zimskim meglenim morjem — je dovolj znana: gotovo ne bi nič novega povedal, če bi proslavljal Golnik kot centrum stožer pod Storžičem, našega pogorja. Za slovenskega zdravnika so še druge privlačnosti, ki ga vedno in vedno silijo na povratek. Genius loči bi jih imenovali naši ranjki tovariši, ki so si z lepim imenom znali bolje pomagati iz zadrege kot mi z najtočnejšo analizo. Dejstvo, da tu izhaja Zdravniški vestnik, predstavlja za mene od vseh mikov največji mik. Kadarkoli se oglasim, je Vestnik stožer razgovora, kajti Vestnik je vsako leto važnejše dejstvo, „die Tat“ v času samih neizpeljanih zamisli. Ker vem, da bo mnoge tovariše močno zanimalo delo, kriza in prosperiteta našega lista, naprošam ga. urednika, naj radi naše skupne zadeve vdrugič odmeri mali prostor v kotičku, čeprav razumemo, da mu morda to ni čisto všeč. * * * Urednik: Poglejte ta-le paket rokopisov. Jutri romajo vsi v tiskarno. Božična številka. 4 pole. Upam, da bodo kolegi zadovoljni z avtorji, avtorji z menoj in jaz s številko. Ali veste na koliko strani pridemo letos?“ Jaz: .Čakajte, da malo pomislim. Sirani pa res še nisem nikoli štel. Zdi se mi skoraj, da imajo vse slovenske revije okoli 20 strani. Torej, če izide 10 številk, bo vsega okroglo 200 — 250 strani.* U. .In vi trdite, kako vam je Vestnik pri srcu, pa niti ne veste, da manjši od 2 pol ni letos nikdar izšel. 2 poli je 32 štreni, dragi, 4 pole 64 strani. Tudi vi ste kot moderni akcijoneri. Posedajo tovarne, pa ne vedo, kolikšne so in kje sloje, samo to vedo, da dobro delajo. Vi vesie, da Vestnik „gre*: morda vam to modrost vdihava vedno debelejši kup v predalu, kako „gre*, si pa niste prav nič na jasnem, kako ta tovarna dela, vam ni nikoli delalo preglavic. Ravno za polovico strani ste se zmotili. Z božično številko bomo imeli več kot 450 strani, reklama seveda ni všteta.* Jaz: „Nikoli nisem urejeval nobenega časopisa. Da ima ena pola 16 sirani mi je odkritje. Novih odkritij se pa vnaprej bojim. Gotovo tudi vi niste vedeli, koliko obsega pola itd., dokler niste postali urednik in koliko stane ravnotako niste vedeli. Nihče od bralcev ni dolžan ničesar plačati, zato ničesar ne zahteva. Ravno v tem obstoji neki mi-nus za Vestnik, ki je v tem oziru v ozki žtahti z reklamnimi časopisi*. U. z rezkim vpadom prekine moj govor. „Prenehajmo! Morate mi oprostiti, če tega ne prenesem. Da morele ravno vi, ne, tudi vi lako govoriti, to bi mi pa moglo vzeti •vse veselje in pogum. Ali razumete, da vsega mojega prizadevanja niste mogli nižje taksirati kot s to opazko o žlahti? V imenu naših avtorjev protestiram. Toda dovolj o tem!“ jaz: „Ne, ni dovolj. Naprej protestiram jaz proti vaši anafilaksiji. Vendar nisem prišel v posete, da žalim. Misli v celoti še izgovoril nisem, ko ste me presekali. Podarjeno, najdeno se pač nikoli iako ne ceni kot s težavo pridobljeno. Hotel sem samo reči, da bi po naročnini morda postala vez med Vestnikom in bralci mnogo ožja kot je sedaj. Mogoče bi postala celo tako ozka, da bi bralci vedeli, koliko strani obsega en letnik. Vi -gotovo tudi ne verfe, koliko strani ima na pr. „Terapevtski vestnik“. Niti sledu kake druge misli ni bilo v meni“. U. „Hvala lepa! Res sem anafilaktičen v pogledu reklame, pač zalo, ker sem od nje odvisen. Zato ne morem prenesli nobenega očitanja. Toda kaj naj počnem? Naprej moramo, če že ne v nedogledno širino pa tembolj v globino. O naročnini sem že dosti premislil. Zdi se mi, da zaenkrat še ne bi šlo. Vendar pa se motite, če mislite, da je vez med Vestnikom in bralci rahla. Ali ste že kdaj sešteli imenik darovalcev? Gotovo niste. 110 se jih je letos oglasilo izmed malo manj kot 500 slovenskih zdravnikov. Torej več kot ena petina. Mogoče se bo število dvignilo do polovice, več ne morem računati že radi pozabljivosti, če ne vpoštevam drugih dejstev. Sem kar zadovoljen. Drugo je finančni efekt, ki znaša 6075 dinarjev, kolikor stane božična številka. H temu pridejo še udeleženci iraznih tečajev na Golniku, subvencija zbornice in podpora higijenskega zavoda. Dr. Petriča naj bi posnemali vsi upravniki s piimernimi vsotami, ko delajo proračune. Vsaj spada tudi znanstveno delovanje v delokrog naših zdravstvenih ustanov. Vse to je dalo dobrih 10.000 dinarjev, gotovo prav razveseljiva vsota v primeri s prejšnjimi leti, toda rabim 10x <6000 din., da bo list tak, kot si ga zamišljam in to brez pretiravanja glede obsega in vsebine. Rekel sem že zadnjič, da sem optimist in verjamem, da bi se dalo vse urediti. Toda moj optimizem je dobil hud udarec z novim davkom na oglase, ki mi bo vzel letno 7000 -do 8000 dinarjev. Tako se nahajam zopet v zadregi. Mesto naprej naj gremo nazaj, ko smo zmagali najvažnejše težave : da so ljudje začeli pisati? Da se članki ne honorirajo, vam je znano; na to pa še dolgo ne bo mogoče misliti in bom vedno navezan na požrtvovalnost in idealizem mojih sodelavcev. Hotel pa sem plačati referate. To bolj ali manj mehanično delo je res težko vedno znovega zahtevati. Ne morem vedno tiščati v svoje ljudi, da prinesejo, kar so obljubili. Z malim honorarjem bi dobili vsestranske referate, kolegi bi bili zadovoljni, ker bi jim Vestnik postal nekako centralno glasilo, našim mladim tovarišem pa bi bil mali honorar morda dobrodošel. Kako lepo bi bilo, akobise naša zdravniška zbornica odločila, da dovoli redno subvencijo v ta namen. Podpora Vestniku, podpora mladim kolegom, torej kar dve dobri deli naenkrat. Vse finančne težave s tem še dolgo ne bi bile rešene, ta najhujša coklja našemu delu, — najmanje danes v času vseobće štednje, torej tudi štednje tvrdk pri inse-ratih. K sreči sem sklenil s tiskarno letos mnogo bolj ugodno pogodbo kot lani. Stvar, ki pa izredno podraži posamezno številko, so klišeji in umetnoiisni papir za slike. Kdor je enkrat pisal za tuje revije ve, da morajo avtorji skoraj povsod sami plačati klišeje. INaši avtorji iega običaja večinoma ne poznajo. Če se torej ne maram zameriti avtorjem, snoram najti kritje tudi za te izdatke. Pa dovolj sem tarnal. To so pač uredniške težave, poleg drugih, o katerih rajše ne govorim, ker se dajo premagati s potrpežljivostjo. ■Sedaj pa vi povejte svojo sodbo o vsebini letošnjega leta, kritizirajte in svetujte, kaj bi se dalo izpopolniti“. Jaz: „Tako mislim. Do letos se je še poznalo hotenje, „mi hočemo tudi časopis imeti“, v letošnjem letu pa smo že odločno krenili iz tega začetniškega štadija. Saj se odlične revije ne morejo ponašati z več originalnimi članki, kot se Vestnik lahko ponaša. Všeč so mi številke, ki izidejo kot reprezentacijske posameznih bolnic ah oddelkov. Dokaz marljivega dela in dobrege znanja. Prav zelo mi ugajajo tudi referati iz jugosl. časopisov. Tako vendar malo več vemo, kaj se dela onstran Sotle, kot smo vedeli dosedaj. Kajti bojim se, da ne bo dosti tovarišev, ki drže enega, kaj šele vse tri jugosl. medic, revije, S tem je torej izpolnjena velika vrzel. Močno so mi ugajala tudi dela, izdelana pod Plečnikovim jezikovnim vodstvom. Tako vodstvo je danes nad vse pomembno, ko se šele ustvarja medic, pisateljska norma. Vidite, to je v par besedah moja sodba. Kritizirati res ne bi vedel kaj. Pa še vi povejte nekaj o svojih načrtih in željah“. Ur.: „Ne maram ponavljati. Doseženo črto hočem držati za vsako ceno in najprej brez povečanja obsega polagati posebno važnost na notranjo izgraditev lista. O referatnem delu stm že govoril. Poleg referatov iz jugosl. časopisov bi hotel prinesti referate iz tujih revij, mordi vsak mesec iz druge veje medicine. Da bo papir boljši, se boste kmalu mogli prepričati. Krog sodelavcev bi rad povečal, pritegnil bi rad slovenske kolege, ki delujejo na raznih klinikah doma in v tujini. Poskušal sem večkrat, toda dosedaj brez pravega odziva. Kmalu pa vam bom mogel prinesti originalne članke te ali one medicinske kepacitete tu- in inozemstva. Slovenski medic, terminologiji hočem odpreti poseben predal, morda v prihodnjem letu z večjim uspehom kakor letos, ravnotako stanovskim vprašanjem, ki jih bo prej ali slej treba z vso resnobo obdelati. Knjižnica Z. v. se bo v prihodnjem letu izgradila z deli praktično medicinske vsebine. Vsega tega pa ne bom mogel doseči, ako ne bo večina kolegov pokazala kmalu toliko dejanskega zanimanja za Vestnik, kakor ste ga vi, dragi kolega, pokazali danes. Hvala vam za obisk. Pridite zopet* 1 Dr, Peter K, ■Sl 1 Poslovilni sestanek mariborskih zdravnikov odhajajočemu primariju dr. B. Lavriču*. Dne 24. XI. 1933 so se zbrali v čitalnici splošne bolnice v Mariboru vsi primarji oddelkov z upravnikom na čelu, asistenti in sekundarji, da se poslovijo od svojega tovariša, primarija kirurg, oddelka dr. Božidarja Lavriča, ki po desetmesečnem plodnem udejstvovanju zapušča našo bolnico, da nastopi mesto šefa kirurg, oddelka ljubljanske bolnice. S toplimi in prisrčnimi besedami se je poslovil od njega v imenu zdravnikov in uprave upravnik dr. Vrečko, nakar se je zahvalil dr. Lavrič povdarjajoč, da je z uspehi svojega dela zadovoljen, da pa bi tega brez vestnega sodelovanja svojih ožjih kirurških sodelavcev nikdar ne mogel doseči, za kar se jim na tem mestu še posebno zahvaljuje. Nato je podal dr. Benedik podrobni pregled kiruškega dela za dobo teh 10 mesecev, nakar je upravnik s ponovno zahvalo čestital prim. dr. Lavriču k novemu častnemu in zaslužnemu imenovanju. Referatni sestanki, ki so se vršili dosedaj vsak drugi teden ob petkih v splošni bolnici v Mariboru, so bili bolj interne narave in namenjeni predvsem nadeijni izcbrezbi bolniških zdravnikov. S tem 16. sestankom so postali ti priljubljeni zbori s kratkimi predavanji in demonstrtcijami javni, t. j. pristopni so vsem zdravnikom Maribora in okolice. Vsled nekoliko zakasnele objave v dnevnem časopisju je udeležba takrat bila še pičla, vendar je priči kovati, da bo kasneje udeležba na teh sestankih, ki nam naj nadomeščajo znanstveno sekcijo mariborskega zdravniškega društva, vedno večja, vsej s strani tovarišev, ki stanujejo v mestu. Ti zberi bodos igurno mnogo doprinesli k medsebojnemu spoznavanju in ožj< mu kontaktu med kolegi, ravnotako ludi med bolnico in zunanjimi zdravniki oz. zdravstvenimi institucijami; bodo pa tudi vir daljne spodbude in nesebičnega strokovnega dela v blagor bolnega človeštva. * Poročilo o piejšrijih seriar.kih (11. do 15.) prinesemo v prih. številki. Uredništvo» IZ ZDRAVNIŠKIH DRUŠTEV Prim. otorinolaring. oddelka dr. Dernovšek je v kratkem predavanju podal plastično sliko vnetja srednjega ušesa s posebnim ozirom na njene intrakranijelne komplikacije (tromboze sinusa, otogene sepse, abs-cesa temporalne lopute in malih možganov in končno otogene méningite) V ilustracijo svojega predavanja je predstavil še dva bolnika. Nato so sledile demonstracije luetičnih afekcij, zlasti primarnih skle-roz po prim. dr. Robiču, ki je vsak slučaj spremljal s potrebnimi pojasnili (slično kot v 13. refer, sestanku). Kot kurijozum se je pokazal tudi nov slučaj neurofibromatoze Recklinghausen z istočasnim rakom nosu. Slučaj je bil često demonstriran in slikan na raznih nemških klinikah, ker predstavlja naravnost klasičen primer tega obolenja. IZ MEDICINSKIH ČASOPISOV |[ Vojno — sanitetski glasnik No. 1. IV. Prilog poznavanju malarije u južnoj Srbiji od dr. Simiča Ceri o m i r a. Higijenski zavod — Skoplje. V južni Srbiji imamo letno približno 250.000—300.000 slučajev malarije, radi lega je problem te bolezni v teh krajih eden najvažnejših v naši državi. Najbolj okuženi kraji so doline Vardarja. Crne Reke, Bregalnice, Strumice, Pčinje, Krive Reke itd. Vendar niso okužene samo doline, temveč tudi planote nad njimi, to so, Krive Palanke, Kratova, Velesa in druge. So leia, ko se v teh hribih pojavlja tudi težka malarija. Glede oblik obolenja, jih imamo iri vrste, čigar porazdelitev v posameznih krajih ni enako. Plasmodium malarije je zelo red.k in ne predstavlja več kot 1°|0 vseh slučajev. Pl. vivax je bolj pogosi in posebno prevladuje severno od Skoplja; pl. falciparum je bolj redko seve no od Skoplj8, prevladuje pa južno od tega mesta. V okolici mesta Skoplja samega je njih medsebojno razmerje sledeče: p), malariae t0/o> pol. falciparum 48—54°|0 in pl. vivax 45—50ollO. Vrste komarjev v južni Srbiji so : anopheles maculipennis, a. superpictus, a. bifur-cafu=, a. sinensis in a. plumbens. Izmed vseh ieh vrst je najbolj razširjen in najbolj številen a. maculipennis. Ta parazit je najglavnejši in najpogoslejši povzročitelj malarije v Ieh krajih. A. maculipennih leže svoja jajčica koncem marca v vode, ki so bogaie na vegetaciji. A. superpictus ni tako razširjen, ne najdemo ga severno od Vranje. Število teh komarjev se menja po metereoloških prilikah. Največ jih je v suhih poletjih. Oni prenašajo posebno pl. falciparum. A. superpictus je redek spomladi, v času deževja, do junija; zelo pogost je v avgustu, posebno v času suhega poletja. Nato preide pisatelj na način borbe proti malariji ki se izvaja v južni Srbiji in podaja o njej kritičen pregled. Zanimiv članek zaključuje z odstavkom o vprašanju malarije v armadi v južni Srbiji in o pomenu vojaške zdravniške službe. San. major dr. CvitanovićT. Dinko in dr. Jovanovič J. Branko nam opisujela: Empyema pleure kritička študija na osnovu 130 slučajeva. V vojaški bolnici v Sarajevu sla pisatelja opazovala in zasledovala potek bolezni pri 130. slučajih empyemov pleure. Na podlagi izkušenj sta prišla do sledečih zaključkov: I. Pri izvrševanju poskusne punkcije v slučaju, da sumimo eksudat v pleuralnem prostoru pri obstoječem pljučnem obolenju moramo biti skrajno previdni. Previdni moramo bili ne samo glede na čas, kedaj naj se ta izvrši, ampak tudi na način kako se pri punkciji sami postopa. II. Pleuralno ognojenje je vedno združeno z pljučnim obolenjem. III. Močno gnojenje je vedno znak lokalnega infekcijskega procesa. Običajno ima dobro prognozo, IV. Pleuralno ognojenje poslane nevarno samo če pleuro prekasno odpre. V. V slučaju empijema pri akutnih pljučnih obolenjih moramo zdraviti predvsem to in šele po pomirjenju akutnega pljučnega procesa preiti na zdravljenje empijema samega. VI. Široko odpiranje pleure pri še akutnem pljučnem procesu ima jako slabo prognozo; v teh slučajih pride navadno do naglega in popolnega kolapsa p juč, kateri lahko povzroči kolaps srca in poslabša infekcijo samo. VII. Šele ko se je akutni proces pljuč pomiril in ko se je gnoj v pleuri nabral moramo poslali bolnika kirurgu. Če se bomo držali teh glavnih navodil, tako trdita pisca, nam bo lorakotomija z ireverziblo drenažo in vestno postoprativno nego dala 10O°|„ ozdravljenj. 10‘':0 smrlnih slučajev ki sta jih imela operaterja, pripisujeta gangrenoznemu empijemu z akutno masivno gangreno pluč in streptokoknim empijenom operiranim prezgodaj še v akutni fazi pljučnega procesa. General dr. Markovič S. Aleksander: Putevi i stranputice u rešavanju problema raka. To je zanimivo pisan članek v katerem nam autor prinese nove poglede v ta še d:nes zagoneten problem. Major dr. Branovački Ev g. Milet: Lečenje hitnih hirurških slučajeva u prvim borbenim linijama u pokretnoj vojni. General dr. Ruvidič M. Žarko: Jedan slučaj paralize desnog gornjeg i donjeg ekstremiteta posle antirabične vakcinacije. Pukovnik dr. Cvetojevič Milorad: Pojava akutnog z a p a I jenja uvealnog traktusa u vezi sa pelcovanjem protiv velikih boginja. Dr. Gros Mavra: „O žučne m kamenu“ (kratka slika studije o suštini, postanku i terapiji žučne liiijaze sa osobitim obzirom na vlastitu kolerelsko-kolagošku krenoterapiju u Rogaškoj Slatini). Čudno zveni njegova zahteva po odpravljanju zdravljenja z oljem pri žolčnih kamenih, ko jo vsi internisti in praktiki priporočajo kot zelo uspešno. Priporoča kot interno zdravljenje pitje vod Rogaške Slatine z injekcijami atophany!a, ki da je najboljši izmed kolagog. Trdi namreč, da se sekrecija poveča za 4—5 krat po endov. injekciji atophonila in istočasnem pitju vode Rogaške Slatine. Pravi da je voda Rogaške Slatine dober kolagog, holerezik, varuje jetrni parenhim in čisti žolčne vode. Glede kirurške ierapi e je zelo kratek ih opozarja da kirurg samo odstrani kamen ali empejemafozni mehur, ne uniči po bolezni same, ki je konslilucijonalna. Dr. Kačarević Ž. Dragomir: Meningitis cerebro-spinalis epi-demica v našoj vojsci. Iz tega članka lahko posnemamo, da so: 1. Obolenja za meningitisom v naši armadi redkejšo kot v francoski, čehosloveški in liivan-ki. 2. Obolenja so imela povsod sporodičen značaj razen male epidemije v 35. pešad. polku. 3. Novinci obolijo pogosteje nego starejši vojaki. 4. Največje število obolenj je spo.i ladi. 5. Iskanje kliconoscev je za pobijanje bolezni manj koristno kot druge preventivne mere (počitek, dobra hrana, razredčenje v prostoru). 6. Smrtnih slučajev je pri nas nesorazmerno mnogo v primeri z onim v francoski, čehoslovaški in litvanski armadi. Vzroki tej veliki umrljivosti so: a) pozna dijagnoza bolezni, b) konservativno izvajanje serolerapije in c) nezadostna specifičnost seruma. To obširno številko (266 strani) zaključujejo razni referati, poročila in praktični nasveti za vojaške zdravnike. Bogata vsebina in nizka cena (20 Din letno) sla dobra priporočila za ta dobri in upoštevanja vredni znanstveni list. A. S, Prof. Herbert Elias: zur F r a g e der Staungslypen. Predavanje v kralj, zdrav, društvu — Beograd. Predavatelj v širokozasnovanem predavanju razvija opazovanja, eksperimente o nastanku oedemov in staž pri različnih srenih napakah. Predavanje je izšlo v nemščini. M. Simonovič in M. Sekulič: Priprema široke drenaže. Avtorja se zavzemata za široko odprto drenažo empyemov prsnega koša po resekciji 7. 8. 9. rebra v širini 10 cm. Sklicujeta se na dva uspela slučaja. Novo je to, da raztegneta kar mimogrede indikacijo tudi na specifični empyem, ki je veljal do sedai kot nedotakljiv s kirurške strani. Pri obeh slučajih je obstojala pleuropulmonalna fistula, ki se je ozdravila po tej široki drenaži istjčasno z empyemom Zametujeta manjše operacije, posebno samo drenažo s katetrom brez resekcije. Škoda, da se naslanja vse poročilo samo na dva slučaja. Proti široki drenaži empiemov govori težak argument: sami se oropamo možnosti razvijanja pljuč, kar se je obema avtorjema tudi dogodilo. Pljuča so ostala stisnjena, velika preostala duplina kliče na ponovno operacijo. Staja Stajic: Erythema nodosum. V predavnju skuša avtor doprinesti dokaze za tbc. etiologijo imenovanega obolenja. Op ra se na pozitivne kožne tuberkulinske reakcije, deloma na rad:oskopi,o in na fami-liarno anamnezo. Pri terapiji se s pridom poslužuje tuberkulina. Milan Petrovič: Cvorugavi erit e m i tuberkulozna infekcija Koreferat h er. nodosum od Stajica. Tudi Petroviču predstavlja er. n.'kožno manifestacijo tuberkuloznega obolenja. Vsi slučaji so se mu izkazali kot neke vrste iyphoba-ciloza z dobro prognozo. Pri novorojenčkih je er. n. nemogoč, ker še ni formirana bramba proti specifični infekciji. Kuzman Kekič: Slučaj akutne vrste multipie skleroze pod simptomima tumora malog mozga. D. Stanulovič: Povodom jednog slučaja sarkoma želuca. Aprilska številka 1933. Srpski arhiv. Če d. Djurdjevtć: U ujednačavanju slovenskih medicinskih iuopšte naučnih izraza i o stvaranju jedinstvene naučne terminologije. Naslov pove vso vsebino. Diši močno po panslavjanski senlimentalnosti. Začnimo vendar najprej domal Z. Markovič: O bolgarskoj konferenciji i uniji balkanskih lekara Predavanje v srpskem zdr. društvu. Poglavje iz politične medicine. Jevrem Nedeljković: Prividne kondenzacije pljuča i način, da se razpozna ju. f < . Članek utegne zanimati v prvi vrsti ftizeologe. Avtor navaja pet novih slučajev -- dva je popisal že 1. 1925. — prividnih kondenzacij, ki nastopijo vedno na zdravi strani v zvezi z umetnim pneumolorokosm radi premaknilve mediastinuma po hipertenziji izzvani, običajno po eksudalu. Tudi poroča o priprostih trikih, ki nam povedo, da je kondenzacija samo prividna i ne resnična. Delu se pozna, da je pisano od učitelja perkusije in avskultacije. Posebno se pa čitalec ne zanima za vse specificirane in detajlizjrtne nijanse dihanja, če si lahko vso predstavno pot komodno olajša s priloženimi rentgenogrami. Milivoje M. Milenkovič: Profilaktična zloupotreba lapisa, ki jo je opazoval pri Crede-ju novorojenčkov radi izhlap. starih solucij pri dveh slučaj n. I. Alfandari; Povodom jednog slučaja akutne multiple skleroze. Mihajlo A. Radojčić: Jedna selektivna podloga za dijagnozu i identifikaciju pneumobacilusa. Dr. T. Furlan, Medicinski pregled (Avgust 1933). Dr. Čedomil Plavšič (asist. int. propedevi. klinike): Studija'o žuči i njenim sastojcima. IV. saopštenje: Primena žuči i njenih sastojaka u lerapiji: Žolč je bila kot zdravilo znana že slarim narodom, ki so jo uporabljali pri najrazličnejših boleznih. Dočim je preje služila žolč raznoternih živali, uporablja moderna medicina samo žolč od goveda in to v popolnoma omejenem krogu indikacij na podlagi točno preiskušenih kemijskih fizioloških in farmokoloških lasinosti žolči. Dr. Vladimir B a z a 1 a i Dr. Brečko Šilović! Infekcija Fraeniei-Welsh pri a r t e f i c i j a 1 n o m abortu. Specijalista, sodna izvedenca, dajeta svoje mišljenje glede krivde Dr. Z, obtožene radi smrti A. J., ki je nastopila po umetnem splavu vsled zastrupljenja krvi radi „Gas-phlegmone“, (vzročnik bacillus phlegmones emphysematosae). Dr. Stojan Dedič (iz rentg. laboratorija interne propevdevtične klinike — Beograd): Uporedno merenje aorte. Ker od treh direktnih metod za merjenje aorte (Holzknechfova, Kreuzfuchsova in metoda v II. poševnem položaju) ni nobena povsem točna, je potrebno merjenje po vsaj dveh gori imenovanih načinih. Ako je razlika med merama velika, se moramo poslužiti še tretje metode in vzamemo povprečno število kot pravo mero. Dr. Djordje Čamba (vseučiliščna kirurška klinika — Beograd): Treba li operisane bolesnike rano dizati iz postelje? Avtor je, vsaj kolikor je njemu znano, prvi preiskusil v Jugoslaviji način zgodnjega vstajanja po laparatomiji, ki sta jo že davno prej prakticirala Amerikanca Ries in Boldt. Od 230 slučajev, ki jih je opazoval na beograjski kliniki, ni pri nikomur prišlo do katerekoli komplikacije, dasiravno so vstali od 24—28 ur po laparatomiji. Medicinski pregled (September 1933). Dr. Hinko Freund (iz oto-rino-Iaringološke klinike v Zagrebu): Terapija mucanja. Vsaka terapija jeclanja je in ostane psihoterapija. Mnogo starih metod je danes zavrženih. Prav zadovoljivi pa so rezultati s empirično doseženimi načini zdravljenja, ki pa seveda z psihoterapijo vred odpovedo pri težkih psihopatih in imbecilnih osebah. S. Miloševič (iz centralnog higijenskog zavoda): Trichophyton f a v i-forme album kao uzročnik jednog slučaja favusa kopilicija. Avtor opisuje slučaj favusa pri 17 letnem bolniku, obolelem pred 14 meseci. Uzročnik ni bil, kakor je pokazala šele kultura, Achorion Schônleini, temveč Trichophyton faviforme album. K. Sahović i I. Ignjačev (Patološki institut beograjske univerze): Prilog anatomo — patološkom izučavanju primarnih malignih tumora pluća. Sekcijski materijal patološkega instituta v Beogradu, ustanovljenega 1. 1926, na čemer bazira statistika malignih tumorov, kaže, da lokalizacija v pljučih ni tako redka. Na tej statistični tabeli stoje pljuča na t eljem mestu. Važno in razveselj vo pa je dejstvo, da se število malignih pljučnih tumorjev ne veča. Njihova lokalizacija je različna. Makroskopska analomo-patološka razvrstitev po Roussy in Huguenin-u je še vedno najbolj eksaktna. Dr. Zagorka Bajič (centr. higijenski institut — Beograd): Upotreba gonovakcine kod lečenja gonoreje i njenih komplikacija. Na podlagi izkustva pri zdravljenju gonoreje in njenih komplikacij pri moških (približno 1500 slučajev) z gonovakcino lahko trdimo, da ima gonovakcina popolen terapevtski efekt. Lokalna reakcija je redka in malenkostna. Dr. Ante Vuletić (Higijenski zavod, Zagreb): Nekoja iskustva sa Neosalvarzanom obzirom na njegovo toksično delovanje. Pri zdravljenju endemičnega sifilisa v Bosni je bilo danih nad 100.000 injekcij Neosalvarzana. Prav to ogromno izkustvo je pokazalo, da toksičnost tega preparata nikakor ni tako velika. Raztopina ostane dolgo nepokvarjena in je strah pred oksidacijo močno pretiran. Visoke doze povzročalo cesto angioneurotični kompleks, zalo se treba držati srednjih doz, ki dajejo iste rezultate. Od razmeroma redkih komplikacij je zanimiv en slučaj purpura cerebri, transitorna amaurosa in isto osamljeni slučaj asthma bronchiale in thrombosis venae medianae cubiti. Nekoliko pogosteje so opazovali icterus. Vsega skupaj so imeli 15 slučajev univerzalne dermatitide in nekaj več fiksnih ekzante-mov. Paravenozni infiltrati sensibilizirajo pacij , zato pazi na brezhibno tehniko ubrizganja 1 - Dr. P. Cerne. NOVE KNJIGE i sisiši Racionalna ekonomska terapija I Štedljivo i razborito propisivanje ljekova. Dr. M roslav B. Schlesinger, Zagreb, Medic, biblioteka, svezak 38 - 39 ; 69 strani; cena din 22- — V nizu knjižic, namenjenih praktičnemu zdravniku, je Lječniški Vjesnik izdal prevažno delu o ekonomski recepturi. Gotovo zavzema to vprašanje v nedogledni verigi problemov, na katerih boleha sodobna medicina, pomembno mesto Zato bi malo knjižico že začetkoma p. ¡poročali vsem tovarišem, ker bo imel, kdor jo p ecita, brezpogojno samo korist. V tipanju, da bodo naši čitatelji sledili temu toplemu rrlporočilu, bi si hoteli prihranili podrobno referiranje o vsebini knjige, ki jo bo — upam — km lu izpolnil drugi del. Že v tem prvem delu pa bo vsak našel cel zaklad praktičnih opozoril in navodil. Na ta način bo prav gotovo odpravljena marsikatera gorostasna napaka v receptiranju, kakor so sedaj žalibog še na dnevnem redu. R. N. Arteri jalne hipertonije. Dr. Silvije V. Novak, asistent zakladne bolnice v Zagrebu. Med. biblioteka, svezak 40; 52 strani; din tl- — Komu od nas še ni prišla, kakor meni, v ordinacijo starejša gospa (ali tudi gospod) in je rekla: „Gospod doktor, prosim, poglejte, kakšen je moj krvni tlak. Bila sem že pri tem ali onem zdravniku, ki mi je rekel, da imam prav visok krvni tlak in da se moram čuvati, da me ne zadene kap“? Žalostno poglavje v sodobni medicini, poglavje iz velikega kompleksa, ki bi moral nositi naslov: „Zdravnik kot škodljivec“. Pa ni danes dejansko prav nobenega izgovora češ, nimam denarja, da bi kupil drage učne knjige ali nimam časa prečitati cele kompendije. V mali knjižici kol. Novaka najd mo na vzoren način in v vzornem jeziku vse, kar je važno vedeti o tej „moderni“ bolezni. Merjenje krvnega tlaka, normalni krvni tlak, patogeneza hipertonije, simtomatologija, komplikacije, kličnične forme hipertonij, to so naslovi poglavij, ki tvorijo vsebmo zanimive in vsestransko priporočljive knjige. R. N. DROBNE NOVICE Odlikovanje: Dr. Karel Petrič, direktor higienskega zavoda v Ljubljani je prejel pred kratkim red Jugosl. krone 4. razreda. Čestitamo! V Antwerpen-« je bil otvorjen zavod za Iropsko medicino. Ravnatelj je prof. dr. Rhodain. Ko se je tudi država. Utah (USA) izrekla za odpravo prohibicije, je bila dosežena potrebna večina držav in s tem je prohibicija definitivno odpravljena, ki so jo v začetku, pred zlitimi časi raznih gangsterov, mnogi smatrali za enega najvažnejših kulturnih činov naše dobe. Iz inostranih univerz: Kirurško stolico slavnega Bi er a je prejel prof. Magnus. Pod novim režimom postopajo sedai v IVemčiji izredno strogo v vseh slučajih kriminalnega aborta. Tako je bil v Köslinu kaznovan neki moški z 8 leli, neka žena z 2 letoma prisilnega dela. Nemški medicinski časopisi se bodo morali po ukazu vlade znatno poceniti. Zlasti velja to za izredno drage lakozv. arhive. Cene bodo za pribl. 30°/o nižje. Dejansko so izredno visoke cene povzročile katastrofalne posledice za to panogo nemškega gospodarstva. V Evropi je baje za skoraj 3‘l2 milijonov več žensk kot moških. Najhujše je v tem oziru v Švici, Norveški in Angliji, v drugih de.želah ne dosti bolje. Pač silen problem za državnike in gospodarstvenike. '• t/j > <0 ! Ul : T3 : cm n i i S ”č3 . 2 S > >r L » § c 'O i . o > ; -r C er ; o « x> 1 X *- m i & r- ■ >oooooooQO(X)oc)oocxxxxxx3oc>oooooooooooooooooooooocxx5ooocxxxx3 j chinoferrin Domači proizvod I § Vinum chinae ferratum cum § 8 et sine arseno 8 Pilula^HINOFERRim § cum arseno (00’1 pro dosi). I Preizkušeni domači preparati, cenejši od sličnih tu- in inozemskih proizvodov. | Dobe se v vseh lekarnah. Gg. zdravnikom so vzorci brezplačno in franko 8 § na razpolago. I Proizvaja ; Mr. Mirko Kleščić, g SAMOBORkraj Zagreba oooooooooooooooooooooooooocx}cooc>oot»oc>ooooooooooooooocy3o Desinfekcijska sredstva: SANITOL medicinale, SANEOLIN industríale, SANITOL pro desinfektione, KARBOLNE KISLINE, __ SANOFORM, FORMALIN, tuuBLüANA SaNEOLIN, MAZAVO MILO itd. „Chemolechna družba z o. z. Ljubljana, Mestni trg lO. SANABO-CHINOIN Fabrik chemisch - pharm. Produkte, Ges m. b. H. Wien, I., Johannesgasse 2 © Telefonska štev. R 22-4-37 HOGIVAL zelo zmožen, v vodi topljiv seksualni hormon, vezan na spremljevalne snovi ovarija in zreieaa folikla, biološko preizkušen in izmerjen v jednotah za miši. INJEKCIJE 100 mišjih jednot po Allen Doisy ju v vodeni raztopini TABLETE 100 ali 300 mišjih jednot Pod stalnim biološkim nadzorstvom prof. dr. Roberta Mayer-ja, Berlin Indikacij e: Pri funkcionalnih motnjah in izpadu funkcije ženskega genitalnega aparata s spremljajočimi pojavi (amenoreja, oligoopso-menoreja, poliprotomenoreja metroragije, klimaks, menopavza po histerektomiji, težkoče po spontano nastopivši menopavzi). Vzorci in literatura na zahtevo. Zaloga pri „KRŠTEL" d. d. Zagreb, Cankarova 28. IlllllillltliillilSlilililillllllli Zdravilišče Golnik za bolne na pljuči'h. Sprejema odrasle bolnike (moške in ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še ozdravljivem štadiju. 3 oskrbni razredi Vsi moderni dijagnostični pripomočki na razpolago! — Higijenično-dijetetično zdravljenje, tuberkulin, avroterapija, pneumathorax artefi-cialis, phrenicoexairesis, thoracoplastica, Jakobausova operacija. Vse informacije daje uprava zdravilišča Golnik. Pošta — telefon — brzojav: Golnik. Železniška postaja za brzovlake Kranj, za osebne vlake Križe - Golnik na progi Kranj - Tržič. Avto pri vseh vlakih.