XVI. latnlk. V Gorici, 2(5. novembra 11)08. 48. številka. 'f r?t©v ensko! jjudstvo' Bfe "r Uh«]« naktalitak •k 4. ari popoMm SUktpItl m m ta}«, Naftna k o vini |i« ■C BS 1(1» (•■■Jo. Cena liita mali ija bila obveščena o aneksiji Bosne in Hercegovine tri dni prej, nego je bila aneksija proglašena. Novice. Jubilejni pastirski list je izdal naš prevzvišeni knez in nadškof Frančišek Borgia, kateri se bode čital vernikom prihodnjo nedeljo. V pastirskem lista je opisano življenje našega cesarja, ki ni bilo s cvetlicami postlano. Trnjevo pot hodi naš vladar, odkar je prevzel vlado avstrijikih narodov. Ako vidi svoje narode srečne, je tudi on srečen. Vladar je prebolel najhujše družinske udarce, pod katerimi bi vsakdo upognil. In le človek z nadnaravno močjo je mogel prenesti Uko hude nesreče. Pastirski list govori nadalje o dobrosrčnosti vladarjevi, o vladarjevi ljubezni do otrok, o njegovi pobož. in o njegovih dobrih delih, s katerimi si je splftel lovorjev venec. Konečno priporoča vernikom, naj g oreče molijo, da bi Bog ohranil sivolasega vladarja na avstrijskem prestola še mnogo let na čast in slavo naše Avstrije. Določbe glede cesarskega jubilejnega slavja. Naš prevzvišeni knez in nadškof Frančišek Borgia Sedej je saakazal glede cesarskega jabileja sledeče: Prvo adventao nedeljo dae 29. novembra naj dašni pastirji naznanijo s prižnice praznovanje jubilejne slovesnosti, ki bode 2. decembra, in prečitajo pastirski list. Pri popoldanski službi Božji prve adventne nedelje naj se izpostavi Najsvetejše eno celo uro, med ktero naj se moli rožni venec, litanije in drage primerne molitve in pojo pesmi. Na koncu naj se aapoje Tantum ergo, itd. ter se da blagoslov z Najsvetejiim. Na predvečer slavnostnega dne t j. 1. decembra naj se zvoni ali nabiva praznično (V*-1/s are). Dne 2. decembra nsj se poje slovesna sv. maša. Po maSi naj se izpostavi Najsvetejše ter zapoje Te Deum. Po molitvi zahvalnici naj se doda še molitev za cesarja. K božji službi 2. dec. Be imajo povabiti cesarski in dragi uradi. Izredno se dovoli, da se vsa slovesnost opravi prvo adventno nedeljo. Slavnost v proslavo papeževega in cesarjevega jubileja priredita bogoslovno semenišče in deško semenišče v Gorici v nedeljo dne 29. nov. ob 5.|in pol uri zvečer. Proisvajali se bodo pevski in glasbeni kosi, vmes govori v proslavo Nj. svetosti Pija X. in Nj. Veličanstva eesarja Franca Jožefa I. Prostor: dvorana t bogoslovnici. Duhovščina z dežele je s tem vljudno povab-i, da se prireditve udeleži. Zt veterane iz dobe Radeekega vojske. V proslavo 60-letnice cesarjevega vladanja razdeli vojaško veteransko društvo ca Goriško-Gradiščansko več podpor potrebnim vojakom, ki so služili pod Radeckyjem ne glede na to, ali je kdo člen društva ali ne. Da vodstvo sezna imena takih nekdanjih vojakov, naj se vsi, ki žele podpore, prijavijo društvenemu pred-sedništvu pod naslovom: Anton Jacobi, Gorica, Travnik, št. 17. Da so res služili pod Ra1eckyjem in da so potrebni podpore, to naj si dajo prosilci potrditi na dotičnem spisu od svojega županstva; drugih prilog ni patreba. Vojaško-veteransko društvo za pokneženo grofovino Goriško iii Gradiščansko vabi na slavnostno jubilejno zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo dne 29. t. m. ob 5. uri pop. v zabavni dvorani* Pija X. v Gorici, ulica Munici-pio št. 2. Na slavnostnem zborovanju bo govoril društveni predsednik ter bode sodelovala vojaška godba. Finančni uradi in 2. december. Povodom slavlja 60-letnega vladanja Nj. c. in kr. Veličanstva počivati ima pri vseh oblastvih in nradih finančne uprave dno 2. grudna i. I. *sako uraduvauie, iz-vzemši najbolj nujne slučaje. Rsdi tega dovolilo j* c. kr. fiaančuo ministerstvo z razpisom z dne 23. t. m. It. 82.365, izjemoma, da se pri vseh finančnih blagajnah in davčnih orad h izplačuje že 1. decembra t. 1. £e-le 2. decembra zapadla plačila na pokojninah in preskrbo-valninab. Utotako dobe tudi državni nradniki svojo plačo za mesec december 1908 že 30. novembra t I. mesto dae 1. decembra 1908. „Centrslna posojiln!ca v Gorici" nazaau,a sl. občinstvu v mostu in na deželi, da bode imela urad o priliki cesarjevega jubileja v sredo dne 2. dec. 1908 zaprt. — Načelstvo. Urad »Goričke z veto" bo dne 2. decembra t 1. zaprt. Cesarjev jubilej v šoli. Ministerstvo za nk in bogočastje je izdalo okrožnico, v kateri je rečeno, da dne 2. dec. bo udeleže vse šole sv. maše, potem se bodo v šolskih prostorih vršili slavnostni govori o jubilanta, deklamacije in draga prednašanja. Po šolski slavnosti seveda ne bo ta dan šolskega poduka. Konferenco avstrijskih škofov. V torek so se pričele na Danaja konference avstrijskih škofov pod predsedstvom kardinala Grascha, ki bodo trajale več dni. Teh konferenc se udeležuje tudi naš prevzv. knezonadškof. K 1 Odlikovanje. Upravnik »Primorskega lista", blagajnik „Slov. katol. delavskega draštra" in odbornik »Slov. sirotišča* g. Luka Dugar je dobil te dni odlikovanje od sv. 05eta Pija X. P r o eoolesia et pontifioe. Tega odlikovanja se veselimo, ker ga je mož vreden. Njegovo največje odlikovanje je pridno in vestno delovanje. »Slov. katoliško delavsko društvo” priredi dne 13. 1.1. ob priliki občnega zbora primerno proslavo tega veselega dogodka. Križec, ki ga je dobil čislani odlikovanec od sv. Očeta, se mn ta dan slovesno izroči. Na mnoga leta 1 Predsednik veteranskega društva gosp. Anton Jicobi je dobil od sv. Očeta Pija X. odlikovanje: Pro ecclesija et Pontifice. Vrlemu in zaslužnemu gospodu čestitamo iskreno I Iz šolske službe. Provizorični glavni nčitelj na učiteljišču v Kopra Fr. Mašera je imenovan definitivnim glavnim učiteljem na ženskem učiteljišča v Gorici; saplent na državni gimnaziji v Kranja Fr. Verbie je pa imenovan provizoričnim glavnim učiteljem na učiteljišču v Kopra. Slepci I — Tržaški Lahi so kunštni ljudje. Te dni so priredili demonstracijo zaradi dunajskih dijaških izgredov, kjer so bili laški študentje tepeni od nemških študentov. Pa kako so proti Nemcem demonstrirali? Čujte! Pred neko slovensko šolo v Trstu so se ustavili in upili „Fora i sciavi“l, »abbasso i sciavi" t Tako demonstrirajo tržaški Lahi proti Nemcem, ki imajo v Trstu skoraj vse večje trgovine. Slepci 1 — Stoletnica rojstva dr. Janeza vit. Bleiweisa je bila 19. t. m. — Morilec vipavskega dekana anani Pangerc je nmri v ljubljanski bolnišnici [deželnega sodišča. Sašica ga je umorila. Tako je končal ta nesrečnež svoje življenje. V zaporu je prebil od meseca junija, torej še ne 6 mesecev. — Opozajamo na oglas tvrdke I. Drofovka v Gorici. Tvrdka je solidna, zato jo priporočamo. — Bog*t lov. Dne 19. t. m. so ustrelili na lovu v Medeji 82 zajcev, več jerebic in fazanov. Taki lovi so redki. Po naših poljih je več lovcev kot zajcev. V Št. Lovrenca pri Moši so te dni ustrelili na lovu celo 91 zajcev. Tolikega števila zajcev menda se ni še ustrelilo na lovu v enem dneva. — Za Miklavža se priporoča naj-raznovrstnejše blago več ali manj primerno za male in odrasle. Za slovenske gospodarje in gospodinje pa je najprimernejša in najcenejša jubilejna »Dru-ž i n s k a p r a t i k a‘, ki bo gotovo razveselila vsakogar, ki jo bo našel Miklavževo jutro v naatavljeni posodi. Miklavž naj torej nikar ne pozabi razveisliti svojih zvestih tudi s tem darom. Mestne novice. m T stolnici se bode mest) adventno nedeljo, dan poprej, r soboto, izpostavilo Najsrotejie v javno češčenje, ki se zaključi v torek popoladao, in to vsled praznovanja cesarjevega jnbileja, ki se i vrši v Bredo zjutraj ob 9. uri (ne ob 10.) m Apostolski blagoslov s posebnim odpustkom podeli naš prevzvišeni knez in nadškof vsled posebne oblasti prejete od sv. Očeta na praznik Brezm. Sp. v stolnici po slovesni sv. maši. m Shod društva »Skalnica“ bo prihodnjo nedeljo dne 29. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih „S. K- S. Z.“, Gosposke ulice - št. 6, drugo dvorišče. Predmet dnevnega reda bo razgovor o novi postavi glede zavarovanja delavcev, in pa delavk in poslov za slučaj bolezni, za onemoglost in starost. Vabljene so zlasti delavke, služabnice, postrežnice, šivilje itd., da se natančno poučijo o načrtu nove pre-važne postave, ki bo brez dvojbe dobil kmalu obvezno moč. Vstop k zborovanju bodo imeli tudi neudje. Pričakovati je torej obilne udeležbe. m Preds^arje S. K. J*. Z. v torek je bilo dobro obiskano. Predaval je dr. Brecelj o hrani in prebavilih. Predavanje, ki se bo nadaljevalo in pojašnje-valo s skioptiškimi slikami, je bilo zelo j zanimivo in koristno. Prihodnji torek ne bo pre|davanja. — Pred preda-; vanjem se je predsednik dr. Brecelj spominjal odlikovanja delavnega odbornika S. K. S. Z. g. L D u g a r j a, ki ga Bog živi še mnogo let. Poslušalci so se z navdušenimi „živio“-klici pridružili čestitki. — m Poskufien samomor. Včeraj se je vatrelil vojak 47. pešpolka Emil Forsch iz Maribora. Na pol mrtvega prenesli so ga v vojaško bolnišnico. m Električni bioskop v „CentraIu“ bo od sedaj naprej menjal program vsako sredo in nedeljo. Nekatere predsteve so vrlo zanimive. m Samomor vojaka. — V torek se je v vojašnici tukajšnjih planincev ustrelil ;24-letni vojak Jakob Napotuik. To je storil v hipni obupnosti. Ustrelil se je v srce. Ostal je na licu mesta mrtev. — Včeraj so ga pokopali z vojaškimi častmi. Več vencev smo videli; stotnija planincev-kolegov ga je spremljala do Goriščeka in vojaška godba je svirala žalostinke. m Demonstracije radi dunajskih dogodkov. V torek večer okotu 9. ure so v Gorici demonstrirali za itali>ansko univerzo v Trsta. Bilo je kakih 150 osab večinoma dijakov in še droge »malarije*, ki so šlo po mestnih ulicah in prepevale italijanske izzivalne pesmi ter vpile »Evviva 1’ universita italiana a Trieste". Drage nesreče ni bilo. ra Nemška predstava v goriškem gledalcu zabranjena. — Sinoči se je imela vršiti v goriškem gledališču nemška gledališka predstava. Ko se je imela igra začeti, so začeli goriški Lahi v gledališču žvižgati in kričati, tako, da se predstava ni mogla vršiti. Lahi so uprizorili to zaradi dunajskih dijaških demonstracij, kjer so nemški burši laške študente naklestili. Iz goriške okolice. g Vabilo k veselici v proslavo šestdesetletnice vladanja Nj. veličanstva presv. cesarja Fran Josipa I., katero priredi Slov. kat. izobraževalno društvo *Braniku v Podgori v veliki dvorani g. Štef. Bregant tik želez, nasipa dne 29. nov. 1908 ob 3. in pol pop. s sledečim vsporedom : 1. Slavnostni govor; 2. Cesarska himna; 3. »Slovenija cesarju-, dekl. Gregorčič ; 4. Pesem : „Pogovor z domom"; 5. Šaljiv prizor: .Simplicij Žolna11; 6. „Ti osrečiti jo hoti*, pesem; 7. Žaloigra: „Kapelica na gori"; 8. »Roža", pesem. — Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 vin., III. vrste 60 vin., stojišče 40 vin. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. g V Pevmi priredi šolska mladina ▼ proslavo 60-letnega jubileja Njegovega Veličanstva Frančiška Jožefa, dne 2. decembra zjutraj po av. maši lepo veselico x jako obširnim in zanimivim programom. g Kot telovadni odsek se je 19. t. m. zvečer ustanovil v Št. Ferjanu. Pristopilo je k odseku 35 fantov. Govoril je ob tej priliki br. Kremžar iz Gorice. Pri ustanovitvi je bilo navzočih 6 telovadcev iz Gorice s svojim načelnikom Medveščekom. Novemu odseku kličemo bratski: Nazdarl g V Št. Ferjanu je bila nedeljska prireditev lepa. Ondotno „Kat. slovensko bralno društvo* s svojo 25 letnico praznovalo je tudi cesarjev jubilej. Novoustanovljeni telovadni odsek, broječ blizu 40 mladeničev je prišel prihajajočim mirenskim, goriškim in podgorskim bratom nasproti zunaj vasi. Po prisrčnem sprejemu od strani Št. ferjan-skih fantov so vsi odseki v lepih čve-terostopih skupno odkorakali v cerkev k službi božji. Po sv. maši je bil mladeniški tečaj, na katerem sta govorila zastopnika S. K. S. Z. dr. Dermastia in dr. Capuder. Popoldne je bila veselica. Pred veselico so združeni odseki priredili ob krasnem vremenu na prostem lepo izpeljani telovadni nastop. Čast bratom Medveščeku, Mrevljetu, Puškarju in Kukavici, ki so z vzorno disciplino dosegli tako lep uspeh I Ko so zvečer naši telovadci v lepih svojih uniformah korakali skozi Gorico, so zbujali občno pozornost med mnogobrojnim občinstvom Lep red in nastop ter krasne čepice so posebno imponirale. Čast št. ferjanskim mladeničem, ker lepa slovesnost je delo njih ter č. g. kurata Jarca. Vsem prisrčen : Na zdar I g Slavnost v St. Ferjanu je zmešala „Soči" možgane, kolikor jih ima. Neki dopisnik „iz Podsabotina" dokazuje v .Soči", da je št. ferjaniki liberalitem ie tako na tleh, da ne more spraviti skopaj niti enega dopisa, ampak je moral dopisnik priromati iz Podsabotina. Toda ta dopisnik je tako brihtna glava, da je pod vplivom novega briškega vina videl v Št. Ferjana dr. Breclja ob istem časn, ko je ta t Solkana predaval o alkoholizma. To lepo priča, koliko je vredno ostalo „Sočinou blebetanje o „čukih“. g Nesreča. — 12 letni Jos. Ferfolja iz Mirna je šel pret. torek gledat vojake na velike Roje; na potu splezal se je na voz, ki je peljal gramoz. Vbogi dečko pa je padel z voza, ki ga je povozil. Nevarno povoženega so pripeljali v goriško bolnišnico, kjer je kmalu umrl. g Iz Dima se nam poroča: V proslavo 60 letnice vladanja presvitlega cesarja sestavil se je poseben odbor, ko-jemu je skrb, da se ta dan slovesno proslavi. Kakor čujemo, bo dne 1. dec. zvečer razsvetljena cela vas, velika ba-kljada, katere se vdeleži mnogobrojno občinstvo; 2. dec. ob 2. urah pop. bo slavnosten obhod po vasi z okrašenim vozom, med obiiudum se bodo predavale in pele primerne pesmi. Ob isti priliki priredi tuk. Katoliško delavsko društvo dve slavnostni veselici ob 4. uri pop. in ob 7. uri zvečer. g Čevljarska zadrugi v Mirnu, ki se je pred kratkem ustanovila in h kateri je pristopilo vže lepo število čevljarskih mojstrov, oklenila je zidati novo lepo poslopje za skupno delavnico. Temeljni kamen tega poslopja se bo blagoslovil dne 2. decembra v spomin jubileja presvitlega cesarja. Opozarjamo na veselico, ki se bode vršila v nedeljo v Podpori tik žel. nasipa. Iz kanalskega okraja. ki Deskle. — Pri veselici našega „K. sl. izobr. društva", katera se je vršila 15. nor. v proslavo šestdesetletnice vladanja našega presv. vladarja je g. dr. Brecelj predaval v alkohola in njega posledicah s pomočjo skioptičnih slik. Predavanje je bilo tako poljudne in podeč-Ijivo, da se prijaznemu gospoda kar najtopleje za njegov trud zahvaljujemo. Iz tolminskega okraja. t Zatolmin. Velepomenljiv dan je bil za nas Zatolmince 22. november. Ta dan smo ustanovili „kat. slovensko izobraževalno društvo". Ustanovni občni zbor se je vršil v mlekarni na veliko žalost naših liberalcev. Ljudstva je bilo natlačeno polno. Sklicatelj ust. občnega zbora je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče, posebno pa zastopnike bratskih društev iz Polubinja in Volarji, ter predlagal predsednikom vrlega posestnika Antona R a t a r j a, kateri je bil izvoljen soglasno. Predsednik se zahvalil za izkazano ma čast, nakar se pride k dnevnemu redu. Ko se je izvolil odbor in določila članarina, dobi besedo g. Fr. Kremžar. 6. govorinik je v jedrnatih potezah risal namen izobraževalnih društev, dokazal, kako nespametna je svobodna misel in Bvobodna šola, za katero se tako potegujejo naši liberalci. Razvil je še veliko pametnih misli. Njegov govor je učinkoval na poslaialce izvrstno. Delati za narod, a pri tem ne pozabiti vere, tako je prav in pošteno I Gosp. govornika so ljudje živahno pritrjevali. Naduč. Kaica vpraša, ali se sme tema ogovarjati. Predsednik: Ne. Današnje zborovanje je le za vabljene in društve-nike. (6. Kremžar: Vašo pesem smo že slišali v Polubinja.) Nato jo je Kaica preklinjajo pobrisal. K besedi se še oglasi g. K raj n i k iz Polubinja, ki je pozdravil naše društvo in v lepih besedah izprožil veliko pametnih .misli. Ker se ne oglasi nihče več za besedo, pozdravi predsednik še enkrat navzoče, se jim zahvali za obilno udeležbo in zaključi zborovanje. Petem pa so zapeli vrli Polubinjci in Volarci pod vodstom velč. g. Tomšiča nekaj prav lepih pesmi. Vsi smo Be čn-dili, kako so se mogli v tem kratkem časn toliko naučiti. So pač lahko hvaležni svojemu učitelju 1 Naše novoustanovljeno „k. s. izobr. društvo" šteje že sedai 80 članov in članic, a upamo, da se to število še zdatno pomnoži. Kdor se še ni vpisal, naj to hitro stori, ker sovražnik ne počiva, ampak vedno bolj razteza svoje mreže, da bi koga vjel. Bodite oprezni 1 Nuj si dovolimo še par opazk. Večkrat smo slišali kakega .naprednega" kmeta govoriti: Čeravno sem liberalec, pa Bern morda boljši kristjan kot kdo dragi; hodim k sv. maši, spovedi itd. Toda tema ni tako. Če si pravi kristjan, ne boš podpiral protiverske agitacije, ne bci glasoval za brezverske tttuuiuale, ae boi podpiral liberalnega časopisja, ki skoro v vsaki številki napada vero, duhovščino, sv. obrede itd., amphk se boi oklenil z vso daio naše svete stvari. Če se bahai s svojim krščanstvom, skaži se javno, deluj zanj — a ne proti njemn. Slovenski kmet, premisli I Volkovi v ovčjih oblačilih te obdajajo. Hvaležni Z a t o I m i n c i. t Iz baSVe doi|n* se nam piše, da se je pričela pretečeni teden graditi cesta iz Zakojec v Hudajužno. Le na noge še Bukovci, popritnile se še vi tega dela, da se napravi še iz Bukovega dovozna cesta na žel. postajo v Hudajužno ker je velikega pomena in je nujno potrebna. Kakor je c. kr. rudna poskuševal-nica v Idriji naznanila, se nahaja v rudni jami v Hudajužni tudi živo srebro. Ker pa občina Hudajužna nima sama sredstev pričeti kopati rude, se išče podjetnik, seveda najrajši bi bili, da bi se oglasil kak domač podjetnik, da bi tudi najel domače delavce. Prevzvišeni nadškof je dovolil, da se sme na dan sv. Barbare v spominski kapeli v Hudajužni brati sveta maša, za kar se najsrčnejše zahvaljujejo Občinarji. t Ponikve. Eno leto je preteklo, odkar smo pogoreli. Žalostno je bilo takrat pri nas. Krik in jok se je slišal iz marsikatere hiše. Po enem leta se je pri nekaterih marsikaj spremenilo. Tako n. pr. se sliši sedaj iz naše gostilne krik in preklinjanje. Marsikdo bo vprašal, kaj se godi y gostilni. Povem, da krčmar je svojo novo hišo zato zidal, da se bo v nji plesalo, da se bo našo mladino žarilo in zavajalo k raznim nelepim dejanjem. S plesom in pretepom seje začelo v novi hiši. Slab začetek. Ne bo sreče! Treba bo poskrbeti naši mladini primernejie zabave, kakor so nesrečni javni pleBi, kjer bb mladina pogreza v blato umazanosti. Kedaj bo zaoril klic med našo mladino: Proč z javnimi plesi in utttnovimo si društvo, ki bo skrbelo za pravo omiko in napredek! Mladenič. Iz kobariškega okraja. kb Drežnica. Pred kratkim so imeli v Dreženci občinske volitve. Izvoljeni so možje na svojem mestu, ki bodo gotovo delovali za skupni blagor cele občine. Za iupana je izvoljen dosedanji delavni žnpan g. Kurinčič, Prav grdo so spletkarili pred volitvami razni faktorji „iz trga" med volivci. No, pa Be jim ni obneslo. Mi se pa učimo, da bodimo na straži pred liberalnimi zdražbarji. kd Narodnost. V kobariikem trgu se razni liberalni botegarji ponašajo s svojo narodnostjo. V trgovinah pa imajo nemike vžigalice z napisom: „E. Lebherz — Gorz". Naših vžigalic v korist obmejnim Slovencem pa ni. To je jako lepo in častno za takozvane narodnjake. Iz cerkljanskega okraja. c Živinorejska zadruga za okraj Cerkno, koje pravila so že potrjena, bo združena tudi z zavarovalnico goveje živine za slučaj nezgode. Kako veiika dobrota bo zavarovanje zlasti za srednje kmete in bajtarje! Pomnimo uboge Svis-larce, ki ji je nidavno poginila kravica edinica v vrednosti 200 KI Kako je revica moledovala in s solzami prosila sečntna srca za pcmoč, a je kljab tema nabrala le del izgubljene svote. Vsema temu odpore zavarovalnica. Možje v pri-pravljavncm odbora in dragi zaupniki, ki te dni prfjmete tiskana pravila, preberite jih in podučite tovariše sosede o njih vsebini pa o koristi in potrebi Zadruge, ki se ustanovi tja po novem leta. Iz komenskega okraja. km S Krasa. — Med rar.nimi stroški, katere morajo naše občine nositi, bo bolnišni strelki najobdatljivejii. Ti stroški znašajo po nekaterih občinah nad 200% doklad na izravne£davke. Po postavi bi morale občine plačati bolnišne stroške le za take osebe, ki ničesar nimajo. Ali zgodi se večkrat, da prevzamejo občine nase tudi stroike za take bolnike, ki bi jih lahko sami plačali ali jih pa zanje plačali oni, katere veže postava, da zanje skrbe. Skrajni čas je, da bi se poklicani činitelji začeli resno baviti s to zadevo, ter da bi se naše občine v tem pogleda nekoliko razbremenile po vzgleda dragih dežel, kakor na primer Kranjske. Tadi stroški za šole bo previsoki. Tema so krivi mnogo tudi naši okrajni šolski sveti, ki sem ter tja prav na lahkomiselni način vstanavljaje dvo-, tri in štirirazrednice, dočim bi zadostovali tudi eno- in dvorazrednice. Sicer je pa tudi vzgoja naših otrok na nekaterih šolah jako čudna. Mladina je večinoma jako razbrzdana in se zdi človeku, kakor da bi te šole ne imee dragega namena, nego vzgajati mladino v naprednem duhu; kajti z žalostjo opazujemo, da mladina najraje čita pohujšljive časopise in druge take spise in da prav nič ne mara za koristne nauke, ter da se boji nabožnih knjig kakor zlodek križa. V neko vaa na Krasu je prišla te dni občinska komisija pregledovat gnojišča ter se prepričat, ako so posestniki očistili dvorišča, kakor od kmeta zahteva županstvo v svojem razglasu. Dospevši ta komisija do neke hiše, našla je tam vse v redu ter nazadnje ogledala si je tudi klet. Tu notri pa je obolela tako na nogah, da ni mogla niti koraka več napraviti po občini. Pri vsem tem pa si je zračunila za svoj trud 8 K (osem kron), če tudi ni spolnila svoje dolžnosti, kakor bi jo bila morala. km Iz Dutovelj m Krasu smo dobili dopis, v katerem se dopisnik pritožuje, da fantje in dekleta takorekoč zabarikadirajo ob nedeljah in praznikih uhod v cerkev, med tem ko po sredini cerkve je dovolj prostora. Ljudje, ki mašo zamudijo, morajo vzlic temu, da je cerkev po sredini prazna, stati zunaj. Naš g. župnik je že večkrat opomnil tiste, ki stojijo na vratih, naj se pomaknejo v cerkev, a zastonj. To ni lepo! Glasnik „Gor. zveze". gz Hranilnica in posojilnica v Ri-henbergu uraduje z blagom in denarjem izključno le ob torkih in petkih popoldne po zimi ob 2. po leti ob 3. Kdor prinese denar razven tega časa, je odgovorna zanj oseba, kateri ga je izročil, ne pa odbor. Toliko r znanje in natančno ravnanje udov in vlagateljev. Odbor. Prihodnja številka „Prim. Lista" izide prihodnji torek zvečer. Most za pešce na Volčjidragi. Železniško vodstvo v Trstu ne nasprotuje premestitvi postaje v Volčjidragi, marveč je samo napravilo načrt mosta in predlagalo železniškemu ministerstvu napravo mosta. Ta urad namreč uvideva, da se godi ljudem krivica, ker morajo sedaj hoditi iz Renč po ovinku na postajo v Volčjidragi. Zapreke so nastale pa v ministerstvu in sicer radi tega: Iz zapisnika, ki se je sestavil o priliki politične komisije pred zgradbo železnice, ni razvidno, da bi bili vdeleženci zahtevali, naj Be jim pasti slobodea prehod črez postajo. Koga zadeva krivda, da ta zahteva ni prišla v zapisnik, ni sedaj več čas, da se preiskale. Minhterstrn in strlo na stališči, da ker se tega ni zahtevalo v zapisnika, so prebivalci zgubili dosedanjo pravico in da je tako nastal nov pravni položaj, po katerem ni dolino dovoliti več prehoda, še manj pa napraviti moat črez železniiki tir. Državni poslanec Fon je opetovano posredoval v železniikem ministerstvu in je dosegel konečno, da se je mini-sterstvo odločilo v principu za premestitev postaje; ministerstvo pa ni odobrilo načrta železniškega vodstva, po katerem bi bil most iz betona, ampak je naložilo »odst?o, da izdela dot načrt za most iz železa. Kakor pa je znano, se otvori prihodnjo leto tarska železnica; ker je vsled tega pričakovati velikanske povzdige prometa na progi proti Jjsenicam, treba je tekom leta raziiriti marsikateri kolodvor, posebno jeseniiki. Ž tlezniško vodstvo, ki ima le malo inženirjev, ima sedaj toliko dela, da se ne more lotili našega načrta. Ta novi načrt se napravi najbrže ie-le začetkom prihodnjega leta. Ako potem ministerstvo načrt odobri — kar je pričakovati — treba bo ie, da finančno ministerstvo dovoli in nakaže potrebni denar. Da vsa stvar ne zaspi, je ie preskrbljeno, ker se pristojne orade v presledkih .dreza". Deželno gospodarstvo. I. Bojevito se je zakadil A. Gabršček junija meseca 1. 1901 v profesorja I. Berbuč-a, ki je zastopal in zagovarjal zdravo načelo, naj se pobira užitnina v deželni upravi. V začetku prvega članka je pisal o prof. Berbuču: »Slepar hoče slepariti, pa ga je pred svetom vendarle še malce sram! Najbrže tudi sluti, da bi ga c. kr. oblasti lepo zahvalile za čast, katero dela stanu s takimi čenčami, in za ostudne hujskarije, — proti katerim moramo svobodni državljani in davkoplačevalci najodločneje protesto-vati." O drugih osebnih napadih in brezmejnih surovostih molčimo za danes. In dandanes po sedmih letih je li še kdo v deželi, ki ne bi bil uverjen, da je imel ta čas prof. Berbuč prav, in da so grdo sleparili naše ljudstvo tisti, ki so metali „sleparje“ njemu v obraz? Je-li še kdo v deželi, ki ne bi bil uverjen, da so nasprotniki užitnine v dež. režiji oškodovali deželo, državo in občine za milijone s svojo agitacijo proti nameri naše stranke in prof. Ivana Berbuč-a? Tako so lopnila A. Gabrščeka v ti zadevi po zobeh dejanja, ki se ne dajo utajiti. * * * Kdo se ne spominja, kako drzo-vito se je zaganjal isti A. Gabršček pred leti v .Krojaško zadrugo", katero je hotel vsekako uničiti iz malo plemenitih namenov? Sam se je hvalisal po .Soči" in tolažil, ko se je njegova namera ponesrečila, da je vsaj imel žalostni pogum, mesariti ta narodni zavod z velikim nožem. A danes je »Krojaška zadruga" jedno najboljših, najsolidnejših in najbolj cvetočih podjetij v Gorici. Promet v blagu in v denarju znaša velikansko svoto, in vse obrekovanje ne more podjetju prav nič škodovati. Ali bi ne bilo bolj umestno, da bi bil A. G. tačas pometal pred pragom liberalnih podjetij, za nje skrbel, ž njimi marljivo gospodaril in svetu razkazoval, kako napredujejo in se krepko in stanovitno razvijajo, nego da je tratil svoje moči v borbi proti .Krojaški zadrugi-, ki rnu ni bila čisto nič na potu? Vse se maščuje na tem svetu, in izvestiiu je, ud se bode tudi to grdo početje v kratkem maščevalo na And. Gabrščeku. * * Zakaj smo to napisali? zakaj ponovili? — Zato, da osvežimo spomin našim čitateljem glede na Gabrščekovo postopanje v preteklosti, da bodo mogli sklepati iz prejšnjega na njegovo sedanje postopanje glede deželnih financ. Kakor je begal ljudstvo in javnost pri užitnini; kakor je črnil .Krojaško a drugo" z namenom, da bi jo viiičil: tako pita zdaj svoje kaline z neutemeljenim pretiravanjem o slabem deželnem gospodarstvu. V dveh člankih je .Gorica" na temelju uradnih podatkov uedvojbeno dokazala, da more le brezvestnež ali bedak trditi, da je dežela ob robu finančnega poloma Dokazali smo, da vsi deželni dolgovi, ki izvirajo izključno le iz prejšnjih deželnozborskih dob, znašajo komaj 1,800,000 K, ki se redno odplačujejo. Vkljub temu poda sedanji deželni odbor konccm 1. 1908 obračun, s katerim dokaže, da dežela nima najmanjšega primanjkljaja, marveč še lep preostanek. To pa hudo peče A. Gabrščeka, ker je s tem razkrinkan' ves njegov švindelo slabih deželnih financah. Da bi omamil svet, začel je pisati v .Soči" posebne članke, posvečene prof. Berbuču, z lastnoročnim podpisom. In kaj je dokazal v prvem članku z dne 21. t. m.? Dokazal je končno, da je vse res, kar je .Gorica" v tej zadevi pisala. Sam pravi: .Vidite, tako izgine prora-čunjeni primanjkljaj za 1. 19081* Resnica, katere ne more niti A. G. ovreči, je torej, da koncem leta 1908 ne bode imela dežela nikakega primanjkljaja. Resnica je, da sedanji dež. odbor, ki je bil izvoljen dne 2. januarja 1902, ni napravil v tej dobi niti vinarja dolga, pač je pa sprejel od prejšnjih dob okolu 1,800000 K dolga, ki se vedno amortizuje. Resnica je, da pobira deželna uprava v svoje namene na izravne davke najnižje doklade in da je povišal dež. zbor na predlog sedanjega dež. odbora v to svrho naklade na užitnino le za 20% (in 20% za okr. šolske zaloge) in za 2 K davščino na pivo (in 1 K za šolske zaloge). Popolno neresnično je torej, če trdi A. Gabršček, da pobira naša deželna blagajna najvišje doklade v Avstriji. Najprej naj si ogleda doklade v drugih kronovinah, potem naj govori. Le eno kronovino naj nam navede, ki ima manjše dež. doklade od naše, potem se udarno 1 Mož se je spozabil. Trdil je začetkom, da bode imela dežela koncem 1. 1908 velik deficit in da pride vsled tega v velikanske dolgove; a opazka v .Gorici", da on in dr. Franko se morata še učiti, kako izgine dež. deficit koncem 1. 1908, ga je spravila iz dušnega ravnotežja in dokazovati je začel in dokazal v svojem članku, da on to dobro razume in pravi, vsled obstrukcije mora deficit izginiti. Tega sta torej kriva dr. Gregorčič in I. Berbuč. Kako pa to dokazuje, to je naravnost — gorostasno. Vidi se, da mož res ničesar ne razume o dež. proračunih in obračunih. Toda o tem prihodnjič. oooooooooo Priporočamo sl. občinstvu v mestu in deželi posluževati se tvrdke J. Medved v Gorici Corso Verdi pri nakupu izgotovljenih oblek, kožuhov, klobukov in Crovljev tako ga možko kakor žonske. Izbira je velikanska. OOOOOOOOOO Ljudsko zavarovanje. (Konec.) Srediiče je blagajnica rent za onemogle in starostnih rent na D n n h j n. Zanj bo treba le majhnega orad-nikega aparata, ker je glavna važnost oprave pri znnanjih organih. Načelstvo blagajnice je avtonomno. Sestavljeno je po četrtini iz izvoljencev kurij zavarovanih delavcev, podjetnikov in zavarovanih samostojnih oseb, ter končno iz imenovanih strokovnjakov. Naloge središča bodo organizacija in kontrola cele oprave. Razsoja nj e sporov. Na mesto sedanjih razsodiič stopijo nove nredbe. Poravnanje spornih primerov glede dajatev bolniikega zavarovanja je naloženo pritožnim komisijam na okrajnih nradih. Sporne zahteve, ki niso bile poravnane pri njih, potem sporni primeri glede zavarovanja onemoglih, starostnega zavarovanja in zavarovanja proti nezgodam pridejo pred c. kr. zavarovalno sodiiče. Tako sodišče se ustanovi v vsaki deželi. Za prizivno oblastvo bo treba na Dnnajn ustanoviti c. kr. viije zavarovalno sodiiče. V drogih spornih primerih so pristojna politična oblastva. Zoper njihove razsodbe ni odprta pritožba na opravno sodišče, temveč na viije zavarovalno sodišče. Stroški zavarovanja za onemoglost in starost. 1. Dajatve zavarovancev. Število zavarovanja zavezanih oseb znaia, kakor je pričakovati nad 6 milijonov delavcev in več nego 3 milijone samostojnih oseb, torej kakih 10 milijonov zavarovancev. Pri samostojnih osebah ni mezdnih razredov, temveč prispevek znaia na tnesec 1 K, ako je letni dohodek pod 480 K, pa 50 h. Ako se vzame, da vplača zavarovaneo v resnici 11 mesečnih obrokov v leto, znaia letni prispevek med 6 50 in 11 K. To bi dalo pri 2,700.000 zavarovancev (na podlagi popisovanja Ijodstva iz leta 1900) letno zavarovalno dajatev 28 37 milijonov kron (6 strani samostojnih oseb. Pri delavcih je prispevek stopnjevan po (iestih) mezdnih razredih od 12 in 72 h na teden. To daje, ako se vzame v podstavo na leto 40 do 50 prispevnih tednov, letne prispevke posameznih zavarovancev med 4 8 in 36 K. Ako se vzame, da je 5*35 milijonov zavarovalcev, se pride do letnega skopnega zavarovalnega prispevka 88 45 milijonov kron. Pri pomagajočih rodbinskih ndih (trije mezdni razredi po 12, 24 in 36 h tedenskega prispevka, bi bilo pričakovati letnih prispevkov za posamezne zavarovance med 64 in 16'2 K. To daje, ako je 1*75 milijona zavarovancev, kakor je pričakovati, prispevek 12'16 milijonov kron. S tem se pride d j skupnega letnega prispevka samostojnih oseb, delavcev in pomagajočih rodbinskih odov okroglo 129 milijonov kron. Samostojne osebe. Po preteka petletnega roka čakanja, torej v iestem leta, iznaiajo starostne rente 32 milijonov, narastejo do desetega ieta u> 25 4 uuilijuuOt, t 30. 'člu 77 3 milijonov in dospejo po 40. leta, v stanja stanovitnosti, na višino 955 milijonov kron. K tem stroikom 95 5 milijonov kron bi prispevala država 33 milijonov kron. Delavci. Rente za onemogle in starostne rente za delavce in pomagajoče rodbinske ade bodo terjale stroškov: V petem leta 3 milijone kron, potem brzo naraščajoč na 457 milijonov kron v desetem leta, na 104 milijone kron v 20. leto in na 16G8 milijonov kron, 7 stanja stanovitnosti, po 40. letu. 01 teh 166 8 milijonov kron mora plačati država 58 1 milijonov kron. Zaostali. G'avnična odpravnini za zaostale bo terjala že v prvem leta 1 '8 milijona kron, v dragem leta 8*3 milijonov kron, potem naraščajoč v desetem leto 19 6 milijonov kron in v stanja stanovitnosti, po 40. letu, 26 milijonov kron. Povračilo prispevkov žena ki m zavarovancem, ako se p o r o č e. Stroiki za to se pričenjajo z 19 milijonov kron v petem leto in naraičajo do 4 5 milijonov kron v 30. leta, katera vsota se todi v stanja stanovitnosti ne prekorači. Upravni stroiki, h katerim prispeva država 2 milijona kron se jemljejo z enakomerno 12 milijoni kron. Skopni Btroiki zavarovanja onemoglih in staroatnega zavarovanja za delavce in samostojne osebe bodo po tem znaiali v prrem leta 13'8 milijonov kron, t četrtem leta narastejo nekako na dvojni znesek, potem v desetem leta bodo narasli na 106 2 milijonov kron, v 20. leta na 206 milijonov kron, v 40. leta na 277 milijonov kron in otegnejo v stanja stanovitnosti znaiati 350 milijonov kron. Te itevilke dado oceniti narodno-gospodarski pomen starostnega zavarovanja in zavarovanja za onemoglost. Obremenitev države. Država prevzame stalno tekoč prispevek opravnih stroikov za dva milijona kron. Nadalje se bodo izplačevali k vsaki renti državni prispevki v zneska 90 kron in končno rentni prispevki povodom vojaikega službovanja. Rentni prispevki ae začnejo ie-le v petem leta. V prvih itirih letih bodo znaiali torej stroiki za državo le dva milijona kron. Potem naraičajo počasi, tako da bodo v 10. leto potem, ko dobi moč zavarovanje, znaiali državni prispevki za samostojne osebe 13‘2 in za delavce 23 6 milijonov kron, v celem torej 36'8 milijonov kron. V 20. leto bodo terjtli prispevki za samostojne 29 milijonov kron, za delavce 488 in prispevki v časa vojaikega službovanja 01 milijona kron, v celem torej 77 9 milijonov kron. V 40. leta znaiajo stroiki za samostojne do 329, za delavce do 57'6, za tiste, ki so v vojaiki sloibi do 1*1 milijona, v celem torej do 916 milijonov kron. V stanja stanovitnosti bi znaiali stroiki za samostojne 33 milijonov kron, za delavce 581, za vojaiki službi zavezane osebe 5 3 milijonov kron, v celem torej 964 milijonov kron in vitevii prispevek k upravnim stroikom 98'4 milijonov kron. V okroglih številkah račnnjeno je torej pričakovati, da b o država po nekako 10 letih morala prispevati na leto 40 milijonov kron, po 20 letih 80 milijonov kron in v stanja stanovitnosti (po 40. leta) okroglo 100 milijonov kron. Osnatek ima namero, da ae pred potekom 12 let pregleda ves zavarovalni načrt in eventaalno uredi na novo. Književnost - umetnost. „Pros Sontion — ad Sontium“ — takšen je naslov knjižici v koltih platnicah, broječi 11 strani. In kaj nam podaja ta knjižica? Gregorčičevo pesem „Sočiw v klasičnem grikem in latinskem prevoda dobro nam znanega veičaka » teh jezikih, dasi se v svoji skromnosti skriva za besedo „Anonymui\ Toda nič mo ne pomaga skrivati se. Ez ungoe leonem! — Telja i tn. „S3Či“ je ena najlepiih Gregorčičevih poeiij. Kritik dr. A, Mahnič nam je svoje dni lepoto te peBmi mojstrsko raztolmačil, a zdaj pa ae je naiel mož, ki je nje lepoto vBemn učenemu svetu pokazal. Knjižica je našla svojo pot v Rim in drnga centra učenosti. Naj sprejme „Anonymus“ naio iskreno in spodobno zahvalo za veliko in izredno čast, ki jo je izkazal in v vsem nčenem svetn pridobil naii slovenski pesmi I Nada hvaležnost pa bodi tndi dejanska. Sezimo po knjižici, da se razproda in se gospodu preroditelju vsaj tiskarski stroški pokrijejo. Zlasti pa jo priporočamo gimnazijcem višjih razredov, ki se morajo po svojem poklicu pečati z grščino in latinščino. Tu imate, vi mladi, nekaj modernega, nekaj domačega in našega v staročastiti klasični obliki. Tu poskusite svoje znanje v grščini in latinščini I Za vsakega, ki mora rad ali nerad čitati starogrške in latinske klasike, je vrlo zanimivo, koristno in potrebno, da čita tndi kaj modernega v teh jezikih. Naša misel je, naj bi bilo tako tndi v šoli. Po načeln: va-riatio delectat, naj bi čitali vaaj en semester Hrieoetoma poleg Demostena, in Ifnreta poleg Cioerona. To bi prineslo v latinske in grške are novega zanimanja, veselja in življenja. Zakaj ni tako? Simi stari so nam preoddaljeni, pretemni in za!6 težko raznmljiyi. Zato pa, vi vrli gimnazijci, sezite po žolti knjižici, ki nosi naslov: „Pros Sčntion — ad Sontium*. Dobite jo pri Logarja v šolski alioi za samih 60 vin. Mezopotamec. IZJAVA. V uvodnem članku „Soče“ z dne 19. novembra t. 1. št. 135 je bila objavljena in komentirana vest, da je deželni odbor izposloval proti našim revnim vinogradnikom naperjeno prepoved, da se ne sme točiti novo vino do konca tekočega leta. Ta vest, katero sta objavila tudi „Slov. Narod“ in »Edinost1*, ni izmišljena, ampak, kakor sem se osebno prepričal, zajeta iz zanesljivih, verodostojnih virov. In vendar zastavljam jaz svojo moško besedo v to, da deželni odbor ni letos v nobeni seji niti sklepal niti sklenil, da se ima taka prepoved izposlovati, da sploh ni bilo govora o tem v deželnem odboru, dokler se ni poizvedelo, da se ima taka prepoved izdati. Po tem takem ni bil N 1K D O zakonito pooblaščen, prošnjo za tako prepoved v imenu deželnega odbora vložiti. Zatrjujem slednjič, da bi se bil jaz, ako bi bil kdor si bodi v deželnem odboru sprož 1 tak predlog, najodločneje protivil meni enako, kakor vsem drugim vinogradnikom nevarni nameri. V Podgori, dne 23. novembra 1908. Anton Klančič, name st. dež. odb. Rojaki! kupujte narodni kolek ..Šolskega Ooma". Kinematograf ? dvorani »CENTRAL11 Veliki električni ■*- BIOSKOP Intcrnncijonalno gledišče, živečih, govorečih, pojočih in igrajočih podob. Umetniško in tehnično vodstvo: Arhitekt «. Tscherne. Vsako sredo in nedeljo novi program. Predstave ob delavnikih 2 veliki predstavi 1/i7, in 8. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih ob ys4, 5, i/27. in 8. uri. Ob sredah in sobotah ob 5. uri predstava s posebnim programom za otroke in dijake, kjer plača vsak otrok le 20 vin. — Vsaka predstava traja čez 1 uro. Loterijske številke. 21 . novembra. Trst........... 26 1 28 6 44 Line ....... 13 83 2 50 36 Cerkvena mizarsko dela flrimsftemin gotiShem slogu* izdeluje V fl. Černigoj-Gorica. Namizna jabolka v kakovostih po kron 10, 12, 14 za 100 kilov s kolodvora Litija razpošilja v vsaki množini po povzetju 1 Razboršek, v ŠMARTNEM pri LITIJI (Krajnsko). i Ivorbica 5 kilo franko K 2 ===== po povzetju. ===== Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Glroneoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestuin na deželi svoj o izvrstno delavnico. Izvršujem točno in pošteno po naročilu vsem gg. odjemalcem po najnovejših vzorcih. Pričakujem •obilnega naročila in bilježim z odličnim spoštovanjem Ivan Šuligoj, krojaški izvedenec ulica sv. Antona 12, GORICA. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovaišče nirnberškega in drobnega baga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine aa krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Mia M :a n letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. jirgir Poprava in komisijska zaloga dvokoles in ii-valnih strojev pri Batjel-u GORICA Via D u o m o 3 — 4. prodaja tudi na mesečne obroke. Cenikijranko. Stara dvokolesa se emajlirajo'po ceni z o g n j e m. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko In dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Mlljsvečo prve In druge vrste, namreč ob */« Kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila In Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. VIKTOR T0FF0LI (SORICA Velika zaloga oljkinega olja iz naj-— ugodnejših krajev —------------------------------ Jedilno olje po 96 v. liter Jedilno fino K 104 Marsiglia ... K 1‘28 istrsko „ „ 1*20 Bombay..............1'20 Corfb „ „ 1'20 Bari.............. 1*40 Puglie „ „ l-28 Lucca............. 1’60 Jesih vinski najfinejše . . . „ 2'— Milo in luči. Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 20 in via Šemi nario 10. POZOR! 10 kron nagrade dobi tisti, kateri je bil mnenja, da je vkupil šiv. stroj ali dvokolo od tvrdke Sau-nlg & Dekleva v Gorici; v resnici pa je kupil od g. Franca Sau-nig, kateri je bil pri tvrdki po-tovalec, a je maja meseca t. L izstopil. Jos. Dekleva. I. ZORNIK Gorica — Gorica sedaj Gosposka ulica 11. priporoča najtopleje svojo največjo zalogo vsakovrstnega blaga kakor: Perilo za gospode, jiiger perilo , ovratnice, rokavice, nogavice dežnike, okraske za obleke, pasove, predpasnike, moderce, vezenja čipke, fina mila i. t. d. volnene šerpe in rute, — najlepša zaloga vsakovrstne kožuhovine ovratnike po nedosežno nizkih cenah. Voščeno platno za mize v veliki izberi --------- Ustanovljena tvrdka I. 1866. i,*. 1.1«.. Bul n 3 največja zaloga usnja ten vseh čevljarskih potrebščin. J. DRUFOVKA G-orica. Centralna: Gosposka ulica št. 3 (nasproti Monta) — filljalka Raštelj št. 3. — Lastna strojarija v Črnicah. Odlikovana tvornica nadplatov guimiš, pasov, jermenov za transmisije itd. SVOJI K SVOJIM! — Zalagatelj ličila v korist družbi Sv. Cirila in Metoda. — SVOJI K SVOJIM! r Otvoritev nove mesnice v Gorici ulica SY. I\ANA št. 3 Slavnemu občinstvn in posebno goriškim gg. gostilničarjem ter p. n. zavodom naznanjam, da sem otvoril s 1. septembrom t. I. lastno mesnico v Gorici v sredini mesta ul ca Sv. Ivana št, 3. Zagotavljam točno in dobro postrežbo ter se priporočam za obilen obisk udani Adolf Urbančič mesar. Rojaki! Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega doma“ Hovodošlo blago — za nastopna sezono — se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami Anton Krušič krojaški mojster in trgovec v Gorici Tekališče Josipa Verdi št. 33 in v podružni delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (v bližini g. Černigoja). Opozarja se gg. odjemalce, veleč, duhovščino in slav. občinstvo v mestu in na deželi, da je došla ravnokar velika množica raznovrstnega blaga iz avstrijskih in angleških tovaren najrazličnejših kakovrsti za vsaki stan. Delasnica cerkvenih posod in cerkvenega orodja Fr. [eboli Gorica, Magistralna ulica štev. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja Iranko. Svoji k svojim ! ŠTEFAN NOSIČ naslednik Antona Pucelja uljudno naznanja slav. občinstvu, da je prevzel od g. Pucelja znano edino slovensko brivnico v Gorici, na Travniku. Zagoiavljaje postrežbo v popolno zadovoljnost, se priporoča za obilen obisk. Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela kakor: maskiranje, vlasulje, brade itd. Kupuje zmedene lase po najvišji ceni. Svoji k svojim! X ♦ Odlikovana pekarija ■/$ in sladčlčarna ^ K. Draščik v Gorici na Kornu (v lastni hifil) Izvršuje naročilu vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina ln likerjev na drobno ali v orlg. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. Cene jako nizke. Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: Anton In. Pečenko GORICA, ulica, Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi be« limi In črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-Skim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke »Meščanske pivffvarne", in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja. Cene zmerne. vrnem******** ♦ ♦ Pozor E»sii«a Prodajalno Katoliškega tisk. dnitšva = o Trstu — . pri velihi pošti — ulica delle Poste št. 9. se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev, rožnih vencev, podob malih in velikih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin, i. t. d. . t. d. 1.1. d. Za časa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietnici mašništva sv. Očeta: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem. Zaloga tishovin za častite župne urade. Za obilo naročil in obiska od čč. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjem „KatoI. tisk. društvo" TRST. AL" i!!\ Al" Al" AA AA AAJ" A pekovs A. Fajt ki mojster v Gorici, tekališče Fr. Josipa 2 (lastna hiša) Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva za nove maše in gndove, kolače za birmance in poroke i*d. Vsa naročila izvršuje točno in natančno. Prodaja fino pecivo, likerjev Peče tudi najflnejše pecivo. m Svoji MM }§ k svojim! MM MM vsi ki nameravate na dan sv. Andreja več skupaj Vaših oblačilnih potrebščin kupovati na tvrdko Fpaitc Ravnihar v Eorici Raštelj št. 16 katera napravi ta dan mnogo znižane cene, ter vljudno opozarja sl. občinstvo steni, da porabi to lepo priliko. Toliko v naznanje! S spoštovanjem Franc Ravnikar. Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Gosposka ulica 1 Raštelj 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. flHfl ilKHR naslednica 6. Likar. V GORICI - SBitniška nlisa to. 10. Vclika zaloga pisarniških in šolskih potrebščin. Raznovrsten papir in papirnati izdelki. Knjige: molitvene, šolske, vpisovalne itd. Svete podobe. Tiskovine za duhovnije in županije. Tiskanje zasebnih tiskovin: računov, napisov itd. Pergamentni p a p i r_za zavijanje masla. Svilen papir in peresa za umetne cvetlice. Svetilke in okraski za veselice. Velika izbera razglednic. Albumi za razglednice, poezije in slike (fotografije.) Preskrbuje se vezanje knjig ceno dobro in lepo. Dobra postrežba, vse po nizki ceni. Zaloga. Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem na Volčjidragi pri postaji c. kr. državne železnice. Josip NARDIN, trgovec. Štev. 3103 Op. Razglas. Naznanja se, da zastavil III. Meta, t.. mesecev javna dražba junija, avpst in stjttrtra 1907, začne v pondeljeh, 7. decembra 1908, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne. Od ravnateljstva zastavljalnice. V Gorici, 8. novembra 1908. T D k JMa^rcarcilo. „Ceiitrnlna posojilnim registrovaim zadruga z omejeno zavezo44 v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem IDO!) hranilne vloge po 4 Vo (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5'4BU (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po f>°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. % OOOOOOOOOOOOOOOOOOOoOOOOOOOOOO M frva in edina slovenska trgovina z urami, zlatnino in šivalnimi stroji MOB Sl urar c. kr. državnih železnic PATENT m Nikelnasta anker - remont.-Roskopf ura, ko st mio v itn im z belim po-krovum. Najtrpežnejše kolesje K 0’40. GORIM Gosposko ulico jjt. ZS mm v hiši trgovca g. Kuštrina. Elegantna nlkel-Iloskopf ura, ploščuata K 4. Denar prihrani, kdor kupi pri meni šivalni stroj, in sicer radi tega vzroka lahko ceneje prodajam, ker ne živim samo od prodaje [šivalnih strojev ter ne plačujem potnikov in trgovine samo za iste. Stroji „JUNKEll & MJH“ fino izdelani, tiho tekoči so najboljši izdelek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Ti stroji se dobe samo pri trvdki ŠULIGOJ v GfOlilCI. Stroji pri meni kupljeni se sprejmejo v popravo. Jamči = se od 5 clo 10 let. Vsa popravila se izvršujejo hitro in natančno. V popravo se sprejmejo tudi zlati in ===== srebrni predmeti. — /1■ ’•—~~ ~" Šivalni stroji za uporabo mize, kadar se stroj ne rabi, „Siuger“ K 140. m „Hingschiff“, za umetno vezenje K 180. Sledeče cene veljajo ako se ta-- koj plača. Na obroke' . nekoliko dražje, j. J Šivalni stroj „Siuger“ s pokrovom K 02, finejše vrste K Tl. Stroji „Junker & ltuh“, fino izdelani tiho tekoči K 88, najfincjšl K 00. HiugschitT manjši vrste za šivilje, z lepim pokrovom K 112, Stoever K 1IJ0, Central-HobOin, najboljše vrste za umetno vezenje K IVO, Velika zaloga vseli vrst ur: zlatih, srebrnih in niklnastih od najfinojše do najcenejše. V zalogi imam tudi vsakovrstne stenske ure. --------------------- —* Velika izbera zlatnine in srebrnine ; vse po zmernih cenah. ==^ Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici £ rogistrovniia zadruga z neomejeno zavezo a posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri * prodaji kmetijskih pridelkov. (P \ /»logi ima: modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gumijeve vezi, belo in živin- A sko sol, otrobi debele in drobne, turšico, ^ moko, klajno apno in drugo. Člani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga morajo izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h kateri pripadajo. Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, bivši „Hotel Central. : ppexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku. Trskino (Hokflievo jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim b o ez ni m in splošni telesni slabosti. Izvrna steklica tega olja na, ravnoimene barve po K 140 bele barve K 2. Trskino ieleinato jetrno olje. Raba tegn olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni In nežne narave. Trskluo Jetrno olje se železnim jodeeem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je 1 kiono 40 virarjev. OPOMBA. Olje, Irnteregn naročam direktno i/, Norvofilje, preišče ne vedno v mojem kem. laboratorju predno se napolnijo steklenice. Zato za-moreni Jamčiti svojim ič. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. CriHtofolettijeva pijača i* kine in železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnlm oljem. :------: Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. - ■■ ■ ■ Najlepše fotografije dobite v odlikovanem fotografskem ateljeju A = BHT0Nil JERKIČU =a (Sorica Trst Gosposka ulica št. 7. |j Via delle Poste št. 10. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, ^rešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno krono nagrade izplačava raakemn, kdor dokaže ■ potrdili najine nove aaerlkuske blagajne, da je kupil pri naj n za 100 kron blaga. J ►ti o M O ►1 O I? o 0 o s* p. » i xxxxxxxxxxxxx: Naznanilo. S tem slav. občinstvo opozarjamo, da Anton Uršič v Dornbergu ni pooblaščen v našem imenu premije inka-sirati, ter v bodoče takih vplačil ne bodemo pripoznavali. Podružnica „CR0ATIAE“ v Trstu. & o 'C o ■4S ■JI »3 o i a a a P* S Telefon št. 72 Poštnohran. rač. št. 51.292 „CENTRALNA POSOJILNICA" V (SORICI = '= regstrovana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši m m Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1. jan. 1908 dalje po 5%. Daje posojila na menice po ()'/»% iti na vknjižbo po 5Va%. Dalje daje posojila na 5-letno mesečno odplačevanje ki znaša od vsacih 100 K 2 na mesec L. Stanje hran. vlog dne 31. dec. 1907 K 1,816.352.73 Promet dne 31. decembre 1907 ... K 5,457.131.53 | Mr Protin lahtevati liatke! I @ Slanim dbCJjTslpjr s jiaznaijt r § t Zopet novo blago v partiji! " Ker si slavno občinstvo prav v sedanjem času preskrbuje zimske obleke, opozarjam, da naj si vsakdo ogleda moje novo došle novosti vsakovrstnih forštajnov, Zybelinov, moških oblek, — katero je vse kupljeno pod navadno ceno, ter se tudi prodaja pod navadno ceno, in prepričal se bode vsakdo, da si f prihrani denar j ako se poslužuje pri svojih potrebščinah v mojej f; trgovini — kajti iščem le samo majhen dobiček. , ;/ z Kdor hoče torej kupiti dobro in po ceni naj se obrne na tvrdko FRANC RAVNIKAR--GORICA o i. P* 'A % g A sr i___ <5 -4 rt 7T' C S g s fi* V ulica R a š t e 1 j štev. 16 katera je edino in prvo slovensko podjetje manu-fakturne stroke v tej ulici. V zalogi so izgotovljene otroške obleke =— do 10 let po zelo nizki ceni! =====