Almira praznuje Radovljiška ALMI¬RA praznuje te dni i 5 let sodobnega razvoja in 50 let tradicije. Leto XXVI. Številka Izredna razprodaja mQdnih ženskih balonskih plaščev v veži poleg Galanterije (Prešernova 14) in v Konfekciji na Klancu, Vodopivčeva 2 40o1° popust Elektroenergetske razmere v Slo¬veniji so se poslabšale do take mere, da je o njih oziroma o oskrbi Slove¬nije z električno energijo v torek razpravljal tudi republiški izvršni svet. Člani sveta so ugotovili vzroke za sedanji položaj (pomanjkanje vo¬de, remonti v termoelektrarnah, po¬manjkanje premoga) ter menili, da bo v prihodnje vsak nepredviden iz¬pad v proizvodnji električne energije vplival na nadaljnjo redukcijo elek¬trike. To pomeni, da se v prihodnje določenim omejitvam pri preskrbi s tokom ne bomo mogli izogniti. Iz¬vršni svet je menil, da bo treba do sprejema zakona o elektrogospodar¬stvu urejevati nastalo problematiko v najtesnejši povezavi med elektro¬gospodarstvom, gospodarskimi orga- nizacijami kot porabniki energije, izvršnim svetom in njegovimi orga¬ni, zbornico in vsemi, ki lahko po¬magajo pri odpravljanju težav pri preskrbi z električnim tokom. Svet bo vztrajal, da mora elektrogospo¬darstvo skupaj s premogovniki do¬sledno in pravočasno izpolnjevati svoje obveznosti. Prav tako pa bo treba storiti vse, da se izkoristijo vse druge možnosti za dobavo električne energije in premoga. Izvršni svet je za spremljanje te problematike oblikoval posebno delovno skupino. Prav tako zahteva do 20. septembra sklenitev družbenega dogovora, ki bo veljal do uveljavitve zakona o elektrogospodarstvu. Svet je naložil svojim organom, da na osnovi ocene izdelajo predloge za omiljenje po¬manjkanja elektrike v prihodnjih mesecih. Pri tem pride v poštev po¬večana dobava premoga za TE iz do¬mačih virov ter uvoz elektrike in premoga od drugod. Izvršni svet je ponovno pozval k varčevanju z elek¬trično energijo! V četrtek, 6. septembra dopoldne smo obiskali Energetski center v Kranju in se o omejitvah porabe električne energije pogovarjali z di¬rektorjem podjetja Elektro Kranj inž. Milanom Križnarjem. »Smo sredi izredno sušnega obdobja, ki je najbolj prizadelo Slovenijo in Dalmacijo. Reke so suhe in proizvodnja hidroelek¬trarn je minimalna. Za nameček pa de termoelektrarne zaradi i — s°tno8ti isV septembra — V pri- 8tavnik0v i lnih g°stov in Pred- Vanskeea sJOVenskega in jugoslo- iavnega Mružbenopolitičnega in ^anjlk .lvlJenja ter predstavnikov if danes m drugib gorenjskih občin 5arstv0 °P°ldne sekretar za gospo- ^Sgo pefubll§kega izvršnega sveta ^ko st« u0vič odPrl novo P«sta- f V°ritvt na brniškem letališču. Udi naJ!iS m se med drugim udeležili l ^°toČft generalštaba JLA Sta- uPSčin«r o P°dpredsednik slovenske ?dll>k £ *tane Markič in podpred- n°WČ. Vrsnega sveta Rudi Cači- ?°dernJ;?al?ška stavba je med naj- Jja Je vir"!1 v državi. NJena grad- Parjev niJala 3 milijarde starih di- >rdi' i^.^ga je dal kolektiv 2 mi- Sedita i?1Jardo Pa banka v obliki Tu Ur»Šl pva so na brniškem leta- lekte (st«t ^ nekatere druge ob- Ja invesH8-'- cesta itd), znaša celot- arjev. g*?1}9 5 milijard starih di- } tudi ,T,,„ ,8a denarja je prispeva¬la ^goslovanska ljudska arma- N°va sf fed°bni nk-,a> urejena tako, kot Hkrati ffiktl na velikih letališčih. I^kov ?,sPrejme okrog 2000 Pa f«L10 P°lnih Ietal DC"9> Dott-i sPrejme in odpravi t aliŠČe H« ,0v' kar naj bi brniško 4$ošnji °*eel° v letih 1977 in 1978. v7000 Do Pfomet pa bo dosegel lh so Slkov- Vsa letališka opra¬ti0 teWlzirana- Prtljago pre- hi1Pl>ave i« 2 ,trakovi, rentgenske Jo? Pa 8tehPt?gleiajo' posebne teht' liL ^bko on i'0, Primer: Prtljaga, ki d Pr DC-9' bo priprav¬iš Dom petih minutah. Pot- St1 znaKag^J0 mednarodni leta- Savba, se, !n veliki semaforji. S* dve rlfVljena iz treh medetaž, Cko PotnitnVra,ciji (vsaka sprejme ie t V kot en DC"9)' nad tjy.,nja mS«. xasa za radovedneže. b-Sim sStaža je povezana s kon- Sl0ti vse S°mu kJer bod° dobili .u> let J? -bne Podatke o vre- >Jo itd. V prvi medetaži ^»je/ Prostore tudi potovalne Prane Sever Huvedal, da je zaradi takšne povprečna starost pa.je 27 let), ki se je 5 let odrekal višjim OD. Vsak je opravil tudi 40 prostovoljnih delov¬nih ur pri urejevanju zasilnih šoto¬rov, čiščenju ter urejanju nove stavbe, ki bo začela obratovati jutri zjutraj. Temu gre zahvala, da Slo¬venija med gradnjo nove stavbe ni ostala brez letalskega prometa. J. Košnjek po njegovem mnenju tudi najvaž¬nejše. Dejal je, da smo osnovo tem spremembam postavili že pred dvema letoma, zato imamo že nekaj izkušenj. Gre za tako imenovane delavske amandmaje, ki so prinesli nove odnose v delovne organizacije in zagotovili delavcem možnost, da bolj neposredno odločajo o rezulta¬tih svojega dela. Nova ustava na vprašanja podpredsednik zvezne skupščine dr. Marjan Brecelj. Naj¬več besed je posvetil spremembam v družbenoekonomski ureditvi, ki so Nadaljevanje na 2. str. Nadaljevanja na 3. str Naročniki od 12. septembra do 31. oktobra MODNA REVIJA v veleblagovnici Globus, ob 17. uri v I. nadstropju — levo VoiCTLCL Vsi prikazani modeli so že v prodaji KRANJ VSAKO SREDO • VSAKO SREDO* VSAKO SREDO • VSAKO SREDO od 10. septembra dalje. KRANJ Četrtek - najtemnejši dan v zadnjih letih B n Nova pristaniška zgradba razširitve pristaniške zgradbe posta¬la pretesna platforma za pristajanje letal. Trenutno sprejme 6 letal, mo¬rala pa bi jih vsaj 10. Zato jo bodo do konca letošnjega leta povečali, prihodnje leto pa za 400 metrov po¬daljšali vzletno-pristajalno stezo, tako da bo dolga 3400 metrov. Poudaril je velik prispevek kolektiva letališča (ima 420 članov, njihova Najpomembnejše so spremembe v družbeno ekonomskem sistemu Priprave za javno razpravo o osnutkih zvezne in republiške ustave ter občinskih statutov in statutov krajevnih skupnosti so tudi v škofjeloški občini gibalo političnega življenja in dela. Že zadnji teden avgusta 80 se v večjih krajih sestali predstavniki osnovnih organizacij sindikata, predsedniki delavskih svetov in predsedniki to¬varniških aktivov ZMS. Dogovorili so se, kdo bo vodil javne razprave v temeljnih organizacijah združenega dela in katerim poglavjem bodo dali največ poudarka. V četrtek pa je širšemu politične¬mu akvtivu občine predaval o naj¬važnejših spremembah zvezne in republiške ustave ter odgovarjal na VSAKO SREDO • VSAKO SREDO• VSAKO SREDO* VSAKO SREDO (Nadaljevanje s 1. str.) jj tem področju ni prinesla kaj bistve¬no novega. Potrdila je, da je odlo¬čanje o dohodku neodtujljiva in neprenosljiva pravica proizvajalcev, seveda, v skladu z družbenimi inte¬resi. Zatem je sledila razprava. Sekre¬tar občinskega komiteja Janez Jemec je zastavil vprašanje, če se v skladu z novo ustavo že pripravljajo novi zakoni in če so pripravljene odločbe, ki bodo veljale v prehod¬nem obdobju. Dr. Marjan Brecelj je zagotovil, da se hkrati s predlogom nove ustave že pripravljajo določila, ki bodo veljala v času, ko bo prenehala veljati stara ustava in zakoni na podlagi nove še ne bodo stopili v veljavo. Zvezni izvršni svet je že pripravil šest zakonov za to obdobje. V kratkem bo o njih razpravljala tudi zvezna skupščina. Pripravljajo pa se že tudi predpisi na osnovi nove ustave. Med drugim pristojni organi že pripravljajo zakon o volitvah in zakon o združenem delu, ki bo po¬trdil nove vrednoste naše družbeno¬ekonomske ureditve. Predsednik občinske skupščine Tone Polajnar je dejal, da se je pri izdelavi občinskega statuta pojavilo več vprašanj, o katerih bodo morali pred sprejetjem tega akta še teme¬ Obvestilo aktivistov OF notranjskega okrožja • Iniciativni odbor aktivistov OF bivšega notranjskega okrožja in družbenopolitične organizacije občin Vrhnika, Vič—Rudnik, Logatec in Cerknica, vabijo vse aktiviste, ki so delovali na območju medvojnega notranjskega okrožja in vse prebivalstvo, da se udeležijo zbora aktivi¬stov in proslave ustanovitve XIII. SNOU Mirka Bračiča 15. in 16. sep¬tembra 1973 v Cerknici. V okviru zbora se bodo številne prireditve začele v soboto ob 11. uri z otvoritvijo likovne razstave slikarja Franca Dremlja-Aca, osred¬nja proslava pa bo v nedeljo ob 11. uri na prireditvenem prostoru, kjer bo govoril predsednik CK ZKS Franc Popit-Jokl. Po vsej Gorenjski so v teh dneh sredi priprav na začetek javnih razprav o osnutku nove zvezne in republiške ustave. V Kranju se je med drugim v četrtek dopoldne sestal širši politični aktiv občine. —Foto: F. Perdan Najpomembnejše so spremembe v družbeno ekonomskem sistemu ljito razmisliti. Eno teh je vprašanje delegatskega sistema. Če bodo hote¬li, da bo deloval, bo terjal velike tehnične, organizacijske in finančne spremembe. Navada je, da se tako v občinski kot republiški ali zvezni skupščini sprejemajo zakoni po hitrem postopku. Odbornik oziroma poslanec je bil pri svojem odločanju popolnoma samostojen. Delegat, pa naj bj se o vsem posvetoval z delega¬cijo, katere član je, poročal o njenem mnenju v zboru ali v skupščini in potem tudi sredini, ki ga je izbrala sporočil o sklepih. To se pravi, da bo pot do novega zakona sedaj veliko daljša. Dr. Marjan Brecelj je odgovoril, da bo tudi delegat samostojen v odločanju in bo poleg interesov svoje temeljne organizacije oziroma krajevne ali interesne skupnosti, ki ga je izvolila, moral zastopati tudi širše družbene skupnosti. Zato ni nujno, da bo vedno glasoval le za tisto, kar bi trenutno njegovi sredini najbolj ustrezalo. Upokojenca Franca Logondra je zanimalo, kako je z določili o minu¬lem delu in če imajo do dohodka iz minulega dela pravico tudi upoko¬jenci. Po njegovem mnenju bi ta pravica morala biti zagotovljena tistim nekdanjim članom kolekti¬vov, ki so npr. delali v tovarni dolgo vrsto let in vsa leta vlagali del dohodka za novo tovarno ali rekon- Posebnih vabil ne bo. strukcijo. Zato so odšli z manjšo plačo v pokoj in na podlagi manjših dohodkov prejemajo tudi nižje pokojnine. Dohodki v podjetju pa so medtem, tudi zaradi vlaganj v pre¬teklih letih, narasli. Podpredsednik zvezne skupščine se je strinjal, da pokojninski sistem pri nas še vedno ni dokončno urejen. Pokojnine prav zaradi izredno hitrega družbenoekonomskega raz¬voja pogosto ne predstavljajo plačila za vloženo delo. Ne da pa se jih urejati na račun minulega dela. Koliko naj bi potem dobil tisti, ki je tudi vrsto let vlagal del dohodka za nove naložbe, pa je podjetje kljub vsemu šlo v stečaj. Pokojninski sistem bo zato moral v prihodnje še bolj temeljiti na solidarnosti med boljše in slabše plačanimi panogami, hkrati pa se bo urejal z uveljavlja¬njem načela plačila po vloženem delu. Priprave na javno razpravo se končujejo danes, ko je v prostorih Avtomoto društev seminar za vodje razprav. Prihodnji teden pa bodo razprave že stekle v temeljnih orga¬nizacijah združenega dela in na terenu. L. Bogataj 30 aktivistov bo vodilo razpravo Občinska konferenca socialistične zveze Kamnik je ustanovila aktiv tridesetih družbenopolitičnih delav¬cev, ki bodo po podjetjih, krajevnih in interesnih skupnostih vodili ustrezne razprave. Poseben organi¬zacijski odbor pri občinski konferen¬ci SZDL je že pripravil program razprav o novi ustavi, vodilnem sistemu ter statutu občine in krajevnih skupnosti. Pripravili so osnutek statuta občinske skupščine. V njem so predvidene tri variante o organizaciji občinske skupščine, od katerih ima vsaka dobre in slabe strani. V razpravi se bo treba odločiti za najboljšo rešitev. J. Vidic V torek, 4. sephembra, je bila na J®: senicah seja sekcije za kmetijstvo, k} deluje pri Socialistični zvezi. Na sej« so govorili o zakonu o kmetijskih zemljiščih in o tem, da bodo v občini usta¬novili samoupravno kmetijsko zemljiško skupnost. Predlagali so 11-člansk1 iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti. V odboru so predstavniki KZK. Gozdnega gospodarstva, Socialistične zveze, občinske skupščine, krajevnih skupnosti ter predstavniki kmetovalcev s posameznih območij. Ta li-članski iniciativni odbor so potrdili tudi na zadnji razširjeni seji izvršnega odbora SZDL Jesenice. Učenci Posebne osnovne šole na Jesenicah bodo v prihodnje izpopolnje* vali svoje likovno znanje v likovnih učilnicah, ki jih bodo dobili v delavske"1 domu pri Jelenu. Tam naj bi preuredili nekaj prostorov skupaj z jeseniško likovno sekcijo DOLIK. Vpis v vse jeseniške osnovne šole je letos večji od lanskega. Na dveh jese* niških osnovnih šolah — Tone Čufar in Prežihov Voranc — so letos vpisali v prvi razred skupaj 234 učencev, tako da so morali v obeh šolah učence razpo¬rediti v Štiri oddelke. D. S. Člani predsedstva občinske konference ZMS Jesenice so po poletnih počitnicah delo spet resno vzeli v roke. Na nedavni seji so sprejeli programe posameznih komisij in se dogovorili ia. delovne naloge v naslednjih mesecih' Aktivno se bodo vključili v razprave o novi ustavi ter obravnavali pomembne naloge, ki čakajo mlade pred devetim kongresom ZMJ in ZMS. J. Rabič Ta teden so se sestali štirje svetj kranjske občinske skupščine. ~~ . četrtkovo sejo obeh zborov občinsk* skupščine so člani svetov obravnavali poročilo o gospodarjenju v prveni p°' letju letos. Razen tega so odborniki na četrtkovi seji skupščine razpravlja11 tudi o poročilu o polletni realizaciji proračunskih dohodkov in izdatk?v občine za letos, o spremembi odloka o urbanističnem načrtu mesta Kranj«' o odloku o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, o spremembi ceI) za odvoz smeti in odpadkov in drugem. A. Ž- . . V začetku tedna se je v Radovti10' sestala komisija za idejno politi*0. m* delo in kadrovska vprašanja PJ občinski konferenci zveze mladine. Komisija je ocenila dosedanje delo »n sprejela program dela za naslednje obdobje/ trzio Bohinj, 7. septembra — V Bohinju se je začel dvodnevni seminar za naj' odgovornejše družbenopolitične delavce v občini. Na seminarju okrog 90 ude' ležencev razpravlja o temeljnih načelih zvezne in republiške ustave, o druz* benoekonomski ureditvi, družbenopolitičnem sistemu, komunalnem sistem"' evidentiranju možnih kandidatov za različne organe in funkcije ter o orga* nizaclji javnih razprav o ustavnih besedilih in statutu občine. A. 2. Na sredinem sestanku so sekretarJ1 osnovnih organizacij in stalnih a»l. vov ZK iz tržiške občine spreje* predloge komisije zk kadrovska vprašanja pri komiteju ZKS Tržič za sekr tarja komiteja, člane komiteja in predsednike njegovih komisij ter konference, ki naj bi štela 51 članov. Organizacije ZK bodo predlagano n? • obravnavale in po presoji lahko predlagale nove člane, če se z obstoje*11^ predlogi ne strinjajo. Komisija za kadrovska vprašanja predlaga za sekretar^ komiteja dosedanjega tehničnega sekretarja Janeza Piškurja, za komite komunistov, 10 članov ZK pa za revizijsko komisijo in častno razsodišče. *ra tako je že izoblikovana kandidatna lista za člane zveznih in republiških org nov ZK iz tržiške občine. -jk V četrtek je bila na komiteju občinske konference ZK seja aktiva kom^ nistov-neposrednih proizvajalcev. Na sestanku so obravnavali deloval solidarnostnega sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarst ' razen tega pa tudi priprave na ustanovitev samoupravne stanovanj® skupnosti. ~ -jk Javne razprave v kranjski občini S četrtkovo sejo širšega političnega aktiva kranjske občine so se v občini začele javne razprave o osnutku obeh besedil zvezne in repub¬liške ustave ter osnutka občinskega statuta. Tokrat objavljamo raz¬pored javnih razprav, ki bodo prihodnji teden v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. Krajevne skupnosti: 10. septembra ob 19.30 na Golniku (skupaj z bolnico Golnik) 11. septembra ob 19. uri v Zalogu 12. septembra ob 19. uri v Bitnjah 13. septembra ob 19. uri v Tenetišah in v Olševku 14. septembra ob 19. uri v Šenčurju 16. septembra ob 7. uri na Šenturški gori in ob 14. uri v Podblic1 Delovne organizacije: 10. septembra ob 17. uri PTT podjetje, ob 19.30 bolnica Golnik (skupaj s krajevno skupnostjo) 11. septembra ob 14.30 IBI (širši politični aktiv), ob 16. uri Iskra (širši politični aktiv) 12. septembra ob 13. uri Dom oskrbovancev Preddvor, ob 15. uri Sava (za polovico aktiva), ob 16. uri Komunalni servis jesenioe kranj radovljica 13. septembra ob 11. uri Kokra Kranj, ob 12. uri KZSZ in Skup¬nost invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ob 13. uri Pekarna Kranj Aktivni morajo biti v razpravah po krajevnih skupnostih delovnih organizacijah in interesnih skupno-. stih, je na sredinem sestanku sekre¬tarjev osnovnih organizacij ZK in stalnih aktivov iz tržiške občine po¬udarila Zora Semrl, sekretar izvršne¬ga odbora občinske konference SZDL. Aktivnost in sodelovanje komunistov bo še posebno potrebno pri razpravah o oblikovanju občin¬skega statuta in statutov krajevnih skupnosti, ki pomenijo v bistvu konkretizacijo določil novih ustav in približevanje njunih določil obča¬nom. To velja za razprave na občinski ravni kot za razprave po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ter interesnih skup¬nostih. Tržiške ustavne razprave se bodo začele prihodnji teden, ko bo predstavnikom družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov, skupnosti in krajevnih skupnosti govoril podpredsednik skupščine SRS dr. Jože Brilej. Naslednja večja razprava bo 22. septembra. Član republiške konference Savin Jogan bo vodil razpravo na seminarju za predsednike krajevnih skupnosti, predsednike organizacij SZDL in sekretarje ZK. Na tej razpravi bodo namenili največ pozornosti občin¬skemu in krajevnim statutom. Temu razgovoru bodo sledile razpra¬ve na terenu ter skupna seja konfe¬renc SZDL in ZK ter predstavnikov borcev, sindikata in mladine. Na sestanku so tudi poudarili, da bodo morali komunisti bolj sodelo¬vati v delu različnih organizacij in društev. Delu teh organizacij in vplivu komunistov v njih bo SZDL posvetila posebno konferenco. Po¬dobna konferenca se pripravlja tudi za področje vzgoje in izobraževanja. Pomembna vloga komu¬nistov v javnih razpravah -jk Dokazali bomo, da je na svetu še tretja pot med ameriškim in sovjetskim sistemom. S temi be¬sedami je naslikal Nehru tretji svet, kakor imenujejo na Zahodu neuvrščene. »Ni Washington ni Mo8Cu«, SO pisali v Argentini že pred dvajsetimi leti. Naj cvete sto, tisoč cvetov, so 'govorili na Kitajskem pred leti. To geslo je veljalo za kitajske razmere. Ce ga posplošimo, bi lahko veljalo tudi za ves svet. O usodi sveta so nekdaj odlo¬čale velike države. Njihova po¬sest se je širila prek Azije in Afrike — kolonije so postale ne¬odvisne. Nato se je svet razdelil (polariziral) na dva tabora — za¬hodni in vzhodni. Ta shema se vse bolj podira, vsaka država išče svoje mesto v svetu. V sredo se je začel v Alžiru četrti vrh neuvrščenih. Vse oči sveta bodo zdaj uprte v to mesto na severu Afrike. Vsi drugi do¬godki so stopili trenutno v ozad¬je. Neuvrščeni imajo dolgo zgo¬dovino. Ni naš namen, da bi se zdaj vračali v preteklost, vendar bi radi le opozorili na nekatere zgodovinske momente. Saj je do¬bro znano, da lahko razumemo sedanjost le na osnovi preteklo¬sti. Bandung Geta 1955) je bila prva manifestacija ideje ne¬uvrščenosti, vendar se tam tretji svet formalno še ni rodil. Beograd (1961) je bila prva konferenca neuvrščenih. Na tem zboru je dominirala osebnost predsednika Tita. To je bila prva konferenca in še na evropskih tleh. Veliki zbor Kairo (1964) je bil v znamenju arabske obnove (renesanse). Na tem sestanku so sodelovale zelo številnč afriške države. Večina teh drŽav je nekaj let prej posta¬la neodvisnih. Lusaka (1970) je bila manife¬stacija afriške želje, da se osvo- bode vsake kolonije. Zanimivo je, da arabski prvaki niso sodelo¬ vali na tej konferenci, vendar ni zmanjdalo njenega p ometi*- Alžir (1873) je dokaz, da J® v stala ideja neuvrščenosti °*n na poteza zelo velikega Ste , držav. Krog neuvrščenih ®e j, razSiril tudi na Latinsko AmtLjtt ko. Postal je brez pretiravaw univerzalna ideja. .-jli NeuvrSčeni ne bodo izpeli svoje naloge, če bodo spreg1® g£j. ekonomske momente. Pr'e jjj nik Bumedien je prvič glasno povedal, da so neuvf® pravzaprav nerazviti del 8 vj» Prepad med razvitimi in ne timi je iz leta v leto večji-j® g* zaradi devalvacije aroe dolarja in monetarnih sPret\fie^i v svetu so neuvrSčeni v ,^ letu izgubili pol milijarde ^ 0y jev. Delež neuvrščenih v 8 „jči* ni trgovini je vsako leto V Naloga neuvrščenih j®» razvoj (trend) čim prej j*' vijo. Konferenca v Alžiru ^jo delala dokument, ki predložili tudi svetovni °T*atfl° zaciji. Kajti na svetu nist* dva pola — Washington J* f K> skva, tu je cela galerija dr* rt,v želi po svoji poti naprej. v tej volji je garancija, lahko v bodoče prepreC1 velike konflikte sveta. Jesen i0' 5- septembra, je bila na odbrJ razširjena seja izvršnega Jesena občinske konference SZDL preds^ie' n? kateri so sodelovali tudi Na ' ..n,ki krajevnih organizacij. Potrdfi"!1 ^najprej razpravljali in s°ciali Vx og meri1' P° katerih bo c>jskp zveza vodila kandida¬ ti^ , post.°Pke ter evidentirali vhnH x-andidate za vodilne funkcije 0d°,čl skupščini. do do ifŽenci seJe so sklenili, da bo- sejj n *?ca letošnjega leta na vsaki komis°enjevali in P°slušali poročilo ra2pr 1Je Pripravo in potek javnih drup;av' ( 'ar>i te komisije bodo med u! p?rofali tudi o vsebinskih ac,|nostih teh razprav. stičnieSeniški občini naJ bi Sociali- razDr_ zveza organizirala 130 javnih sindilT. ° osnutku ustave, občinski ni svet pa naj bi jih po Sindikati o novi organiziranosti je^bi? predsedstvom Jožeta Bohinca sede* V f.etrtek. 6. septembra, na ta tV občinskega sindikalnega sve- odb0f °.vljica seja predsednikov ljafl: 0vu 'n komisije za samouprav- loge' t • egledali so in potrdili pred- Hov 0ux^eseenega načrta vseh orga- ter 0l? 8.ke organizacije sindikatov orga ■ rativni načrt izvajanja nove naval21 ran°sti sindikatov. Obrav- sindjK 80 tudi gradivo republiških fiiem• . ° Pripravah in prakti- sti 1Zvajanju nove organizirano- JR Razprave 0 stano¬vskih skupnostih r?^irienek' U- septembra, bo 29. pega 8vS S^a P^dsedstva občin- a- T0 h veze sindikatov Radov- Netnih bo Prva seja predsedstva po JJievrn poč»tnicah, zato bo tudi ik^PravPr tokrat dokaJ obširen. ^nega i bodo ° osnutku dru- g0sPocL-°gov°ra o upravljanju in r**ije ^e5JU s sredstvi za krediti- ^tku tve stanovanj ter o Ltanovan- ?ak°na o samoupravni 2'Vskl, skupnosti. Posebno se h goiev z « na ureditvi kreditnih 5°vani s, i financiranje gradnje sta- Nnik ^ibenih sredstev - skla- , l°Čili ~ 8e bodo že na seji °ra. a Podpis družbenega dogo- di^^sedstvo bo obravnavalo izho- SlfaniziranK°lnjevaT sindikalne h! avnih p! sprejelo program > °gram razPrav, trimesečni akcijski 8°tovitv- in se d°govorilo o 1 ozimnice za delavce. JR ^minar za vodje V ^vnih razprav u* 0 08mlfi?uprav na javne razpra- »Ltave ti klh zvezne in republiške ?? konfJ statuta občine, je občin- PnpravilQ enca SZDL Škofja Loka li javne razprave. ^OdhJ? danes v prostorih Avto- n >w:aSkofja E°ka h Pori!Ixe.° ustavnih spremembah J^Uve JVi družbeno-ekonomske SStavnih V°dl Marjan Dolenc, o st0t^naLSpremembah na področju > Ureditve pa član pred- SRS Zdravko Kr¬egal Iglitar Pa bo popoldne tix °Čiu ^stavne spremembe na ne8a«iJLemelJnega družbenopoli- s>stema. ,jb delovnih organizacijah organiziral 81. Do zdaj so v okviru socialistične zveze izvedli že 62 javnih razprav, v okviru občinskega sindikalnega sve¬ta pa 29. in DSred° 80 predstavniki tovarne električnih meril instrumentov Iskra Otoče P0Borihtavniki zuhodnonemške firme Metraivatt in Niirnberga podpisali Doltm 0 Posl°vnem sodelovanju. Iskra Otoče bo za to firmo izdelovala Me^tre tn ampermetre in druge inštrumente za vgrajevanje. Od firme PosleaWatt pa bodo dobivali registratorje in elektronske pretvornike. Tako bo elefr/Jugoslovanski trg preskrbljen z vsem izborom merilnih inštrumentov za zda:r0(*i&tribucijo. Pogodba je toliko pomembnejša, ker se v naši državi prav PotrJhrif>ravljam° na izSradnjo 380-kilovoltnega omrežja, za katerega ne bo prih0Jn uvoz dragih inštrumentov. Vrednost medsebojne izmenjave bo v predstlh znašala 19 milijonov zahodnonemških mark. Na sliki: zahnrilVniki Iskre °toče in združenega podjetja Iskra ter predstavniki U(*nonemške firme Metrawatt. —A. Ž.—Foto: F. Perdan Zadovoljiv potek javnih razprav Je^nSrel0' 5- septembra, je bila na »ji nicah razširjena »»»» i^vrfinoan Na seji so govorili tudi o pripra¬vah na javne razprave v posameznih krajevnih skupnostih. Do zdaj so se sestali le člani krajevnih organizacij v Mojstrani in razpravljali o tem, kako bodo v Mojstrani potekale javne razprave. Po mojstranškem zgledu bodo ukrepali tudi drugod. Na seji so sprejeli sklep, naj bi kra¬jevne skupnosti sklicale ožji politič¬ni aktiv in potem razpravljale o po¬teku razprav v posameznih društvih in krajevnih skupnostih. Na seji so se domenili, da bodo v najkrajšem času organizirali eno¬dnevni seminar za predavateljski aktiv, na katerem bodo govorili o naslednjih temah: osnovne značil¬nosti ustave, vloga krajevne skupno¬sti, temeljnih organizacij združene¬ga dela, interesnih skupnosti ter delegatskega sistema. Seminar bo organiziral občinski komite ZK Je¬senice. D. Sedej Danes popoldne ob 16. uri se bodo delavci Gorenjske predilnice zbrali v dvorani kina Sora v Škofji Loki. Na zboru bodo poslušali poročilo dele¬gatov o poteku ustanavljanja TOZD v podjetju, zatem bodo razpravljali o poročilu in novem statutu svoje organizacije združenega dela, in razpravljali o poslovanju v preteklih letih in prvi polovici letošnjega leta. Čez mejni prehod v Ratečah bo letos šlo blizu milijon, čez Koren pa nad 4 milijone potnikov. V glavni poletni sezoni so bili letos dnevi, ko je glavno cesto gornje savske doline prevozilo blizu 20 tisoč vozil. Kljub delni izboljšavi ceste po ukinitvi že¬lezniške proge, ta cesta ni sposobna za večji promet. Da bi se stanje iz¬boljšalo, je predvideno, da bodo okrog 1985. leta tu zgradili avto¬cesto. Da pa ne bi tako dolgo čakali, se pri skupnosti za ceste Slovenije, skupščini občine Jesenice in cestnem podjetju Kranj prizadevajo izboljša¬ti obstoječo cesto. Tako je bilo pred kratkim zgrajeno 1500 m nove ceste skozi Belco, ta teden bodo pričeli z asfaltiranjem blizu 2 km dolge nove obvoznice v Kranjski gori, predvido¬ma do oktobra pa bodo končali rekonstrukcijo ceste od Potok do Koroške Bele. Za ta dela ie bilo letos namenjenih blizu 18 milijonov din. V srednjeročnem programu razvoja so predvidene nadaljnje izboljšave, kot so novi del ceste skozi Hrušico, odprava ovinka v Logu, obvoznica pri Podkorenu in izboljšanje ceste na Koren. Od vsega navedenega pa je za vedno večji turistični promet vsekakor najbolj nujno urediti zadnje omenjeno. Mnogi gostje, ki so bili letos pri nas na morju, so se namreč pritožili nad stanjem ceste od Korenskega sedla do Kranjske gore. Veliko se jih je vračalo raje po cesti čez Trst, Videm, Tolmezzo, Blockenpas in Lienz. Pri tem so povedali, da ko bo nared turska cesta do Beljaka, nameravajo priti po njej, seveda če bo tudi cesta čez Stanovanja iz solidarnostnega sklada Izvršni odbor solidarnostnega sklada za gradnjo stanovanj kam¬niške občine je sklenil, da bo pri gradbenem podjetju Graditelj naro¬čil 33 stanovanj. Vseljiva bodo drugo leto v novi stanovanjski soseski na Bakovniku, to je ob cesti med Kam¬nikom in Duplico. Ta stanovanja bodo razdelili osebam oziroma dru¬žinam z majhnimi dohodki. Tudi podjetje Kamnik je za svoje delavce naročilo 28 stanovanj v so¬seski Graben v središču mesta. Tam bodo kupili stanovanjski blok. V to¬varni Stol so se odločili za nakup 18 stanovanj pri gradbenem podjetju Projekt Kranj, ki bo sezidal blok na Duplici. V tovarni Titan pa se bodo za naročilo stanovanj odločili te dni; najverjetneje bodo za svoje delavce kupili 25 stanovanj. Podjetje Kam¬nik, Titan in Stol bodo stanovanja plačali iz lastnih sredstev in s kredi¬tom. Razveseljiv je podatek, da bodo drugo leto zgradili 140 stanovanj, kar je trikrat več kot so jih poprečno zgradili v zadnjih letih. Geslo »sta¬novanja delavcem« v Kamniku ni ostala puhla fraza. To dejstvo je spodbudno, saj krepi vero v lastne sile in družbeno ureditev. J. Vidic Novi začasni prostori Kranjski klub zdravljenih alkoho¬likov je že vse do svoje ustanovitve pred dvema letoma iskal primerne prostore za svoje delo. Prostor, ki so mu ga odstopili pri Zavodu za zrdav- stveno varstvo v Kranju je postal že pretesen, saj se je število članstva tako povečalo, da zdaj delujejo v Kranju trije klubi. Dan Gorenjske predilnice Delavcem, ki delajo v Gorenjski predilnici 15 in več let pa bodo podelili spominska darila. Po sestanku se bodo člani kolekti¬va zbrali na vrtu loškega gradu, kjer bodo nadaljevali praznovanje ob jedači, dobri kapljici in poskočnih melodijah. -lb Nujna izboljšava cest od Korena do Kr. gore Zdaj kaže, da bodo vsi trije klubi zdravljenih alkoholikov dobili boljše prostore, čeprav še vedno začasne. V novem Domu upokojencev na Planini so namreč z razumevanjem uprave dobili večji prostor, sicer kletni, a vendarle primeren za sestanke. Tja se bodo preselila tudi Zveza klubov zdravljenih alkoholi¬kov za Gorenjsko. Takoj, ko bodo dobili opremo na nove prostore, bodo klubi začeli delati v novih prostorih. Koren boljša. Zato menimo, da bi bilo prav zaradi nadaljnjega pove¬čanja prehodnega turizma na Go¬renjskem prva sredstva potrebno nameniti ureditvi tega približno 5 km dolgega odseka ceste. B. Blenkuš Gorenjska zahteva cesto in predor Gorenjska se zaradi preozkih cest ob izredno močnem lokalnem, izlet¬niškem in tranzitnem turističnem prometu že duši. Zato na Gorenj¬skem ne odstopaj'o od zahteve, da v republiški program cestnih del v le¬tih od 1976 do 1980 vključijo novo avtocesto skozi Gorenjsko in predor pod Karavankami. Hkrati predlaga¬jo naj republiški organi pospešijo dogovarjanje med Jugoslavijo in Avstrijo o graditvi predora. Takšno stališče so sprejeli na sredini seji sveta gorenjskih občin v Kranju, ko so se s predstavniki republiške skupnosti za ceste pogo¬varjali o gradnji gorenjske avtoceste in programu cestnih del v prihodnjih dveh letih. Več o tem bomo pisali v prihodnji številki. Nadaljevanje s 1. str. pomanjkanja premoga in remon¬tov ne obratujejo s polno močjo. Premogovniki so v krizi. Ker delavcev ni, jih nadomeščajo stroji, le-te pa morajo uvažati. Zato smo se znašli v težkem energetskem položaju. Do večje¬ga deževja bo redukcija vsaj 15- odstotna in bo veljala za celotno slovensko omrežje. Energetska kriza pa se širi tudi na druge ju¬goslovanske republike.« Danes (četrtek) vlada v energet¬skem omrežju Slovenije in seveda tudi Gorenjske izjemen položaj, kakršnega v zadnjih letih ne pomni¬mo, ste dejali. Zakaj? »Gorenjska proizvede samo 10 odstotkov energije, kolikor jo potrebuje. Vezani smo torej na elektriko iz Šoštanja in Dravskih elektrarn. Ker so hidroelektrar¬ne ponoči od srede na četrtek akumulirale vodo za dnevno pro¬izvodnjo in Šoštanj ni delal s polno močjo, je slovensko omre¬žje napajala v glavnem elektrika iz Bosne. Ker pa se je malo pred peto uro zjutraj pretrgal dovod elektrike iz Bosne nekje pri Bajni Bašti in ker smo doma šte- dili, smo bili priča razpadu elek¬tričnega omrežja. Komaj se je prenosna mreža konsolidirala, se je pokvarila še termoelektrarna Šoštanj. Sedaj obratuje sloven¬sko omrežje ločeno od ostalega jugoslovanskega in še to brez Šoštanja. Ta proizvodnja pa ne pokriva niti 50 odstotkov potreb. Zato smo bili danes prisiljeni uvesti tako redukcijo, kot že dolgo ne. Do 11. ure je bilo na primer 80 odstotkov odjemalcev z ljubljanskega področja odklop¬ljenih. Upamo, da bo »velereduk- cija« popoldne okrog dveh pre¬nehala, ko bo Šoštanj poprav¬ljen. Izvršni svet je sklenil, da je treba potrošnjo reducirati do 50 odstotkov. Ce organizacije za distribucijo električne energije tega ne bodo storile, bo njihovo območje v celoti izklopljeno.« In kakšni so obeti za prihodnje dni? ljubljanska banka S kolesom se vozim povsod naokrog, varču/em in vlagam, zdaj lahkih sem nog. ljubljanska banka »Do večjega deževja bo veljala 15-od8totna redukcija. Odklopi za široko potrošijo pa bodo takrat, ko se energija najmanj troši in to najdlje za 5 ur. Vele- odjemalcev, to je predvsem indu¬strija, popolnoma ne odklaplja¬mo, ampak se vsakodnevno dogovarjamo in planiramo re¬dukcije. Popoldanski odklopi bo¬ NA PRIKUPNI NALEP¬KI, ko bo vloga dose¬gla 100 din, NA KNJIŽNEM KAZA¬LU, če privarčuješ na¬daljnjih 100 dinarjev* KOT ZNAČKO pri pri¬varčevanih 300 dinar¬jih, KOT DENARNICO, ko bo tvoja vloga dosegla 400 dinarjev in končno Igro seveda lahko ponavljaš, če z varčevanjem nadaljuješ. Pa še to. Z dvigom privarčevanega denarja igro PIKAPOLONI¬CA prekineš, dokler z novimi vlogami ne nadoknadiš dvignjenega zneska. Povej mamici, očku, babicam, dedkom, tetam in stricem, kaj vse te čaka! Pri nas pa bosta s svojo pikapolonico vselej dobrodošla. Četrtek - najtemnejši dan v zadnjih letih KOT HRANILNIK, ki ga prejmeš v trajno last ob vloženem skupnem zne¬sku 500 dinarjev. do najpogostejši. 15-odstopna redukcija (v četrtek je bila zaradi izjemnega položaja 50-odstotna) pa velja za vse potrošnike in to ves dan. Trudimo se, da najpotreb¬nejše družbene ustanove, črpal¬ke za vodo in železniški promet na električni pogon ne bodo pri¬zadeti. Prizadevamo si, da reduk¬cije ne bi bile preveč boleče in prosimo za razumevanje ter po¬zivamo k varčevanju z električ¬no energijo!« J. Košnjek Srečanje nekdanjih borcev slovenskih železarn Danes, v soboto, se bodo zbrali na Pokljuki železarji — borci NOV slovenskih železarn. Srečanje na Pokljuki organizira koordinacijski odbor ZB NOV Združenega podjetja slovenskih železarn. Ob 11. uri bo ob spomeniku« padlih borcev kulturni program, nato pa bo tovariško srečanje na prostoru gostišča Ob tabornem ognju Goreljek. Na srečanje bodo vozili avtobusi, ki bodo odpeljali iz vseh postaj v zgornjesavski dolini ter iz Žirovnice. Udeleženci bodo s Pokljuke odšli ob 17. uri in se vračali prek Bohinja. D. S. Predpremiera Cvetja v jeseni Ker je bil film Cvetje v jeseni posnet v Poljanski dolini in v okolici mesta, bo predpremiera filma 9. in 10. septembra zvečer v Jubilejnem gledališču na Loškem gradu. Film je narejen iz istoimenske televizijske nadaljevanke, ki smo jo videli na naših zaslonih. Premiera bo 21. tega meseca v Ljubljani. PIKAPOLONICA nagradna igra za mlade varčevalce Veste, dragi mladi prijatelji, pikapolonica ni kar tako od muh, kot bi si človek mislil! Pravijo, da prinaSa srečo. In prav zato smo jo izbrali, da nam bo vodila prijetno igro ter kazala pot do uresničenja malih in velikih želja. Poglejte, kje vse jo bomo lahko srečali! Vstopnice bodo prodajali pred predstavo na gradu, nekaj pa jih je tudi v predprodaji v prodajalni Alpina na Mestnem trgu. -lb Kljub dokaj neugodnemu vremenu je letos obiskalo naše planine rekordno število domačih in tujih planincev in ljubiteljev gora. Zaradi starih in dotrajanih planinskih postojank postaja iz dneva v dan bolj pereče vprašanje kako zadovoljiti vsem željam in potrebam številnih, ki prihajajo v naše gore. Posebno pereče postaja to v Julijcih v mesecu juliju in avgustu, ko je obisk gora največji. Prav zato so v letošnjem letu prišli na misel, da bi pri nekaterih domovih in kočah postavili zasilna ležišča v obliki gorskih šotorov. Verjetno bodo to misel uresničili že prihodnje leto. O problemih v našem planinstvu steče dostikrat beseda tudi kar v gorah. Posnetek je bil narejen letos avgusta pod Triglavom. Na sliki Dr. Marijan Brecelj, predsednik planinske zveze Jugoslavije, Marjan Oblak, predsednik meddruštvenega odbora ljubljanskih planinskih društev in Bojan Špicer, predsednik planinskega društva Ljubljana — matica. -an Jesensko gnojenje travne ruše Kmetijsko visoko razvita področja, ki leže v približno takšnem podnebnem pasu kot Gorenjska, so prešla na način gnojenja, ki temelji na zadostnem osnovnem gnojenju s fosforjem in kalijem in dognojevanje z dušikom po vsaki rabi ruše. Takšen način gnojenja za¬gotavlja — zaradi sorazmerno velikih količin dodanih hranil — zelo velike zaloge hranil v zemlji. Rast trav je bujna, donosi so visoki; na¬stopa le vprašanje pravočasnega spravila pridelka, ki ga pa pri zadostni mehaniziranosti del in pri sodobnem načinu konserviranja ni težko doseči. Količina dodanega dušika, ki najbolj vpliva na maso pridelka, gre ponekod že čez 300 kg/ha. Ta količina je porazdeljena na: — spomladansko gnojenje — dognojevanje po vsaki rabi — jesensko dognojevanje. Pri nas je spomladansko gnojenje in dognojevanje po vsaki rabi že vpeljano. Nekako smo bili vajeni gnojiti z dušikom do sredine avgusta, češ, da naj kasnejša rast še postrga zalogo iz zemlje. O jesenskem gno¬jenju pa smo menili, da to sicer vpliva koristno na pomladansko rast, da pa se preko zime porazgubi preveč dušika, ki je v zemlji izredno gibljiv. Računali smo, da smo že z zelo slabim gnojenjem jeseni lahko pomaknili začetek paše za kak teden ali 14 dni nazaj. To sicer spomladi lahko veliko pomeni, če manjka krme, vendar tistim, ki pasejo, navad¬no krma ostaja. Zato tega načina niti nismo propagirali. V zadnjem času pa poročajo, da so pokazali poskusi na polju (enega ima INA v okolici Ljubljane), da sicer del dušika preko zime res odplavi, vendar ostane pretežni del do spomladi, ko začne vegetacija, še v zemlji. Ruša ga dobi prav tedaj, ko ga najbolj rabi in v obliki, ki je rastlinam sprejemljiva. Gre tu za dušik iz gnojil; tega morajo bakterije v zemlji še predelati, da postane sprejemljiv za korenine. Te bakterije pa čez zimo tudi popolnoma ne mirujejo. Predelujejo počasi, vendar dalj časa. tako da je do začetka rasti pripravljena neka zaloga. Će gnojilo damo spomladi na še hladno zemljo, je tudi aktivnost bakterij še manjša in na tolikšno pripravljeno zalogo rastlini dostop¬nega dušika moramo spet čakati. V tem je verjetno smisel jesenskega gnojenja. Stvar še ni docela raziskana. Spomnimo pa se, da jesensko polivanje gnojnice in gnojevke, ko je nujno zaradi zagotovitve prostora za zimo, daje spomladi dobre rezul¬tate. Zato to delo ni le nujna priprava na čas, ko ne bomo mogli prazni¬ti jam, ampak poleg tega še ukrep, ki spomladi od zime izčrpani rastlini nudi lahko dostopno in nujno hrano. Mora pa pasti gnojilo, gnojnica ali gnojevka na še nezmrznjeno zemljo. V soboto, 1. septembra, so ob Po¬sebni osnovni šoli na Jesenicah od¬prli nove prostore ter preuredili šol¬ske učilnice v stari stavbi. V prizidku Posebne osnovne šole je šest novih učilnic, s preureditvijo stare stavbe pa so dobili tehnično delavnico, varstveni oddelek, zbornico ter lepo urejene sanitarije. Nove učilnice Po¬sebne osnovne šole Jesenice so svetle in velike ter pomenijo izredno pri¬dobitev za to jeseniško ustanovo. Jeseniška Posebna osnovna šola praznuje letos 15-letnico svojega ob¬stoja in prav ob tej obletnici se je rešila dolgoletne, skorajda nevzdrž¬ne prostorske stiske. Ko so šolo ustanovili, je dobila nekaj oddelkov pri osnovni šoli na Koroški Beli, po¬tem pa je vsa leta gostovala po raznih jeseniških osnovnih šolah. Zadnja leta so nekateri učenci obiskovali pouk v vlažnih, starih in mrzlih prostorih Kosove graščine na Jesenicah, drugi pa so bili utesnjeni v prostorih sedaj preurejene Po¬sebne šole. a ti i . m «s Živinorejsko veterinarski zavod Kmetijska pospeševalna služba: Boris Praprotnik, dipl. ing. agr. Novi prostori Posebne osnovne šole Posebno osnovno šolo na Jeseni¬cah obiskuje 105 učencev in učenk iz raznih krajev jeseniške občine. Vsi učenci so lažje prizadeti, vendar predvidevajo, da bodo v prihodnjem letu ustanovili tudi oddelek za sred¬nje prizadete otroke, ki jih je v obči¬ni tudi nekaj. Do zdaj so srednje pri¬zadete pošiljali v ustanovo v Crni, vendar ima le-ta omejene zmoglji¬vosti, zato so nekateri otroci morali čakati na sprejem celo leto ali več. V jeseniški Posebni osnovni šoli imajo tudi varstveni oddelek učen¬cev od prvega do četrtega razreda. Skupaj je v njem 14 otrok. Učenci Posebne osnovne šole na Jesenicah so zelo prizadevni pred¬vsem v svojem likovnem izobraževa¬nju, saj so za izdelke na mednarodni razstavi v Londonu prejeli najvišje nagrade. V vitrini njihove šole visi tudi najvišje občinsko priznanje — Čufarjeva plaketa, obenem pa so med prvimi v Sloveniji prispevali svoje ilustracije za zbirko otroških pesmi Poredni smeh. ■ i ■ mm m§ mKSKMm t' V* ^ ^ Ko učenci končajo posebno šolo, se navadno zaposlijo v katerem od jeseniških podjetij in mnogi dosežejo na svojih delovnih mestih kvalifika¬cijo ali vsaj polkvalifikacijo in se enakovredno vključujejo v delovne kolektive. D. Sedej V petek, 31. avgusta, je bil na Jesenicah sestanek, ki so se ga ude¬ležili predstavniki občinskega sindi¬kalnega sveta, predstavniki druž¬benopolitičnih organizacij in skup¬ščine občine ter predstavniki trgov¬skih podjetij. Sestanek so sklicali pri občinskem sindikalnem svetu zato, da bi na Jesenicah čimprej začeli z akcijo o prodaji letošnje ozimnice ter kuriva. Najprej so predstavniki jeseniških trgovskih podjetij spregovorili o prodaji ozimnice. Zagotovili so, da težav s preskrbo ne bo, ker imajo z dobavitelji že dalj časa sklenjene pogodbe. Krompir za ozimnico bodo prodajali po enotni ceni dinar in 70 par, jabolka po 4 dinarje 60 par, papriko po 4 dinarje in 50 par do 5 dinarjev. Ugotovili so tudi, da upada zanimanje za klasično ozim¬nico, za kar je več vzrokov. Kljub temu pa je na Jesenicah še precej družin, ki-v jesenskem času kupujejo večje količine živil za zimo. Tako bodo tudi letos po jeseniških trgovi¬nah pripravili ozimnične pakete. Na zadnjem sestanku so se še posebej zavzeli za organizirano pro¬ Dobro leto je, odkar so se prebi¬valci krajevne skupnosti Lom pod Storžičem na referendumu odločili za samoprispevek za gradnjo nove ceste v Lom. Odločili so se, da bodo cesto gradili v dveh etapah. Najprej naj bi zgradili kilometer dolg odsek ceste od Slapa pri Tržiču do Špa¬nove žage v Spodnjem Lomu, ki po¬teka po najmanj pripravnem zemlji¬šču, nato pa še odsek do Zgornjega Loma. Lomljani so tudi sklenili, da bodo pri gradnji kar se da varčni in da bodo čim več gradbenih del opravili prostovoljno. Lom je eden redkih krajev v tržiški občini, kamor avtobus zaradi slabe in nevarne ce¬ste ne more in mora okrog 120 za¬poslenih delavcev vsak dan peš, z motorji ali osebnimi avtomobili na delo v Tržič. Enaki usodi so prepu¬ščeni tudi šolski otroci od 4. razreda dalje. Prav tako postaja Lom z oko¬lico ter dolina pod Storžičem s številnimi visokogorskami kmetija¬mi, na katerih se rojevajo zametki turizma, vedno bolj zanimiv tudi za izletnike. Čeprav so ob načrtu Lomljanov nekateri zmajevali z glavo in menili, da bo naloga pretežka in predvsem predraga (samo prva etapa naj bi po predračunu veljala 520 milijonov starih dinarjev, ker bo cesta široka najmanj 6 metrov, asfaltirana in z urejenimi polmetrskimi bankinami), so se Lomljani oziroma njihov grad¬beni odbor, ki ga vodi Tone Kralj Zagrizli v delo. Prva, vendar ne najtežja prepreka pri gradnji nove ceste je bila te dni premagana. Cestni odsek od Carma- na do Španove žage je urejen do take mere, da ga bo mogoče asfalti¬rati in urediti bankine. Dolg je 320 metrov. Strojna dela so opravili de¬lavci Gredbenega podjetja Tržič, vsa druga zemeljska dela pa so opravili »Proizvodnja se v vseh kamniških podjetjih širi, gradijo nove obrate, osvajajo novo tehnologijo, vsak dan je več dela za obrtnike. Podjetja že iščejo ali pa bodo v kratkem iskala nove delavce za zaposlitev,« je pove¬dala Marija Ribič, svetovalka za delovne enote komunalnega zavoda za zaposlovanje Kamnik. Na vprašanje, koliko imajo v evidenci nezaposlenih in katera podjetja iščejo delavce, je tovarišica Ribičeva odgovorila: Na Jesenicah so že razpravljali o akciji sindikata — Trgovska podjetja pripravljena podpisati s podjetji pogodbe o posojilih za ozimnico socialno ogroženim delavcem — Letos brez premoga in drv? »Tovarna usnja bo kmalu potre¬bovala 60 delavcev in delavk. Delavce iščejo tudi v tovarni pohiš¬tva Stol in v Živilski industriji, pa tudi v drugih podjetjih. Povsod se kaže velika potreba po srednjih strokovnih kadrih. Za primer naj povem, da smo letos opravili anketo med učenci srednjih strokovnih šol. Ko smo vprašali učence zadnjega dajo ozimnice ljudem, ki nakupa ozimnice zaradi nizkih osebnih dohodkov ne zmorejo. Socialno ogroženim družinam bi lahko poma¬gale tudi njihove delovne organi¬zacije v obliki posojil, ki bi jih odobrili na podlagi skupnega dogo¬vora in podpisa pogodbe med posamezno delovno organizacijo in trgovskimi podjetji. Ta posojila bi bila za delavce z nizkimi osebnimi dohodki brezobrestna. Predstavniki trgovskih podjetij so se s tem pred¬logom strinjali, občinski sindikalni svet pa bo ta predlog posredoval posameznim delovnim organizaci¬jam. Lomljani ne mislijo odnehati Za krajevni praznik Loma, 16. septembra otvoritev prvega dela nove ceste — Kje dobiti milijone za nadaljevanje gradnje, od katere Lomljani ne nameravajo odstopiti — Optimizem in pripravljenost za prostovoljno delo Težav s preskrbo oziroma z naku¬pom ozimnice torej na Jesenicah ne bo, hujši problemi pa bodo z naku¬pom premoga in drv. Predstavnik jeseniškega Universala je na sestan¬ku dejal, da za zdaj ni možnosti, da bi probleme kakorkoli rešili, kajti od naših premogovnikov dobivajo kljub podpisanim pogodbam nezadostne količine premoga. Na Jesenicah bi letno potrebovali za individualno potrošnjo od 12 tisoč do 14 tisoč ton premoga, zdaj pa dobivajo le po 200 vaščani prostovoljno čeprav v času največjih kmečkih del. Graditelji so na ta način prihranili najmanj 20 milijonov starih dinarjev. Potrošili so jih 30, predračunska vrednost opravljenega dela pa presega 50 mi¬lijonov starih dinarjev. Nov cestni odsek bodo odprli v nedeljo, 16. sep¬tembra, ko praznuje krajevna skup¬nost Lom svoj prvi krajevni praznik. Vendar Lomljane pri gradnji nove ceste največje delo še čaka. Treba bo zgraditi dobrih 700 metrov nove ceste od Slapa pri Tržiču mimo Travnarja do Carmana. Največja prepreka bo skoraj 80 metrov široka skala, ki jo bo treba prebiti. Tudi ostali del trase je za gradnjo precej težaven in drag. Da bi bil ta odsek prevozen, bo gradbeni odbor potre¬boval najmanj 150 starih milijonov, ki pa jih ne bo tako lahko dobiti. Tega se Lomljani zavedajo. Denar bi morali Lomljani dobiti naenkrat in skupaj, ker je etapna gradnja odseka nemogoča. Stara cesta bo zaradi gradnje nove zasuta, zasilni dohod do Loma pa bo mogoč le po globeli za Travnarjem. S samoprispevkom bodo Lomljani zbrali okrog 35 ali 40 starih milijo¬nov. Upajo pa tudi, da bo tržiška občina (pri gradnji gre Lomljanom na roko) še enkrat globje posegla v proračunsko vrečo in za nekaj časa rešila potrebe tega predela občine. Graditeljem bi precej pomagal tudi dolgoročni kredit. Zaposlenost in nezaposlenost v kamniški občini Takšni so torej predlogi ki se bodo letos in zanesljivo tudi prihodnje leto pojavljali na različnih pomemb¬nih zborih v tržiški občini. Lomljani so namreč zadolžili prizadevni grad¬beni odbor, da začeto delo pripelje do kraja in s tem omogoči njim in naslednikom boljšo povezavo s sve¬tom. J. Košnjek letnika, če imajo že zagotovljeno delovno mesto, so vsi brez izjeme odgovorili, da že imajo službo. Iz srednje strokovne š Vladimir Maksimovič, Ljubo Jasnl in drugi. « Udeleženci so bili razdeljeni v interesnih skupin, med drugi"1 skupino mladih, ki delujejo f! področju informiranja, na podrocj^ družbeno-ekonomskih odnosov, ^ skupini osnovnih in srednjih šol, skupino za idejno politično, SLO 1 družbenopolitični sistem. . v Med slušatelji je bilo 70 odstotk^ mladih komunistov. Prvi dan šole s ustanovili aktiv ZK MPP? " pozvali mlade na krvodajalsK akcijo in akcijo za zbiranje prispev kov za gradnjo spominskega dom8 Kumrovcu. ^ Poleg predavanj iz posebnega ' splošnega programa je organiza1 druge MPPŠ, republiška konferenobr0 Je d°kupovala na Dunajju. svet0v Jlma je šlo in pred drugo nekaik v°jno je bilo v njuni že so ji k at razširjeni delavnici, rekli Ulnih tovarna, že okrog 50 ple- VSi'žnaXijalnih in šivalnih strojev. VrSih iVeči bivši lastniki pletilnic °vljici P efenin in nogavic v Ra- ^adrjk So si edini> da Novakove brez Wetiist v lahko imamo za začetnike proi2v ,a na Gorenjskem. Ko se je bilo tik Ja najbolj razširila, to je Zao,. ,pred drugo svetovno vojno, deloval0Vali tudi po 30 pletilj, ki so Jin ietaie po več tisoč kosov plete- i °vakn -i. Zanimivo je, da so pri tlle ^ -pletli tudi modre črtaste ^Ortiari ajlce za kraljevo vojno Ln§ke C°\ finejše otroške, moške in °bleke Pletenine in celo kopalne Jafeli yOVakovimi so s to obrtjo ^0rvat e. Vrhunčevi, Vogelnikovi, ^gatnv;V1' Beblerjevi, Šušteršičevi, UV1 m Jegličevi. NAJPREJ NOGAVICE VečjihMok^ je nastala iz nekaj n°gavita r.lh delavnic, pletilskih in ?Pet za^f b> ki so po minuli vojni °koli e obratovati v Radovljici • arih in1' Iz skromne zapuščine . bil« lztroŠenih pletilskih strojev ?rajna t a 1948 ustanovljena ? ^udiiJ*!V5rna Pletenin in nogavic. ^tku. težavami so se borili v za- E° vSp"elav,nice so bile razmetane 2°benih °kolišu, stroji slabi in ?°biti , pra,vih materialov ni bilo Joteli ,7a Pletenje. Za začetek so i Otlt\)o n esniCiti program za proiz- Pa jim niso odobrili u- Podipfklh sredstev. Kljub temu h z», v prvih letih po ustano- Usn!uamovalo nekaj spodbud- Nalj Sebov- Leta 1951 so prvič S H Vi Ig vrhnje pletenine v več z«ri Je bilo. toda potrošniki ^azj • ?v°ljni. feizvod^ Program in povečati J Ker • Ju- bil njihov največji sf je, ni denarja za nove st re in poPravljali in predelovali i iUfPeli so- Popravljenim letu 1954 so leto kasneje 3er je\8f nove zmogljivosti, pri »?** L opravljen tudi remont %jev izmed treh cotton pletilnih i proizvodnjo sintetičnih nogavic. Sploh lahko smatramo za enega pomembnih mejnikov na razvojni poti kolektiva ALMIRE prehod s proizvodnje bombažnih nogavic na sintetične moške in žen¬ske dolge nogavice leta 1955, ki je za takratne razmere pomenil pravo revolucijo v predelavi trikotažnih surovin. Izdelavo bombažnih in potem sintetičnih nogavic — ki je prevla¬dovala vse do leta 1962 in imela svoj vrh v letu 1959 — je s pomočjo predelanih cotton strojev in nekaj novih zamenjala proizvodhja vrh¬njih oblačil. Leta 1962 se je proiz¬vodnja nogavic že zmanjšala na po¬lovico, izdelava vrhnjih pletenin pa je doživljala pravi razcvet. Novi ma¬teriali kot so bili bocle, mohair, če¬sana volna, sintetična vlakna itd. so popestrili asortiment. NOVI PROIZVODI ZAHTEVAJO NOVE INVESTICIJE Zaradi specializacije proizvodnje po obratih so iz radovljiških obratov izločili ročne pletilne stroje za težje pletenine in leta 1961 v Novi Gorici ustanovili manjši obrat za ročno pletenje, ki je leta 1963 pričel tudi z izdelavo konfekcjje. D^nes iz tega 90-članskega kolektiva prihajajo zelo iskane grobe športne pletenine. Leta 1965 so z rekonstruiranih cotton strojev prišle prve pletenine. To je bil začetek modernizacije in industrijske obdelave trikotaže. Nov proizvodni program, ki so ga prila¬gajali tržišču, je zahteval nove napore, moderne cotton stroje. Toda do leta 1966 je šlo počasi. Malo je bilo novih strojev in bolj so se držali popravil, leta 1968 pa je podjetje pričelo intenzivno investirati. V in¬vesticijah so svoj vrh dosegli v letu 1971, ko je bila zgrajena nova tovar¬na. Na začetku tega pospešenega razvoja, leta 1967, so skrajšali amor¬tizacijsko dobo strojev na 5 let, lani pa kar na 3 leta! To jim bo omogo¬čalo stalno modernizacijo strojev, ki je glede na hiter razvoj te vrste proizvodnje v svetu še kako potreb¬na. PROIZVODNJA KLJUB KRIZAM NEZADRŽNO RASTE Predelani stari stroji, dodani novi, tako pletilski kot šivalni in na¬vij alni, pa tudi tekoči trakovi, spre¬memba v asortimanu vse to je po¬vzročilo skokovit porast proizvod¬nje. Leta 1953 so predelali komaj 11 ton pletiva, leta 1963 že 64 ton, plan za leto 1973 pa je postavljen kar na 250 ton. Se bolj plastično pa se to naraščanje proizvodnje pokaže v iz¬delanih kosih: leto 1953 je dalo 30.000 kosov, leto 1963 191.000 kosov, lansko 850.000, za letos pa jih je planiranih kar milijon. Zanimiv je podatek, da je ALMIRA v vseh teh letih proizvedla 11 milijonov parov nogavic in 6 milijonov kosov plete¬nin. "elov A LM I RINI šivalnici uravnava tekoči trak. Almira praznuje ^ojvečja gorenjska tovarna modnih pletenin ALMIRA iz Radovljice ^leži te dni 25 let sodobnega razvoja in 50 let tradicije. Ne samo zvoja, tudi uspehov, bi morali reči. Danes se ponaša z veliko novo ^oderno tovarno, opremljeno z visokoproduktivnimi stroji, s svojo °dajalno modnih pletenin in s tem, da je vsa njihova proizvodnja Prodana vnaprej. To so uspehi 25 let dela, naporov in odrekanj. Dosti odpovedovanja in naporov je bilo potrebnih, da so se vsakič izkopali iz krize, ki so se v tej vrsti industrije pri nas in tako tudi v ALMIRI, kar vrstile. Morda je bilo najbolj kritično leto 1963., ko je uki* nitev krep nogavic zmanjšala noga- vičarsko proizvodnjo, pri čemer prav tako nazadujoča proizvodnja plete¬nin — imeli so probleme pri barva¬nju volnenih in sintetičnih mešanic — ni mogla poskrbeti za nadome¬stilo. Realizacija se je tako znižala, da podjetje ni ustvarilo nikakršnega ostanka dohodka za sklade. Prišlo je celo tako daleč, da so morali delavce odpuščati. Zaradi kasnitve dobav in desortiranosti izdelkov se je poslab¬šala prodaja doma, medtem ko se je povečal izvoz v Sovjetsko zvezo, CSSR, Italijo in Anglijo. POZNANA PO CELEM SVETU Prve proizvode so izvozili že leta 1957. Šlo je za trikotažo, njihov prvi kupec pa je bila Sovjetska zveza. In potem se je počasi odpiral trg: za vzhodno Evropo je prišla zahodna, in izdelke Almire so kmalu spoznali tudi onkraj velike luže. Zadnja leta je ALMIRA poznana najbolj po svo¬jih jopicah in puloverjih iz kvalitet¬nega originalnega škotskega shetlan- da. To je, kot pravijo, njihova »hrbtenica«. Poudarek na volnenih športnih pleteninah bodo obdržali še vnaprej, kajti svojo proizvodnjo že vseskozi razvijajo v tej smeri in prav s to vrsto pletenin so se najbolje uveljavili doma in v svetu. V ob¬dobju 1965—1972 je podjetje izvo¬zilo na zahodna tržišča skupno za okrog 30 milijonov dinarjev, na Vzhod pa za 44 milijonov dinarjev. Samo letos predvidevajo za okrog 600.000 dolarjev izvoza. SKRB ZA KADRE Kolektiv ALMIRE šteje danes 680 zaposlenih, prevladujejo pa ženske. Podjetje je ustanovilo svoj izobraževalni center, ki organizira tudi tečaje za priučevanje šivilj. Kot vsa slovenska podjetja tudi ALMf- RO pesti pomanjkanje delovne sile in ker so pletenine artikel, ki se lahko izdeluje tudi doma, so zainte¬resirali več okoliških gospodinj za delo na domu. Tudi za te so pripra¬vili posebne tečaje. V zadnjih letih se je znatno izboljšala struktura zaposlenih. Podjetje podeljuje šti¬pendije s posebnimi ugodnostmi za študente iz socialno ogroženih družin, ima pa tudi veliko razume¬vanje za izredni študij zaposlenih. Vse bolj se zavedajo, da bodo pro¬sperirali in dosegali uspehe le, če bodo zavestno vlagali v razvoj in posvečali večjo skrb delavcem. UKINITI NOČNO DELO ŽENSK Do nedavnega so še delali v štirih izmenah in sedaj je njihova prva naloga, da čim prej ukinejo nočno delo žensk. Kljub temu, da si že dalj časa prizadevajo rešiti ta problem, še vedno dela 27 žensk v nočni izmeni. Ukinitev nočne izmene bi imela hude ekonomske posledice: stroji bi ne bili polno izkoriščeni, za delavce iz nočne izmene pa bi bilo treba novih strojev in novih prosto¬rov. Zato bo podjetje skušalo problem rešiti tako, da bodo v nočni izmeni delali le moški. Družbeni standard, ki je bil doslej zaradi tolikšnih investicij nekoliko zapostavljen, je spet na dnevnih redih samoupravnih organov. Prav sedaj urejajo kuhinjo za tople obroke, ostaja pa še odprt problem otroškega varstva. Nova prodajalna modnih pletenin v tovarni privablja iz dneva v dan več kupcev. Pri stanovanjih so v preteklosti bolj podpirali individualno gradnjo, ker so bili delavci zanjo bolj zain¬teresirani. Trenutno ima 153 delav¬cev stanovanjske kredite. Doslej so kupili 35 družbenih stanovanj; pri dodeljevanju teh so imele prednost matere »samohranilke. Z letošnjim letom so se odločili odvajati večja sredstva za gradnjo stanovanj in so iz tega razloga povišali obvezni stanovanjski prispevek od 6 % na 8%. Anketa, ki so jo letos izvedli med delavci, je namreč pokazala za srednjeročni program toliko potreb po stanovanjih in stanovanjskih kreditih, da je bil ta dvig nujen. Podjetje upa, da jim bo pri reševa¬nju stanovanjskih vprašanj pomagal tudi solidarnostni sklad. SO RES PREMODERNI? Kaže, da se lastne prodajalne v podjetjih vse bolj uveljavljajo. Tudi ALMIRA si jo je privoščila in prav je naredila. Iz dneva v dan priteguje več kupcev. Nad* njo so navdušeni tako domačini kot tujci. Morda za spoznanje bolj tuji: sproti pokupijo vse modne artikle, vse unikate, ki se jih da dobiti. Radovljiška ALMIRA gre v korak z evropsko modo, morda še celo nekoliko prehitro, kajti Jugo¬slovani smo trdi in sprejmemo novo modo šele, ko se ta zunaj že dokonč¬no ustali ali pa jo že izpodriva nova. Smo pač taki. Toda v ALMIRI upajo, da bodo domači kupci sčaso¬ma le postali sprejemljivejši za novo modo, sicer bodo najbolj modne stvari morale še naprej le v izvoz. almira NOV ZAŠČITNI ZNAK Odslej se bo ALMIRA doma in v svetu pojavila z novim znakom na svojih pleteninah. Tako nov je, da se ,ga še domači niso privadili. Pred kratkim so namreč razpisali natečaj zanj in ga tudi izbrali. Oblikovan je moderno, kot se za tovarno modnih pletenin spodobi: Se vam ne zdi, da nekako ponazoruje pentljo pri ple¬tenju? No, z malo domišljije si iz njega lahko pričarate tudi samo ovnovo rogovje! DVE TOZD Tudi radovljiška ALMIRA se vključuje v ustavne amandmaje in sklenili so delati v dveh TOZD: prva v Radovljici, druga pa v Novi Gorici. Znotraj se bo delavsko samouprav¬ljanje izvajalo preko delovnih skupin, podobno pa bo organiziran tudi sindikat. Samoupravni spora¬zum o združitvi obeh TOZD je v teku. Imajo pa tudi intergracijske interese s sorodnimi podjetji, kot so to Rašica, Angora, Pletenine Sežana itd. Cotton stroji pletejo hitro in kvalitetno. V 25 letih je ALMIRA - Alpska modna industrija iz Radovljice uspela preiti iz polobrtniške orga¬nizacije na industrijski način pro- izvodnje. Visoka rast proizvodnje in produktivnosti, dobro izbran proiz¬vodni program in stalna skrb za kakovost izdelkov, so privedli AL- MlRO skupaj z Rašico in Angoro v sam vrh jugoslovanskih proizvajal¬cev modnih pletenin in utrdili njen položaj na tržišču. ALMIRA se zaenkrat na bo širila, poudarek bo le na večji produktiv¬nosti in modernizaciji proizvodnje. Se naprej pa si bodo prizadevali, da bodo njihove pletenine res kvalitet¬ne, modne in za vsak okus. O. S. Skupina sedemnajstih kranjskih navdušencev za film, filmsko umet¬nost in filmsko kulturo sploh je lani konec leta ustanovila svoje društvo — Društvo kranjskih filmskih de¬lavcev — kranjska avtorska skupi¬na. Morda zveni beseda navdušenci nekako tako kot ljubitelji filma, kar pa ne bo povsem ustrezalo resnici, saj so v društvu zbrani ljudje s film¬sko akademijo ali podobno filmsko šolo, večina pa se profesionalno, pol- profesionalno ali tudi amatersko ukvarja s filmsko dejavnostjo. Skratka društvo je kompletna film¬ska ekipa, sposobna narediti film. Pa ne samo to, društvo si prizadeva na¬praviti še kaj več na področju film¬ske kulture v občini. Predsednik društva kranjskih filmskih delavcev Marjan Ciglič raz¬laga dejavnost društva takole: »V društvu smo zbrani vsi, ki bi kaj radi napravili na področju filmske kultu¬re. Naš namen ni predvsem delati filme, pač pa bi radi med drugim z našim delom in znanjem prispevali k spoznavanju te zvrsti umetnosti pri mladih ljudeh in pri starejših. Mislim, da je v Kranju veliko dela: potrebe po proizvodnji filmov so v delovnih organizacijah, šoli, kulturi, prometu in na drugih področjih. Film namreč, naj bo kratek ali dolg, Pred nedavnim so v Zgornjem Milanovcu posneli nov film z vojno tematiko Torija Jankoviča Mirko in Slavko. Premiera bo že oktobra v istem kraju, kot je potekalo snema¬nje. Eno izmed nosilnih vlog je od¬igral Jeseničan Bojan Maroševič, ki ima, mimogrede povedano, že štiri filme za seboj. Pred kratkim sva se pogovarjala o njegovem sodelovanju pri tem filmu. Igral si vlogo nemškega oficir¬ja. Ali do tistega trenutka, ko izda ukaz za pokol v majhni vasi, ni ta oficir na moč podoben da¬našnjemu, nekje v Rodeziji? »Na vsak način, in upam, da mi je prav v tem kadru uspelo tisto, kar naj bi pretreslo današnje gledalce, ki ob vsakdanjem branju dnevnih časopisov, ki stresajo zgodbe o mrli¬čih in prinašajo grozljive stvari iz Kambodže, Rodezije ostajajo rav¬nodušni. Na nekaterih koncih sveta se vojna nadaljuje, pri nas le v filmu ...« Ali misliš, da naslov filma Mirko in Slavko odgovarja vse¬bini? »Mislim, da je naslov pravi, kajti večina nosilnih vlog pripada otro¬kom. Z njihovo pomočjo pridem do spoznanja, da sem tudi sam skoraj še otrok, ki spozna, bolj kot odrasli, ves nesmisel vojskovanja in šele v zadnjem trenutku, ob smrti, posta¬nem človek.« Katera konfliktna situacija te najbolj presune? »V trenutku, ko majhno, ljubko dekletce nesebično rešuje moje življenje. Takrat doživljam duhovno preobrazbo. Iz negativnega lika preidem v pozitivnega in ob njeni smrti to tudi z dejanjem potrdim. Spominjam se besed našega reži¬serja, ki pravi o svojem filmu takole: ,To je film o otrocih, za otroke vsega sveta:'« ne služi le zabavi, kot to že dolgo vemo, pač pa je uporaben na mnogih področjih, ki sem jih že omenil. Dosti neizkoriščenih možnosti je še v gospodarstvu, pri pedagoškem de¬lu, arhivskem delu in še in še.« Film o otrocih za otroke vsega sveta Društvo je torej svoj program zastavilo zelo na široko in upa,' da bo sčasoma postala filmska dejavnost v Kranju upoštevana kot ji gre kot pomembni kulturni dejavnosti. Na¬črti so eno, drugo pa je seveda, kaj je društvo uspelo v svojem sicer krat¬kem času obstoja narediti. Prizade¬vajo si, da bi se vključili v kranjsko kulturno skupnost, saj le v takem okviru hočejo in morejo uresničevati svoj program. Nekateri člani dru¬štva imajo za seboj že več preda¬vanj, ki so jih pripravili mladinski aktivi, imajo pa tudi že uspešno prakso s šolskimi filmskimi krožki. Med ostale dejavnosti društva sodi tudi snemanje kratkih propagand¬nih filmov. Od ustanovitve so posne¬li dva filma, od tega enega za tovar¬no Meblo v Novi Gorici. Večji del dohodka od propagandnih filmov gre v takoimenovani proizvodni sklad društva in je namenjen za proizvod¬njo kratkih umetniških filmov, saj društvo za sedaj nima drugih finanč¬nih možnosti za realizacijo takih filmov. L. M. Za razliko od gledaliških, ste vi, filmski igralci, brez stika s publiko, ste samo pred kamero. Kako je s tem? »Pravzaprav to ne bo čisto držalo. Imamo publiko, čeprav maloštevil¬no. To je tehnična ekipa, ostali igralci, ki trenutno ne snemajo; ti znajo ob dobrem posnetku prišrčno zaploskati. Zaživeti je treba s to publiko in z režiserjem.« Kako pa se zbereš pred udar¬cem klapne? Novo filmsko društvo v Kranju »Nekaj minut pred kadrom si za¬mislim svoj koncept, oziroma vživim se v položaj, v katerem moram od¬igrati vlogo, v trenutek nekega živ¬ljenja in takrat doživim del vloge, kot bi ga v svojem resničnem živ¬ljenju.« Hvala lepa, Bojan in upam, da se bova prav kmalu srečala pri klepetu ob naslednjem filmu. T. I. Glasbena nedelja V okviru praznovanj ob tisočletni- ci mesta je bil v nedeljo dopoldne na Mestnem trgu v Škofji Loki koncert pihalne godbe iz Nabrežine pri Trstu. ZVečer pa je bil v grajski ka¬peli najprej Chopinov recital piani¬sta Acija Bertonclja, zatem pa večer opernih arij. lb Oddelki za odrasle V letošnji izobraževalni sezoni 1973/74 bo Delavska univerza v Radovljici odprla na novo več oddelkov za odrasle. V drugi polovici septembra se prične pouk na oddelku 7. in 8. razreda osnovne šole, na 1. letniku ekonomske srednje šole in 1. letniku delovodske šole za lesno stroko. Za te oddelke je ža nad sto prijavljenih slušateljev. Zlasti veliko je zanimanje ekonom¬sko in delovodsko šolo. V kolikor bo dosti prijav bodo organizirali tudi letos pouk za 1. letnik komercialne šole. Pozneje bodo razpisali tudi jezikovne in druge tečaje. JR Kam se je usmerila kamniška mladina V kamniški občini je letos končalo osnovno šolo 383 učencev, od tega 198 fantov in 185 deklet. Na vpra¬šanje, kam se je usmerila ta mladina, je poklicna svetovalka za zaposlitev Marija Šimenc pove¬dala: Verjetno je druga oblika bolj stvarna. Zagotoviti pa bi kljub temu morali, da bi se lahko izobraževali tudi delavci iz tistih delovnih orga¬nizacij, ki ne bi hotele ali mogle pri¬spevati svojega deleža. Vpis v večerne osnovne šole že po¬teka, zato bo treba vprašanje finan¬siranja urediti čimprej. Zveza delav¬skih univerz je sklicala sestanek na katerega bo povabila predstavnike gospodarstva, republiške in temelj¬nih izobraževalnih skupnosti, pred¬stavnike posameznih delavskih uni¬verz in druge, ki se ukvarjajo z izobraŽevanjem. Na sestanku bodo skušali razrešiti poleg finančnih tudi vsebinska vprašanja izobraževanja odraslih. Tržičani v Sorici in Selcah Dramska skupina Društva upoko- cij občine. Priključitev k amaterskj iencev iz Tržiča se je lani jeseni iz- -,-J-,:xx- nr k cij občine. Priključitev k amaterskj mu gledališču je upravičena P^ vsem zaradi tega, ker bodo lan . upokojenci dobili v novi sT a. večjo materialno, moralno in Pr vsem strokovno pomoč. ^ Po poletnem premoru bo skup1 upokojencev spet nadaljevala z B stovanji. Jutri ob 15. uri bodo gos^, vali v Sorici, ob 19. uri pa v Selc Predstave Presenečenj se bodo , daljevale prihodnjo nedeljo. dne se bodo Tržičani predstavi" j činstvu v Litiji, zvečer pa v dv0\je. v Šmartnem pri Litiji. Tudi v n®j0 ljo, 23. septembra, igralci ne D počivali. Predvideno je namreč štovanje in obisk pri koroški" ^ vencih. Obiskali bodo Sela ^ Železno Kaplo. Računajo, da ej- bodo kasneje predstavili tudi skim Slovencem v Bilčovsu i" ^ jakobu v Rožu. Dramska skupina Društva upoko- iencev iz Tržiča se je lani jeseni iz¬kopala iz anonimnosti. Njeni člani so naštudirali veseloigro Freda Hirsta Presenečenja in brez velikih ambicij opravili prve uprizoritve v Lomu, Dražgošah, na Bukovici in v Tržiču. Zaradi sproščene in prisrčne igre so začela vabila za gostovanja dobesedno deževati. Povabili so jih v Ziri, Poljane, na Brezje, v Naklo, Bohinjsko Bistrico, Bohinjsko Če- šnjico, Škofjo Loko, Zabreznico, Mošnje, Železnike, Komendo, Dom¬žale, Mengeš itd. Ker so Tržičani gostovali v nekaterih krajih tudi dvakrat, je število gostovanj doseglo dvajset. V tem času se je dramska skupina oddvojila od Društva upokojencev ter se priključila amaterskemu gle¬dališču Tržič, ki deluje v okviru zveze kulturnoprosvetnih organiza¬ V petek, 31. avgusta so v galeriji mestne hiie v Kranju odprli razstavo slikarja Veljka Tomana iz Ljublj(*ne' Razstava bo odprta do četrtka, 27. septembra. — Foto: F. Perdan »Skoraj vsi učenci, ki so letos kon¬čali osnovno šolo, so se vključili v Odrasli, ki v času rednega šolanja niso končali osnovne šole in so si manjkajočo izobrazbo želeli prido¬biti v večerni šoli, so morali doslej sami kriti stroške šolanja. Lani je šolnina za en razred znašala od 500 do 1000 dinarjev, kar je izredno ve¬liko, če upoštevamo, da je bilo veči¬na slušateljev iz socialno šibkejših družin. Temeljne izobraževalne skupnosti in delovne organizacije, v katerih so slušatelji bili zaposleni, so za redno delo šol prispevali le manjši delež, zato so šolnine predstavljale poglavitni vir dohodkov. Tak način finansiranja je dopuščal tudi zakon o osnovni šoli. Toda letos je ustavno sodišče ugotovilo, da šolnina za osnovno izobraževanje odraslih ni v skladu z ustavo. To pomeni, da bo odslej treba finansiranje osnovne šole za odrasle urediti na način, ki ne bo finančno obremenjeval slu¬šateljev. Izračuni kažejo, da bi za sedanji obseg izobraževanja odraslih v osnovni šoli potrebovali okrog 3 mi¬lijone dinarjev. To ni tako veliko, da ne bi mogli zbrati. Možnosti za finansiranje je več. Izobraževanje zaposlenih v osnovni šoli naj bi bil del enotnega sistema V galeriji Prešernove hiše v Kranju se na samostojni razstavi predstavlja slikar-naivec Boris Lavrič iz NakMa pri Kranju. Razstava bo odprta do četrtka, 27. septembra. —Foto: F. Perdan V okviru občine je bilo V podjetjih in pri zasebnih obrtni«1^ razpisano 127 učnih mest za fante i 34 prostih mest za dekleta. V te^J številu niso zajeta prosta mesta 1 prodajalce in prodajalke pri trgov skem podjetja Kočna. V P°l". je šoli za prodajalce v Ljubljani, J namreč eden od pogojev za spreje" tudi zagotovljeno delovno učenca pri trgovskem podjetju, kj i bo učenec opravljal praktični d šolanja. To priporočilo so neka«* dobili pri Kočni, pri njih bod opravljali praktični pouk, toda £ šolanju ti učenci nimajo zagotovlJ ne službe. , ^ Dovolj prostih učnih mest J® v gradbeni in lesni stroki ter spi01!:, obrtništvu. Uspešno obliko P^ft vanja učencev za uk v gradbeni".. uporablja gradbeno podjetje Gra°fl telj, ki po šolah seznanja učene* možnostih za pouk in nadajJ. šolanje. O tem z dopisi obvešča tudi starše in šole. pj Za dekleta gostinska stroka privlačna. Samo restavracija Sto' Duplici išče pet učencev L učenk. Manjka tudi učencev * poklic Čevljarja, dimnikarja, MfZA ja, brivca, pa še za marsikateri o1^® poklic. « J. Vidic nadaljnje šolanje na gimnaziji, na srednjih šolah in v poklicnih šolah. Le redki so se zaposlili. Morda je takih le deset ali petnajst v občini. Vsi drugi želijo priti do poklica ozi¬roma do •kvalifikacije. V kamniško gimnazijo se je vpisalo okrog 90 učencev, čeprav je bil razpis za 108 učencev. osnovnega šolstva in bi to dejavnost plačevali iz sredstev temeljnih izobraževalnih skupnosti. Druga pot pa bi bila, da bi dogovor o skupnem finansiranju sklenili temeljne izo¬braževalne skupnosti, delovne orga¬nizacije in komunalni zavodi za za¬poslovanje. S tem bi dosegli, da bi bilo to šolanje del kadrovske poli¬tike, s katero bi delovne organizacije odpirale svojim delavcem možnost izobraževanja in strokovnega napre¬dovanja. L. Bogataj Mwm bjg^znovanje se je zaključilo z ri- Kar naprej se nama kaže delo enh v etažah — primerek za ki gobe težko opazijo. č.fn^adno zraščene gobane je ta bltrtek našel naš bralec A. M. v ve*niških gmajnah. — Foto: S. H. Kranj, Savski Log, hala A, tel. 24 590 V soboto sta po petdesetih letih Skupnega življenja ponovno izrekla svoj »da« Ivana in Janez Čarman iz Godešiča pri Škofji Loki. Pravza¬prav bi morala biti zlata poroka že pred mesecem in pol, kajti zakonsko zvezo sta sklenila 15. julija 1923. leta. Toda poleti je doma preveč dela, šolske počitnice so in čas dopustov je in otrok ni doma. Zato sta se odločila, da praznovanje preložita na jesen. Mama Ivana je bila rojena v številni kmečki družini na Suhi pri Škofji Loki. Nekaj njiv in travnikov ni dajalo dela in kruha vsem dvanajstim otrokom, zato jih je oče poslal v uk. Tudi Marija je po končani šoli odšla od doma. Izučila se je za šiviljo. Do poroke je poganjala šivalni stroj doma in krojila oblačila za sosede in znance. Ata Janez pa je iz Godešiča. Tam je bil rojen in tam še sedaj živi. Kot mlad fant je pomagal očetu na kmetiji, med prvo svetovno vojno pa je moral služit cesarja. Tri leta je bil v vojski. Najprej v Tirolah, od tam pa so ga poslali na Soško fronto. Dvakrat ga je zadela sovražnikova krogla, venda^se je zmerom izlizal. Ko so se sovražniki pomirili in sklenili mir, se je vrnil domov. Tudi on ni delal le na očetovi zemlji. Zaposlil se je na Dolenčevi žagi — današnji Jelovici in tam ostal do upokojitve. »Z njenim bratom sva skupaj delala in postala prijatelja. Povabil me je domov in tam sem spoznal Ivano. Nič kaj dolgo nisva odlašala. Kaj kmalu sva se odločila za skupno pot.« »Nič hudega nam ni bilo,« očeta dopolni živahna mama, »kar dobro smo živeli. Ata je bil vedno zaposlen, jaz pa sem doma šivala. Pa še nekaj zemlje imamo.« Štirje otroci so se jima rodili v zakonu. Dva fanta in dv.e dekleti. Starejši je šel po očetovih stopinjah in tudi dela na žagi. Mlajši pa je ključavničar. Hčerki, ki sta rajši vzeli knjigo v roke, sta se izšolali. Ena je učiteljica, druga pa laborant- ka. Med vojno so vzeli k sebi še deklico Minko. Njen oče je bil v taborišču, mama pa v partizanih. Čeprav so se starši vrnili in je tudi ona že mama, se še vedno rada vrača na Godešič, kjer je preživela prva leta življenja. »Nikdar nimava vse podelano,« sta hitro odgovorila, ko sem ju pobarala, kako preživljata jesen življenja. »Vsak dan greva na polje. Štiri prašiče rediva, pa tudi polje sama obdelava. Ata pa še vedno rad prime za zidarsko žlico. Kaj bi poči¬vala saj čas najhitreje mineva ob delu.« Ker je delavnik zato, da se dela in nedelja zato, da se počiva in praznuje, tudi »ohceti« nista pripra¬vila v soboto. Šele v nedeljo sta se skupaj z brati, sestrami, otroki in vnuki vsedla za svatovsko mizo. 20 let ribiške družine Žiri nedeIjo je ribiška družina *iz p slavila dvajsetletnico obstoja. p0j ?novanje se je začelo zgodaj po- taatt Z razvitJem prapora. Sledil je Dri kulturni program, ki ga je javila pihalna godba Alpina 2iri. hrJ v?«j Prizadevnim članom pa so PodeliH odlikovanja. DrSi08iave 86 je udeležil tudi pod- Ja I t nik občinske skupščine Skof- ske Lojze Malovrh, ki je žirov- ne ; .. Pozdravil v imenu skupšči- delulm Zaželel še veliko uspehov Redimo za pleme sposobna teleta parola živinorejske razstave to n ?eikem dnevu na Bledu, ki bo nedeljo dopoldne na Flegariji. I * re(^morejci z blejskega področja vaŠk"k ^^do živino večinoma na Pa§n in na planinskih pašnikih. Živaif r$a daje močne in odporne •vjiho' ki dobro priraščajo in je 2elr> Va reja v urejenih razmerah 10 gospodarska. teljc!^deljo nam bodo rejci pokazali 8 pj krave, katere bodo prignali S>leduniu naravnost na razstavo. vainQ(^J)o. ocenjevanje pred ocenje- ko^Zen govedi bodo ocenjeni tudi Pa tiiH ■ ?^edvsem plemenske kobile, ^ui športni jahalni konji. Pr0sto14- uri se bodo na razstavnem kih zbrali konjeniki na kmeč- ^kazr 1' vozovi> na katerih bodo -u kmečka dela ter skupine Wnlh noš. Povorka bo potem Ureje'a P° blejskih ulicah. Najbolj jJ 1 Vozovi bodo nagrajeni. le na;ri?z,s.tavi govedi bodo nagraje- teUce ? e molznice in plemenske Primer najboljša skupina živine, Govorne motnje Starši so razumljivo hudo zaskrbljeni, če pride do za¬kasnitve v razvoju govora otroka. Zgodi se, da je otrok star že dve leti ali več, pove pa le nekaj besed (ata, mama, avto); če kaj želi, pokaže z ro¬kami ali pa pove popolnoma nerazumljivo. Govor staršev ali okolja pa razume. Starši naj se otroku, ki je zaostal v govoru, kar najbolj posvetijo: igrajo naj se z njim ter ob igranju veliko govorijo in to enostavno in razločno. Otrokovega nerazumljivega žargona naj ne prekinjajo. Ne smejo zahtevati, da to, kar že zna povedati, vedno pokaže. Velikokrat naj ga pohvalijo. Prav je, če gre tak otrok v vrtec, če je le mogoče. Kdaj naj starši takega otroka pri¬peljejo k logopedu? Najbolj pogosta govorna motnja pri otrocih je napačna izreka posameznega glasu ali več glasov (r, 1, k, sičniki in šumniki). Te glasove lahko otrok nadomešča z drugimi, jih izpušča ali prenareja. Če otrok po četrtem letu določe¬nega glasu ne izgovarja pravil¬no, je to že govorna motnja. Vzrokov za nastanek motenj je več: nepravilna rast zob, iz¬padli zobje, vgrizi ali opekline jezika, ozko in visoko trdo nebo, prekratko mehko nebo, prekratka podjezična vez, po¬večani mandeljni, predolgo se¬sanje dude ali pitje po stekle¬nički (preko dveh let) posne¬manje govorne motnje nekoga v okolju, naglušnost, slab go¬vorni zgled staršev itd. Velikokrat starši posnemajo otroški govor. Govor okolja mora biti pravilen, enostaven in razločen. Glasove, ki delajo otroku težave, naj starši iz¬govarjajo pretirano poudarje¬no. Vzrok napačne izgovorjave otroka je tudi dvojezično okolje. Šele pri šestih letih, ko je govor otroka že izoblikovan, mu premestitev v drugo go¬vorno okolje ne bo delala težav. Otroka z govorno mot¬njo peljemo k logopedu, ki bo skušal na najlažji način (z va¬jami) doseči pravilno izreko določenega glasu. Darinka Milek, logoped Brez vlage Sol in sladkor v prahu rada vsrkata vlago iz okolice in otrdita. Da ne bi bilo trdih kosov, položite na dno posode, kjer shranjujete sol ali sladkor, kos pivnika. Pivnik lahko položite tudi pod celofan, s katerim zavezujete kozarec, v kate¬rem hranite sol ali sladkor. Akvarij Akvarij, v katerem so bile nekoč zlate ribice, lahko dobro očistimo z ogretim kisom in soljo. Osušimo ga s časopisnim papirjem. Na dno akva¬rija kvadratne oblike nasujemo prod, ki smo ga prej oprali v več vodah. Med pesek postavimo lončke s kaktusi ali drugimi manj občutlji¬vimi rastlinami. Vrt v akvariju je še posebno lep, če ga postavimo pod svetilko. Vse o umivanju (5) Zdaj že vemo, da je kopanje čistilno in osvežilno. Da bo kopel res prijetna, morda še nekaj napotkov. Voda v kadi naj ne bo nikoli pretopla, vedno naj ima manj kot 38 stopinj Celzija, tudi če ste popolno¬ma zdravi. Za bolne na srcu in ožilju in za vse s slabimi živci pa so pretople kopeli sploh prepovedane; koristne zanje so le mlačne ali hladne. Bolniki pa se morajo seveda o tem posvetovati z zdravnikom. Nekateri menijo, da se ženska med menstruacijo ne sme kopati, kar pa ne drži. V tem času je potrebna še večja higiena kot sicer, skrbimo le, da je kad vedno čista, po možnosti jo od časa do časa očistimo še z blago razkužilno raztopino. V kad po pravilu ne sedamo s polnim želodcem, ker s tem otežuje- mo krvni obtok. Potem ko smo se v kadi udobno namestili in nekaj trenutkov počiva¬li, začnemo s podvodno masažo. S krtačo si masiramo ude vedno v smeri proti srcu, masiramo pa se seveda lahko tudi s prsti. Posebno učinkovito je ščipanje maščobnih blazinic. Darja iz Radovljice — Prosim svetujte mi kroj krila, ki bi ga nosila poleti. Imam že blago v rumeni barvi brez vzorca. Stara sem 14 let, visoka 160 cm in tehtam 47 kg. Lase in pričesko si med kopanjem vedno zavarujemo s plastičnim pokrivalom, ki si ga lahko napravi¬mo sami. Iz mehkega polivinila izrežemo večji krog, na katerega nekaj centimetrov od robu našijemo polivinilni trak, vanj pa napeljemo elastiko. Marta — Krilo naj bo kratko, čez boke oprijeto, ob spodnjem robu pa močno zvončasto. Krojeno je v šest pol, zapenja pa se zadaj. Pred kopanjem si tudi očistimo obraz in ga namažemo z mastno kremo. Ogreta koža bo veliko bolje sprejela maščobo in hranilne snovi, ki so v kremi. Po kopanju ostanke kreme zbrišemo. Med kopanjem imamo prav lahko na obrazu tudi doma pripravljeno masko iz sadja, jogurta ali česa drugega, saj bo prekrvavljena koža v kopeli veliko bolj posrkala koristne snovi iz maske kot sicer. Če ste mladi in boste v vročih poletnih dneh rekli svoj »da« pred matičarjem, lahko oblečete enobarvno svileno obleko krojeno v srajčnem stilu. On ima svetlo sivo flanelasto obleko. ŽIVILA Cenjene kupce obveščamo, da bomo v naših prodajalnah prodajali ozimnico: papriko, krompir, slive, jabol¬ka in hruške, po zelo ugodnih cenah. PAPRIKA 3.50 din KROMPIR 1.75 din Priporočamo se za nakup 2IVIL.A Zdravstveni dom Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. zdravnika splošne prakse za obratno ambulanto Trata v Škofji Loki 2. K V mizarja 3. kurirja Pogoji: pod tč. 3.: zahteva se vozniški izpit B kategorije, pod tč. 1.: zagotovljeno je stanovanje. Prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazila o izobrazbi pošljite na naslov: Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska 10, 64000 Kranj. Prijave sprejemamo 10 dni po objavi. Iskra-elektromehanika Kranj v ZP Iskra Kranj želi sprejeti nove sodelavce: 50 delavk za delo v montaži ali obdelovalnici; 10 delavcev starih nad 18 let, za delo na plastičnih masah; 15 čistilk za delo v novem obratu na Laborah; ' 30 vajencev za izučitev enega izmed poklicev: rezkalec, strojni klju¬čavničar, orodjar. Pismene prijave pošljite do 15. septembra 1973 na naslov: Iskra-elektromehanika Kranj, 64000 Kranj, Savska loka 4. IZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO ZA VAStlZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI S Kolesarjenje spet prihaja v modo. Mogoče bi bilo treba pri vašem sta¬rem kolesu zamenjati le sedež, pa bi bil spet za rabo. Rezervne sedeže dobite v Mercatorjevi športni trgo¬vini v Tržiču. Ste za kavico? Izredno ljubek ser ^ iz temno rjave keramike se !kj Murkinem ELGU v Lescah. Loi»c» so dovolj veliki, da lahko v kavi »e virate tudi smetano. Cena: 118,80 din KI Cena: 51,30 din Ljubek dečki komplet za jesenske dni je pripravila TRIGLAV konfek¬cija Kranj. V rdeči, rjavi in modri barvi v velikostih od 2 do 6 let jih dobite v njihovih poslovalnicah v Kranju, Tržiču in Kamniku. Cena: 211.—din Preveč telovadbe drage posadke Skylaba, ki doslej pokazali veliko sposobno- nifi1* spretnosti Pri reševanju teh- nib problemov, so zlomili pedal p*, kolesu za gimnastične vaje. y^tZ(*devni vesoljci, ki bodo ostali v SovW skoraj dva meseca, so v svoji r^fnanosti pokvarili enega glavnih ko!r*tOV za Uranjanje fizične ndicije v breztežnem prostoru. Umrl najstarejši človek I Najstarejši človek na svetu, 168 tlim ■ Azerbejdžanec Sirali Mi- umrl v vasi Barzava na smrt- 000 metrov- Se dva dni Pred Pust ? j* plesal kolo na svatbi. Za- rod ) e 60 *et mlajšo ženo, ki mu je Vn,L- 23 otrok. Njun najstarejši zai,- lma že 90 let Ljudi je že dolgo lien-*a skrivnost dolgega živ- Pob Mtslimova. Zdravniki so ga nai°fSto. Pregledovali. Med vzroki no naravne okoliščine, zmer¬ ja ynJe in pa dednost. Mislimov zrn L dobro jedel, pil, vendar beiS*10' 0&enil se je trikrat. VAzer- bwniU živi od vsakih 10.000 pre¬let ; * 84 več kot sto let, mnogi 120 1 ln še več. Zaščiteni flamingi iiian0pski otroci, ljubitelji divjih lij0n ',s° zf>rali skoraj poldrug mi- biu notarjev. S tem denarjem naj nile -Jske oblasti zaščitile in ohra- najr Jezero Nakuru, v katerem se nirn^*,2adržujejo flamingi. Jezero izhla odt°ka, voda v njem pa hitro jezen,eva" ?VOJ dom imaj° ob tem Povod Pelikani in štorklje, bivoti1 ftonJi' nosorogi, povodni gov ln druSe živali. Samo flamin- rnilijal V£??ih zbere tam PoMrug dena?' Opasti nameravajo s tem da a- m odkupiti zemljo ob jezeru, Danje preprečde nadaljne naselje- Jezer m \rtem onesnaževanje jezera. ZhnJ* rakuru je druga največja nafnenitost Kenije. Cepivo proti steklini ci?aVet0»na zdravstvena orguniza- franJce sP°ročila, da so ameriški in cepiv° znanstveniki iznašli novo Velifr ° T11 stekHni. Novo cepivo je up0r°, lj učinkovito od starega, Sčajot - Pa ie enostavnejša. Zado- uPorahl lnikcije, cepivo pa se lahko Pn^L tudi preventivno, ne šele Po okužbi, kot doslej. Akupunktura proti mamilom Skupina zdravnikov iz Hong- konga je s kombinacijo akupunkture in sodobne elektroterapije zdravila 29 ljudi, ki se vdajajo mamilom. Rezultati zdravljenja so bili menda izredni. Bolniki niso imeli običajnih težkih simptomov. Za tako zdravlje¬nje so se odločili povsem slučajno. Eden od uživalcev mamil je bil v neki nesreči huje ranjen, po opera¬ciji pa so mu bolečine lajšali z aku¬punkturo in tako ni doživljal krize, ki je značilna za uživalce mamil, kadar ne dobe mamila. Za dober zrak Na kalifornijski univerzi so se¬stavili polarimeter, napravo, ki meri količino onesnaženosti na določeni točki na nebu. Do sedaj se je napra¬va dobro obnesla v Los Angelesu pri proučevanju smoga. S to napravo naj bi opremili enega od naslednjih satelitov ter tako sestavili karte območij z najbolj onesnaženim zrakom na zemlji. Podatki iz notranjosti Tehnični strokovnjaki agencije NASA so sestavili miniaturen ra¬dijski oddajnik velik kot aspirin. Naprava naj bi služila za ugotav¬ljanje podatkov o najmanjših spre¬membah v celotnem prebavnem traktu. Bolnik namreč lahko aparat poje brez škode za zdravje. Gre za načelo, da so lokalna zvišanja tem¬perature lahko znamenja infekcije ali drugih črevesnih motenj. Oddaj¬nik potuje po prebavnem traktu najmanj dva dni, čas potovanja pa se lahko z ustrezno dieto podaljša tudi na teden dni. Barve so za živce — Koga boli glava in zakaj? Skupina ameriških raziskovalcev je opravila zanimiv poskus. Dvesto¬tim zakonskim parom so omogočili •nakup barvnega televizijskega spre¬jemnika. Zakoni, ki so se prej že krhali, so se po letu in pol tako »pozdravili«, da nobeden od 90 od¬stotkov zakoncev ni več mislil na ločitev. Poskus razlagajo na ta način, da črno beli televizijski spre¬jemniki bolj migotajo, kar ob dalj¬šem gledanju utruja oči in pogubno vpliva na živce. Pri gledanju barvne slike pa ljudje laže in prej zaspijo. Kolera v Evropi V preteklem tednu je bilo v evrop¬skih državah, tako je ugotovila svetovna zdravstvena organizacija, zabeleženih 50 primerov kolere. Največ obolelih je bilo v Italiji, posamezni primeri obolenj pa so se pojavili še na Švedskem, v Britaniji, v Franciji, v Zah. Nemčiji in v za¬hodnem Berlinu. Medtem ko so obolenja za kolero v Italiji značilna le za okolico Neaplja, pa se za druge primere kolere po Evropi sodi, da se je bolezen prenesla iz Tunizije. Z dna Atlantika Tridnevna drama dveh britanskih podmorničarjev ujetih v podmornici na dnu Atlantika se je končala srečno. Reševalci so povlekli iz glo¬bine 400 metrov šest metrov dolgo podmornico, s katero sta podmor- ničarja sodelovala pn polaganju kabla med Kanado in Anglijo. Nesreča se je zgodila, ko je v rezer¬voar, ki je služil kot balast, vdrla voda. Pri reševanju iz doslej največje globine je sodelovalo več ladij, nemirno morje pa je reševanje še otežkočalo. Skrb za slone Kenijska, uprava za lov je sklenila do nadaljnega prepovedati lov na slone. V Keniji zdaj živi še okoli 50.000 teh živali, ki so jih v zadnjem času neusmiljeno iztrebljali zaradi dragocene slonovine. Zaradi visokih cen oklov so vsak mesec na črno postrelili okoli tisoč slonov, čeprav je bil letni odstrel predviden le za 1500 slonov. Če bi se tako nadalje¬valo, bi v štirih letih slone v Keniji iztrebili. Tudi vlada Slonokoščene obale je za devet let prepovedala lov na slone. Afriški lov v Španiji Podjetni Španci so pripravili za petične turiste afriški safari kar v okolici Madrida. Tu ' so uredili rezervat za okoli 400 afriških živali, ki jih obiskovalci »streljajo« le s fotografskimi aparati in kamerami. Po parku velikem okoli 200 hektarov vodi asfaltirana cesta, po kateri se turisti vozijo z avtomobili. (19. zapis) Tako smo le prišli iz Poženka v Šmartno ob Pšati na Cerkljanskem. Tako natanko je res treba lego kraja opisati, kajti cerkljansko Šmartno je le malo znano, najbrž tudi Gorenj¬cem. Kajti dosti bolj imenitno je Šmartno pri Kranju pa tudi Šmart¬no pod Šmarno goro pri Ljubljani. LEGENDA ALI RESNICA A vendar je cerkljansko Šmart¬no zgodovinsko prav pomem¬ben kraj, četudi nima niti 150 prebivalcev. Drži pa se Šmartna mična pripoved o slovenskem vitezu Brnikarju, ki je domoval na bliž¬njem Milharjevem hribu, v mogočni graščini. Tovarna obutve Tržič razglaša za svojo prodajalno v Kranju, Titov trg 13, prosti delovni mesti trgovskih pomočnikov Pogoji za sprejem: kvalificiran delavec v trgovini; poln delovni čas; poskusno delo tri mesece Prijave sprejema prodajalna obutve Peko Kranj, Titov trg 13, v 10 dneh od objave oglasa. Imel je poganski Brnikar na sto¬tine podložnikov in številne oskrbni¬ke, ki so skrbeli za gospodarstvo. Ta slovenski graščak, se je dolgo držal vere svojih očetov, na starost pa se je spreobrnil. Menda je tudi na svoje podložnike tako vplival, da so se vsi po vrsti pokristjanili. Ves zadovoljen nad uspehom je Brnitar nato zgradil v podnožju svojega grajskega hriba Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J ETJE KRANJ SEM TER T1A PO CERKLJANSKEM IZDELUJE NAČRTE ZA STA¬NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ prostorno svetišče — prvo na ozem¬lju današnjega Cerkljanskega — in ga dal posvetiti sv. Martinu; odtod ime Šent Martin, skrajšano Smartin ali kar Šmartno. Seveda je ta pripoved le pripoved, tradicija, ki pa je med ljudstvom v teh krajih še močno živa. Saj so mi preprosti domačini, ki niso vedeli, da te stvari poznam že iz knjig, hiteli pripovedovati, kako imenitno pre¬teklost ima njihovo Šmartno. Pri¬povedi so se v glavnih potezah uje¬male, pa najsibo to o poženiškem gradu kot o ustanovitvi cerkvene občine v Šmartnem. Resen mož, kakršen je bil učeni cerkveni zgodovinar Josip Lavtižar, pa je v svojem pisanju bolj zadržan: »Pravijo, da je stala cerkev sv. Martina že v 9. ali celo 8. stoletju in da bi bila starejša kakor župnijska. Mogoče; najstarejše cerkve imajo čestokrat sv. Petra, večkrat tudi sv. Martina za patrona. Ker manjka zanesljivih prič, ne da se trditev niti ovreči, niti dokazati, sama ljudska govorica pa ne zadostuje za resni¬co. « Trdne opore res nimamo. Le na trditev dr. F. V. Kluna, da se je v letu 837 krščanska vera na Kranj¬skem prav posebno razširjala in da so okrog tega leta sezidali mnogo cerkva na podeželju pod gorami, se lahko za silo opremo. In pa na poda¬tek iz Hohenauerjeve cerkvene zgo¬dovine, ki trdi, da je stala na tem ozemlju (mišljeno je današnje Cer¬kljansko) že v devetem stoletju lepa cerkev. Isto trdita tudi druga dva znana cerkvena zgodovinarja Mu- char in Kandler. PRVENSTVO ŠMARTNEGA Z ato smemo verjeti, da je bilo nekdanje cerkveno središče sedanje cerkljanske fare v Šmartnem in da so farni sedež šele pozneje premestili v Trnovlje (da¬našnje Cerklje). Razlog je bil najbrž v zares obrobni legi Šmartnega. Prva listina, ki omenja Marijino cerkev v Trnovljah, pa je datirana šele z let¬nico 1154. Eden od razlogov ki govori, da je bila šmartinska cerkev namenjena večji množici vernikov, je tudi v nje¬ni prostornosti, ki znatno presega pojem podružnične cerkve. V dolži¬no meri cerkvena ladja skoro 30 metrov, na širino pa nekaj manj kot 9 metorv. Tudi oprema je bogata. Cerkev je bila večkrat prenovlje¬na, tako da ima danes renesančno obličje. Posebno lep je zvonik, ki sega v višino 38 metrov. V glavnem oltarju stoji izrezljan kip sv. Martina na konju. Kip je delo podobarja Aleša Janežiča iz bli¬žnjega Zaloga. V oltar so kip svetnika postavili 1. 1852, prejšnja plastika je postala gotovo plen zobu časa in črvojedine. V stranskih oltarjih domujeta sv. Jurij in sv. Hieronim. O protestantizmu v Šmartnem in o zanimivem ljudskem cerkvenem običaju, ko živinorejci z miniaturni¬mi lesenimi kravicami in konjički v rokah prosijo za srečo pri živini, pa prihodnjič. C. Z. ^o ZOR M AN 42 Draga moja Iza se je zganila v pasji uti, Stane pa ... o, ta se je nemara plazil po stopnicah in poslušal pred vrati. Stane je zmeraj rad vlekel na ušesa. Njbrž je komaj čakal, kdaj mi bo lahko povedal. Ko sem po kosilu nejevoljno obrnil žlico, je dejal: »Ni se ti treba znašati nad nami, če te je pustila.« Pustila! Zoprno besedo, ki si jo še sam nisem maral priznati, sem moral slišati prav iz Stanetovih ust. Udarec je bil dobro premiš¬ljen, nisem ga pričakoval, zato sem se nerodno branil: »Kaj pa ti veš?« In Stane ujedljivo: »Poišči si drugo vlačugo! Takih je povsod dovolj.« »Kakšnih?« »Kakor je Grigorjeva.« »Kaj pa ti je ta napoti?« Ana je umikala pogled in oče se je delal, kakor da ga najino prerekanje prav nič ne zanima, vendar je govoril Stane pred¬vsem zaradi njega, pred njim me je hotel očrniti, ko je dejal: »Pošten človek pride v hišo podnevi, ne ponoči... na skrivaj.« »Še zmeraj vohljaš?« »Nočem, da bi se semi dajali ljudem v Zobe. Novakov si.« Kako mu je zrasel greben! Kdo pa nam je nakopal več sra¬mote kakor on, ki je bežal z belimi? Zaradi mene nobenemu Novakovih ni bilo treba zarjevati. »Pridigaš, mali far?« sem mu vrnil. Malega farja je Stanetu obesil še Anton. Neko nedeljsko dopoldne, ko je v nerodnem ministrantskem krilu privihral v hišo, da je nasul v kadilnico žerjavice. Stregel je pri procesiji, ki se je vila mimo hiše, in morebiti mu je žerjavica zares pošla ... če se ni hotel samo pokazati z novim rdečim ovratni¬kom. Stane se je rad postavljal s stvarmi, ki se jim je Anton posmehoval. Sicer se pa Stane ni prišel kazat Antonu. Še mami ne. Občudovanje v maminih in zavist v mojih očeh sta mu bila všeč, vonj po kadilu pa je prinesel v hišo zaradi očeta. Tudi zavidal sem mu samo zaradi očeta. Nevoščljiv sem mu bil pogleda, s kakršnim ga je oče premeril, in ustrežljivosti, s ka¬kršno mu je nasul žerjavice. Oče si z našimi opravki nikoli ni delal skrbi, takrat pa je sam segel z lopatico v štedilnik, pa pazi, da ne straseš, mu je rekel, sedaj pa teci... Stane je dosegel, kar je želel. Zmeraj mu je uspelo predreti trdo skorjo očetove molčečnosti in mu izvabiti nasmeh ali odkrito pohvalo. Mami je bilo lahko ustreči, zato njena hvala ni štela toliko kakor očetova, zato se Stane zanjo tudi ni potegoval. Najslabše se je naučil njenih pesmi, in ne vem, če je povedal katero do kraja, ne da bi se mu bilo nekajkrat zataknilo, zmeraj pa je bil pri roki, če ga je potreboval oče, navadno tam, kjer je bila njegova pomoč najbolj opazna. Spominjam se lesenega okvira za sliko. Rezljali smo jih v šoli in komaj sem čakal, da ga bom lahko nesel domov. Za očetovo vojaško sliko, sem mislil. V predalu leži, pa bi jo gotovo rad obesil na steno. Oče je okvir nezaupljivo vrtel po roki in nazadnje je vprašal: »Ste delali v šoli?« »V šoli,« sem se pohvalil. Oče pa je uničujoče razsodil: »Raje bi bili počeli kaj koristnega. Na takemle se nabira samo prah.« Seveda mu vojaške slike potlej še omenil nisem. Toda ko je Stane iz ostankov biserne matice, ki smo jih nabirali v strugi pod tovarno gumbov, izbrusil nekakšne zvezdi¬ce, jih je oče z zanimanjem obračal na dlani. »Kako se blešči. Kakor bi bilo zares kaj vredno.« »Saj. Pa ni,« je rekel Stane. »Kaj boš z n jimi?« »Še ne vem,« je z narejeno skromnostjo odvrnil Slane. »Na Miškovem komatu bi bile kar čedne, se ti ne zdi?« Oče je zamišljeno prikimal in nazadnje mu je svetoval: »Ce bi izvrtal luknje, bi jih lahko pritrdil z žico.« Seveda je Stane še tisto popoldne v zvezdice izvrtal luknje, mene pa je grizla zavist. Spomin jam se zavojčka dišečega tobaka ... Našel sem ga v trafiki... lahko bi se reklo, da sem ga vzel. Še danes vem za obroč okoli vratu in za vrtoglavico in za drget, ko sem ga zagledal na tleh pred prodajalno mizo. Kupoval sem vžigalice. Kupcev se je v mali prodajalni kar trlo. Odrivali so me, in ko sem se prestopil, sem z boso nogo zadel ob mehki, pisani zavojček,. Bil je prav tak, kakršni so bili razstavljeni v izložbi... najdražji... JH^ Uf m n %jrluAw 9 Sobota, 8. septembra 1973 Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z na¬grado vstaje slovenskega naroda. Podlogarjeva mama Angela Tišler v Gozdu nad Golnikom in njenih 80 let okupatorjevega nasilja niso ostala zaprta za partizane, če so potrkali nanje. V narodnoosvobodilnem boju je sodelovala vsa družina, tudi naj¬mlajši, Viktor, ki je bil še otrok. Toda ni ostalo le pri sodelovanju s partizani. Iz Podlogarjeve hiše se jim je najprej priključil Jože. A kmalu je prišel glas, da je padel nekje blizu Kranja. Ta izguba Pod¬logarjeve mame ni pognala v žalova¬nje ali jo odtrgala od delovanja za partizane. Nasprotno: poslej je še z večjo ljubeznijo stregla partizan¬skim borcem in v vsakem je videla svoje sinove. Kmalu za tem sta se partizanom priključili tudi hčerki Ivana in Pavla. Ti dve sta delali v Kranju, kjer sta prišli v stik z organizator¬jem in narodnim herojem Ivom Slavcem-Joklom. Ko so jima tla po¬stala prevroča, sta odšli k partiza¬nom. Toda že februarja 1944 sta bili med napadom na Jelovici ranjeni in ujeti. Iz Begunj so obe odvedli v zgo- glasni taborišči Ravvensbrttck in Auschvvitz in mlajša Pavla je pod¬legla trpljenju. Podlogarjeva mama je tako izgubila drugega otroka. Za tem je k partizanom odšel še starejši sin Janko-Janček in kmalu za njim še najmlajši, petnajstletni Viktor. Oba sta postala zgledna par¬tizana in v ilegali nadaljevala to, kar sta ob ostalih članih družine počela že doma. Partizanske vrste so naraščale in vasica Gozd je bila vse bolj živa. Sredi največjega razmaha pa je naselje doletela huda nesreča. 2a- radi njene lege in zadržanja vašča- nov, med katerimi ni bilo izdajalca, temveč so s svojimi domačijami bili [>artizanska trdnjava, je jeseni 1944. eta po boju blizu vasice, kjer so se partizani pred močnejšimi napadalci morali umakniti, sovražnik vdrl v naselje, ga izropal ter vse hiše požgal. Potem je prebivalce — v glavnem so bili to le še stari ljudje, ženske in otroci — pognal v dolino. Tako so izgnanci dočakali svobo¬di) v Križah in v soseščini, po vojni pa so se spet začeli vračati v svojo požgano vasico. Tudi Podlogarjeva mama se je vrnila z družino in po¬magala obnavljati požgani dom. Hudo je bilo in ko ji je umrl mož, je bilo še huje. Prebivalci Gozda so obnovili deset hiš, a še danes niso vse do konca urejene, kar je spričo žrtev Gojžanov, ki so jih dali za osvoboditev, izraz nehvaležnosti s strani bogatejše dolinske skupnosti. Te dni — 2. septembra —-■ je Pod¬logarjeva partizanska mama v pri¬jazni hribovski vasici Gozdu nad Golnikom, obkrožena od svojih naj¬bližjih, praznovala 80. rojstni dan. Njeno življenje je bilo napolnjeno s trpljenjem, odpovedovanjem, tvega¬nji in sodelovanjem s partizani. Ro¬dila je osem otrok, izmed katerih sta dva dala življenje za svobodo. Prijazni Gozd, ki je bil pred vojno z enajstimi hišami posejan po zeleni polici Kriške gore, je Podlogarjevo mamo sprejel še čisto mlado. Devet- najstletno je pokojni mož Janez pri¬peljal z druge strani Storžiča, iz Lo¬ma. Na domačiji, ki je ob trdem delu dajala le malo kruha, je Podlogarje¬va mama rodila osem otrok. Družina se je trdo prebijala skozi življenje in kar ni dajala skopa zem¬lja, je bilo treba doslužiti s furanjem v Jelendolu, kamor je gospodar od¬hajal s*konjem pozimi. Med prvo svetovno vojno, ko je moral na tuje tudi njen mož Janez, se je Podlogarjeva mama sama z majhnimi otroki prebijala skozi živ¬ljenje. Med obema vojnama so otroci zrasli v trdne in poštene delovne ljudi, ki jim je mamina mehkoba in dobrota vtisnila svoj pečat. Prišlo je prelomno leto 1941. Le nekaj mesecev za prihodom okupatorja v naše kraje so pobočja Kriške gore in Storžiča oživela od prvih upornikov. Od konca junija so se na tem območju zbirali tržiški in okoliški partizani, ki so se 26. julija 1941 povezali v tržiško četo. Vasici kot sta Veterno in Gozd, sta začeli novo, bogato, napeto življenje. Da¬jali sta pomoč prvim borcem za svo¬bodo. Tako tudi Podlogarjeva hiša in še posebno Podlogarjeva mama. »Še danes se spomnim, da je bil prvi partizan, ki je stopil v našo hišo, pokojni Anton Košir, po domače Anžečman iz Podljubelja,« pravi Podlogarjeva mama. Vsakega parti¬zana, znanega in neznanega, je spre¬jemala z odprtimi rokami, prijazno besedo in z vsem, kar je premogla. Njena vrata tudi v najhujših dneh A Podlogarjeva mama je kljub tej grenkobi še vedno skromna, drobna in dobra , ženica, ki so jo ob njenem prazniku pozdravili tudi okoliški lovci ter borci. Še vedno, tako kakor med vojno, ima okoli sebe rada ljudi, zlasti bivše partiza¬ne in ljudi, ki znajo ceniti svobodo. Iz srca ji borci gorenjskega in kokr- škega odreda, kurirji, obveščevalci in terenski delavci želimo še vrsto zdravih let. I. Jan 46 članov planinskega društva Iskra se je povzpelo 20. avgusta v idealnih razmerah na Mont Blanc, najvišjo goro Evrope. Pripravljalni odbor s tovarišem Silcem na čelu nam je poleg precej¬šnjega kupa opreme, ki nam jo je da¬rovala Iskra, naročil tudi lepo vre¬me, in ker smo modremu vodstvu za¬upali, smo odšli na pot prepričani v uspeh. Vožnje čez Italijo ne bi omenjal; razen dobrih cest in sla¬bega piva nimajo nič, česar ne bi , imeli tudi pri nas. Zanimivo je po¬stalo šele v Aosti, saj so zrasli okrog nas hribi, levo Grand Paradisso, spredaj pa že Aiguille Noire, Crna igla, prvi odrastek Mont Blancove skupine. Skozi 11 kilometrov dolg tunel nas je naš Bine — beri Pavliha — srečno pritresel v Chamonix, kjer smo se utaborili. Naslednji dan nas je Bine potegnil v St. Gervais, zobata železnica pa na orlovsko gnezdo, na višini okrog 2400 metrov. Tu smo morali, hočeš- nočeš, zadegati svoje omare na last¬na ramena in porivati z nogami gra¬nitni pesek v dolino. Čudno, takole porivaš pesek po malem v dolino, gledaš okrog sebe, občutek imaš, da se sploh ne premikaš, pa vendar smo se kar kmalu prizibali do koče na Tette Rousse. Od tu, kjer so nas ne¬kaj vljudno vrgli iz koče, smo se od¬pravili še malo naprej, do sedemsto metrov višje ležeče koče Gouter, okrog 3800 metrov visoko. Ko smo prekoračili neko plazovito grapo, je po njej priskakljalo nekaj ljubkih kamnitih blokov, tako, za pozdrav in opomin. Vzpon po 500 metrov visokem, strmem grebenu pod Gouterjem je bil v svetlobi večernega sonca in ob pogledu na okoliške gore, kar prije¬ten. Skoraj navpično nad nami smo ves čas videli nekaj radovednih glav, ki so nas kritično opazovale, in so pripadale srečnežem, ki so že pred nami prispeli na Gouter. Sončni zahod na tej višini je en¬kraten in pričel sem razumevati lju¬di azijskih verstev, ki molče in po¬božno opazujejo sončni vzhod in zahod. Bleda mesečeva luč je lila po snež- nikih in čez ledenike v temne doline, ko smo si v svetlobi čelnih svetilk pripenjali dereze in se navezovali na vrvi. Dan nas je dohitel nekje pod grozečimi seraki majhnega ledenika pod vrhom Dome de Gouter. Na nje¬govem vrhu, približno 4300 metrov visoko, pa nas je že pozdravilo sonce. Ob edinem večjem postanku pri bi¬vaku Vallot me je Tomaž, šef za pre¬hrano, poskušal zastrupiti s kavo. Da pa sum ne bi padel nanj, se je zastrupil še sam. Verjetno me je ho¬tel s tem prisiliti, da bi hodil poča¬sneje. Zlobna nakana mu ni povsem uspela; do vrha smo obdržali isti tempo, samo slabo nama je bilo, kot bi celo noč popivala. Pa nisva, je bila pijača predraga. Na vrhu pa, ja kako bi rekel, je bil sneg, pa sonce, pa nič vetra, pa čisto toplo, pa 46 Iskrašev, par polno česti¬tanja, pa lep razgled, pa slovenska in iskrška zastava, pa kaj vem kaj še vse! Pogled je plaval od neštevilnih švicarskih snežnikov prek Matter- horna na Monte Rosso, pa na Grand Paradisso, padel je v Courmayeur- sko dolino, pobožal Aiguille du Midi, Vallee Blanche z velikim ledenikom Mer de Glace pa se je skrivala, za Mont Blanc du Traculom. Na povratku v dolino smo pod Vallotom krenili desno, na zgornji plato in na ledenik Boisson. Sonce, vročina in vlaga, ki je kar migotala nad snegom, so nas skoraj upijanili, tako da smo poslednje razpoke nad kočo Mullet preskakovali že kot v sanjah. Janez iz Radovljice si je ogledoval ledenik iz prevelike bliži¬ne, pa si je ta za spomin vzel nekaj kože z njegovega obraza. Hujšega pa ni bilo in vsi smo srečno priskakljali na mule. Po prijetnem popoldnevu pred kočo smo preživeli prijeten ve¬čer v koči in še prijetnejšo noč na ležiščih. Zjutraj smo se še potrudili prek golega, razpokanega ledenika do žič¬ ŽIVIL-A nice in z njo v dolino. Zvečer, v Cha- monixu, pa smo se ravnali po nava¬dah in običajih, ki se podajo pravim Kranjcem. Verjetno nismo bili všeč ravno vsem meščanom, vendar se ne spomnim, da bi kdo protestiral. Nagradno žrebanje v avtobusu! Pariz 3 dni z letalom odhod: 16. lis Apartmaji Havvai Apartmaji Samoa Seveda pa ne bi bili Kranjci, če bi nas že en Mont Blanc izčrpal. Ker smo imeli še čas, pa vreme je tudi še kazalo, smo krenili še v Cervinio pod Matterhorn. Bine nas je peljal v Švi¬co, pa čez Veliki Bernard nazaj v Italijo. Cesta čez Bernard Binetu ni delala težav, saj je večinoma širša od avtobusa. Zjutraj smo se z žičnico Grossglockner Iskra na strehi Evrope vsako soboto — samo 162 din Turistična agencija Ljubljana, VIATOR Trdinova 3 tel. 314-544 Pariz 2 dni z letalom odhod: 17.10. Ažurna obala in kneževina Monaco 4 dni — odhod: 27. 9. Budimpešta 3 dni — odhod: 14. 9. Miinchen 3 dni — obisk tradicionalnega Oktoberfesta — odhod: 28. in 29. 9. Zugspitze- Miinchen 3 dni — odhod: 13. 9. Jesenske počitnice: v UMAGU v eno in dvoposteljnih sobah na PUNTI. Cene penzionskih storitev v objektih hotelske skupine • Zagreb: september oktober — dvoposteljne sobe s toplo tekočo vodo 62 din 57 din — dvoposteljne sobe s tušem in WC 73 din 57 din — enoposteljne sobe s toplo tekočo vodo 73 din 57 din Cene apartmajev tipa Hawai in Samoa v naselju Katoro v Umagu: Dodatek za penzionsko prehrano (v primeru, da gostje ne kuhajo sami) je 46 din na dan. Izjemne cene za septembrski dopust vam nudimo tudi v Hotelu ŠPIK v GOZD MARTULJKU. - 420 din za 7 dni ali pa 770 din za 14 dni. Jesenske počitnice tudi v hotelu ŠIMNOVEC na VELIKI PLA' NINI 3-dnevni kompletni penzion v,eno-, dve- ali triposteljnih sobah, tekoča voda, vključen prevoz z gondolo ob prihodu in odhodu 145 din po osebi 7-dnevni penzion z istimi pogoji 295 din po osebi Informacije in prijave v vseh poslovalnicah turistične agencije VIATOR. potegnili na Platto Rossa in jo ubra¬li Se na Breithorn, 4160 metrov. Vre¬me se je počasi, a vztrajno kvarilo, vendar nam je še dovolilo lep pogl^ na Matterhorn na eni in v kraljestvo Monte Rosse na drugi strani. Dal** xxa zahodu pa se je Mont Blanc ze odeval v oblačno suknjo. Po brez¬končnih ledenikih Monte Rosse s® se podile megle, mrzel veter je bnj čez greben, zato smo jo kar ubrali v dolino. Ker se nam je tožilo tudi po domu, s povratkom nisnq° več odlašali. Povsod je lepo, doma Je najlepše! Z. Korenčan september in oktober 109 din 146 din tw obro jutro; 810 Glasbena ma- slov ; 9,°5 Pionirski tednik; 9.35 S bo- ,!?skimi ansambli zabavne glas- W 5 Kližemo letovišče; 11.20 Z • doma in na poti; 12.10 Melodi- 8v J? opoldan- 12.30 Kmetijski na- 12.40 Cez travnike zelene; smii • riP°roCajo vam; 14.10 S pe- Poi ° ln besedo po Jugoslaviji; 15.40 Ijak naŠi °Perni Pevci; 16.00 Vrti- 16.40 S Plesnim orkestrom 17 in 7^ubljana in gostjo Eldo Viler; mn u glasbena medigra; 17.20 Gre- Uri VioIno; l8-!5 Dobimo se ob isti Lak. 45 S knJižnega trga; 19.00 kvinf noč' otroci; 19.15 Minute s fia3tei0m bratov Avsenik; 20.00 ska ■ radar; 2L0° Nabavna radij- Pilii/8r? — V. Zupan: S strahom in Maih .hrabrosti okrog sveta; 21.38 22.20 n ansambli zabavne glasbe; 23qc Oddaja za naše izseljence; de'n pesmijo in plesom v novi te-' Program valu ^odni( akordi; 8.40 Sobota na 14 On r\j 12-40 Panorama zvokov; Z 'r* Odrasli tako, kako pa mi; 14.20 I4 o^l^hloni Jean Jacques Perrey; na" °f. Glasbeni variete; 15.35 Zabav- Da'n glasba in še kaj; 16.05 ž» 17S4nm° izbrali: 16 40 ples na Pla" svWu i«nnka^!1asba pri nas in po slaek' AOUU Uddaia progresivne ®ossom S skladateljem Atijem l9 00iprOgram men i"et minut humorja; 19.05 Pro- 20i«f c koncert; 20.05 Svet in mi; Okn b°tni divertimento; 21.00 liternfV svet: 21.10 Naša orkestrska ^am of/i 21.40 Iz oper in glasbenih ' ^00 Iz slovenske poezije H ■ NEDELJA, 9. SEPTEMBRA 4.30 nnK . otrokp°7Jutr.°; 8 05 Radijska igra N Za ml j' 1 Frfotaj; 8.48 Sklad- krajev innrOJ c >o >o c si CA M 75 05 78505 75615 488045 046845 20 60 600 800 1.000 10.000 06 836 02736 16846 78766 020216 7 85887 19487 66657 582347 10 600 800 1.000 5.000 88 128 4398 32658 40248 93038 079318 69 0829 36699 81469 64379 374009 30 60 200 600 800 800* 5.000 50 500 600 1.000 1.000 5.000 Prijave za razpis oddajte pis¬meno v tajništvo podjetja do 16. septembra 1973 loterija «8 W O 0> c c s i Cfl rži o 67880 73100 77960 18910 017890 410500 01 51 631 90921 49911 40501 356401 42 0562 72212 68982 436942 73 163 45573 78663 54093 082283 220703 04 44 324 88264 96344 401064 124554 Druščina plesalcev folklorne sku pine Karavanke iz Tržiča se je zadnje čase povečala. Že dalj časa redno vadi folklorna skupina ciciba¬nov, ki jo sestavljajo dečki in deklice stari od 4 do 6 let, skupina šolskih otrok starih od 7 do 13 let in skupina starejših plesalcev, ki šteje sedaj 35 plesalcev in plesalk. Skupno ima sedaj folklorna skupina Karavanke skoraj 100 članov. Starejšo skupino vadi prizadevni dolgoletni koreograf Marjan Vodnjov, mlajši skupini pa Vesna Marič in Jola Hočevar. »Starejša« folklorna skupina Ka¬ravanke je imela od letošnjega 2. februarja 22 nastopov doma in 8 v inozemstvu. Med slednjimi sta po¬membna dva: nastop v italijanskih mestih Madrisio in Avian. V Madrisiu so imeli Tržičani sa¬mostojni nastop 29. julija v počasti¬tev 100. obletnice tamkašnje godbe na pihala in I. mednarodnega festi¬vala godb. Nastop tržiške folklore je bila prijetna popestritev jubileja. Karavanke so dobile za uspešno so¬delovanje plaketo mesta Madrisia. Ansambel Kivado z Jesenic je letošnji dobitnik druge nagrade občinstva nagrade za najboljši tekst melodije, izvajane na 5. jubilejnem festivalu n, rodno-zabavne glasbe Ptuj 73. Vendar ansambel ne bo ostal v spominu £ .l dalcev samo zaradi uspeha, ki ga je dosegel, temveč tudi zato, ker ga Je -e pred finalnim koncertom pustil na cedilu lastni harmonikar. Kljub temu J trio Kivado nastopil v finalu, deset minut pred pričetkom njihovega nega nastopa pa jim je iz občinstva priskočil na pomoč odličen zagrebški , vir is t, dirigent in kompozitor Miroslav Berta, ki je rešil ansambel Pr diskvalifikacijo in deloma pripomogel k njihovemu uspehu. 9. ^eptembra amer. barv.^ J1^ V Avianu pa so Karavanke gosto¬vale 18. in 19. avgusta. Na medna¬rodnem festivalu folklornih skupin so tržiški plesalci v izredno močni mednarodni konkurenci osvojili prvo mesto pred Avstrijci, folklorno HKM 8. septembra amer. barv. film DE¬TEKTIV KLUTE ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital.-franc.-špan. barv. filma VELIKANOVE PU¬STOLOVŠČINE ob 22. uri 9. septembra amer. barv. film DETEKTIV KLUTE ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma VELIKI JAKE OB 21. uri 10. septembra ital.-franc.-špan. barv. film VELIKANOVE PUSTO¬LOVŠČINE ob 16., 18. in 20. uri 11. septembra ital.-franc.-špan. barv. film VELIKANOVE PUSTO¬LOVŠČINE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 8. septembra franc. barv. film NEKOĆ JE BIL POLICAJ ob 16. in 20. uri, amer. barv. film UMAZANI HEROJI JUKE ob 18. uri 9. septembra amer. barv. film UMAZANI HEROJI JUKE ob 16. uri, franc. barv. film NEKOČ JE BIL POLICAJ ob 18. uri, premiera grškega barv. filma LJUBEZEN V BUZUKI RITMU ob 20. uri 10. septembra grški barv. film LJUBEZEN V BUZUKI RITMU ob 16., 18. in 20. uri 11. septembra grški barv. film LJUBEZEN V BUZUKI RITMU ob 16., 18. in 20. uri Tržič 8. septembra amer. barv. film KJE JE POT NA FRONTO ob 18. in 20. uri 9. septembra amer.-ital. barv. film TRIJE DOLARJI SEJEJO SMRT ob 15. uri, amer. barv. film KJE JE POT NA FRONTO ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 8. septembra amer.-ital. barv. film DOLGI DNEVI MAŠČEVANJA ob 16., 18. in 20. uri 9. septembra amer.-ital. barv. film DOLGI DNEVI MAŠČEVANJA ob 15., 17. in 19. uri Škofja Loka SORA 8. septembra amer. barv. film DOKTOR DETEKTIV OB I«, IN 20. uri skupino Vatroslav Lisinski iz Cri¬kvenice, Italijani in Madžari. 2® osvojeno prvo mesto so preje'! plaketo. V tekmovalnem delu nasto; pa so se predstavili s slovenskim1 plesi iz Bele Kranjine in z Gorenj¬ske, v revialnem delu pa so le-te do¬polnili še s plesi iz Šumadije' Sprejem pri občinstvu je bil tako topel, da so morali nekatere plese ponavljati. V Avianu so predstavni¬ki znanega skopskega narodnega ansambla Magnifico podelili Tržiš¬nom pokal kot zahvalo in priznanj za sodelovanje in skupna gostovanj8 v tujini. Tržiško plesalsko skupino Kara' vanke čaka do konca letošnjega leta še kopica nastopov. Omenjam0 samo najvažnejše. V sredo, 19. septembra bodo v organizaciji potovalne agencije Kompas odrinili na dolgo pot ^ Dubrovnik, kjer bodo 5 dni zabava" domače in tuje goste v mestu in oko; lici. Prav tako pa se predstavnih Karavank že dogovarjajo s skopskih ansamblom Magnifico za večdnevn0 turnejo po Makedoniji. Predviden J® nastop na tradicionalni priredij vinske trgatve v Kavadarcih, na Potl domov pa še samostojni koncert v Skopju. J. Košnjek 9. septembra amer. barv. DOKTOR DETEKTIV ob 18- ,n 20. uri 11. septembra amer. barv. f1'. REKA ZLEGA ČLOVEKA °v 20. uri Železniki OBZORJE 8. septembra amer. barv. fjj^ PAST ZA DVOJNEGA AGENTA ob 20. uri 9. septembra amer. barv. h**1- VITEZI RULETE ob 18. in 20. u* Radovljica 8. septembra amer. barv. ^ DOC HOLLIDAY ob 18. uri, amer barv. film SEKSUALNO SPOZNA¬NJE ob 20. uri i D. septembra amer. barv. f'1• CHATOVA DEŽELA ob 16. < angl. barv. film RDECl BARON 18. uri, ameriški barvni film v HOLLIDAY ob 20. uri 10. septembra nizozem. barv. f" b ZAPISKI PROSTITUTKE °v 20. uri . 11. septembra franc. barv. "'u AVANTURA JE AVANTURA 20. uri Jesenice RADIO 8. in 9. septembra amer.-an^' barv. CS film DEMONI v. 10. in 11. septembra amer. CS film KONJENIKI Jesenice PLAVŽ g 8. in 9. septembra amer. barv- film KONJENIKI j. 10. in 11. septembra amer.-a™ barv. CS film DEMONI Dovje Mojstrana 8. septembra jug.-ital. barv. ^ TRI URE DO ZMAGE 9. septembra amer. barv. m REVOLVER V ROKAH HUPIL Kranjska gora filtn 8. septembra amer. barv. 'm REVOLVER V ROKAH HUD {,r„ 9. septembra amer. barv. CROMVVELL Javornik DELAVSKI DOM fil"1 H. septembra franc. bar\- VARUJ SE PRIJATELJEV fj|,n 9. septembra jug.-ital. barv- TRI URE DO ZMAGE Za tržiške Karavanke ni počitka A Prodam v Hr°Ldam vinski hrastov SOD 360 1 K Qobrem stanju. Moša Pijade 16 nnJ 5187 »Ew?am TRAJN02AREC0 PEC OPI ?"5<< in RADIO Z gramofonom. P„ e popoldne. Premrov, Iva Slav- k j 5188 yodam mlado KRAVO dobro faoonico 9 mesecev brejo. Podre- p; 5189 prodam skoraj novo PLINSKO 2 jeklenko. Zg. Bitnje 64 5190 Mpviam 500 kom rabljene CE¬MENTNE OPEKE folc. Tršan, ^e 14, Smlednik 5191 j rrodam ŽAGO za žaganje hlodov bJ?01avtomatski PRALNI STROJ. ' Zasavska 20 (Orehek) Kranj p ' 5192 Vn??Ž.am OTROŠKI ŠPORTNI Goln£EK in K0ŠEK- GoT*e^3 SRp°dam borove PLOHE in DE- ^ za betonske opaže. Sp. Bela 3 p„ . 5194 Hncf° rar^ 3 mladiče VOLCJAKE. P j §kofja Loka 5195 Str^i* prašiča 130 kg za zakol. ot^ževo 20, Kranj 5196 Boh ,am PRAŠIČA za dopitanje. %bovk3.Kranj 5197 DELAP 4000 kom ZIDNIH M0* Heea u ve^j° količino vod¬ ko i^ymen ja za betoniranje. Slav- °zelj, Hotemaže 16, Preddvor Pr^ 5198 ^ am 6 mesecev staro PSICO pih,v°LCJAKA. Cena 1.800 din. ,,zgar Jože, Bistrica 8, p. Duplje p 5199e ^TErmm vzic*ljivi levi kombinirani Plošč* IK iz nerjavečega jekla, 3 pioš? ln PeCice na trda goriva in 4 JarJe ln Pečica na elektriko. Erce p*z> c. 1. maja 65, Kranj 5200 Pr°dam na drevju domače AnK?e,JmiSke in jabolka. Trebar gon^Britof44, Kranj 5201 0Spi®?1 mlado KRAVO po teletu, 10 kt(}>n BETONSKO ŽELEZOSO št ?gxJ°10- Jeras Marija, Zg. Senica £ Medvode 5202 SAMST^ BETONSKO ŽELEZO in k^MOKOLNlCO. Mikulčič Zdrav- £osavec 13 5203 23 l?dam 9 let staro KOBILO. Vrba pivnica 5204 Belaod7am KRAVO po izbiri. Zg. IwJ 5205 Ivan T,m GAJBICE. Gorjanc p"' Jelenčeva 34, Kranj 5206 ŽICE*1 kombinirani otroški VO- Prar. i ' cena ugodna. Gorjanc j*ncka, Jelenčeva 34, Kranj 5207 prodam 2 KRAVI - eno s tele- TerI,-n° 4 mesece brejo. Dežman p«zija, Ribno 92 pri Bledu 5208 rabli am CEMENT, BANKINE in 'Jena večja OKNA. Naklo 11 Oli« 5209 Wii ^nabožno SLIKO - delo sli- aTtije Bradaška — ugodno Wni Informacije: Šifrer Pavla, jailov mazda 1000 10 bitnih televizorjev inaPUnkt v»j7 «00 dobitkov v skupni re«nosti 733.000 AŠ. p wro^ki9Vrv^tS.raj nov kombinirani *lBELJCn9CEK ~ italijanski ter k£rodam\Reševa 8> Kranj 5238 ftun ? tednov stare PRAŠlC- ^•Ndam 6 5239 lffer telefon 21-280. INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV Kranj, Savska c. 22 izpisuje pismeno licitacijo *a prodajo naslednjih osnovnih sredstev: o STRUŽNICA TS 3/2000, LETO IZDELAVE 1954 30.000 din • fTROJI ZA IZDELAVO FRANCOSKIH NASADIL O genski in vratni tečaji) SKUPNO Z ORODJI 17.000 din 4 NI ?SSNI KOZEL 600 din £ fJ^PRAVA ZA RAZMEŠCEVANJE V TRIKLORU 500 din ' • DOSTAVNI AVTO KOMBI IMV 1600 LETNIK 1968 15.000 din Ogled je možen 14. 9. 1973 od 12. do 14. ure v prostorih P?djetja. objavi licitacija bo 15. 9. 1973 ob 12. uri. Vsi interesenti morajo pred '^tacijo položiti 10 % kavcijo od izklicne cene. l8mene ponudbe je treba oddati v splošno službo podjetja ao začetka licitacije. Kmetijsko živilski kombinat Kranj ja naslednja prosta delovna mesta: 1. Prodajalca v obratu Komercialni servis — maloprodaja treh delavcev v stiskalnici — obrat Oljarica več transportno skladiščnih delavcev v obratu Oljarica administratorja v finančno-računovodskem sektorju 8Plošnih pogojev za delo se zahtevajo naslednji dober p°k^cna š°la> KV prodajalec, zaželena praksa, OD pod tč. 2. in 3.: PK ali NK delavec; Prakso' P°^cna šola, administrator ali strojepiska z 2-letno £avseh delovnih mestih se uvede poskusno delo. Nastop dela je n takoj ali po dogovoru. o v dinarjev, da so bile posafli®2^ vrtine globoke tudi" po 18 metrov da so pri enem takšnem miniral porabili 18 ton eksploziva. Orožje proti koleri higiena Predstavniki Splošne vodne skw nosti Gorenjske so na otvoritvi n® struge Save v Zarici povedaH, bodo letos in prihodnje leto strU!^ še poglabljali, tako da bo SaV* u prihodnjem na tem področju . velikih povodnjih za 2,5 metra n1 j0 kot je bila včasih. Uredili pa f tudi še obrežje ob novi strugi. A. tudi pri nas do obolenj, bi pfe valstvo, tako je povedala dir® j torica Zavoda, opozorili, °.„ uživa le prekuhano hrano ^ prekuhano vodo. Če smo re.\te da je sedanji povzročitelj ko1 . milejše oblike, pa je bole* f seveda lahko usodna za lju