34
Glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Ciril Brajer
Telefon: 313-942
Naročnina in prodaja: 321-255
Telefaks: 311-956
časopis slovenskih delavcev
Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4. Ljubljana
Ljubljana, 5. avgusta 1993, št. 34, letnik 52, cena 130 SIT
Palec imperatorja v rimski areni je odločil o neizbežni usodi gladiatorja: dvignjeni palec je odredil življenje, spuščeni palec smrt. Če palec dvigamo oziroma spuščamo dandanašnji, gre le za pobožne želje o uspehu ali neuspehu nekoga.
Tokrat v Areni na 3. strani DE ne gre ne za usodo ne za želje, palec so obračala zgolj neomajna dejstva.
F o«1 lel
)jegs
Drug
FoK
BO DRNOVŠEK VENDARLE ZASUŠAL
rf11
DA GRE DELAVCEM ZA NOHTE?
J
PRIMERNI ZA OBOROŽENE UPORNIKE
In to prav v Mariboru, jim poje hvalo poslanec Marjan Poljšak v Ravbarkomandi na 11. strani DE. Ko je proletarska duša zaledenela ob tam opisani zatrti zaroti, je spet vsa prevzeta vzdrhtela ob posnetku s tekmovanja lokostrelskega kluba Gornji Grad - saj se spomnite tiste, kako nepomembno je pravzaprav orožje proti srcu junaka?!
Čudovit zaključek redakcije te števike DE: same spodbudne
vesti se usipajo k nam v teh razbeljenih urah.
S Po dolgi, od oblasti ignoriranj stavki so si delavci Elek-trokovine le priborili junijske plače, tam okoli 22.000 tolarjev premoženja bo vsak odtovoril domov.
S Drnovška to ne vznemirja, preveč je imel dela z zakonom o abrambi, ki naj bi požrla poltretji odstotek bruto družbenega produkta.
•	Modra poslanska glava je iztuhtala, da je nekdo orožje v Mariboru pripravil za res sposobne, a zarotniško sumljive delavce, predvsem v Mariboru in predvsem kovinarje.
•	Cestnina se nam bo podražila za tretjino, pot v smrt bo torej spet malo dražja, mleko pa tokrat le za 5 odstotkov.
•	Brezposelnost je spet zrastla.
S Štorman spet tunka Janšo in Bavčarja, dosjeji sem, mafija tja.
•	Vojak pa je umrl!
•	Šušlja se, da politika izsiljuje Tomšičevo sindikalno reprezentativnost.
•	In še novica, ki to ni - NIHČE NI ODSTOPIL.
DEUGA PLATI
5. avgusta 1993
DROBIR
Piše: Marjan Horvat
V nekaj minulih dneh se je v Sloveniji zgodilo marsikaj, čemur naj ne bi posvečali toliko pozornosti, kot jo zasedanju slovenskega parlamenta. Ne bomo opozorili na vse stvari, ki so po naši sodbi pomembne, mimo nekaterih pa ne moremo.
Mimo tragedije v vojaškem skladišču na Rakeku, v kateri je umrl mlad vojak. Gibal se je menda zunaj za to določenega kroga. Pisno so bili vsi obveščeni, da tega ne smejo delati, češ da je stara jugoslovanska vojska zapustila nevaren teren. Kaj takšnega se lahko zgodi samo v slovenski državi; če bi se to zgodilo kje drugje, obrambno ministrstvo, nadrejeni poveljnik tega fanta in obrambni minister verjetno ne bi pošiljali v svet sporočil o krivdi stare jugoslovanske vojske, temveč bi se vsi zamislili, kaj storiti, da do česa takšnega ne bo več prišlo. Danes vojak, jutri kakšen civilist, morda otrok. Pa kaj ti potlej koristi tožarjenje. Reda ni. Da bi kdo odstopil, da bi si izprašal vest o svoji odgovornosti, pa tako in tako več ne moremo pričakovati.
Afera z orožjem, ki je bilo uskladiščeno na mariborskem letališču, še ni razkrinkana. Sodbe so različne. Nekateri trdijo, da so za to orožje vedeli pristojni ljudje iz prejšnje vlade, drugi pa, da je vse skupaj samo čuden splet okoliščin, neodgovornega ravnanja s »humanitarno pomočjo«. Bo čas pokazal na prave krivce!? Vse bolj dvomimo o tem, kajti očitno je, da bo kljub dokumentaciji, ki jo imajo v Slovenskih novicah, pot do pravice in do očistitve morebiti nedolžnih imen, ki so nastopale v aferi, dolga.
Dosjeji so se nekako »potuhnili«. Skrivalnice o njih in v zvezi z njimi pa ostajajo še naprej aktualna tema »šanker-skih« in drugih razmišljanj v podalpski deželi. To kali mir, verjetno pa je razmišljati o tem v teh pasje vročih dneh ustrezneje kot denimo o razlogih za stavko v mariborski Elektrokovini. Z neverjetno ignoranco se predsednik slovenske vlade izogiba soočenju s tako hudimi problemi, kot je Elektrokovina. V mestu ob Dravi, kjer že sicer ne manjka hudih gospodarskih in socialnih stisk, sta se v tem tednu našla tudi predsednik Svobodnih sindikatov Dušan Semolič in predsednik SKEI Albert Vodovnik. Pogovarjala sta se z ljudmi v Elektrokovini in pozvala tudi Drnovška, naj se vendarle vsaj malce pobriga za takšne probleme, kot so v tem podjetju. Je to glas vpijočega v puščavi? Morda za Drnovška in njegovo vladno ekipo, ki si je očitno privoščila mirne počitnice, razmišljajoč skladno z neoliberalističnimi potezami, da se tako in tako ne sme vmešavati v konkretno dogajanje v podjetjih. Toda naj vas ne skrbi, poslanci in vladni funkcionarji si lahko po novem spet povečajo plače za kar precejšen odstotek, pa čeprav so se pred nekaj časa odpovedali predvidenim astronomskim plačam v tolarjih ali v markah, kakor računate. Dvaindvajset tisoč tolarjev povprečne plače v Elektrokovini jih ne gane. Pa ne gre samo za Elektrokovino. Stotine podjetij je, kjer imajo delavci približno takšno plačo. Kaj hočemo, ko pa je ta hip najpomembneje, ali je bil general Koljšek agresor na Slovenijo ali ne, ali se je sestal po nalogu tega ali onega s predsednikom Zveze borcev Ivanom Dolničarjem...
Poletje je. Drobir, ki sem ga tu natrosil, je le poskus opozoriti na razmišljanje, zakaj je vendarle v naši deželi
toliko svinjarij.
RUDI ČAČINOVIČ:
Lokalna samouprava preti vrati Dvostopenjska»samouprava«
Še vedno lahko le z zgrože-nostjo razkrivamo in opazujemo nastopanje komunistov pod trenutno krinko: Združena lista socialnih demokratov, ki so hkrati prevzeli tudi vlogo glavnih poustvarjalcev zakona o lokalni samoupravi. Zato čutimo dolžnost opozoriti na njihov sofisticiran dvonivojski načrt realiziranja multikulturne internacionalne miselnosti.
NOVA KNJIGA ZALOZBE ČZP ENOTNOST
občanom sprejetje modela razdelitve države na čim več majhnih (nebogljenih) enot.
Te bodo nato z nekaj malega jezične spretnosti in s pomočjo že pripravljenih deželnih glavarjev povezali v nekakšne samoupravne interesne skupnosti, seveda pod prijaznim mednarodnim imenom - regije.
Te pa bodo potem, ne glede na državne meje (seveda raje proti jugu kot proti severu) povezali v območja, ki bodo z obljubo hitrejšega razvoja bolj kot za nujno enotnost Slovencev zainteresirana za gospodarski, krajinski, trgovski in vsesplošno poseben (zaenkrat) nikogaršnji prostor.
V drugi fazi, ko bo dosežena najnižja stopnja učinkovitosti države Slovenije, priznane od mno-
Najprej bodo z nepretrgano turnejo po Sloveniji skušali vsiliti
gih v svetu, razen od domačih državnikov iz vrst bivše nomenkla-
ture, ne bo težko vsiliti ideje o Evropi regij ali se kako drugače
Eradnjacest
MED DVEMA CERKVAMA
Zapisi dvakrat razočaranega vernika
Devetinsedemdesetletni avtor, znan slovenski publicist in diplomat v knjigi pripoveduje o svojem razočaranju najprej nad katoliško in potem še komunistično »cerkvijo« ter iskanju tretje, svoje poti. Zajema čas med vojnama, vključno s Hitlerjevim napadom na Jugoslavijo.
Tudi naša mlada država danes išče novih, tretjih poti - med kapitalizmom in sistemom, od katerega se poslavljamo. Čačinovičevi Zapisi našo dediščino bogatijo z njegovimi pričevanji in spoznanji - dragocenim prispevkom za našo sedanjost in prihodnost.
Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP Enotnost, Ljubljana. Dalmatinova 4, telefon 321-255, 110-033. Cena je 1920 tolarjev.
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o).
izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA. Naročeno pošljite na naslov:
Ulica, poštna št., kraj: .. ........................
Ime in priimek podpisnika...........................
1.	naročeno bomo plačali v zakonitem roku
2.	kot ind. naročnik naročam po povzetju
Naročeno, dne	Žig	Podpis naročnika
Veseli nas, da se bo glede gradnje pomembnejših cest premaknilo. Skrajni čas! Žal pa smo zaskrbljeni, ker znamenja kažejo, da bi utegnilo trpeti varovanje okolja. Javna izjava prometnega ministra g. Umka na večeru »Neza-molčanih misli« v Zrečah, da bo vlada »presekala«, če do jeseni ne bo dogovora o trasah, je nesprejemljiva in tudi nima opore v zakonodaji. Žal do jeseni ne bo študije o ranljivosti okolja, saj zakon o varstvu okolja dopušča daljše časovno obdobje. Vsekakor pa je treba vedeti, da so vse dosedanje trase plod jugoslovanskih usmeritev. Nov pristop zahteva kombinacijo tranzita in slovenskih potreb. Čeprav bo ob gradnji vse dražje, zahtevamo, naj se upošteva vzor iz Avstrije (npr. Beljak -Salzburg), torej na stebrih, v predorih.. .
Dolgoročno je to poceni! Sodimo tudi, da bi morali hkrati več prometa z ekonomskimi spodbudami preusmerjati na železnice. Podpiramo uvedbo cestnega (bencinskega) tolarja, vendar menimo, da bi morali v ta namen prispevati tudi del že uvedenega, tistega, ki je za časa prometnega 'ministra Kranjca poniknil v integralni proračun. To bi bila lepa poteza republiške vlade in bi nov cestni tolar bil manjši vzrok za verižne podražitve. Javna poraba sicer, kot beremo in slišimo, pretirano raste; ceste pa so ekonomska naložba. Torej, ekološko sprejemljivo, brez naglice (za prve gradbene posege je dovolj sprejemljivih tras - n. pr. še en pas na Sloveniki) in predvsem, da bo Slovenija zlahka prišla v svet po sodobnih cestah, da bo med seboj povezana. Tranzit je torej zgolj nuja, ki pa ne sme biti na škodo samostojne Slovenije.
Ekološki pozdrav
Karel Lipič, tajnik IO
Slovenskega ekološkega gibanja
E os po Eli Janezu Kopaču
Iz govora predsednika Kučana na srečanju pri Najevski lipi, 31. 7.1993
čin prevaliti gospodarsko polo-Ce;
Slovenci smo zdaj, takšen občutek imam, spet na razpotju. Odločiti se bomo morali, ali hočemo v novo obdobje negotovosti in izrednih razmer ali pa v urejeno pravno državo in parlamentarno demokracijo. Politične počitnice, kolikor nam bodo razmere te sploh omogočile, so priložnost za premislek o teh in drugih vprašanjih. K temu nas zavezuje odgovornost do lastne vesti, pa tudi do javnosti in državljanov, ki od nas
Svobodni Sindikati W Slovenije
vreči na kolena pred zvijačnimi planerji srbskega tipa.
Seveda bodo to odkritje takoj označili za preganjavico, zato že vnaprej sprašujemo: zakaj so se v SDP tako vztrajno borili za vodenje parlamentarnega odbora za lokalno samoupravo?
Zakaj se še vedno striktno lan-sira termin samouprava namesto lokalne uprave?
Zakaj se tov. Ribičič zavzema, naj bodo na narodnostno mešanem območju v občinskih svetih narodnosti enakopravno zastopane? Po kakšnem YU-ključu?
Zakaj nikakor ne nameravajo upoštevati nasveta avstrijskih strokovnjakov, da namreč za nas dvonivojska lokalna uprava ni primerna, ker je glede na stopnjo dohodka na prebivalca absolutno predraga?
Zakaj pa obenem napačno interpretirajo evropsko listino o lokalni upravi, ki jo je razumeti le
kot priporočilo, nikakor pa ne kot obveznosti?
Zakaj v javnost permanent4° usmerjajo »ugotovitev«, da treba spremeniti našo ustavo?!
bo
Če se jim bo načrt kje izpridilj bo to gotovo tam, kjer najmat>]
se
pričakujejo. Kakorkoli so v SDP in v LDS prikupili svojih varovancem Neslovencem, pa so f po svoji naravi vendarle bolj int? grativni kot ne in bodo v bodooe svoje »Knine« - Jesenice, Brežic1' Trbovlje, Velenje, Piran, Fužine »■ raje pobratili med seboj, kakor bi se utopili v negotovih regijah-ZL bi ne nazadnje priporočih če se že imenujejo socialni dem°' krati, naj se raje preizkusijo n° tem področju. Zakaj bi moral zfl' radi njihove opletajoče inventiv nosti ter novih in novih konstruK' tov in šahiranja biti žrtev le spet - slovenski narod?
Brane Prešern, Slovenski nacionalsocialn' liberalni biol
to pričakujejo. Nihče tej odgovornosti ne more ubežati. Nihče se nima pravice igrati z usodo posameznih državljanov, kaj šele z usodo slovenske narodne skupnosti in komaj narojene slovenske države. Ljudi, ki hočejo graditi takšno državo, je dovolj tudi v vseh strankah, strokovnih združenjih in v prebujenih pobudah civilne družbe.
Pogosto je zadnje čase slišati zgroženo vprašanje, v kakšni državi živimo. Slišati ga je bilo večkrat te dni tudi v slovenskem parlamentu. Zastavljali ste ga tudi nekateri, ki ste tukaj. V takšni, kot smo jo naredili, je moj odgovor. Z ravnanji in besedami. Ni nastala takšna, bolj neprijazna kot prijazna, sama po sebi, povsem mimo naše volje ali zato, ker ne mislimo vsi enako. Ne, postala je takšna predvsem zaradi nas. Morda nam ogledalo, v katerem se bomo videli, lahko postavi Si-ratka v Cankarjevem dramatskem spisu »Za narodov blagor«, s svojim premišljanjem, ko pravi: »Kdor dandanes javno laže - laže za narodov blagor. Kdor govori javno resnico - ga smešijo in preganjajo ter naposled uničijo - za narodov blagor! In za narodove ideale — ta narod ima namreč ideale - in koliko idealov! Le prestopi se nerodno na cesti, pa stopiš idealu na kurje oko. In kakšni boji se bijejo za te ideale!«
Je mar to preveč nelepa podoba? Predlagam, da o tem premislimo v tem zasluženem počitniškem času! Mislim, da je napočil čas, ko moramo ustvariti novo koalicijo, koalicijo razuma, ki se bo znala postaviti po robu tistemu, kar nas peha v provincialnost, za-mudništvo, obračunavanja in krize. Za Slovenijo poti nazaj ni! Potruditi se velja, da bi ustvarili čim bolj prijazno in razpoznavno pot naprej. Svet nas pozorno opazuje. Od moči koalicije razuma, koalicije pameti in treznosti, ki spoštuje vse razlike, je odvisno, kako se bomo smeli vključevati vanj v prihodnje. Jeseni vas torej vabim v takšno koalicijo razuma.
ki so s svojim NE-delom uničili podjetja, pa še vedno vedrijo in oblačijo, dajejo v najem, prodajajo, divje privatizirajo in še kaj. Kdo je za to kriv? Verjetno tisti, ki je pri krmilu. In nekaj časa ste bili tudi vi med tistimi, ki so vodili to potapljajočo se barko, čeprav ste pred volitvami volilcem obljubljali »HITRI GLISER«, s katerim nas boste popeljali v samostojnost, gospodarsko uspešnost in ne vem kam še. Toda sedaj iz svojih foteljev v oblakih ne vidite močvirja, v katero se pogrezamo navadni smrtniki. Medtem ko vi sami sebi pojete slavospeve ter kažete na dno, kjer se 120.000 siromakov bori za preživetje. Najraje bi se jih rešili tako, da bi jih naložili na ladje in poslali čez morje (zaželeno je, da se ladje potopijo).
Ko tarnate nad stroški države, vas vprašam, kaj pa stroški, ki jih bo plačala država za administrativne upokojitve delavcev za notranje zadeve in še kje (z drugo besedo čistke ljudi, ki ne ustrezajo režimu). Čeprav so med njimi visoko usposobljeni kadri, katerim nestrokovnosti, ni mogoče očitati. Ti ljudje so stari med 30 in 45 let, torej na višku ustvarjalnih moči. Ali ste izračunali, koliko let bodo upokojenci in koliko bo to stalo
državo?
Zadnje čase, ko prihaja na dan vse več »smradu«, ki ga ni mogoče več prikrivati in prevaliti na komuniste, se ustanavljajo vse mogoče »komisije«, ki raziskujejo zdaj to, zdaj ono. Sprašujemo vas, kaj so delali kriminalisti, inšpek-
torji SDK, tožilci in sodniki, da $e
to
je vse to dogajalo. Ali pa se dogaja z »BLAGOSLOVOM« J16', koga in imajo vsi prej omenjen1 zvezane roke in usta. Ali pa
država (oz. davkoplačevalci) pla' čevala ves ta neučinkovit apara
za njihovo nedelo. Zanimivo --bilo vedeti, koliko je to stalo ar' žavo.	.
Ne bom našteval, kdo vse let po svetu in navezuje stike z držaj1' niki po svetu, ki so vedno v »prija’ teljskem duhu«, plodni in ne vejf. kaj še, vsaj v izjavah za javnost. I. izleti niso prav poceni. Rezultat se kažejo v pravi poplavi tujega blaga v naših trgovinah.. Dolg0’ ročno gledano, g. Kopači’to SP°' djeda naše gospodarstvo velik0 bolj kot tistih nekaj tolarjev brezposelne. Slovenski trg je najela prava anarhija, ki ji ni video konca. Gospod Kopač, po čigaVl zaslugi, verjetno veste bolj kot jat' Ko je sedanja oblast potrebo' vala pokrit hrbet za samostojni Slovenijo, je razpisala plebiscit' Za prehod v »zgodnji kapital' zem« se je odločila sama. Upa711’ da bo tudi račun poravnala satna’ ko bo izstavljen.
Revščina trka na vrata n°s opevane države. Revolucije so de lali lačni za boljše življenje. Teh y j vedno več. Torej nasvidenje v na- ' slednji revoluciji.
Upam, da ne bo kdo tega p° novno razumel kot grožnjo. To) le napoved neizbežnega.
Ivo Leban Ozeljan 5?a’ ŠempaS
PEKEL
i
t
Iz Sarajeva zaradi knjige o Sarajevu
kot
ski
Pus
Urad predsednika republike
Pri založbi DE je letos izšla knjiga GLASNIK PEKLA. Njen pisec, Miroslav Jančič, se je v torek oglasil v našem uredništvu. Je uspel uiti peklu?
V nekaj člankih sem prebral (avtor enega ste vi v SP Dela, 17. 7. 93), kako poskušate na vsak na-
mijo na pleča brezposelnih. Češ da so lenuhi, ki se jim ne da delati, ter da je nujno zmanjšati stroške, ki jih ima dražva. Gospod Kopač! Poznam veliko ljudi, ki niso lenuhi, ampak dobri delavci, pa so ostali brez dela, ker so se uprli lopovskim direktorjem in zahtevali svoje pravice. Dobili so odpoved. Vsi ti ljudje bi zelo radi delali, če bi imeli kje. Poznam primer (ne bom imenoval, ker se ne mislim pravdati in dokazovati), kjer so odpovedali delo za izvoz samo, da so lahko odpustili kolovodje stavk in »nergačev«. Tisti,
»Temu zlu ni moč kar tako uiti. Ko sem ob razpadu Jugoslavije izgubil ambasadorsko mesto v Gani, sem se želel vrniti v svoje Sarajevo. To trnovo pot sem opisal v knjigi.
Ko mi je povratek le uspel, sem se dal na razpolago vladi Bosne in Hercegovine in začel delati v od boga in hudiča prekletem Sarajevu - no, dva, tri meseče nisem delal nič, ker se v popolnem brezvladju ni bilo moč organizirati. Tako sem pisal članke za Oslobodenje.
Tiskovne konference v mednarodnem tiskovnem središču sem začel voditi prazaprav spontano, govoril sem o mednarodni politiki. Zunanjega ministra Harisa Siljadžiča mi ni uspelo srečati nekaj mesecev in svoj posel sem opravljal brez uradnega imenovanja, v službi domovine recimo.
Imenovanje je prišlo po dobrem letu, letošnjega maja, in bil sem portparol zunanjega ministrstva v rangu ambasadorja...«
Menda ne dolgo. Je k' It vzrok prekinitve res knjiga> k' jevo je izšla pri DE?	»]
jStaj
Sarajevo je	traj
»ozelenelo«	*e
»Res, čeprav so okoliščin ^ bolj zapletene.	^ j2;
Sarajevo je namreč v
času 'ozelenelo' in človek je ^rj bil prisiljen slepo služiti mu' slimanski strani ali pa si lZ',te
hrvaško#*
brati srbsko oziroma '
Bosni in Hercegovini se
dalo več služiti, a za eno treh strani se nisem m°§e opredeliti.
Že to je bil moj neodpuste” greh. Ko pa je Silajdžiču p-> jr , šla v roke knjiga GLASNu* | PEKLA, se je zalomilo konca. V njej namreč opisU jem njegov spodrsljaj, ko je n tiskovni konferenci kar vS , novinarje povprek razglasilz ; peto kolono - ljudi, ki so z svoje mesto, za domovin0' vsak dan nosili glavo na pl^ nju in jo mnogi tudi izgubil1’
Ta narcisoidna poteza dile^ tanta po stroki in fundanie*1. talista po politični opredeli*' je bila obsodbe vredna. Ko P se je Silajdžič enkrat juW spet pojavil v Sarajevu L njem vsega skupaj ni bil ve
časopis • Delavska enotnost je bilaustanovljena20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije »Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova4, poštni predal 479 »Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942,311" slovenskih 956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163,311 -956,313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija). Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), delavcev Damjan Križnik (sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, telefaks 311 -956 • Naročnin^
Damjan Križnik (sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Bora Zlobec (lektorica), Igor žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, telefaks 311 -956 • Naročnina-321-255 • Posamezna številka stane 130 SIT • žiro račun: 50101-603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Čiril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič
5. avgusta 1993
TE
TRIBUNA
j s« to ne-\eni
H
iia-
'.rtf1 bi dreto
at-
ija-
tem
Ti lati ega gor potka z« zaleti ati iaz-bo-1 jnP
cit-
ili-im, nai
iše Je-ij« j
'Id”' '
00' , 'j«
10«
7o,
jflS
Tako se nam je že priljubil Predsednik vlade. Že z Artur-iem pa z inflacijo, ki jo kroti toliko uspešneje kot naši bivši bratje. Tudi odločen zna biti,
čeprav je tako tih in mil. Ko mu prekipi, vendarle udari po ^izi in užuga sindikate, ki jim ne namerava popuščati...
Skratka, palec zanj kar sam od sebe rine navzgor. A volja je tokrat močnejša in z nepremagljivim sunkom usmeri prst tja v tla. Neizprosna logika pač, kadar gre za velikega poraženca.
Oprostite, gospod Janez Drnovšek: Kaj stori država, kadar kontrabantarjem z mamili zapleni opojne droge? Ali jih sežge ali jih morda pokloni ministru za zdravstvo?
Kaj naredi država, kadar ji takšen podvig uspe proti tihotapcem z orožjem?
Saj vem, gre za čisto reto-fično vprašanje, saj Janez Janša ni nekakšen ministrček za zdravstvo. On je abramba!!!
In končno, Božidar Voljč se
Poraženec
ne plazi sam po mejah in ne pleni h SSE Janez pa je korenjak, vse izvoha sam in vse zapler F* m in vse obdrži sam in vse zmage požanje sam... W OBLAST PA JE OBLAST, GOSPOD JANEZ DRNOVŠEK.
vam je ljudstvo čez parlament zaupalo tisto
PRAVO, KI JO VSI OBČUTIMO. IZVRŠNO!!!
Zakaj je torej ne zgrabite, če smo vam jo dali? Zakaj mirno Zrete, kako neučinkovita postaja? Zakaj dopuščate, da vas Janša na vsakem koraku izpodriva in si,to oblast, ki je z vso Pravico vaša, jemlje sam? Je res ne znate porazdeliti po svoji pameti in poštenju?
Res ne vidite, da prav obrambni minister stori vse, da bi bila oblast kar se le da neučinkovita? Naj vam pomagam: Lahko omenite afero, da Janša ni bil zraven, tako ali drugače?! On ali pa njegovi udbovci in vomovci, nestrpni, spletkarski, hujskaški...
Zakaj imate ministra za turizem, če Janša ve, kako se temu streže, in to dokazuje v Rimskih toplicah?
Zakaj imate ministra za stanovanja, če Janša ve več in bolje?
Zakaj imate obveščevalno službo?
Zakaj imate ministra za policijo?
Zakaj imate urad za tisk?
Vse te plačujemo davkoplačevalci in vas tudi. Ukinite no že vse našteto in preložite na Janšo, saj se tako rad vsega
Ali pa vi in našteti začnite opravljati svoj posel in obramba svojega.
Da Janša tega noče? Potem pa ga za božjo voljo naženite a|i pa mu odstopite svoje mesto.
Ministru za obrambo Janezu Janši ne more nihče skriviti palca navzdol. Je pač rojen zmagovalec. Na tem mestu ni prostora za ovekovečenje njegovih brezštevilnih zmag. Vsaka njegova akcija je že vnaprej tempirana kot konflikt, iz katerega se dvigne kot zmagovalec. Na primer proslava dneva državnosti. Janša je pred njim [	\ ustvaril napeto ozračje in prisilil
Kučana, da je prišel na Trg republike. Piko na i v tej zmagi je pritisnil z vračanjem državnega odlikovanja.
Gremo naprej. Janša je bil v konfliktu s poslancem in odstavljenim predsednikom odbora za obrambo Zmagom Jelinčičem. Glej zanimivost: prav v trenutku, ko je že kazalo, da bi Janša moral namesto igre »pri-
Zmagovalec
mite tatu« pojasnjevati svojo vlogo v aferi z orožjem na mariborskem letališču, mediji za to niso imeli prostora, ker so. bili prepolni sporočil o Jelinčiču kot nekdanjem sodelavcu Udbe. Človek se težko izogne vtisu, da ni bilo že vse prej lepo splanirano in primerno tempirano. Ne gre ponavljati motoričnega dejstva: v spopadu z Jelinčičem se je Janša odel v sveže lovorjevo listje.
Ali pa sama afera z mariborskim orožjem. Po nekaterih dosti verjetnih vesteh naj bi potekala trgovina z orožjem prek mariborskega letališča z vednostjo in soglasjem slovenskega političnega vrha. Torej tudi z Janševim konsenzom. Toda Janša ne bi bil Janša, če zadeve ne bi izkoristil za novo zmago. Preprosto se je naredil Francoza, dan pred izbruhom afere obkolil mariborsko letališče in zaplenil orožje. S kazanjem na šefa mariborskega Visa Silva Komarja v tej zvezi pa po znanih aferah, ki so zamajale njemu konkurenčno VIS, tej službi zadal še zadnji odločilni udarec. Poslej ima Janša na polju subverzivnosti prosto pot. Lepa zmaga torej.
Le še malo manj znana zmaga nad Hrvati na Trdinovem vrhu. Sosedje so se odločili, da bodo imeli na vrhu Gorjancev pri obnovljeni cerkvici sv. Mije mašo. Slovenska politika ni uvidela priložnosti in tja gor h kardinalu Kuhariču poslala ljubljanskega nadškofa Šuštarja. Položaj je vnovič izkoristil kdo drug kot minister Janša. Svojim enotam je ukazal zasesti Gorjance. Ker je na dlani, da je v odnosih med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami puška močnejša od duha, si torej Kuharič in Hrvatje svojo mašo lahko kar nekam zataknejo. Onim v Zagrebu mora biti jasno, kdo je bil v tej provokativni igri živcev močnejši. To je bil vnovič naš zmagovalec - minister Janša.
Zmaga na zmago torej. Sledi samo eno vprašanje: kaj je Janšev končni cilj, katera je tista končna zmaga, ki bo kronala vse dosedanje?! Da bo Janša dobil tudi tisto, če se bo zanjo odločil, je po sedanjih izkušnjah sodeč čisto na dlani. Janši torej lahko z vsem dolžnim spoštovanjem, če že ne kar strahom pred njegovimi zmagami ponižno dvigujemo palec. Na novo zmago.
Boža Gloda
SIRI KROGE
s V c*Va tedna), mi je pomahal
__j h^n]igo pred nosom in me od-
PUstil, bolje, nagnal.«
ste zapustili Sara-
^»Ne zgolj zato. Sarajevo po-traja vse bolj nevarno od zno-. aJ- Na četniške granate smo ,,e^°t°peli, to kar se dogaja
upori... Mesto sem s težavo zapustil, pomagal mi je kajpak UNPROFOR.«
Iz socrealizma v nacrealizem
: , Testu samem, pa postaja vse i 0 J grozljivo. Frakcijski boji,
l lzSOrii	.
I 'J sAuzipvo. iraKcijsKi doji, .goni, poboji, ljudje izginjajo
2 noč, etnično čiščenje se
kriminal, mafije,
Pa
Kdo zdaj zgublja in kdo dobiva v Sarajevu?
»Vsi zgubljamo, vsi! Največji poraženci pa smo tisti, ki se v trdi nacionalni identifikaciji ne moremo preleviti v nacionaliste. Velik del intelektualcev, umetnikov, mladine tej blaznosti noče zapasti
in zato postajajo geto v getu.
Sarajevo se res še brani s svojo urbanostjo, tradicijo, duhovnostjo in kulturo - prav zato hočejo ubiti dušoa tega mesta.«
Pravite, da zgubljajo vsi - kdo pa vlada?
»Muslimanska oblast brez sistema in pokritja, njihova personalna unija, ki jo vodijo Izetbegovič, Silajdžič in Če-hajič.
To je zdaj nova realnost, novi svetovni nazor, prehod iz
roslav Jančič, pisec knjige o svojem mestu, zaradi katere ga je moral zapustiti - na obisku v uredništvu DE
socrealizma v nacrealizem. Nacionalni idiotizem mu recimo, temu bacilu, ki je okužil ves nakdanji jugoslovanski prostor.«
Tudi Slovenija ni imuna
Tudi slovenskega?
»Tudi, pred to infekcijo ni imunosti! Tudi Slovenija se je znašla v črni luknji, ki ostane po eksploziji. Tudi vaše zahodne sosede in še kdo. Virus te epidemije deluje namreč neodvisno, po lastni notranji logiki in zakonitostih.
Ne sodim konkretno, ker sem bil poldrugo leto praktično izoliran, res govorim o splošnih zakonitostih epidemije, ki lahko zdivja po vsej Evropi.
Če že nekaj konkretnega o Sloveniji - v Sarajevu izredno cenijo njeno pomoč, vsa pisma, pakete, ki jih kolegom pošiljajo slovenski pisatelji, slikarji, kulturniki, zatočišče in prijateljsko roko, ki so jo mnogi našli pri vas. Naj bo tudi ta pogovor priložnost za veliko HVALA.«
In vi, zdaj ste v Splitu, kam, kaj...
»Po poreklu pol Srb, pol Hrvat in po politični in nacionalni pripadnosti človek, ne vem kam. Hrvaška oblast mi je dovolila bivanje v Splitu do 1. 10. tega leta, potem pa...«
Ciril Brajer
LOVNA ČAROVNICE
•Nekateri desničarski politiki sedaj razlagajo, da po volitvah leta 1990 niso sprožili »udbovske afere« zato, ker je bil tedaj v ospredju projekt osamosvojitve Slovenije. Z drugimi besedami, v odkrivanje sodelavcev službe državne varnosti se niso spuščali zato, ker je takrat šlo za pomembnejše zadeve: za strateške nacionalne interese. S takšno argumentacijo pa pri svojem sedanjem ravnanju nevede »skačejo sebi v usta« oziroma izpričujejo svojo nelogičnost in nedoslednost. To daje vtis, kot da danes ni več pomembnih nacionalnih projektov. Sedaj postavljajo v ospredje »razčiščevanje preteklosti«; sedanjost in prihodnost Slovenije pa sta zanje očitno povsem drugotnega pomena.
Piše: Jože Smole
S takšnim politikantskim »razčiščevanjem« preteklosti se ukvarjajo tisti, ki niso sposobni reševati sedanjih žgočih gospodarskih in socialnih problemov. Beg od stvarnosti jih pelje v »lov na čarovnice«. To je seveda veliko lažje kot ustvarjalno delati za odpiranje razvojne perspektive naše družbe.
Sploh pa je cela »udbovska afera« zgrajena na pesku in se bo sesula. Služba državne varnosti je bila ena od organov legalne in legitimne države. Sodelovanje z njo v načelu ni bilo nekaj nelegalnega. In tudi če govorimo o moralnih plateh, je treba jasno razlikovati med tistimi, ki so sodelovali iz patriotskih pobud, in tistimi, ki so sodelovali iz špekulant-skih in zaslužkarskih. Tisti, ki so, recimo, sovjetske agente prijavljali službi državne varnosti, verjetno ne sodijo med nemoralne. Tistih pa, ki so denuncirali poštene državljane, gotovo ne moremo šteti za moralne. Torej, za kakšno sodelovanje s tedanjo obveščevalno službo je šlo?
Popoln nesmisel bi bilo obsojati vsakogar, ki je sodeloval z legalno službo legalne in legitimne države. Vemo pa zelo dobro, da se obveščevalne službe v vseh državah, tudi z najdaljšo parlamentarno tradicijo, pogosto poslužujejo nezakonitih sredstev. Tisti državljani, ki so zaradi takšnega početja bili prizadeti ali oškodovani, naj se s konkretnimi dokazi obrnejo na sodišče!
Celotna napihnjena »udbovska afera« je svojevrstno sprenevedanje. Ne gre za obračun z nekdanjo službo državne varnosti, ampak za politično izsiljevanje poštenih ljudi, zlasti tistih, ki so kritični do sedanjih razmer pri nas. Tisti politični in državni dejavniki, ki imajo v rokah takoimeno-vane udbovske, kosovske in druge dosjeje ali jih pa fabrici-rajo, skušajo diskvalificirati svoje politične nasprotnike ali pa jih izsiljevati in s tem podrediti sebi. Prav takšno ravnanje pa je zares ne samo nemoralno, ampak tudi povsem nelegalno. Saj direktno ogroža človekovo integriteto, njegove osnovne pravice in kot takšno spodkopava temelje pravne' države. Poleg tega pa ustvarja ozračje vsesplošnega sumničenja in vsakovrstnega podtikanja, kar seveda ni v prid reševanju življenjsko pomembnih vprašanj.
Skrajni čas je, da se prepreči politikantsko manipuliranje s tajnimi dosjeji in da se zagotovi polna depolitizacija vseh represivnih organov naše države!
V petdesetih letih se je v ZDA senator McCarthy kot predsednik preiskovalne komisije posluževal tajnih dosjejev ameriške zvezne policije FBI. Z njimi je zlasti poskušal diskvalificirati vodilne ameriške liberalno misleče razumnike, še posebej znane pisatelje, umetnike in filmske igralce. Takšno početje je bilo obsojeno. In v analih novejše ameriške zgodovine je makartizem označen za skrajno nelegalen in za družbeno skupnost izredno škodljiv pojav.
LETOS JE NEKOLIKO DRUGAČE
Kolpa postaja vse bolj slovenski nadomestek za hrvaško morje. Šotorišča rastejo kot gobe po dežju, mnogi kmetje bližnje njive preurejajo v taborne prostore, povsod pa je zlasti ob koncu tedna množica turistov. Bela krajina postaja vse bolj naseljena in zdi se, kot bi znova dobivala svojo medvojno vlogo in nudila tokrat varno poletno zatočišče ljudem, ki ne morejo kot nekdaj na sinji Jadran. Lenobna in mirna Kolpa strpno prenaša to invazijo, čeprav letos nekoliko hladnejša kot lani, pa vendar prijazno osvežujoča. V domače ljudi pa se je na eni strani vselil nemir, na drugi pa novo upanje. Nemir, ker je dela vse manj, zgolj od zemlje pa ni moč dostojno živeti, in upanje, ker invazija gostov vseh vrst kaže, da toliko opevani in hkrati kritizirani belokranjski turizem v novih razmerah dobiva ne-slutene razvojne možnosti.
Pri nas pod obronki Kočevskega roga na starem mlinu spominska tabla še vedno spominja na prehod delegacije na
zasedanje Avnoja v Jajcu, in kljub meji je vse mirno. Sožitje ljudi ni prenehalo, le razmere na hrvaški strani so takšne, da ljudje redko zaidejo k nam. Tam so plače miloščina, ki jo načenja vsak teden galopska dirka inflacije. Ta teden je bilo pivo 3500 hr-dov in mnoge stvari so na oni strani meje dražje kot pri nas. Vojna dobesedno izžema ljudi. Negodujejo, pa ne vedo kako naprej, zavedajoč se, da v resnici iz dneva v dan izgubljajo prihodnost. Prav v tem je opazna razlika med slovensko in hrvaško stranjo Kolpe. Reka pa gosti čolnarje. Vrnili so se tisti, ki jih je odgnala vojna in prišli so novi. Ob našem taboru vsak večer kakšen nov kajakaško-kanuističen tabor. Ljudje priveslajo, poprosijo za cigarete in kavo, prenočijo in zjutraj hajd naprej. Mnogi morajo zjutraj še zakrpati svoje čolne, kajti voda je plitka, plitvin veliko in čolni ne zdržijo vsega. Tako tudi moj Damelj izgublja romantičnost osame, vendar lepote in privlačnosti ne!
Milan Bratec
TE
5. avgusta 1993
Podpisniki splošne kolektivne pogodbe (Gospodarska zbornica Slovenije z Obrtno zbornico Slovenije, Konfederacija sindikatov ’90 Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM, Neodvisni sindikati Slovenije, Neodvisnost - konfederacija novih sindikatov Slovenije, Sindikat delavcev poslovnih bank Slovenije in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije) so na podlagi 56. člena Splošne kolektivne pogodbe sprejeli o načinu izvajanja splošne kolektivne pogodbe in panožnih kolektivnih pogodb naslednjo
skupno razlago in stališča:
1.	Po 1. odstavku 35. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo so določila in zneski iz te pogodbe obvezni minimalni standardi in osnove za določanje vsebine kolektivnih pogodb dejavnosti in kolektivnih pogodb v organizacijah oz. pri delodajalcih.
Citirano določilo je glede zneskov za leto 1993 omejeno tako, da se določila tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi, razen 1. odstavka 1. točke, uporabljajo tudi za kolektivne pogodbe dejavnosti, dokler le-te niso usklajene (dokler niso sprejete spremembe in dopolnitve obstoječih ali sklenjene nove kolektivne pogodbe dejavnosti) s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, ki je bila podpisana 9. 7. 1993 in velja od 1. 7. 1993 naprej.
Podpisniki splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo ponovno pozivamo k čimprejšnji sklenitvi novih oz. spremenjenih panožnih kolektivnih pogodb, najkasneje pa do 31. 10. 1993, kot je določeno v 1. odstavku 9. točke tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo.
2.	Veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti (to so tiste, ki jim rok veljavnosti še ni potekel oz. niso bile odpovedane) se izvajajo tako, da:
se uporablja delovnopravni del kolektivne pogodbe dejavnosti, v celoti, razen tistih določb, ki so v novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za delavce ugodnejše, ali pa glede tistih vprašanj, ki jih kolektivna pogodba dejavnosti ne ureja posebej;
glede tarifnega dela se uporabljajo določila tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi neposredno (razen 1. točke).
Te kolektivne pogodbe dejavnosti je potrebno dopolniti oz. spremeniti tako, kot je določeno v 1. točki. Če sta obe stranki kolektivne pogodbe dejavnosti soglasni, se v teh primerih lahko sklene tudi nova kolektivna pogodba dejavnosti.
3.	Za dejavnosti, za katere so kolektivne pogodbe dejavnosti prenehale veljati (če je potekel čas, za katerega je bila kolektivna pogodba sklenjena, ali če je bila odpovedana), velja nova splošna kolektivna pogodba v celoti (delovnopravni in tarifni del, vključno s tarifno prilogo in 1. odstavkom 1. točke tarifne priloge) in se uporabljajo njena določila neposredno.
Ce podpisniki teh kolektivnih pogodb dejavnosti soglašajo, da je zaradi ureditve specifičnih vprašanj v panogi potrebno, lahko tudi po prenehanju veljavnosti uporabljajo tiste določbe delovnopravnega dela dosedanje panožne kolektivne pogodbe, ki vsebinsko niso urejene v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo.
Določila te točke veljajo tudi za tiste panožne kolektivne pogodbe, ki se sklepajo na novo (za dejavnosti, ki doslej niso imele sklenjene posebne kolektivne pogodbe).
4.	Stališča, ki se nanašajo na kolektivne pogodbe dejavnosti, se smiselno uporabljajo tudi za podjetniške kolektivne pogodbe.
JANEZA DRNOVŠKA POZIVAM, NAJ POMAGA
Iz Maribora izrekam javno prošnjo in pozivam dr. Janeza Drnovška, naj se kot predsednik vlade osebno angažira pri reševanju velike socialne in človeške drame zaposlenih v Elektrokovini.
Posamezna ministrstva slovenske vlade so pomagala Elektrokovini. Danes pa je to podjetje v takšnih težavah, da je treba premostiti različne interese in poglede posameznih ministrstev. Zato je nujno potrebno tudi osebno angažiranje predsednika vlade. Demokracija ne more rabiti le za orodje za medstrankarska obračunavanja, ampak mora biti predvsem v pomoč pri reševanju problemov tudi tistih ljudi, ki žive v stiskah, ki so nemočni in zato potrebni pomoči. Država ne more biti le sinonim za prisilo, za politična obračunavanja, za politične intrige. Biti mora tudi in predvsem sinonim za organizacijo, ki služi v prvi vrsti državljanom te države - v njihovo splošno blaginjo.
Delavci Elektrokovine so v časih, ko je tovarna še poslovala normalno, odvajali od svojih plač znatne prispevke za državo. Sedaj je čas, da ta država stori tisto, kar lahko in more storiti le ona.
Dušan Semolič
Glede na položaj in vlogo predsednika vlade in glede na socialne in gospodarske stiske delavcev Elektrokovine, pričakujem osebno angažiranje predsednika vlade.
Zaposlenim delavkam in delavcem, ki že mesece prejemajo mizerne plače ali pa
z veliko zamudo, ne sme nihče reči: »Znajdite se. To se nas ne tiče.« Zveza svobodnih sindikatov Slovenije tej logiki odločno nasprotuje, ker pomeni zakon močnejšega.
Država Slovenija mora postati v prvi vrsti gospodarsko uspešna država - toda tudi pravna in socialna država. Toda ne samo deklarativno - pač pa tudi pri reševanju takšnih problemov, kot je problem Elektrokovine. Elektro-kovina je preizkusni kamen za uveljavitev tega načela.
Vem, da bi lahko svoj poziv naslovil še na koga, toda glede na naravo problema pozivam v prvi vrsti dr. Janeza Drnovška, naj se nemudoma angažira. Ne more se izgovarjati ne na nepristojnost ne na počitnice. Takšnih izgovorov delavci Elektrokovine in sindikati ne bodo razumeli.
Mag. Dušan Semolič
TEDEN DNI STAVKE V ELEKTROKOVINI
NE BI BIL POTREBEN
»Dober teden dni je trajala stavka kakšnih 2100 delavcev mariborskega podjetja Elek-trokovina. Za obuditev spomina naj spomnimo, da je bilo
Avtorja komentarjev:
Gregor Miklič in Brane Mišič	Lih tržišč, podobno kot njeno
Cena 950 SIT	sosedo Metalno, v glavnem
Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, bSstem^^ndustoiSem"^-Dalmatinova 4, telefoni: (061) 321-255. 110-033, 313-042. faks	industn>skem
311-956.	.
Ko so pred dobrim tednom
--------------------------------------------------------- delavci pričeli stavkati in pri
x	_	tem zahtevali vsaj svoje me-
NAROCILNICA	sečne plače, so razmišljali
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam (o) predvsem o tem, da proizvajajo, izvažajo, torej nekaj tudi
........ izvod(ov) SPLOŠNE KOLEKTIVNE POGODBE ZA GOSPO- ,kasirajo‘, od vsega tega zasluženega denarja pa v svoj žep
DARSTVO s komentarjem.	ne dobijo ničesar!
Stavko bi lahko končali do-
Naročeno pošljite na naslov: ............................. sti prej, če bi le državni organi
.	..	reagirali hitreje in predvsem
Ulica, postna st., kraj................................... bolje preučili razmere v tej in-
.	. .	dustrijski panogi. Teden dni
Ime m priimek podpisnika:................................. stavke najbrž ne bi bil potre-
ben, če bi vsi odgovorni skle-
Narocenodne:.............................................. nili pomagati prej.
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.	Podobno kot spomladansko
2.	Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju.	stavko v Metalni bomo tudi to
v Elektrokovini temeljito analizirali. Tudi zato, ker pripravljamo analizo druge faze prizadevanj SKEI za reševa-
Edo Ozimic

Pl
II
Pl
AVGUSTA SO GOSPODJE NA POČITNICAH
skoi
tom
Cen;
Včeraj se je končala stavka delavcev Elektrokovine. Ob t®3 priložnosti sta se z aktivisti SKEI iz Podravja sestala tudi Dušan Semolič in Albert Vodovnik. Objavljamo posebno izjavo predsednika Svobodnih sindikatov in pogovor našega sodelavca z Edom Ozimičem iz Podravskih sindikatov. Predsedniku SKE
Mo
6ei0
lens
$tare
Poko
%er
ST/
Dfiro
z Edom Ozimičem iz Podravskih sindikatov. Predsedniku o*«- ^ Albertu Vodovniku pa smo postavili dve vprašanji, ki ju objav' ^ ljamo skupaj z odgovoroma.
Sekretar območnega odbora sindikata SKEI za Podravje Edo Ozimič je našemu sodelavcu Blažu Grči dal tole kratko izjavo:
DE: Kaj ste si zapomnili ob dolgotrajni stavki delavcev Elektrokovine in kaj je poduk za vaš sindikat?
Vodovnik: Najbolj smo si zapomnili državo, ki se ni hotela odzvati na upravičene zahteve delavcev. Iz njenega ravnanja smo sklepali, da so se dolžne odzvati le banke, lastniki in poslovodni delavci. To poudarjam zato, ker je še danes Elektrokovina last Sklada, ki je državna institucija. Država je torej lastnik tega podjetja.
Ugotovili smo tudi skrajno birokratsko poslovanje Sklada, ki po našem mnenju ne vodi sanacijskih, ampak predstečajne postopke. Zanimivo je, da se je država strinjala z odlogi prispevkov in davkov, ki gredo v proračun. Šefi pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja pa so se izgovarjali, da za to niso pristojni in da lahko odločajo le upravni odbori, katerih člani so zdaj na dopustu. Delavci bi torej po takšnih birokratskih odgovorih lahko čakali še en mesec za svoje zaslužene plače.
Ker prenos lastništva s Sklada na Kreditno banko Maribor ni bil izveden, je stavkovni odbor sprejel sklep, s katerim od g. Koržeta zahteva takojšnjo razrešitev dosedanjega upravnega odbora, da bi lahko novi lastnik imenoval nov upravni odbor. Mislim, da je g. Korže osebno odgovoren za to šlamparijo.
DE: Pogovarjali ste se tudi o rezultatih nedavne opozorilne stavke delavcev kovinske in elektroindustrije. Kaj ste ugotovili?
Vodovnik: Vlada je sprva konstruktivno sodelovala z nami in se odzvala na naše zahteve. Oblikovali smo tudi komisijo za spremljanje stavkovnih zahtev. Očitno pa je kasneje delo komisije zastalo, ker najbrž ljudje iz ministrstva menijo, da je avgust čas počitnic. Mi s tem nismo zadovoljni, saj bo septembra treba pokazati rezultate in za to potrebujemo
bolj določne odgovore na stavkovne zahteve.
Resno smo preučili tudi izpl®' ^ čilo plač in regresov v tem me' ^ seču. Ugotovili smo, da se klluD /\|Q’ podpisu splošne kolektivne P°" j.
godbe položaj ni izboljšal. Prav ^ zato smo znova zahtevali, naj s^ Zgj^ že septembra sprejme zakon o k?'	,
lektivnih pogodbah in podpis^ __ naša panožna kolektivna P°' P godba. Ugotavljamo, da v neg®' mi spodarstvu lastniki in vodstven* Vg|, delavci, to so v glavnem predstav Q
niki države, spoštujejo kolektivu® pogodbo in druge listine. Le v g° : AhI
spodarstvu je izvajanje kolektiv-
nih pogodb problematično, ker J q vse odvisno od dohodka. Ob tem pa znova ugotavljamo, da se mora W država poplačati pred delavcem: ki za svoje plačilo lahko čaka tud mesec ali dva.	,, ^>or
Nas v SKEI je prizadela tud* C6ni nedavna izjava poslanca g. P°T Q šaka, ki je v državnem zboru p(a^ '
vičen boj delavcev za plače p°jz_ čDf kusil izenačiti s številnimi afe-
rami v Sloveniji. Kovinarji se o ovi tega distanciramo. Gospodu P01?' “olik šaku pa kljub temu hvala, ker J Cen£ pred poslanci prvi javno govor1 o težkem položaju delavcev 1 o njihovih nizkih plačah. ^
Podpis naročnika
nje zahtev delavcev oz. naših članov.
Zlasti pa si bomo prizadevali, da delavci ne bi dobivali več plač v vrednostnih bonih. Gre za zagotovitev osnovne pravice do plače, zajamčenih regresov in drugih izplačil, ki gredo delavcem. V sindikatih ne moremo razumeti, kako vedno nastane največji problem pri izplačilu plač delavcem - za vse državne organe je treba najti dovolj denarja, delavci pa ostanejo praznih rok.«
B. G.
OGOLJUFANI
ELEKTR0K0VINČANI
Tokrat pa šo bili pristojni znova gluhi, čeprav so delavci zahtevali samo skromno plačilo, da bi lahko preživeli sebe in svoje družine. Zdi se, da stavkajoči niso imeli niti pravega partnerja za pogajanja, saj je v minulem mesecu postala večinski lastnik Elektrokovine Kreditna banka Maribor, ki upravljanja tovarne formalno še ..ni vzela v svoje roke, je pa od nje, kakor kaže, že dvignil roke dosedanji lastnik republiški razvojni sklad. Tako nastaja vtis, da je vsem vseeno, če delavke in delavci Elektrokovine delajo ali ne. Edini, ki se še bori za njihove pravice je sindikat SKEI.
Človek vsega tega ne more niti prav razumeti. Delavec je zaposlen, hodi na delo, pridno dela, ko pa želi za svoje delo plačilo, se zanj nihče ne zmeni. Za marsikaterega delavca Elektrokovine bi bilo bolje, če bi ga delodajalec vrgel na cesto. V tem primeru bi imel vsaj pravico do nadomestila osebnega dohodka za čas brezposelnosti, sedaj pa delavci nimajo niti minimalne socialne varnosti.
Delavci Elektrokovine nemočno gledajo, kako pred njihovimi očmi propada tovarna, ki so jo desetletja šari1 gradili. Od začetka julija namreč v Elektrokovini skupno že 14 dni ni tekla proizvodnja. Kaj to pomeni za takšna tovarno, pa ve vsak Mariborčan, ki je videl, kaj se jf dogajalo s Tovarno stikalnih naprav, Tovarno timih vozil ih toplotne tehnike in še nekaterimi bivšimi mariborskim giganti.	Tomaž Kšela
Pri j
Od
Marc
Olica
hei
1-	R
2-	K
Dne;
čSe
čase
tinov
Fax.
m
TE
5. avgusta 1993
SEDEM DNI V SINDIKATIH
PRIROČNIKI Z« SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE
1 SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO
5 k°mentarjem	*
komentirata Gregor Miklič in Brane Mišič ena 950,00 SIT
*	več avtorjev:
^OJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
e|ovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo nsk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in arejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz °kojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, Zdravko, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT
*	Mira Becele
STANOVANJSKA razmerja po novem
rir°čnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski akon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil lena 520,00 SIT
*	Bogdan Kavčič
Jelavci in upravljanje
articipacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelo-aniu delavcev pri upravljanju podjetij«.
! ena 460,00 SIT
*	Gregor Miklič
jjOVA DELOVNA ZAKONODAJA
.^6ciščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem.
®na 670,00 SIT
? Stane Uhan:
pLAČNI SISTEM v REPUBLIKI SLOVENIJI
^'atistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - L^.diščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje
■ Podcenjeno znanje - Najvišje plače
asriovne plače - Konkretni predlogi a- 6na 400,00 SIT e' * Aleksej Cvetko
io- %A UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA
Darovanja
sv g ,
o- 'on o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
še ^|akaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji °' Po Premembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to jn 7ni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije v, A'a,|dnosti. Cena 680,00 SIT
n0 9 Emil Rojc
Kariera kot spreminjanje
je ^r'r°čnik za podjetništvo in razvoj kadrov j^na 850,00 SIT ra • Več avtorjev
5’ S0CIALNA DRŽAVA
di gornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST
lj- ena 600,00 SIT
a- ^ Aleksej Cvetko
:e-
^RAVSTVENO zavarovanje po novem
Razlage vseh sprememb in vseh
NL°vi Zakon o zdravstvenem zavarovanju voljne
rii;"dna 580,00 SIT
Prostovoljnega zavarovanja občanov
^Naročilnica za knjige - priročnike
e
rnoinust , Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo
izv. • Sploš. kol. pog. izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. # Delavci in uprav, izv. S Nova del, zakon.
izv. • Plačni sistem . izv. S Nova ureditev...
.. izv. S Kariera kot....
.. izv. • Socialna država .. izv. • Zdrav, za v....
V LIPI SE JE ZAČEL PREOBRAT
Nedeljko Gregorič je vodenje Lipe prevzel tri tedne zatem, ko so delavci iz podjetja »nagnali« bivšega direktorja Franca Boštjančiča. Njegova nova ekipa je v treh mesecih bistveno izboljšala finančni položaj. Naročil imajo dovolj in problem je le, kako kupcem čimprej dobaviti naročeno. Zaradi izgub iz prejšnji let plače še vedno ne dosegajo 70 odstotkov ravni iz kolektivnih pogodb. Delavci pa so kljub temu pridni in upajo, da bo kmalu boljše. Vse to je v pogovoru za DE povedal Nedeljko Gregorič.
O ajdovski Lipi smo nazadnje pisali, ko so delavci stavkali zaradi nesprejemljivih zahtev direktorja in negotove usode tega velikega podjetja pohištvene industrije. Takrat je bil v Lipi nekakšen spontani zbor oziroma stavka in delavci so Francu Boštjančiču izrekli nezaupnico. Po dolgotrajnem iskanju so za vodenje podjetja našli Nedeljka Gregoriča, ki je pred tem enajst let delal v Meblu. Ta izziv je sprejel po pogovoru z delavci tega podjetja in ne po nalogu »Sinigojeve« banke.
v prelomnih trenutkih. Mogoče gre prav tem delavcem zasluga, da je Lipa obdržala tudi dobavitelje lesa.
Gregorič ocenjuje, da je nova vodstvena ekipa zelo mlada, saj imajo v povprečju le 37 let. Njegovim mladim sodelavcem pomaga le izkušeni Zdravko Lazar. Lipini delavci so po Gregoričevem mnenju usposobljeni za kakovostno izdelavo naročil. Izobrazbena struktura v podjetju je mogoče nekoliko boljša kot v drugih lesarskih podjetjih. Tudi Lipa pa je prizadeta za-
T 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek.
ločeno mi pošljite na naš naslov:..................................
Ullca' Poštna št. in kraj: ........................................
'me in
Phimek podpisnika:.
2 j^ačun bomo plačali v zakonitem roku. *ot ind- kupec bom plačal po povzetju.
Dne:...
Podpis naročnika »DE«.
čgs in,ormaciie 0 knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »v,.... t|n °pis DE 'n knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalma-c a 4’ telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956.
9X- (061) 317-298
Jože Krečič
S predsednico sindikata smo se sprehodili skozi del proizvodnih prostorov. Bilo je ravno v času malice in zato so velike proizvodne hale delovale še bolj prazno kot takrat, ko delavci delajo. Na delovnem mestu smo našli predsednika stavkovnega odbora iz letošnjega marca. Bil je videti bolj zadovoljen kot takrat, ko smo ga spoznali. Pogovarjali smo se z njegovim sodelavcem Jožetom Krečičem, ki je povedal, da med ljudmi in več nekdanje napetosti. Tudi plače so boljše, je dodal. Govorili smo tudi z delavkami, ki so pakirale program Nostalgija za kupce iz Tajvana. Povedale so, da zaslužijo kakšnih 25 tisočakov in da upajo na boljše čase.
Desetega marca letos se je v firmi res lomilo in nekateri so zaradi odhoda vodilne ekipe napovedali hiter stečaj Lipe. Skupaj s Francem Boštjančičem so namreč odšli štirje člani poslovodstva in z njim je odšel tudi del kapitala Lipe, ocenjuje Nedeljko Gregorič. Kljub tem odhodom pa je proizvodnja v podjetju tekla nemoteno in tudi kupci so sproti dobivali naročeno blago. Prav zaradi tega je podjetje takrat obstalo in zastoj na finančnem področju ni bil toliko viden.
Kader je najpomembnejši
Odhodi delavcev, ki so bili solidarni z direktorjem, so najbolj prizadeli finančno področje. Prav zato je Gregorič najprej pridobil novega vodjo Rožico Kodrič, ki je prišla iz Mebla. Prišel je tudi novi računovodja. Vrzeli na tehničnem področju pa so izpopolnili mlajši inženirji, ki so že prej delali v Lipi. Le komercialno področje ni bilo okrnjeno in mogoče je prav tu vzrok za normalno poslovanje Lipe
Mara Skomina, predsednica Svobodnega sindikata Lipe: »Ljudje s plačami niso zadovoljni, čeprav so nekoliko višje kot pred meseci. Mislim, da so Lipini delavci bolj potrpežljivi kot delavci v drugih podjetjih. Ker so se odnosi izboljšali, pa lažje delajo in tudi pripomb ni prav veliko. Nihče ne prejama manj kot 20 tisoč in tudi popravki plač proizvodnih delavcev so dobro vplivali na vzdušje v kolektivu.
radi nezanimanja mladih za nedonosne lesarske poklice. Z veseljem pa ugotavljajo, da mladi, ki zdaj prihajajo iz šol, lahko opravljajo vsa dela v delovnem procesu in ne le specializirana kot tisti, ki so se učili pred leti.
Gregorič se je s svojo novo ekipo najprej spoprijel s finančnim področjem. Bili so zelo zadolženi zlasti s kratkoročnimi krediti, ki so jih najemali zaradi izgub v preteklih letih. V prvem trimesečju letos je Lipa poslovala z izgubo. Zaradi finančnega položaja so naredili poseben sanacijski program. Glavnico kratkoročnih kreditov, ki so jih najbolj pestili, so v drugem trimesečju zmanjšali za 30 odstotkov. S poroštveno izjavo ministrstva za gospodarske zadeve so pridobili denar, za katerega plačujejo 30 odstotkov manj, kot znašajo normalne bančne obresti. Prijavili so se še na dva razpisa in računajo, da bo njihova vloga ugodno rešena. »Podjetje se mora dokapitalizirati,« pravi Gregorič, »in naš načrt je, da dobimo toliko denarja, kot znašajo naši kratkoročni krediti.«
Izvoz na nova področja
Finančni položaj Lipe se je izboljšal tudi zaradi povečane
Nedeljko Gregorič
realizacije, ki mesečno dosega že 6 milijonov dolarjev. Povečana prodaja omogoča sprotno poravnavanje obveznosti, zlasti dobavitelj a v lesa, in s tem si podjetje vrača zaupanje, ki je bilo marca nekoliko okrnjeno. Ajdovci izvažajo 80 odstotkov svoje proizvodnje, večino na dolarsko tržišče. Vzrok za večjo realizacijo je tudi večja vrednost dolarja v sorazmerju z marko. Gregorič misli, da ima Lipa še vedno prednost pred drugimi podjetji lesne industrije, ker se je pravočasno usmerila za Zahod in ni trpela posledic razpada Jugoslavije. Vse to je po njegovem mnenju zasluga Franca Boštjančiča.
Plače zaposlenih v Lipi so se aprila do julija povečale za 15 odstotkov, to jg več, kot so porasli življenjski stroški. Plače pa še niso dosegle 70 odstotkov izhodišč iz kolektivne pogodbe. Povprečna neto plača za junij je znašala 32.800 tolarjev. Plače so celo nižje kot v nekaterih podjetjih, ki so last Sklada Republike Slovenije za razvoj.
Lipa je v preteklosti prehitevala druga lesarska podjetja in prva posodabljala proizvodnjo in organizacijo dela. Prvi v Sloveniji so uporabili numerično krmiljene stroje. Tudi letos dokupujejo manjše stroje, ki so potrebni za maloserijsko proizvodnjo, s katero dosegajo najboljše izvozne rezultate.
Sanacijski program je obsegal tudi prodajo nepremičnin, ki jih Lipa ne potrebuje. Načrtovali so prodajo stanovanj, počitniškega doma na Mežak-lji, obrata na Črnem vrhu in nekaterih zemljišč. Vsega še niso prodali.
Lipa je edini lastnik Zemona, ki letos praznuje 20-letnico. Za to priložnost bodo Ajdovci obnovili paviljon in zamenjali vse eksponate.
V Zemonu se bo vsakdo lahko prepričal, kdo proizvaja najbolje kuhinje v Sloveniji.
Lipa iz Ajvodščine je obnavljala tudi grad Betnava pri Mariboru. Svoj vložek cenijo na približno 5 milijonov mark in pravijo, da se mu ne bodo odpovedali. Lipa pozna zahteve mariborske škofije za vrnitev gradu. Vedo tudi, da ministrstvo za kulturo bdi nad gradom, ki je objekt kulturne dediščine. Gregorič misli, da bodo morali odgovorni v Mariboru najti pametno rešitev za vse zainteresirane, ki jih zdaj privablja lepo obnovljeni objekt.
Vodstvo ima partnerja
Marca letos je Lipa ostala brez delavskega sveta in brez vodstva sindikata. Gregorič pravi, da so oboje uredili takoj, da bi dobili pravega part-neraj in da se ne bi ponovili spontani dogodki iz 10. marca. S sindikatom se je vodstvo dogovorilo le za to, da bo plače popravljalo skladno s poslovnimi rezultati. Zaradi kritik na račun plačnega sistema pa so naročili tudi zunanjo analizo. Ugotovili so, da je treba dvigniti plače delavcev v proizvodnji in zmanjšati razliko do srednjega menedžmenta. Te ugotovitve so takoj upoštevali in s tem vplivali na izboljšanje medsebojnih odnosov.
Gregorič se šteje za realista in ne načrtuje velikih sprememb v proizvodnji in pri prodaji. Pravi pa, da bodo še naprej izločali nedonosne izdelke in selekcionirali proizvodni program. Razvijali bodo izdelke, s katerimi so zdaj uspešni na tujih trgih. Lipa ne bo zaposlovala novih šefov in režijskih delavcev. Uporabljali pa bodo različne zunanje sodelavce in tudi arhitekte iz Italija. Ker doma ne morejo povečati prodaje, bodo skušali prodreti na nove trge zlasti v Zahodno Evropo in na Daljni vzhod. Nočejo več biti odvisni le od dolarja, katerega padec jih je pred časom zelo prizadel.
»Šinigojeva« banka, ki je največji Lipin upnik, je v sanaciji in predmet prodaje. Karkoli se bo v banki zgodilo, Lipe ne bo prizadelo, je prepričan Gregorič.
O lastninjenju pa v Lipi še niso razmišljali, ker so morali naprej rešiti pomembnejše probleme. Cilj sedanjega vodstva podjetja je dolgoročni obstoj firme. Če bomo pri tem uspeli, bomo zanimivi tudi za tuji kapital. Gregorič misli, da /bi bilo za Lipo najboljše, če bi poleg delavcev in šefov tudi tuji partnerji postali solastniki podjetja.
Franček Kavčič
Pakiranje za Tajvan
UBOJSKI KERAMIKI STAVKALI
ZOPER CELJSKE BANKIRJE
Po dveh letih so delavci libojske Keramike znova ustavili delo. Leta 91 so demonstrirali pred zgradbo skupščine občine Žalec, tokrat so ostali v tovarni, kjer so se pogajali z njenimi lastniki. Po stečaju bivšega Kila je na pogoriščih nastala Keramika. Staro podjetje je še vedno v stečaju, lastnik novega pa je LB Splošna banka Celje. Skrivnosti o lastništvu in poslovanju tovarne je ničkoliko in vsaj nekatere so delavci, organizirani v Svobodnem sindikatu, spoznali pred stavko in med njo. Položaj delavcev je nedvomno slab in zdi se, da je vse odvisno od Filbe, katere ustanovitelj je Celjska banka in nekateri vidni posamezniki iz njene sestave.
Stavkovni odbor je v ponedeljek, 2. avgusta organiziral tiskovno konferenco. Na njej so orisali kronologijo pogajanj, ki so privedla do stavke. Povedali' so tudi več očitkov na račun svojih lastnikov in tistih, ki vodijo podjetje v njihovem imenu. Stavka je njihov neposreden odgovor na ignorantski odnos lastnikov do njihovih zahtev. Obravnavajo nas kot poceni delovno silo in z nami manipulirajo tako, kot se jim ljubi, so povedali.
Kupili samega sebe
Sindikat podjetja je lastnikom že 24. maja poslal spisek zahtev. Že takrat so zahtevali 80-odstotne plače in redno izplačilo ter poročilo o položaju podjetja. Dva dni zatem jim je odgovoril njihov direktor Marjan Drev, ki je prišel v Liboje kmalu zatem, ko je neslavno odšel iz Ema. Iz Drevo-vega odgovora so delavci zvedeli marsikaj, zato ga deloma povzemamo. Največji, to je 80-odstotni delež v Keramiki ima Filba, 11-odstotnega pa Skupščina občine Žalec in Zavarovalnica Triglav. Keramika je ustanovljena z 200.000 tolarji ustanovnega kapitala. Nova firma je od ste-
čajnega sodišča najela bivšo Keramično industrijo za 17.000 mark mesečne najemnine. Nekoliko kasneje je bila neuspela licitacija za tovarno in kljub temu je Keramika kupila KIL za 1,5 milijona mark. Za ta nakup pa je Keramika najela kredit pri LB Splošni banki Celje v znesku kupnine. Najela je tudi 300.000 mark za obratna sredstva. Če prav razumemo, so lastniki najeli kredit, za katerega delavci pravijo, da ga odplačujejo z delom. Banka se je pri tej kupčiji za vsak primer zavarovala s hipoteko na celotno premoženje Keramike.
V	svojem odgovoru Drev pravi, da je z vsemi temi potezami nastala tolikšna stečajna masa KIL-a, da so lahko vsi upniki stoodstotno poplačani. Tudi delavci. Kasneje je Keramika najela še 600.000DEM obratnega kapitala. Če vse seštejemo, je nova firma dolžna skoraj 2,5 milijona mark, kar je toliko kot triinpolmesečna realizacija. Drev v svojem odgovoru piše, da je tolikšna zadolženost kritična in je posledica tega, da so za 1,8 milijona mark kupili samega sebe.
V	nadaljevanju svojega odgovora sindikatu pa je direktor zapisal, da zaradi položaja
NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO
KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI
s komentarjem in stališči komisije za razlago kolektivne pogodbe
Pripravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kastelic
Poleg kolektivne pogodbe s komentarjem in stališči brošura vsebuje še:
- Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Sklep IS Republike Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD - Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih - Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna.
Cena 950,00 SIT. Brošuro lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-255,110-033, faks 311-956.
>1
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o)
brošuro KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI -
izvod(ih).
Naročeno pošljite na naslov:
Ulica, poštna št., kraj:...
Ime in priimek podpisnika: .
Podpis naročnika
Naročeno dne:
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku
2.	Pošljite mi po povzetju
podjetja ni mogoče pričakovati spoštovanja kolektivne pogodbe tako glede višine kot glede rednega izplačila osebnega dohodka.
Keramika je družba z znanimi lastniki, pravi Drev. Nova zakonodaja se nanaša le na družbena podjetja. Skupščina Keramike je kljub temu sklenila, da je treba delavcem omogočiti 20- do 30-odstotni lastninski delež z dokapitalizacijo. Vrednotenje firme je naročeno pri ZOB v Ljubljani. Ko bo to opravljeno, bo možno zagotoviti vplačevanje delavcev. Brez svežega denarja pa dokapitalizacije ni. Ker imajo delavci v Keramiki tudi svoje minulo delo, bodo tudi to ovrednotili in delavcem omogočili nakup dela firme. Tako je gospod Drev zapisal v odgovoru na sindikalne zahteve.
Obiskali so nas kosovski kolegi
dilo, zato je sindikat podjetja 20. julija poslal skupščini Keramike, ki je sestavljena iz predstavnikov lastnikov, pisno ponudbo socialnega pakta. Gre za listino z osmimi točkami (80-odstotne plače, zaostale plače, regresi, topli obrok, nadure, dodatki), katerih uresničitev je pogoj za odpoved stavke, napovedane za 2. avgust. Ker v tem času ni prišlo do sporazuma, se je stavka začela in člani stavkovnega odbora so že prvi dan spregovorili na tiskovni konferenci. Povedali so, da so ogorčeni, ker jih lastniki imajo le za poceni delovno silo in preizkušajo njihovo potrpežljivost. Manj kot na banko in njeno podaljšano roko (Filbo), so se jezili na svojo občino, ki se obnaša še slabše kot pred dvema letoma, ko jim g. Dobnik ni mogel pomagati.
cev po pogodbi. V KIL-u jih je
bilo pred stečajem 500. Kera-
mika je delavce zaposlila po pogodbi, s katero so pristali, da ji odstopijo šestmesečno nadomestilo, ki naj bi ga prejemali od zavoda za zaposlovanje. Nova firma je torej dobila takoimenovano kolektivno kapitalizacijo. Delavci pa so neuradno obveščeni, da je na žiro račun njihovega podjetja priteklo le 40 odstotkov tega denarja. Prav bi bilo, da tisti, ki dajejo denar za takšne namene in takšnim firmam, povedo resnico o zadevi, ki je podobna zadevi Krasmetal in nekaterim drugim primerom, o katerih je pisala DE.
bo verjetno podpisan nekolik0 okrnjen socialni sporazun1. Nanj so delavci pristali včeraj in prekinili stavko.
nam je povedal predsednik stavkovnega odbora Mir3® Vaš, so jim lastniki za dane5 obljubili junijske plače in na( dure za dva meseca. Lastnik' garantirajo še dve plači v W šini 80 odstotkov do 30. v m°' seču. Plačali bodo tudi vse na' dure za nazaj in prevozne stroške.
Ogorčeni nad žalsko občino
Gospod direktor je razgrnil položaj firme in ljudem povedal, da se njihov položaj ne more izboljšati. To se v zadnjih dveh mesecih res ni žgo-
či ani stavkovnega odbora so orisali tudi zastarelo opremo tovarne, zlasti iztro-šenost peči. Prav zaradi tega delavci ne morejo dosegati proizvodnih načrtov in so prisiljeni delati nadure. Po neuradnih izračunih bi Keramika potrebovala pol milijona mark za dokapitalizacijo in s tem denarjem bi lahko nadomestili iztrošene peči in druge zastarele stroje. Vse to bi bilo treba narediti, saj je proizvodnja vnaprej prodana tujim naročnikom. Delavci pa se čudijo, ker lastniki najprej od njih zahtevajo, da se odrečejo julijski plači in regresu za dopust in ta denar namenijo za dokapitalizacijo. Po podatkih stavkovnega odbora lastniki v tovarno niso vložili niti pol tolarja.
Keramika Liboje je lani poslovno leto končala pozitivno. V prvem polletju letos pa je nastala izguba, ki znaša 15 milijonov tolarjev. Člani stavkovnega odbora menijo, da bi s pravilnim vrednotenjem zalog in normalnimi plačami izguba lahko znašala kar 39 milijonov tolarjev. Plače podjetje lahko izplačuje le z novimi bančnimi posojili.
Ogoljufani delavci
Člani stavkovnega odbora se ne strinjajo z oceno direktorja Dreva, da je stečajna masa KIL-a omogočila poplačilo vseh terjatev upnikov. Po njihovih podatkih 50 delavcev še vedno čaka na dokup let za upokojitev. Po uradnih podatkih so ta plačila izostala zato, ker je bila ob prodaji tovarne ta obveznost s tovarne v stečaju prenešena na novo firmo. Delavcem je sodišče to pravico priznalo, Keramika pa se je pritožila in vrhovno sodišče še čaka z odločitvijo.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije mag. Dušan Semolič in član predsedstva sveta ZSSS Milan Utroša sta 4. avgusta dopoldne sprejela na krajši pogovor predsednika Unije neodvisnih sindikatov Kosova prof. dr. Hajrullaha Goranija. Kosovski gost, ki predseduje 254.000-članski sindikalni organizaciji z 21 panožnimi sindikati, ju je seznanil s trenutnimi zelo težkimi razmerami na Kosovu, ki jih povzroča srbska politika. Le-ta se sicer zaveda, da ne more zbrisati večinskega (90-odstotnega albanskega prebivalstva s Kosova, zato uporablja druge, bolj prefinjene metode, kot so: zaprtje vseh šol, nedostopnost do medijev, bolnišnice samo za srbsko prebivalstvo in podobno. Poleg etničnega čiščenja delovnih mest, s tem, da v podjetjih namerno odpuščajo albanske delavce in na njihova mesta zaposlujejo srbske, izvajajo tudi takoime-novani ekonomicid, to je namerno uničevanje kosovskega gospodarstva. Tako danes na Kosovu praktično ni uspešnega podjetja, je dejal Gorani.
Gorani se je v imenu sindikalne solidarnosti zavzel za tesno sodelovanje med UNS in ZSSS s prošnjo, naj ZSSS ob svojih mednarodnih stikih seznani druge sindikalne organizacije z razmerami na Kosovu in jih pozove k skupnemu nastopu proti tej diskriminaciji. Na koncu pogovora je predsednik Gorani uradno povabil predsednika Semoliča, naj obišče Kosovo.
P. V.
V Keramiki danes dela 350 redno zaposlenih in 22 delav-
Danes, 4. avgusta, ko pošiljamo to besedilo v tiskamo,
Izplačilo regresa za letn' dopust pa so zamrznili za dya meseca. Delavci se strinjaj0’ da del regresa vložijo v Ker3' miko, če bodo lastniki v te01 času dobili tuji denar za dok°' pitalizacijo tovarne.
Vaš je tudi povedal, da se je podpis socialnega sporazuma zavlekel, ker je banka zadnji trenutek zahtevala posebno izjavo direktorja in računovo' dje, da bo ves priliv Keramik6 pritekal na bančni žiro račun To lahko ogrozi izvedbo spb' razuma.
Stavkovni odbor, ki se je P° posvetovanju z delavci stri' njal s takšno vsebino social' nega sporazuma, bo seveda obnovil stavko, če njihovi partnerji ne bodo izpolnilina' štetih obljub.
V Keramiki je po stavki n&' stalo krhko premirje. Zdi se nam, da je to le zatišje pie° viharjem. Delavci, ki so bili že enkrat predmet stečaja in s° takrat potegnili kratko, se b°' jijo ponovitve tega neljubega postopka. V nasprotju z njim1 pa je celjska banka povsem na varnem in to velja tudi za tiste njene uglednike, ki so se na račun delavcev polastili tovarne, ne da bi kaj naredili za njeno donosnost.
Franček Kavčič
n
u
!!
Vsebina
• Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij • Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja
Zakon razlagajo: mag. Tone Rop, dr. Alenka Žnidaršič - Krajnc (oba s seminarja ZSSS) in Gregor Miklič
Cena 1.800 SIT.
Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefona: 321-255, 110-033, telefaks: 061-311-956.
<0
o
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI.
izvod(ov) brošure ZAKON
>o
o
Naročeno nam pošljite na naslov:.
Ulica, poštna št., kraj:........
Ime in priimek podpisnika:......
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju.
Naročeno, dne:
%
Podpis naročnika
■■ppg
' El
Z Bogdanom Godničem, predsednikom območne organizacije svobodnih sindikatov za vipavsko dolino smo bili v petek, 30. julija. Tega dne so termometri v teh krajih presegli 35 stopinj Celzija. Z Bogdanom, ki svoje delo opravlja neprofesionalno, smo se srečali Po nočnem dežurstvu, je namreč poklicni gasilec. Prav zato nam je za začetek dejal, da je območna organizacija svobodnih sindikatov, «■ ji predseduje, delavcem na razpolago po 24 ur na dan.
Skupaj z njim smo obiskali Lipo in Agroind, o čemer pišemo Posebej. Popoldne smo se usedli se v Mlinček. Tam sta se nam Pridružila Marjan Curk in Boža Race. Prvi, ki je predsednik sindikata v Kovinarski, je hotel Godniča obvestiti o sestanku upravnega odbora. Lastnik podjetja je Sklad. Plače v tem podjetju so nižje od zajamčenih in Posamezniki prejemajo le nekaj več kot deset tisočakov. Podjetje uima dela, zato so ogrožene tudi julijske plače. Dolg Kovinarske ruenda znaša pet milijonov mark in izvira tudi iz neporavnanih terjatev do Iraka. Godnič in Curk sta se dogovorila, da bosta načrt za sindikalno akcijo izdelala prihodnji teden in da bo pač treba zagroziti s stavko, če ne bo denarja za plačo. Marjan se mu je tudi potožil, da je delo sindikalnega zaupnika izjemno zahtevno in da se je z ljudmi zelo težko pogovarjati.
Boža Race je predsednica sindikata v Kmetijski zadrugi Vipava. Godniča je obvestila, da ji je direktor dal predlog novega disciplinskega pravilnika. Potožila je, da direktorju ne more povedati ničesar, niti tistega, kar si vnaprej pripravi, ker ji ne pusti do besede. Z Godničem se je dogovorila za strokovno mnenje o tem pravilniku.
Bogdan Godnič je trenutno sam na območni organizaciji svobodnih sindikatov v Ajdovščini in tako sam skrbi za probleme več kot tri tisoč članov. Tajnica, ki je zaposlena s polovičnim delovnim časom, je na dopustu. Odsoten je tudi odvetnik, ki ima uradne ure vsak torek od 14. do 16. ure. Kljub temu območna organizacija nima nobenih problemov in tudi financiranje je povsem urejeno. To je ugotovila celo kontrola strokovne službe ZSSS, ki je bila pred časom v Ajdovščini. Denar,
Bogdan Godnič
ki se zbere iz naslova članarine, zadošča za poslovanje območne organizacije, zato ker z njim ravnajo skladno s pravilnikom svobodnih sindikatov.
Bogdan Godnič ima v Ajdovščini nedvomno sindikalno avtoriteto. To mu priznavajo tudi nekateri direktorji, s katerimi se je v preteklosti srečal. Direktor Lipe Gregorič nam je dejal, da ima Godnič zasluge za pomiritev razmer ob spontani stavki
K;
Kaj je res in kaj ni
V predzadnji številki DE (dne 23. 7. 1993) je bilo objavljeno stališče SKEI glede veljavnosti kolektivne pogodbe dejavnosti po Podpisu splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Kljub podanemu stališču, ki ga je sprva sprejelo tudi vodstvo Gospodarske zbornice, in to v enakem tekstu (zataknilo pa se je pri podpisu), so tolmačenja s strani poslovodnih organov še vedno napačna.
Najprej je treba pojasniti, da podano stališče ni stvar pogajanj, temveč samo ugotovitev dejanskega pravnega stanja po podpisu splošne kolektivne pogodbe. Ni stvar delodajalca presojati, ali bo in katero kolektivno pogodbo bo upošteval, ker je to določeno z zakonom in kolektivno pogodbo. Do podpisa sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe dejavnosti s strani pogajalskih partnerjev bo navedena pogodba veljala v smislu, kot izhaja iz stališča.
Delodajalci (poslovodstva) stališču SKEI nasprotujejo predvsem Zaradi 2. točke, ki opredeljuje višino izhodiščnih OD, pri čemer je to določilo kljub obrazložitvi vedno znova tolmačeno napačno. Ni res, da pomeni upoštevanje izhodiščnih OD po kolektivni pogodbi dejavnosti po podpisu splošne kolektivne pogodbe dvig mase za osebne dohodke. Kdor trdi tako, ni prebral drugega odstavka 2. točke stališč, ki se glasi: »V skladu s 3. tč. tarifne priloge k Splošni
kolektivni pogodbi se dejansko plače zaposlenih izplačujejo skladno z eskalacijsko lestvico iz 2. tč. priloge, pri čemer so z dejanskimi plačami mišljene plače, obračunane za mesec junij 1993. Stališče, ki ga zastopa SKEI, zato prav nič ne posega v dvigovanje mase za osebne dohodke. Pomembno pa je na drugi strani zaradi uporabe eskalacijske klavzule. V skladu s tretjim odstavkom 3. tč. tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za organizacije oz. delodajalce, ki izplačujejo osnovne plače v višini manj kot 80 % izhodiščnih plač, ne veljata omejitvi glede izplačevanja plač v dejanski višini in glede usklajevanja po eskalacijski lestvici. Ti omejitvi tudi ne veljata za zaposlene, ki prejemajo nižje osnovne plače, kot jih kot minimum določa tarifna priloga. Upoštevati je seveda potrebno, da te omejitve ne veljajo vse do tedaj, dokler osnovne plače ne dosežejo 80% po kolektivni pogodbi, takoj za tem pa začnejo veljati. Splošna kolektivna pogodba pa tem organizacijam ne nalaga niti roka niti postopka uskladitve višine izhodišč do predpisanega minimuma.«
Upoštevanje stališč SKEI o veljavnosti kolektivne pogodbe dejavnosti torej ne tako in ne drugače ne pomeni nespoštovanja splošne kolektivne pogodbe, na kar sc izgovarjajo nekateri. Postaviti se na stališče, da je ta trenutek edino veljavna splošna kolektivna pogodba, pomeni na lahek način določiti nova izhodišča, seveda nižja, in kršiti tako kolektivno pogodbo dejavnosti kot splošno kolektivno pogodbo (drugi odstavek 9. točke Tarifne priloge).
Lidija Jerkič, dipl. iur
im
m b ~


Sindikalna lista
Pravi mož na pravem mestu
10. marca. V DE smo takrat pisali, da so mu nekateri grozili po telefonu, ker je hotel pomagati delavcem Lipe. Godnič misli, da se je takrat v Lipi pokazalo, da brez sindikata delavci ne morejo izpeljati ničesar, in to je zanj zelo velika stvar.
Godnič nerad govori o odnosih v Zvezi svobodnih sindikatov. Zdi se mu, da so nekateri v Ljubljani še danes jezni, ker ni pristal na povezanost delavcev ajdovske občine v veliko območno organizacijo s sedežem v Novi Gorici. Godnič pa misli, da so številni problemi obeh organizacij skupni in da bi moralo biti več sodelovanja. Ker je on sam dosegljiv 24 ur, presoja druge sindikaliste tudi po tem kriteriju.
Pohod po ajdovski občini smo končali, ne da bi se srečali z delavci Tovarne poljedelskega orodja iz Batuj, ki jih zdaj pestijo posledice stečaja. Obiskali nismo tudi Mlinotesta, SGP Primorja, Tekstilne, Fructala in drugih manjših podjetij, ki trenutno nimajo večjih problemov. Zdi se, da so prav veliki problemi pravi izziv za Bogdana in njegove sodelavce.
F.K.
	Prvi del	avgust 1993
	1. Dnevnice	SIT
	- cela dnevnica (nad 12 ur do vključno	
	24 ur odsotnosti)	2.500
	- polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur	
	odsotnosti)	1.200
	- znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se	
	potovanje začne dve uri pred začetkom	
	delovnega časa in konča 2 uri po njem)	900
	2. Kilometrina	(od 31. 7. 93) 20,60	
n	3. Ločeno življenje	24.607
jijij:	4. Prenočišče se izplačuje po predloženem	
	računu, skladno z navodilom na potnem	
g;	nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno	
	in delavec ne predloži računa, ima pravico	
	do povračila v višini	900
vS	5. Regres za prehrano	5.200

!
š§
I
S:
S:
:::::
!
DE KANAL - DE
Samorastnik Voranc
V Uredništvu otroškega in ^ladinskega programa so pos-neli dokumentarni film o slovenskem pisatelju Lovru Kuharju - Prežihovem Vorancu, katerega 100. obletnico rojstva Praznujemo letos 10. avgusta.
okumentarni film o Prežihovem Vorancu, ki je v slovenski književnosti izklesal z veliko oblikovalno močjo in pesniško v.0 monumentalne podobe iz življenja slovenskih Korošcev, o pričal in razmišljal o njego-Vlh umetniških vzgibih in hote-
in komunistične internacionale, in drugi, Prežihov Voranc, ho-tuljski fantič, občutljiva duša, ki so ga v otroštvu videne krivice spremljale skozi življenje in se mu umetniško oglašale tudi vseh petnajst let življenja v tujini; tam jih je zapisoval, kot da bi z eno nogo neprestano stal v senci domačega kraja in opazoval ljudi ter njihove usode. Pa vendar je bil to en in isti človek. Juš Kozak je o njem zapisal: »Prežiha, najsi je hodil po Parizu ali skandinavskih mestih, nobeno življenje ni toliko dotaknilo, da bi moglo zabrisati v njem ali na njem izraz kmečke grče.
sega v minule, malodane patriarhalne čase, in življenjska izkušnja in modrost starih narodov šepeta svoje misli med mislimi pisatelja...«
Režiser Janez Drozg, avtor dokumentarnega filma, je poleg najmlajših, ki so jim pri srcu trpke Solzice, in tistih, ki se spominjajo pisateljevega imena, k srečanju ob spominu na Vo-ranca povabil še: urednico in pisateljico Kristino Brenkovo, pisatelja Igorja Torkarja, dr. Draga Draškoviča, ki je uredil Prežihova zbrana dela, prof. dr. Jožeta Pogačnika, ki je razmišljal o umetniški vrednosti Pre-
žiha danes, pa skrbnika Prežihove sobe, Sušnikovega naslednika na Ravnah prof. Janeza Mrdavašiča. Ob Prežihovem imenu so se zbrali tudi drugi ljudje s Koroške, Šentanevski pa-vri z Mitjo Šipkom na čelu, ki skupaj z milo koroško pesmijo gojijo spomin na Prežihove besede.
Umetniški večer, posvečen Vorancu, bo na sporedu TVS 12. t.m. ob 20.40 na drugem programu. Po dokumentarnem filmu pa si boste lahko ogledali še filmsko upodobitev Prežihove novele Boj na požiralniku.
Si
$i
.v*.
I
iš
si
I
S:
I!
I
is
•is
daromin' zToč^sloje" zrekm
Avtorji
so želeli vsaj malce
razvozlati uganko, ki si jo je že ata 1959 zastavil pisateljev ča-tilec dr. Franc Sušnik: Preži-°v Voranc - Lovro Kuhar: ali Ita bila dva? Eden Kuhar, mnogimi ilegalnimi imeni, za-eznik ubogih, predvojni komu-ist in revolucionar, nekaj časa eio v najožjem vodstvu partije
čiste osebnosti prerasel samega sebe. V tem je njegova resnična umetniška veličina, ki utiša vse druge glasove, ki se spominjajo tudi Prežiha revolucionarja, o katerem pravzaprav zelo malo vemo. Leta 1940 je Josip Vidmar ob izidu Samorastnikov zapisal: »Občutek imaš, da slišiš za avtorjevimi besedami glasove starodavnega ljudskega izročila, ki
s;
:::::
Zbor Delavske hranilnice
•S	" "
Prejšnji teden je bila peta seja zbora Delavske hranilnice, d.o.o. Ljubljana. Znano je, da so med ustanovitelji te hranilnice in tudi najpomembnejšimi komitenti sindikalne organizacije in njihovi člani. jS Direktor Delavske hranilnice Jože Stegne je v svojem poročilu razgrnil poslovanje Delavske hranilnice, ki sodi med čedalje bolj uveljavljajoče S: se denarne ustanove, ter predlagal program dokapitalizacije, kar bo :•$ omogočilo še večje koristi za članstvo sindikatov.
SS
KAJ DELAJO
g:
i
:::::
xS
•S:
v republiških odborih
$>:
:iš
M
i
•S:
i
::K'
I
#
i
i
Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva
V skladu s 16. in 17. členom kolektivne pogodbe za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo Republike Slovenije znašajo izhodiščni osebni dohodki za mesec julij 1993:
Tarifni razred	Rclat. razmerje	Kolektivna pogodba 100%	85% v SIT	
I. enostavna dela	1,00	41.449,00	35.232,00
II. manj zahtevna dela	1,10	45.594,00	38.755,00
III. srednje zahtevna dela	1,23	50.982,00	43.335,00
IV. zahtevna dela	1,46	60.515,00	51.439,00
V. bolj zahtevna dela	1,60	66.318,00	56.371,00
VI. zelo zahtevna dela	2,16	89.530,00	76.101,00
VII. visoko zahtevna dela	2,70	111.912,00	95.126,00
VIII. najbolj zahtevna dela	3,50	145.071,00	123.312,00
IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela	4,20	174.086,00	147.974,00
3.
4.
Rast življenjskih stroškov v juniju 1993	0,6%
Upoštevana rast življenjskih stroškov po eskalacijski klavzuli 0,6% Skladno s pogoji iz 18. člena kolektivne pogodbe za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo se lahko izhodiščni OD znižajo največ za 15%.
V	skladu s 23. členom znašajo drugi osebni prejemki:
1.	Regres za letni dopust*
2.	Jubilejne nagrade -zalOletdelovnedobe
-	za 2 0 let delovne dobe -za 30 let delovne dobe Odpravnina ob upokojitvi Solidarnostne pomoči
* Podjetja, ki še izplačujejo regres za letni dopust opozarjamo na nujnost preračuna neto zneska v bruto, skladno z zakonom o davkih (UL RS 48/90).
V	skladu s 24. členom znašajo povračila stroškov v zvezi z delom:
1.	Prehrana med delom
-prehrana med delom, ki je organizirana -prehrana med delom, ki ni organizirana
2.	Dnevnica za povračilo stroškov prehrane:
-	cela dnevnica za službeno potovanje nad 12 ur
-	60% cele dnevnice za službeno potovanje od 8 do 12 ur
-	40% cele dnevnice za službeno potovanje v trajanju več kot 6 ali manj kot 8 ur
3.	Kilometrina
35.012.00	SIT
24.376.00	SIT
32.501.00	SIT
40.626.00	SIT 121.878,00 SIT
40.626,00 SIT
6.125.00	SIT
8.166.00	SIT
3.250.00	SIT
1.950.00	SIT
1.300,00 SIT 18,80 SIT Miloš Mikolič, sekretar
Sindikat upokojencev Slovenije
Povabilo k sodelovanju
Sindikat upokojencev Slovenije je 28. julija s pismom seznanil vlado, državni zbor, državni svet, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, skupščino ZPIZ, skupščino ZZZS, ZDUS, KO organizacij in strank upokojencev Slovenije ter vse predsednike parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin o ustanovitvi Sindikata upokojencev Slovenije in njegovih programskih ciljih. Vse navedene je zaprosil za sodelovanje pri vprašanjih, ki zadevajo socialni in gmotni položaj slovenskih upokojencev.
Jeseni na teren
Izvršni odbor sindikata upokojencev Slovenije se je 28. julija 1993 odločil, da bo v jesenskih mesecih organiziral srečanja z upokojenci po vsej Sloveniji. Namen teh srečanj je seznanjanje upokojencev s programskimi cilji tega sindikata in načinom včlanjevanja.
Ivan Kramer, predsednik
		H7 Jj 1 j	5. avgusta 1993	KAŽIPOT		P(	)C	:ei	m	m zn	/LJ	Ej	s	[El
Bona sindikalnega turizma
Borzno sporočilo številka 30
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/ 326-982; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure.
A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
■ apartmaji za
23 DEM dnevno 33 DEM dnevno 43 DEM dnevno 54 DEM dnevno
7.	Malinska, otok Krk
2	osebi
3	osebe
4	osebe
5	oseb Termini po 20. avgustu.
8.	Červar - apartma za štiri osebe. Prosti termini od 20. avgusta dalje. Cena 47 DEM v tolarski protivrednosti.
9.	Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za 4 osebe; dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Termini od 14. 8. do 1.9. Cena 35 DEM.
10.	Kontejner v AC Lanterna - prosti termini v avgustu. Možnost bivanja za 4 osebe. Cena 47 DEM v tolarski protivrednosti.
B. IZLETI
OKTOBERFEST OKTOBERFEST OKTOBERFEST Munchen 18. 9.-3. 10. 2 dni cena 199 DEM
C. SEJEMSKA PONUDBA
POSEBNO OBVESTILO LASTNIKOM POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTI
Na ATRISU - BORZI SINDIKALNEGA TURIZMA zelo povprašujejo po opremljenih apartmajih in tudi vikendih v Slovenskem primorju v avgustu. Vabimo vas, da nam posredujete proste termine. O ceni se bomo dogovorili skupaj. Veselimo se prijaznega sodelovanja.
Hribi
1.	Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWC. Cena 35 DEM. Termini po 20. avgustu.
2.	Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti.
3.	Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 38 DEM v tolarski protivrednosti. Termini po 20. avgustu.
4.	Kranjska Gora - Jasna - tri- ali štiriposteljne sobe z etažnimi sanitarijami. Cena polnega penziona 32 DEM, polpenziona 27 DEM v tolarski protivrednosti.
1.	Berlin - od 27. 8. do 5. 9. Največji sejem zabavne elektronike. Odhod s posebnim letalom 30. 8. Cena 1295 DEM.
2.	Budimpešta - od 12. do 16. 10. Mednarodni sejem računalniške tehnike; softvvare in hardvvare, vsa pripadajoča oprema, vključno s telekomunikacijami. Odhod 14. oktobra, tri dni. Cena 275 DEM.
3.	Budimpešta - Avtomobilski sejem: osebni, športni in tovorni avtomobili. Odhod 1. oktobra, tri dni. Cena 275 DEM, za skupine nad 20 potnikov možen popust.
4.	Duseldorf - od 17. do 20. novembra. Mednarodni strokovni sejem zdravniške prakse in bolnišnic. Štiri dni. Odhod 17. 11. Cena 1290 DEM. Za skupine možen popust.
5.	Duseldorf - od 26. do 29. oktobra. Mednarodni sejem zaščite pri delu in medicine dela. Štiri dni. Odhod 26. 10. Cena 1290 DEM.
6.	Frankfurt - od 17. do 19. septembra. Mednarodna razstava osebnih avtomobilov. Tri dni. Cena 1090 DEM. Za skupine možen popust.
Morje
1.	Apartmaji v Lanterni pri Poreču: termini od 9. 8. do 20. 8. apartma za
3	osebe	57 DEM	dnevno
4	osebe	71 DEM	dnevno
5	oseb	85 DEM	dnevno
6	oseb	98 DEM	dnevno
2.	Hotel Tamaris pri Poreču: termini od 9.	8. do 20. 8.
polpenzion
enoposteljna s.	56 DEM dnevno
dvoposteljna s.	52 DEM dnevno
3.	Apartmaji Pical pri Poreču: termini od 9. 8. do 20. 8. apartmaji za
4	osebe	76 DEM	dnevno
5	oseb	81 DEM	dnevno
6	oseb	86 DEM	dnevno
4.	Nerezine, Mali Lošinj - tri-, štiri- ali večposteljni apartmaji s celotno opremo, možnost lastne priprave hrane. Cene: od 23. 8. do 12. 9. Cena 16 DEM/osebo/dan.
5.	Duga uvala pri Puli - enosobna stanovanja. Cena 30 DEM na dan. Termini po 21. avgustu.
6.	Apartmaji v Nerezinah, otok Mali Lošinj - za štiri osebe v drugi polovici avgusta, 7 do 10 dni. Cena 58 DEM za apartma.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.	Metod Zalar,
direktor borze
EK
časopis slovenskih 'jj delavcev
Dalmatinova 4.61IIIIII Ljubljana
tel.: (061) 313-942 311-956 110-033 116-163
dk
DELAVSKA HRANILNICA, d. o. o. L	Ljubljana, Dalmatinova 4
0,64%-0,72% 0,88 %-1,21 % 1,21 %-1,37%
LETNE
7,80%- 8,81 % 10,92 %-15,32% 15,32 %-17,51 %
POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE;
Za vezavo sredstev	MESEČNE	LETNE
-	do 30 dni -od 30 do 90 dni: -	do 10.000,00 SIT -	od 10.001,00 SIT do 50.000,00 SIT -	nad 50.001,00 SIT	0,88% •v , ■ 1,45% 1,53% 1.61%	10,92% 18,61% 19,71 % 20,81 %
KREDITNA PONUDBA - kratkoročni krediti orivatnim osebam:		
z rokom vračila 6 mes.	3,08%	43,00%
l
Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 8. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in Pn' vatnim osebam
Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo
Revalorizacijska stopnja za avgust 1993 znaša 0,8% mesečno, preračunano na letni nivo 10%.
REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO:
MESEČNE
-	vezava sredstev na odpoklic
-	vezava sredstev nad 1 mesec
-	vezava sredstev nad 2 meseca
-	vezava sredstev
-	is
nad 6 mesecev	1,45 %-1,53 %
■SS	1,61%-1,76% 20,81 %-23,W/.
1,37 %-1,45 %	17,51 %-18,61 %
18,61 %-19,7l %
Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici.
POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH.
NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE!
NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316
Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881.
M
to
PLAČE V KOLEKTIVNIH POGODBAH DEJAVNOSTI
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo je že doslej vsebovala določbe, da se plače delavcev v gospodarstvu podrobneje določijo s kolektivnimi pogodbami dejavnosti. Enake določbe vsebuje tudi pravkar sprejeta in podpisana nova splošna kolektivna pogodba, ki o plačah v svojem besedilu vsebuje le nekakšna splošna določila, nekoliko podrobneje pa ureja dodatke, nadomestila, regrese, nagrade, odpravnine in povračila stroškov. Podrobnejše določbe o plačah vsebuje tarifna priloga k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Ta priloga določa izhodiščne plače po tarifnih razredih, eskalacijsko lestvico za usklajevanje izhodiščnih plač z življenjskimi stroški in določbo, da se izhodiščne plače lahko znižajo največ za 20 odstotkov na podlagi podrobnejših meril, ki jih določajo kolektivne pogodbe dejavnosti. Sedanje kolektivne pogodbe dejavnosti v največ primerih ne pomenijo prirejanja določb splošne kolektivne pogodbe posebnostim posamezne dejavnosti, ampak najpogosteje enako ali z nekoliko višjimi zneski ponovno določajo izhodiščne plače. Zaradi tega smo se v dosedanji dveletni praksi srečevali z množico lestvic izhodiščnih plač po dejavnostih, ki so bile v resnici variacije na isto temo. Pozornost in energija se je v vseh teh primerih usmerjala k doseganju malenkostnih prednosti za katerega izmed tarifnih razredov v posamezni dejavnosti. Razlogov, zakaj naj bi bilo v posamezni dejavnosti delo v nekem izmed tarifnih razredov tarifirano višje kot v drugih dejavnostih, ni mogoče niti argumentirati niti dokumentirati. Pravo vprašanje, ki ga mora razreševati kolektivna pogodba dejavnosti, so razlike v tarifiranju med tipičnimi deli in delovnimi mesti znotraj istega tarifnega razreda v isti dejavnosti. Velika večina sedaj veljavnih kolektivnih pogodb dejavnosti tovrstnih določil ne vsebuje, zato morajo dela in delovna mesta tarifirati v vsakem podjetju na svoj način. A prav to povzroča, da je enako delo v vsakem podjetju obravnavano in tarifirano drugače, kot to velja za druga podjetja v isti dejavnosti. Primerjave in usklajevanja med podjetji
zaradi tega niso možna in zaradi tega plače nimajo primerne in zadostne motivacijske vloge.
Kakšne naj bodo določbe o plačah v kolektivnih pogodbah dejavnosti
Kolektivna pogodba dejavnosti mora določbe o plačah v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo prirediti in prilagoditi dejavnosti (branži) do te mere, da se te določbe lahko uporabijo neposredno v praksi, ne da bi v podjetjih imeli posebne splošne akte. Nobenega razloga ni, da ima vsako podjetje svoj pravilnik ali kolektivno pogodbo o plačah. To je smiselno le v velikih podjetjih in sistemih, kjer delovni proces zahteva zelo podrobno delitev in členitev dela in kjer imajo za tarifiranje dela za to usposobljene strokovne delavce. V veliki večini podjetij vsake izmed dejavnosti bi lahko uporabili kolektivno pogodbo dejavnosti neposredno, tako kot se to dogaja v večini civiliziranega sveta. Tudi v tovarnah Audi v Ingolstadtu uporabljajo neposredno kolektivno pogodbo bavarske motorne industrije. Podlaga za takšno uporabo je lestvica za grupiranje del in delovnih mest, ki vsebuje poleg tarif za grupe tudi razvrstitev vseh ali vsaj tipičnih del in delovnih mest v grupe.
Tarifni razredi so v sedanji praksi oblikovani tako, da se pri razporejanju del in delovnih mest, na tej podlagi pa tudi delavcev, upošteva za delo potrebna strokovna usposobljenost. Za delo potrebna usposobljenost je sicer pomembna, a ne edina karakteristika zahtevnosti dela, zato osnovna plača delavca ne more biti enostavno izhodiščna plača delavca za tarifni razred, v katerega je razporejen. Za določanje končne tarife za delo in s tem osnovne plače delavca se mora upoštevati tudi z delom povezana odgovornost, napori in vplivi okolja. Na podlagi za delo potrebne in zahtevane strokovne usposobljenosti se določa izhodiščna plača, na podlagi vseh naštetih karakteristik zahtevnosti dela pa osnovna plača delavca. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo
je določila izhodiščne plače, kolektivne pogodbe dejavnosti pa naj določijo osnovne plače delavcev.
Normalno je, da mora biti v vsakem tarifnem razredu dovolj velika razlika med najbolj enostavnim delom, ki še zahteva takšno strokovno usposobljenost, in delom, ki zahteva enako strokovno usposobljenost, a je povezano z najvišjo možno stopnjo odgovornosti, naporov in vplivov okolja. Ta razlika mora biti upoštevana tako, da je najzahtevnejše delo v posameznem tarifnem razredu tarifirano višje od najmanj zahtevnega dela v naslednjem ali celo v naslednjih dveh ali treh tarifnih razredih. To je medsebojno prekrivanje tarifnih razredov, ki je nujnost za stvarno tarifiranje del in delovnih mest. Ne more n.pr. biti najzahtevnejše kvalificirano delo tarifirano nižje, kot je tarifirano najmanj zahtevno delo, ki zahteva srednjo strokovno izobrazbo. Le tako je mogoče doseči, da so odgovornost, napori in vplivi okolja pri tarifiranju dela upoštevani v zadostni meri in da je tarifiranje dela v posameznem podjetju in v posameznem delovnem procesu normalno strukturirano. Tega normalnega strukturiranja tarifiranja dela ne morejo izpeljati posebej v vsakem, tudi tako majhnem podjetju, zato je prav, da to tarifiranje vsaj za najbolj tipična in najbolj pogosto pojavljajoča se dela v posamezni dejavnosti opravi kolektivna pogodba. Če je določena osnovna mreža tarifiranja del, je razmeroma lahko s primerjavami tarifirati še morebitne posebnosti, ki se pojavljajo v posameznem podjetju. V vsakem takšnem primeru se izvaja razvrščanje in tarifiranje del, pri čemer so papirji, ki jih ima delavec o svoji strokovni izobrazbi, v drugem planu. Razen v tistih primerih, ko je določena stopnja in smer strokovne izobrazbe pogoj za razporeditev delavca.
Za lažjo predstavo opisane vsebine posredujemo v nadaljevanju primer tarifne lestvice, kakršnega naj bi vsebovala kolektivna pogodba dejavnosti. Grup je lahko več ali manj (15 do 40), odvisno od strukturiranosti delovnih procesov. V primeru je upoštevan razpon
1,00 - 5,00 s 23 grupami del. Tarifni razredi se Up začenjajo s 1., 3., 5., 7., 9., 12., 15., 17. in z 1 j lja:
grupo". V večini podjetij bi v tem primeru uporabili le 20 grup, ker se dela VIII. in IX. tarit' nega razreda ne pojavljajo. Najpomembnejši del tarifne lestvice v prikazanem primer manjka. Tipična dela in delovna mesta, ki v posamezni dejavnosti spadajo v posamezn grupo, bo treba določiti in razporediti v vsak izmed dejavnosti posebej, prav to pa bo za praktično uporabo v posameznem podjetju imelo največjo vrednost.	jya Jurančič					Up Ho Po ko jeg ko Vo stv He 1?
Tarifna lestvica					jen Gl
Grupa Količ-			Tarifni razred	TipiČna		prt
	nik	1. 2.	3. 4.	5. 6.	7.	8.	9. dela	
i.	1,00	O			Hu
2.	1,05	O			
3.	1.10	O O			
4.	1.16	O O			ko
5.	1,23	O O	O		t
6.	1,30	O	0		Alj
7.	1.37	O	O O		izv
8.	1.46		O O		od ko
9.	1,55		C O	O	zai
10.	1,64		O	O	vt
11.	1,74		O	O	om
12.	1.85			O O	bi
13.	1.96			O O	1 2et V
14.	2.07			.0 O	im
15.	2.18			O 0	vec
16.	2.32			O O	zre
17.	2.50			OOO	Vet
18.	2.70			O O	tal
19.	3.00			OOO	
20.	3,30			OOO	M<
21.	3,70			O 0	Po
22.	4.25			0	J
23.	5.00			0	-L

TE
5. avgusta 1993
NA TRZNEM PREPIHU
TEKSTILCEM SE OBETA LEPŠA PRIHODNOST
Na sedežu evropske komisije v Bruslju je vodja misije pri ES dr. Boris Cizelj 23. julija parafiral Prvega od posebnih sektorskih sporazumov med Evropsko skupnostjo in Slovenijo - tekstilni Porazum. Le-ta je plod več kot enoletnih priprav, pripravljalnih razgovorov in pogajanj med ueiegacijama obeh strani. Podpisan bo predvidoma sredi oktobra letos in bo veljal do konca leta “5- Običajno se taki sporazumi podpisujejo za štiri leta. Razlog za krajšo dobo je tokrat Pričakovanje, da se bo končno zaključil urugvajski krog pogajanj v okviru GATT in bo potem Potrebno sprejemati nove bilateralne sporazume.
POGLEDI...
Menedžerja na tečaj	na to> da smo pretežni izvoz-
t°Iarja:	niki in da ie firma v večinski
lasti tujcev, menim, da stavk ne kaže plačevati, če pa že imamo tako kolektivno pogodbo, bi v njej morali stavke časovno omejiti na minimum, še znižati odstotek plačila za stavko in točno določiti vir plačila OD za čas stavke. Zmanjšati bi morali tudi število upravičenih vzrokov za začetek stavke. Drugače bomo imeli težave pri sklepanju pogodb s tujimi partnerji.
r, ^ranc Grašič, direktor eka, Tržič: Na tečaj gledam mikronivoja podjetja in ob Poštevanju značilnosti čev-Jarske dejavnosti. Se pravi: Poštevaje delovno intenziv-0st, usmerjenost v izvoz in Potrebo po kreditiranju te-°če dejavnosti. S tega svo-Nga položaja vprašujem, od v°d naj izvoznik, pretežni iz-°znik namreč, vzame sred-tVa za plačilo velikega R, če e iz pozitivnih tečajnih ra-hk. Toda zadnje čase je stalno nad deviznim teča-Nrn, in to kar za 23 odstotkov.
iede na to, da izvažamo Preko 80 odstotkov izdelkov, odirno, da bi bilo treba tečaj nu]no spremeniti.
Menedžerja na tujo konkurenco:
Bojan Starman, direktor tpine, Žiri: Ker smo veliki Rožniki, izvozimo prek 80
1	®t°tkov izdelkov, nas bolj °t zaščita na domačem trgu snima, da bi tudi mi smeli
n^uhn° prodajati brez raznih l. e]itev. Slovenski izvozniki ' Se morali bolj odločno zav-1 za manjše omejitve : mednarodni trgovini, saj al° °d njih le škodo, ki je
2	cla- kot jim jo lahko pov-
oci tuja konkurenca na sloje	frgu. Glede na to, da
t , a frg za večje proizvajalce
k° majhen, seveda.
Menedžerja na kolektivno
Pogodbo:
A°že Grah, direktor NAUE Nru> Slovenj Gradec: Glede
Menedžerja na plače:
Tone Mastnak, Mercator: V podjetjih bi se morali usmeriti namesto v zniževanje plač v povprečevanje profitabilno-sti podjetja.
Makroekonomista na plače:
Veljko Bole, EIPF: Plače so previsoke še vedno, kljub donedavni zamrznitvi, na previsokem nivoju. Lani pa so plače in socialna politika za-vrle, zadušile gospodarsko rast.
Makroekonomista na tečajno politiko:
Veljko Bole, Ekonomski inštitut Pravne fakultete: Sprememba tečaja spremeni le notranji pretok sredstev. Če tečaj znižamo, samo napihnemo dohodek gospodarstva in rast gospodarstva se nadaljuje z nadaljnjo dokapitalizacijo gospodarstva. Zato predlog gospodarske zbornice za spreminjanje tečaja tolarja samo restavrira gospodarske tokove.
Slovenska delegacija - pogovarjali smo se z enim od članov, dr. Tonetom Hrastljem, generalnim direktorjem IB N JT - je ocenila, da je omenjeni sporazum dober okvir za nadaljnje »nastopanje« slovenske tekstilne in oblačilne industrije na trgih držav ES, kamor je tudi do zdaj izvažala do 80 odstotkov svojih izdelkov in storitev, česar je bilo lani za 750 milijonov USD.
Novi sporazum je mnogo liberalnejši od prejšnjih, tako imenovanih avtonomnih ukrepov ES, ki so podaljševali režim iz sporazuma, ki sta ga v preteklosti na tem področju sklenili ES in nekdanja Jugoslavija. Ne vsebuje praktično nobenih količinskih omejitev in carinskih obremenitev, razen za pet najbolj občutljivih kategorij izdelkov, kjer pa so zgornje meje tako visoko, postavljene, da za večkrat presegajo dosedanje izvozne dosežke.
Sporazum omogoča tekstilni in oblačilni industriji ne le nadaljevanje izvoza po najbolj ugodnih pogojih, marveč v skladu z možnostmi trgov in lastne organiziranosti tudi povečanje direktnega izvoza in ohranitev dosedanjega kooperacijskega (predelavnega) izvoza. Odpira se možnost za 7 do 8-odstotno realno letno povečanje izvoza. Izkoristiti jo bo treba, čeprav ne bo lahko, saj vlada na trgih ES recesija, najhujša v zadnjih petnajstih letih. Vsekakor pa bo pri nadaljnjem trgovanju nujno strogo upoštevati določila sporazuma (omenimo naj na primer dvojno kontrolo), sicer se lahko zgodi, da bo ES naknadno uvedla omejitve.
Slovenski pogajalci in seveda tekstilci so z doseženim nedvomno lahko zadovoljni, res pa je, da se je slovenska delegacija na pogajanja temeljito pripravila in imela nekaj močnih adutov. Pozabiti ne smemo, da so slovenski tekstilci v zadnjih petindvajsetih letih uspeli razviti dobre poslovne odnose, lahko bi celo rekli odnose soodvisnosti s številnimi proizvajalci in trgovci iz držav ES. Poslovni interes teh partnerjev je vsekakor veliko pripomogel k oblikovanju tako ugodnega sporazuma. Svojo težo pa so pri tem imela zagotovila, da je naša
država odprta za uvoz kvalitetnega blaga iz teh držav, da naša konkurenčnost ne sloni na ceneni delovni sili (socialni dumping), ampak na kakovostnih izdelkih in storitvah ter na hitri odzivnosti na zahteve naših partnerjev in njihovih trgov.
Slovenska tekstilna panoga na sredi med razvitimi in nerazvitimi
Sporazum za tekstil med Slovenijo in Evropsko skupnostjo je nedvomno svetla točka za štirideset. tisoč slovenskih tekstilcev. Malo pa se je »posvetilo« tudi, ko so jim konec junija strokovnjaki podjetja KS A - Kurt Salmon Associates iz Dusseldorfa predstavili ugotovitve strateške analize, narejene v okviru programa PHARE, o prestrukturiranju slovenske tekstilne panoge in o njenih razvojnih možnostih. Analiza v 28 podjetjih, ki so bila zajeta iz različnih panožnih skupin in po regionalnem načelu, je pokazala, da sta slovenska tekstilna in oblačilna industrija nekje na sredi med tistimi v razvitih državah in tistimi v državah z nerazvito tekstilno industrijo. Strokovnjaki so ugotovili, da ima slovenska tekstilna panoga pomembne primerjalne prednosti tako pred tekmeci iz držav višegrajske skupine kot tudi pred agresivnimi daljnovzhodnimi tekstilnimi podjetji, zaradi česar lahko postane v prihodnosti najkakovostnejši ponudnik tekstilnih izdelkov iz skupine vzhodnoevropskih držav, če bo odpravila ugotovljene pomanjkljivosti.
Njene prednosti so bližina velikih trgov, tradicija izvažanja na te trge, proizvajanje kakovostnih izdelkov za znane zahodnoevropske proizvajalce in z znanimi blagovnimi znamkami ter razmeroma nizko ceno delovne sile (ta prednost »usiha«). Zanimiva je bila ugotovitev, da največja pomanjkljivost naše tekstilne panoge ni iztrošena in zastarela oprema. Svetovalci so opozorili, da so najšibkejše točke pri nas prodaja, trženje, promocija in razvoj proizvodov. Medtem ko tehničnega znanja ne manjka, pa v vodstvih podjetij ni pravih, usposobljenih, izobraženih strokovnjakov za trženje in razvoj proizvodov in blagovnih znamk.
Ob upoštevanju predlogov, ki so jih dali strokovnjaki KSA, in ob ustreznih ukrepih tako na mikropodjetniški ravni kot tudi na makro ravni - spodbudna ekonomska politika države - bi slovenska tekstilna panoga lahko v treh do šestih letih postala bolj dobičkonosna in kompetitivna.
Nekako spodbudno so izzvenele tudi besede državnega sekretarja ža industrijo dr. Iva Baniča ob predstavitvi analize, ki je dejal, da vlada želi in namerava podpirati dobra podjetja. Tekstilce je pozval, naj oblikujejo strateško skupino za sodelovanje z vlado oz. ministrstvom za gospodarske dejavnosti.
Žilavost in kritičnost slovenskih tekstilcev sta znani. Znajo povedati, kaj pričakujejo od vlade - ugotovitve iz analize bodo dobra osnova za pogovore in dogovore - vedo pa tudi, da večji del bremena ostaja na njihovih plečih.
Stanka Ritonja
Piše: Franci Križanič
VPLIV PROSTE TRGOVINE NA GOSPODARSKO RAST
Ena od možnosti državnega vpliva na krepitev gospodarske dejavnosti in zmanjšanja neugodnih učinkov krčenja povpraševanja po slovenskem blagu je oblikovanje cone proste trgovine s Češko in Slovaško. Vzpostavitev območja svobodne trgovine je sorazmerno ohlapna oblika mednarodne gospodarske integracije v kateri države članice sicer odpravijo carinske in druge omejitve v medsebojni trgovini, ne poenotijo pa carinske zaščite nasproti tretjim državam (t.j. tistim, ki jih v uniji ni). Države članice cone proste trgovine ohranijo različne carinske stopnje, s katerimi ščitijo (nasproti tretjim državam) svoje producente, ne pa tudi producentov v drugih državah članicah skupnosti (kot v primeru carinske unije, kakršno je na primer pred poenotenjem gospodarske politike članic predstavljala EGS). Načeloma je zato učinek proste trgovinske cone na gospodarsko dejavnost manjši, na blaginjo pa večji kot pri carinski uniji. Oblikovanje proste trgovinske cone običajno sili gospodarstva držav članic v povečano specializacijo in usmeritev v izvoz, kar nam lepo kaže zlasti primer EFTE.
Kako hiter in kako močan bo vpliv nastanka cone proste trgovine Slovenije s Češko in Slovaško na gospodarsko dejavnost in blaginjo v državah članicah, je odvisno od obsega medsebojne menjave pred vzpostavitvijo proste trgovine ter od cenovne elastičnosti izvoza in uvoza (koliko odprava carin in s tem pocenitev blaga ene ter druge strani vpliva na povečanje nakupa oziroma prodaje iz ene v drugo članico cone proste trgovine). Slovenska trgovina s Češko in Slovaško je v preteklosti (podatki za leto 1990) predstavljala le dva odstotka našega izvoza oziroma uvoza, kar pomeni, da trgovski siki niso toliko razviti, da bi si ob nastanku območja proste trgovine lahko obetali hitro povečevanje obsega menjave. Če ne drugega, bo enostavno primanjkovalo informacij, kaj in po kakšni ceni je moč kupiti oziroma prodati v trgovini med gospodarstvi naših držav. Drugo je vprašanje cenovne elastičnosti menjave, ki v administrativno vodenih gospodarstvih ni bila visoka, od že dosežene preobrazbe pa bo odvisno, koliko se je prilagodljivost prodajalcev in kupcev v teh državah dejansko povečala. Zelo verjetno bo preteklo še precej Vltave in Ljubljanice, preden bo trgovinska unija Slovenije s Češko in Slovaško znatneje (ali vsaj zaznavno) vplivala na izboljšanje slovenskih gospodarskih tendenc.
INFLACIJA V ZRJ -15 ODSTOTKOV NA DAN
V članku »Vojno gospodarstvo v ZRJ« (DE, 22. julija) ste lahko prebrali, v kako globoko gospodarsko in moralno stisko je to novo državno tvorbo na tleh nekdanje Jugoslavije potisnila vojna. Dan zatem je prišla iz Beograda še vest, da je jugoslovanska vlada devalvirala dinar za več kot 80 odstotkov, da bi si pomagala v boju s strmoglavim propadanjem ekonomije in vrtoglavo inflacijo, ki jo poleg vojne povzročajo tudi mednarodne sankcije.
Nov tečaj so določili na 13,6 milijona dinarjev za dolar. To je že osma devalvacija dinarja po aprilu 1992 v ZRJ.
Vse kaže, da si v boju s hiperinflacijo srbska vlada ne zna pomagati drugače kot z novimi in novimi devalvacijami dinarja, saj je inflacijska stopnja pred zadnjo devalvacijo dosegla 15 odstotkov na dna. V začetku leta so še prevdide-vali, da bo dosegla 19.800 odstotkov letno, vendar strokovnjaki zdaj že ocenjujejo, da bo do konca leta nedvomno znašala milijardo odstotkov.
Razumljivo, da tiskanje gore papirja, ki ga morajo nositi s seboj gospodinje, ko se odpravljajo po nakupih, dela sive lase tudi delavcem topči-derske tiskarne vedno svežih dinarjev. Srbska vlada se je
zato odločila, da bo izdala bankovec za 50 milijonov dinarjev, ki je vreden nekaj več kot tri ameriške dolarje - na črnem trgu po stari menjalni stopnji.
Jugoslovanska hiperinflacija je že prisilila ljudi, da jemljejo s seboj svežnje denarja celo za najbolj enostavne nakupe, npr. za hlebec kruha. Največji bankovec v obtoku se je do zadnje devalvacije »hvalil« z vrednostjo 5 milijonov dinarjev, vreden pa je bil le še nekaj več kot 35 centov. Ob koncu letošnjega maja, ko so ga natisnili, pa še 12,25 dolarja. Na črni borzi je tako treba za 100 dolarjev izročiti 5 centimetrov debel sveženj, v katerem je 310 pet-milijonskih bankovcev.
Mednarodni embargo, ki je bil 30. maja 1992 uveden nad Srbijo in Črno goro, prepoveduje z njima sleherno trgovino, zamrznil je jugoslovansko premoženje na tujem, prepovedal dobave nafte in še kaj. Ta ukrep in, jasno, vojna sta srbske in črnogorske delavce in upokojence potisnila na sam rob bede. Pokojnine znašajo približno deset dolarjev na mesec. Povpračna plača pa je s 350 dolarjev na mesec ob koncu leta 1990 padla na sedanjih 15 dolarjev.
Y. O.
10
m
5. avgusta 1993
zrvur,niška razpotja l
IZPUHTEVANJE
STANOVANJSKIH
TOLARJEV
V času, ko je ena izmed prejšnjih slovenskih vlad pripravljala novo stanovanjsko zakonodajo, je obljubljala, da bo šla večina izkupička od prodaje družbenih stanovanj za gradnjo novih najemnih ali za kredite, od prodaj solidarnostnih pa za nova socialna. Za gradnjo teh, ki so jih krstili za »neprofitna«, naj bi poskrbele občine. In kako so poskrbele oziroma še vedno »skrbijo«?
Kako poteka »realizacija« te zamisli v praksi, npr. v Ljubljani, smo v DE že pisali. Stanovanjski sklad ljubljanskih občin je moral na sodišče, da bi dobil pravico do denarja od prodaje solidarnostnih stanovanj, nad katerim je držal roko Marjan Vidmar, predsednik mestne vlade. Medtem pa se je nabralo še nekaj novih dejstev, predvsem najpomembnejše, da tega denarja ni več nikjer. Na računu SDK manjka približno 1,4 milijarde tolarjev - približno 23 milijonov mark. Kje je ta denar, ve samo mestna vlada, ki je decembra lani tako rekoč v enem tednu izpraznila račun in na njem pustila le borih 29 milijonov tolarjev.
Znana je le usoda 460 milijonov tolarjev, ki si jih je z interno najemno pogodbo s samim sabo sposodil mestni IS za stavbo Slovenijašporta. Ta denar bi moral biti vrnjen 31. decembra lani, vendar ga ni nikjer. Marjan Vidmar sicer že
ves čas trdi, da se denar dobro obrestuje in »plemeniti«. Kje je denar, pa ne pove. Stanovanjski sklad je bil pravzaprav ustanovljen prav zato, da bi imele pravico do upravljanja in razpolaganja tako z denarjem kot s stanovanji nekdanje solidarnosti ljubljanske občine in ne mestna vlada, ki že celo večnost deluje brez nadzornega organa, saj se mestna skupščina ne sestaja.
Takšne »demokracije« Ljubljana še nikoli po 9. maju 1945 ni doživela!
Posojati ali raje kupiti kakšno tovarno
A kam odteka denar od razprodaje družbenih stanovanj, tudi v nekaterih drugih občinah ni jasno. Tako se je v kranjski občini s prodajo stanovanj nabralo okrog 450 milijonov tolarjev, polovico denarja pa so že porabili. Od tega so 97 milijonov tolarjev vrnili Ljubljanski banki - Gorenjski banki. Dolgovi so na-
OBRATNA
AMBULANTA
Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj
Sončenje in ozonska luknja
Z ozonom sem se prvič srečal v osnovni šoli, ko nam je gospodična učiteljica (že takrat) razlagala o blagodejnem vplivu gozda, dreves in kako je zdravo hoditi po gozdu in vdihavati sveži zrak. Ozon, skrivnostna formula kisika 03.
Dolgo po diplomi na medicinski fakulteti in po pravici povedano tudi po specialističnem izpitu iz medicine dela, ko bi moral na pamet znati vse mogoče in nemogoče zastrupitve, me je kolega vprašal: »Pa sploh poznaš znake zastrupitve z ozonom?« Ker jih nisem poznal, me je kar prestrašil, saj je povedal, da so znaki zastrupitve z ozonom podobni tistim s fosgenbom, ki je eden najhujših bojnih strupov. In ozon je pri meni izgubil simpatije. Sedaj pa ugotavljamo, da nas ozon varuje pred prehudim delovanjem sončnih žarkov in da je tista plast ozona, ki nas varuje, vedno tanjša in imamo ozonsko luknjo. Tako ima ozon pri meni zopet vse simpatije. Tisti pa, ki ga uničujejo, in to pogosto zavestno, so pri meni opleli.
O tem, ali je sončenje koristno ali škodljivo, so se mnenja kresala stoletja. V rimskih in grških časih so atleti tekmovali na starih olimpiadah kar goli (samo moški!). Potem so se začeli pokrivati. Krščanska cerkev je goloto preganjala celo na slikah. Pa je ta srednji vek kaj čuden. Do vratu zapete dame, ki razkazujejo svoje oprsje!? Takrat so bile dame lepe, če so imele snežno belo polt. Menda je bilo tako še v začetku tega stoletja.
Pa se je gledanje na zrak in sonce spremenilo in ljudje so se začeli izpostavljati soncu. V modo je prišla lepa temna, zagorela koža. Vendar so že takrat opozarjali, da opažajo pri kmetih in mornarjih, ki so imeli kožo utrjeno, močno zagorelo, več kožnega raka kot pri drugih.
Raziskave so nadaljevali in sedaj vemo, da je pretirano sončenje tudi krivo za več kožnega raka, še posebej tistega, ki nastane iz temno pigmentiranih znamenj na telesu.
Za to krivijo ozonsko luknjo, ki spušča več ultravijoličnih žarkov na površino zemlje. Ozonska luknja je tu. Malenkost jo lahko zmanjšujemo, če ne uporabljamo raznih razpršil s kemičnimi snovmi, ki to nesrečno ozonsko luknjo povečujejo. Nekaj nasvetov o sončenju:
Sončiti se moramo postopoma. Najnevarnejše ure tako za opekline kože kakor tudi za sončarico so med 12. in 16. uro. Deli telesa, ki so navadno pokriti in jih hočemo izpostaviti sončnim žarkom, so zelo občutljivi, zato jih moramo sončiti postopoma. Če se pri sedanji modi »zgoraj brez« dekle, ki je vedno nosila enodelne ali dvodelne kopalke, odloči, da se bo sončila »zgoraj brez«, in bi rada v dnevu ali dveh dobila temno obarvano kožo, sledijo sončne opekline, ki včasih puščajo brazgotine ali madeže. Seveda pa so take hude opekline lahko tudi vzrok za raka na koži.
Majhni otroci so za ultravijolične žarke še posebej občutljivi. Zato jih imejmo kar lepo v senci. Če pa moramo z njimi na sonce, naj imajo glavico pokrito. Otroci ne čutijo sončnih žarkov. Včasih se ob morju zaigrajo in jih prav hudo opeče. Zato le postopoma in počasi. Sicer pa je tudi počitek na zraku in v senci zdrav.
stali ob stečaju Tekstilindusa, šlo pa je za stanovanja. Ta poteza ni sporna. Nekateri pa ne soglašajo z vsoto, ki so jo po sklepu občinske vlade namenili za obnovo stavbe nekdanjega dijaškega doma. 136 milijonov tolarjev, za kolikor je osiromašena blagajna stanovanjskega sklada, naj bi namreč ne namenili samo za gradnjo stanovanj v omenjenem objektu na Kidričevi ulici, temveč tudi za poslovne prostore.
Po pojasnilu javnosti, da se denar iz stanovanjskega sklada porablja namensko samo za stanovanja, ki bodo v drugem in tretjem nad-
kar baje kandidatov ne manjka. Še bolj pa je zanimivo razmišljanje enega najbolj izpostavljenih kranjskih politikov, naj bi s preostalim denarjem stanovanjskega sklada na dražbi za šest milijonov mark kupili Tekstilin-dus.
stropju stavbe, pritličje in prvo nadstropje pa se financira iz amortizacije poslovnih prostorov v občini, so govorice utihnile. In za kaj bo šla večina denarja?
Večina od 250 milijonov tolarjev, ki so ostali od stanovanjskega denarja v Kranju, je zdaj kot kratkoročno posojilo (depozit) naložena v Savi in Merkurju, pred časom pa so manjše vsote obrestovali tudi v Mlekarni, Živilih, Kokri, LB Gorenjski banki in (obrtniški) Posojilnici in hranilnici. Denar se obrestuje po stopnji r + 15, kar je dvignilo precej prahu na enem zadnjih zasedanj kranjskega parlamenta. Varnost naložbe in možnost vračila »kadarkoli« naj bi bila poglavitna razloga za izbiro omenjenih podjetij. Zanimivo pa je, da je o konkretnih posojilojemalcih odločala »koordinacija« občinske vlade. Ta pa menda v Kranju odloča o vse več bistvenih vprašanjih.
Dobro obveščeni trdijo, da se bo pri stanovanjskem skladu kranjske občine, ki so ga odborniki nedavno potrdili, močno zapletlo pri izvolitvi upravnega odbora. Kaj lahko se namreč zgodi, da se bo pri imenovanju odbora, podobno kot pri organu upravljanja Radia Kranj, taktiziralo toliko časa, da bo mogoče izbrati »pravega« direktorja, za
Le zakaj sklad, če ni denarja...
Kaže, da graditev občinskih »neprofitnih« stanovanj nikogar ne mika - še posebno, če v stanovanjskih skladih ni tolarjev. To se je izkazalo tudi v sežanski občini. »Izvršni svet ugotavlja, da je stanovanjski sklad občine Sežana konstituiran in da se prične postopek priglasitve vpisa v sodni register«. Ta sklep, ki ga je na seji izvršnega sveta 23. junija predložila v sprejem predsednica upravnega odbora stanovanjskega sklada Jadranka Dodič, je sprožil burno razpravo.
Najprej je občinski IS sklep zavrnil, saj je ugotovil, da sklad še nima statuta, kar je pogoj za formalnopravno registracijo. Priprava statuta pa je povezana z odnosom med skladom in stanovanjskim delom komunalno stanovanjskega podjetja. V obrazložitvi predloga sklepa je upravni odbor sicer zapisal, da bo osnutek statuta in druge dokumente, potrebne za vpis sklada v sodni register, pripravil v.d. direktorja sklada Andrej Pirkovič, vendar pa je IS menil, da to zagotovilo ne zadošča. Pojavlja pa se še dodaten dvom oziroma ugotovitev IS: četudi bi sklad ustanovil, slednji ne bi imel kaj de-
VSE VEG
POŠKODB NA OČEH
Poškodbe pri delu predstavljajo desetino vseh poškodb pri nas, prav zradi tovrstnih poškodb pa umre letno okrog 50 ljudi. Mnogo večje je število poškodovanih, saj imamo letno okrog 28 tisoč poškodb pri delu.
V Sloveniji število poškodb pri delu sicer že nekaj let pada, vendar odstotek težkih poškodb, kot so zlomi, poškodbe glave in poškodbe notranjih organov, ostaja nespremenjen. Najpogosteje se poškodujejo mladi delavci. Dobra četrtina poškodb se zgodi v starosti do 24. leta, pri čemer so najpogosteje poškodovani mladostniki. Večina poškodb se zgodi na delovnem mestu - kar 85,4 odstotka.
Med poškodovanimi je kar 78 odstotkov moških. Največ se jih poškoduje v gradbeništvu, kovinskopredelovalni in strojni industriji. Razporedi-
tev poškodb glede na dele telesa kaže, da pri nas že nekaj let močno izstopajo poškodbe na očeh. Po pričakovanju je bilo največje število poškodovanih oči v kovinskopredelovalni industriji, strojni industriji in gradbeništvu. Zaskrbljujoče je, da so si oči najpogosteje poškodovali mladostniki od 15. do 19. leta. Prste rok in roke so si najpogosteje poškodovali delavci do 24. leta starosti.
lati, ker je stanovanjski denar že porabljen!
V razpravo se je vključil tudi predsednik občinske skupščine Ivan Vodopivec. Vprašal je: »Kako so se v občini delila stanovanja in koliko stanovanj je bilo prodanih ljudem, ki niso imeli državljanstva?« Sekretar za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve Vladimir Mljač mu je odgovoril,« da je morala vsaka vloga za odkup vsebovati tudi potrdilo o državljanstvu - in če tega potrdila ni, je pogodba samodejno nična!«
Vodopivec pa je vztrajal pri svojem in trdil, da ve za nekaj primerov, z imeni in priimki, ko so bila stanovanja prodana ljudem brez slovenskega državljanstva. Dodal je, da so k njemu prihajali v podpis predlogi hkrati s prošnjami, naj pomaga urediti državljanstvo. »Ker se širijo govorice, da je Vodopivec ,žleht‘, ker ne podpiše stvari, ki so nekje že dogovorjene, želim, da se to razišče!« Vodopivec je še do-
dal, da je prejel tudi nekaj pi' sem, v katerih avtorji opisu? jejo, kako se da v Sežani pr';1 do stanovanja in koliko je treba za vse to odšteti - v de' nar ju ali v naturi.
Predsednik IS Iztok Bandelj je najprej zavrnil namige o delitvi socialnih stanovanj, za katere je pristojna komisij3, Bandlja so zbodle VodopN' čeve navedbe, zato je glede prodaje IS sprejel nekaj stališč oziroma zahtev. Od stanovanjskega sekretariata zah; teva, da preveri in poroča, ah so imeli vsi dosedanji kupcl stanovanj ob sklenitvi p°' godbe slovensko državljanstvo. Če bi se izkazalo, da je prišlo do prekrškov, mol'3 - kot zahteva IS - ta služba takoj ustrezno ukrepati.
No, nekaj podobnega kot omenjeni zahteva v svoje31 pozivu vsem slovenskim obcl' nam (z visoko dvignjenim kazalcem) tudi sam minister za prostor in okolje Miha Jazbin-šsk
Uh, se je Marjan Vidma' ustrašil.	V. 5-
tli
lii
z
ti,
Us
01
Vi
tli
Ul
p<
St
Vi
POMOČ V STISKI
I
Socialno ogroženi vse pogosteje trkajo na vrata solidarnosti svojega sindikata. »Komisija za dodeljevanje socialnih pomocl je v nezavidljivem položaju, ko se srečuje z vprašanjem, kak°: najbolj pravično razdeliti namenski del članarine med pr°' silce,« ocenjuje Miro Podbevšek, sekretar območnega sveta svobodnih sindikatov Ljubljane in okolice.
Komisija je namreč v letošnjih petih mesecih prejela 323 prošenj, od katerih je pozitivno rešila 314 v skupnem zneskj 1.969.000 tolarjev. Povprečna višina dodeljene pomoči je 6.238,, kar je za marsikoga veliko premalo. Vendar, kdor nima niti liter mleka, mu je tudi sicer skromna pomoč dobrodošla. Dodeljene finančne pomoči po dejavnostih:
Vse to kaže na pomanjkljivo vzgojo in izobraževanje mladih ljudi že pred nastopom dela v poklicni ali srednji šoli, v času pripravništva oziroma uvajanja v delo. Še najbolj pa na to, da je varstvo pri delu po ' posameznih podjetjih neučinkovito, da ga ne izvajajo. Inšpekcije dela pa - kot da jih ni.
M. F.
dejavnost	št. odobr. pomoči	skupni znesek j
• družbeni in državni organi	7	45.000
• gostinstvo in turizem	8	64.000
S gradbeništvo	35	222.000
•	kemična in nekovin, industr. •	komunalno	3	19.000
in stanov, gospod.	9	56.000
• kovinarji	135	715.000
• kultura	2	16.000
• lesarstvo	1	8.000
• tekstilna in usnar. ind.	13	91.000
• trgovina	18	112.000
• vzgoja in izobraževanje	1	6.000
• obrt in drobno gospodar.	6	44.000
• računalničarji	1	6.000
• nezaposleni	76	479.000
S upokojenci	1	5.000
	314	1.959.000
\

ED
EB
5. avgusta 1993
RAVBARKOMANDA

pi*
;u|
■iti
ie
le-
elj
le-
za
ia'
iv-
de
ta-
10-
ih-
ali
jci
io-
ni-
ie
>ra
ba
cot
201
s-
:a-
za
jr
iar
fl.
Je Janša v Mariboru preprečil delavsko vstajo?
KOVINARJI PRIMERNI ZA OBOROŽENE UPORNIKE
^arjan Poljšak: »Gospod Jelinčič nam je rekel, da bodo delavci tudi °oibe metali na parlament!«
Glede afere z orožjem na mariborskem letališču ostaja odprto j^jvečje vprašanje: zakaj je minister Janša velel obkoliti letake in zapleniti orožje, če je po pisanju Mladine ta trgovina * orožjem potekala z vednostjo in odobritvijo slovenskega politega vrha, kamor sodi tudi obrambni minister. Se je Janša Strašil morebitnih socialnih nemirov, ki bi ob tolikšni količini °r°žja na mariborskem letališču lahko predstavljali veliko nežnost za demokracijo na Slovenskem? Seveda ste že zamah-z roko, rekoč, »ta je pa bolna«, kar mislimo tudi mi. Zani-^ivo pa je, da tako ne razmišljajo nekateri dobro »obveščeni« P°slanci, kar je sklepati tudi iz poslanskega vprašanja samo-s^°jne poslanske skupine, ki ga je naslovila državnemu zboru in v‘adi Republike Slovenije.
Poslansko vprašanje je predstavil poslanec Marijan Poljšak, tisti, ki je prišel v parlament skupaj z Jelinčičem, po razkolu v stranki pa sestavlja samostojno poslansko skupino. Citiram:
Kri bo tekla v potokih
»Ali je bilo orožje na mariborskem letališču pripravljeno za zaroto in udar proti demokraciji v Republiki Sloveniji?
Če je odgovor na to vprašanje pozitiven, vprašujem, kdo je sestavljal zaroto in kako se proti zarotnikom ukrepa?
Če bi v letih 1971, 1972 in 1973 jaz s prijatelji zbiral orožje za upor skupinice, ne
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Prejeto: 0 Q „f)7- 1993			i n
številna |	£i	0-J	it

004942
DRŽAVNI ZBOR
REPUBLIKE SLOVENIJE 0 0 4 9 4 3
Samostoj na poslanska skupina Ljubljana, 28.7.1993
; •	■	POSLANSKO VPRAŠANJE
DRŽAVNEMU ZBORU REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE
Maribor pa je največje delavsko središče v Sloveniji, kjer je največ brezposelnih,
KOGA SMO VOLILI
ene divizije, bi me takoj odkrili in spektakularno obsodili zarote proti družbeni ureditvi in Jugoslaviji.
Zakaj sumim, da gre za orožje za zaroto?
Taka količina orožja ne more biti eno leto sortirano skladiščena, če naj bi bila namenjena trgovini. Bila je torej takoj uporabna v Mariboru.
največ zaposlenih z najnižjimi osebnimi dohodki in največja tradicija odpora delavstva.
Brezposelnost in nizke plače zaposlenih (zanimivo, da posebno v kovinarstvu, kjer so kovinarji nasploh primerni za oborožene upornike) niso le posledica izgube trgov in krize, ampak po moje predvsem načrtnega ustvarjanja
Doklej dvoje resnic o odločitvah Kočevskega zbora
SLOVENSKI PARLAMENT -ABRAHAM ALI DOJENČEK?
Priprave na počastitev 50. J ^trtice zbora odposlancev i°venskega naroda v Kočevju Petekajo po »voznem redu«, ^avnostna seja bo 2. oktobra ,. Prostorih Šeškovega doma, ler so od 1. do 7. oktobra v. zasedali poland, udele-j1 Pa se je bodo poslanci dr-avnega zbora in državni jetniki, predsednik države, ^Plomatski zbor, udeleženci i^danja zbora odposlancev občinska delegacija, živimo v času izpovedovala dveh resnic o času NOB,
spomin na dogodke pred 50 leti bledi, to pa daje marsikomu možnost, da zgodovinska dejstva sprevrača po svoji vesti, pameti in prepričanju. Tako naj bi tudi zbor odposlancev slovenskega naroda 1943 ne bil državotvorno dejanje za »današnjo rabo«. Ko pa da volitve takrat niso bile demokratične, kakršne da so današnje. Ali res ne? Oglejmo si zgodovinska dejstva!
Izvršni odbor OF je 1. in 12. septembra 1943 sprejel sklep, da bodo volili po enega odpo-
pokrajinski tednik, ki poroča
•	o vsem, kar se zgodi zanimivega na Dolenjskem, Beli krajini, Posavju, na Kočevskem in drugod,
•	piše preprosto, razumljivo in kratko,
•	daje vsem svojim bralcem možnost, da v njem sodelujejo,
•	nudi nešteto možnosti za oglaševanje,
•	je glede na obseg med vsemi podobnimi časopisi najcenejši
68000 Novo mesto Glavni trg 24 tel.: 068/23-606 fax: 068/24-898
slanca na 500 prabivalcev na območjih terenskih odborov OF in v podjetjih in ustanovah, po dva pa v bataljonih NOV. Volitve odposlancev so potekale od 20. do 25. septembra. Večinoma so bile splošne, javne in neposredne. V osmih okrožjih svobodnega ozemlja na Dolenjskem in Notranjskem so izvolili 550 odposlancev. V vrhniškem okrožju, pa tudi v Ljubljani, na Gorenjskem in Štajerskem, so bile volitve - zaradi dejavnosti okupatorja in njegovih pomagačev - posredne. V Slovenskem primorju je volitve prekinila nemška ofenziva. Izvedli so jih v okrožju Brkini--slovenska Istra. V vojski so odposlance volili v enotah 7. korpusa, razen v brigadah, ki so bile pravkar priključene k 14. diviziji, in v tistih, ki so se tedaj vračale na svoja prejšnja območja.
Vsega je bilo v omenjenih slovenskih pokrajinah in v vojski neposredno izvoljenih 668 odposlancev, medtem ko so 78 odposlancev izvolili posredno ali pa so jih, kjer ni bilo mogoče izvesti volitev, delegirali. Kljub temu je bil sestav odposlancev takšen, da je bila zagotovljena zastopanost vseh krajev Slovenije.
Prvič v zgodovini slovenskega naroda so demokratično izvoljeni narodni predstavniki odločali o usodi svojega naroda. Je pa v javnosti možno slišati tudi drugo »resnico« o pomenu kočevskega zbora odposlancev v slovenski zgodovini. Ob vesti, da proslava v spomin na ta dogodek v Kočevju bo, je izvršni odbor Nove slovenske zaveze (društva, ki oživlja spomin na
socialne krize in s tem možnosti socialnih nemirov. To krizo so soustvarjali marsikateri, ki so in še sedijo v Vladi.
O socialnih nemirih, ki naj bi bili spomladi, se je tudi govorilo. Gospod Jelinčič nam je neuradno rekel, da bodo lahko delavci tudi bombe metali na Parlament. Sam sem slišal de-
vlogo in vrednote bele garde in domobranstva) v rubriki Tako mislim (Slovenec, 19. julija) zapisal:
»Kočevski zbor ni bil zbor odposlancev slovenskega naroda, ampak zbor delegatov revolucionarne skupine, ki si je hotela pridobiti totalitarno oblast. Ta zbor - kakor tudi njegovi nasledniki - ni nikoli dobil politične legitimnosti prek demokratičnih volitev. Vedno je ostal to, kar je bil na začetku. Psevdodemokratični okras in sredstvo za uveljavljanje totalitarne volje...
Trditev, da je .državni zbor naslednik kočevskega zbora, deluje tako groteskno, da je, ko človek išče racionalno osnovo za njen nastanek, razumljiva samo kot ironija, kot totalna kritika ali kot denun-ciacija.
Slovesnosti, ki jih bodo ob pretdesetletnici kočevskega zbora prirejale sile, ki so vezane na prejšnji totalitarni sistem, so izraz partikularne ideološke nostalgije in imajo samo civilnopravni značaj. Razumljivo je, da se jih kot zasebnik lahko udeleži vsak poslanec. Uradna navzočnost državnega zbora pa bi bila izraz globokega nerazumevanja samega sebe in bi v odsotnosti samovidenja nosila v sebi nastavke uničevalskih kali.«
Ne le vsebina tega sporočila - tudi skrotovičeni jezik, ki naj bi jo izražal, »samodenun-cira« njegove avorje kot »sile« ki še vedno »nosijo v sebi nastavke uničevalskih kali«.
Le zakaj potem toliko njihovega govorjenja o nujnosti sprave?
Vinko Blatnik
Državni zbor naj ne »slavi« v Kočevju
mm LJUBLJANA, 2^pb or- .r | ganiziranju ^^vnostne seje državnega damfa v počastitev SO-letnic&jFora odposlancev slovenijjflga naroda v Kočevju, ki itijBodo praznovali ok tobra, želimo poslanci Sar stojnereoslanske skupine jaj izrazijrsvojo distanco do po*u-sovj^ti hočejo na vsaj^ffačin »staviti zgodovinsU^tonti-ndleto v smislu, dajKušajo iz-Ijeno predstavn|ffo telo pri-kfcati kot leedfiinega dediča oziroma paSjjftiika zbora od-postegej^^rovenskega naroda v Kočevju in včerajšnje enostrankarske skupščine SRS, piše med drugim v izjavi SPS.
Po njihovem mnenju ni potrebe, da bi državni zbor »slavil« v Kočevju.
lavce, ki so govorili, da bo treba vzeti orožje v roke in razgnati Parlament in oblast. Gospod Jaša Zlobec je rekel, da je vse pripravljeno in da bo tekla kri v potokih.
Ne morem si predstavljati, da so bile izjave g. Jelinčiča in g. Zlobca neresno blebetanje, ampak so bile odraz tistega, kar je bilo v ozadju.
Vse skupaj se tudi ujema s situacijo na vzhodu, kjer so pripravljali ukinitev demokracije.
Če vse skupaj povežem, so mi obrisi zarote jasni. Le da so se planerji nove revolucije malo zmotili. Slovenci so namreč večinoma iznajdljivi in si iz socialne krize pomagajo na različne in se na led niso pustili speljati.
To da ta lumparija ni uspela, še ne pomeni, da naj jo velikodušno pustimo pomesti pod preprogo, ampak naj se zarotniško mrežo odkrije in sankcionira.«
V ozadju je bila zarota
Marijan Poljšak je poslansko vprašanje predstavil tudi ustno v razpravi o najdbi orožja na mariborskem letališču v državnem zboru. Poleg mnogih modrih misli, ki jih pravzaprav že vsebuje predstavljeno poslansko vprašanje, velja omeniti dodatne argumente, s katerimi je vrli poslanec vprašanje docela utemeljil. Najprej je strokovno podučil šefa carine Koširja z vprašanjem, ali je teža enega kontejnerja s humanitarno pomočjo enaka teži kontejnerja, polnega orožja. Po njegovem mnenju bi morala carina preprosto kontrolirati
najprej težo kontejnerja, ker pač v njem niso stvari, ki bi lahko izhlapele. Tako bi lahko ugotovili, da so bili kontejnerji z orožjem težji od ostalih, kar bi moralo biti carinskim delavcem sumljivo. To bi lahko ugotovil vsak delavec, ki dela strokovno. Poljšak je glede tega uporabil ilustrativno primerjavo s kmetom, ki bo tudi med 5000 sadikami znal odbrati slabo. Enako kot delavec v tovarni, ki bo vsekakor opazil, če je steklenica počena. Ker pa je carina nadzorovala nižanje kontejnerjev v neki mariborski tovarni je sploh morala opaziti, kaj je v njih. Poročilo vlade je Poljšaka torej čisto zavajanje.
Piko na i pa je Poljšak pribil, ko je dodatno utemeljeval zagotovo načrtovano delavsko revolucijo. Nizke in celo mi-zerne plače kovinarjev naj bi bile temeljni razlog za to, da bi bili kovinarji pripravljeni prijeti za orožje. In ne samo pripravljeni, kovinarji bi bili tega tudi sposobni. Poljšakov argument: »To so najsposobnejši ljudje. Kovinarska stroka, v kateri delajo z železom v tovarni, tako delajo z železom na bojišču!«
Da je bilo vse pripravljeno, so Poljšaku potrjevale tudi izjave Zmaga Jelinčiča in Jaše Zlobca. Ko je omenil Zlobčevo izjavo, da »bo kri lila v potokih«, in so se mu poslanci začeli smejati, pa je ostro pribil: »Zdaj je smešno, ko je orožje odkrito. Ne morem si misliti, da bi bili izjavi Jelinčiča iz Zlobca neresno blebetanje. Bili sta odraz tistega, kar je bilo v ozadju.« Tudi to, odkod je orožje prišlo v Maribor, je Poljšaku nedvomen dokaz, kaj je bilo v ozadju orožja na letališču, ki se po njegovih besedah sklada »s situacijo na vzhodu, kjer so pripravljali ukinitev demokracije«.
Po vsem tem nam ni več do smeha. Za razliko od neresnih poslancev, ki se režijo, ko gre za odkritje revolucionarne zarote, smo se mi zelo resno zamislili. Še dobro, da imamo ministra za obrambo in Moris pa VOMO, sicer adijo demokracija. Sklep je jasen sam po sebi: demokracija nima cene, zato jo je treba varovati z vsemi sredstvi. Besa nezadovoljnih kovinarjev, ki so sicer najsposobnejši ljudje, prejemajo pa človeka nevredne plače, pa se bomo najbolje ubranili tako, da namenimo vsako leto dodaten en odstotke za oborožitev. Kaj enega, tudi deset, če bo treba.
In še za konec. Ker iz Poljšakovih besed zelo jasno sledi, da je bila naša demokracija v veliki nevarnosti, je samo po sebi razumljivo, da bi moralo ministrstvo za obrambo, če je že najbolj zaslužno za ohranitev demokracije, v najkrajšem času podrobno pretipati kosti Jelinčiču in Zlobcu. Naj se ve, kaj je NAŠA demokracija!
I. K.
12
TE
5. avgusta 1993
Humoreska
Most k
enkratnemu
dopustu
■Madona, sem ga polomil!« je otožno vzkliknil tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, ko je za šankom bifeja Bližnja srečanja ruknil že tretji vrček piva.
-	Zakaj? Kaj se vam je zgodilo? smo bili seveda takoj zvedavi.
■Oh, pa sem vedel, da se bo to zgodilo, a sem okleval. Na, zdaj
pa je prepozno,« je tarnal.
-	Kaj ste zamudili? Povejte že vendar. Ne bodite tako skrivnostni.
-Lahko bi imel dolge dolge počitnice na morju, pa so mi podrli most.«
-	Kateri most?
-Ja, tistega pontonskega pri Maslenici.«
-	V kakšni zvezi pa je masleniški most z vašimi počitnicami. Ste hoteli na počitnice v Dalmacijo?
"Seveda sem hotel tja.«
-	Potem ste imeli srečo, da niste šli, kajti zdaj se ne bi mogli vrniti. Saj so Srbi napovedovali, da bodo most zrušili. Torej ste imeli srečo in ne smole.
»Veste kaj, vi razmišljate popolnoma narobe.«
-	Pa kaj niste vedeli, da bodo srbski uporniki prej ali slej poskušali podreti ta most?
»Seveda sem vedel. In ravno v tem je bilo bistvo mojega načrtovanega dolgega dopusta.«
-	Se vedno nas nategujete in nočete na dan z besedo...
»Torej, hotel sem iti na dopust v Split.«
-	Zakaj pa v Split? Tam je nevarno. Že sama pot je nevarna.«
»Tudi moja žena je rekla isto.«
-	In torej? Zakaj ste hoteli potem v Split.
»Zato, ker žena ni hotela iti zraven.«
»Aahaa, zdaj se nam že malo svita... Ampak še vedno ne vemo, kaj ima s tem opraviti masleniški most. Saj pravite, da ste vedeli, da ga bodo knindže podrle.
»No, poglejte. Odpravil bi se z avtom v Split. Ko je bil most pri Maslednici še cel. Potem bi bil v Splitu na počitnicah in medtem bi tisti saovci, kakor se imenujejo, most podrli in jaz se ne bi mogel vrniti, dokler ne bi zgradili novega mostu. In predvidevam, da bodo most popravljali še dolgo. Torej bi imel res enkratne, dolge počitnice.«
-	Pa saj bi se lahko vrnili z ladjo?
-No, to je pa res nevarno. Jaz bi kar ostal v Splitu. Vreme bo še dolgo lepo, ljudje so prijazni, jaz pa bi imel tolarje, ki jim tudi na Hrvaškem cena raste.«
-	Ampak bili bi sami, odtrgani od družice...
»Saj zato pa sem jezen, ker sem zamudil ta enkratni dopust.«
Bogo Sajovic
NAJPOMEMBNEJŠA STRAN
Bavconovo
jadikovan-
Dr. Ljubo Bavcon, predsednik Sveta za varstvo človekovih pravic, je pred dnevi jadikoval nad problematičnim ravnanjem oziroma »hrambo« arhivov nekdanje službe državne varnosti Udbe, iz katere vsake toliko časa skladno s trenutnimi političnimi potrebami pricurljajo v javnost dosjeji njenih nekdanjih sodelavcev. Ker Bavcon implicite brani nekdanje udbaše, češ da sodelovanje državljanov z Udbo v prejšnjem režimu, ko je bila ta služba sestavni del legitimnega sistema, samo po sebi ne more biti razlog za preganjanje, lahko iz tega jasno sklepamo, da je zli duh ušel iz steklenice. Po domače: nekdanji rdeči nimajo več nadzora nad arhivi, temveč so se do njih dokopali njihovi zagrizeni politični nasprotniki. Sklep je jasen: dosjeji bodo še naprej po kapljicah curljali v javnost. steklenica pa se bo izpraznila pred novimi volitvami, ko bomo dobili na vpogled še dosjeje kakšnega Kocijančiča, Kučana. Drnovška, Pahorja itd. Nič zato, če se bo po volitvah ugotovilo, da so bili ponarejeni...
Janševa
operacija
Kučanovi
manevri
Danilo Kovačič, direktor novogoriškega HIT-a, pa naj bi po pisanju nekaterih »raziskovalnih« peres storil po vseh poslovnih nečednostih še naglavni greh s tem, da kani uresničiti projekt nove igralnice na Češkem. Naslov v Delu »Nič ne more ustaviti novogori-• ških vizionarjev« sam po sebi govori o intimni želji pisca, da bi moral biti nekdo, ki »bi jih ustavil«. Po možnosti kakšen VIS, SOVA, če že ne kar VOMO. Očitno nekateri ne spregledajo, da bi bile s tem ustavljene tudi naše želje po normalnem življenju. Podobno kot so nekoč že bile. Torej: hvala Bogu, da novogoriških vizionarjev ne more nič ustavitf? Naša največja težava je samo v tem, da so Novogoričani pri svojem vizionarstvu za zdaj precej osamljeni. Drugače bo šele, ko bomo rekli: vohljače na ketno, vizionarje z nje!
Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije, pa je namesto jasne analize mariborskih dogodkov in ustreznih konsekvenc, ki sledijo iz njih in so v njegovi pristojnosti, »potegnil za jajca« vlado, češ naj da izjavo, da nima nič skupnega s tihotapljenjem najdenega orožja v Mariboru. Stara »fora«. ki ji Drnovšek s svojim inteligenčnim kvocientom niti slučajno ni nasedel. Že res, da je prav Drnovšek kooptiral v vlado ministra Janšo, res pa je tudi. da se predsednik države s takšnimi obrambnimi pristojnostmi, kot jih ima Milan Kučan, ne more vesti kot Katarina II. ob Petemkinovih vaseh. Prišel je čas, ko bo Kučan hočeš nočeš moral nehati s taktičnimi političnimi manevri in začeti opravljati funkcijo, za katero je dobil legitimiteto ogromnega dela Slovencev. Sicer se Bog usmili njega in nas!
Dosje Kuli
PIJAČA
STOLP PRI DŽAMIJI
SALOMONOV
UGANKAR!
PAPRIKE, "llZhil-
PARADI KA INJAJC
KRAJ PRI LJUBLJANI (VODARNA)
ŽENSKA, KI KOGA
NAJVEČJI
DALMAT.
OTOK
GIULIO
NATTA
SKOPLJEN
GOVEJI
SAMEC
ČRTA, KI NAPRAVI ZAVOJ
OTON
JUGOVEC
NEKD.ŠAH
SVETOVNI
PRVAK
(EMANUEL)
HUDA
JEZA
STANE
KREGAR
>
POSODA
ZA
MLEKO
UBEŽNIK
PRED
TURKI
DRUŽIN
ČESKII
ŽINA ŠKIH GLASBENIKOV
IGRALKA
GARBO
HUDO
VNETJE
GRLA
RIM. MIT. PODZEMLJE
KONJENIŠKA OSN. ENOTA
INDUSTR.
MESTO
V
PORURJU
RIMSKI
FILOZOF
OTOKJZ OD SPLITA
DONAVSKO PRISTANIŠČE V BACKI
MERILNA
PRIPRAVA
PRVI
PREVOD
BIBLIJE
NORV.SMUČ.
SKAKALEC
(VEGARD)
FR. FILOZOF (JEAN-PAUL)
UNIČEVALKA ZELEZA
ŠVIC.
PISATELJ
(HENRV
1821-88)
NAJDALJŠA
-RISK/
AFRI
REKA
PREBIVALEC SOS. DRŽAVI
PREBIVALEC AM. SEVERA
OZVEZDJE
DVOJČKA
SMUČARKA
KRONBERGER
NEKD.SOVJ.
ATLETINJA
(MARIJA)
TOBAČNI
IZDELEK
RASTLINA,
SVIŠČ
VISOKOST,
IMENITNOST

OGLJIKO-
VODIK
ETIN
IVAN
KRILOV
NEKD.
INDIJSKI
KRALJ
SLOV.
IGRALKA
(JERCA)
časopis slovenskih delavcev
ZVOK
SIRENE
POSODAZA PEPEL POKOJNIKA
IME
ITAL. NOGOM. VRATARJA ZOFFA
DEKLE
(PESNIŠKO)
IT. VELEMESTO
LAT. IZRAZ ZAJANEZ
CARL
BOSCH
ŠIBENIK
STARA ENOTA ZADELO
SL. IGRALEC (JANEZ)
PARADIŽ
OTOČEK
VPRESPANJ.
JEZERU
KMEČ
VOZA
IGOR
OZIM
ZAUSTAVU.
VOZILA
POKLICNA
POT
PREDSEDNIK
KOSTARIKE
(OSCAR)
DRŽAVA
VJZ
AFRIKI
SALOMONOV
VANDRO-
VEC!
ŽENSKO
IME
KLARA
Nagradna križanka št. 34
IRAK, OTINEK, PAD, STRAST, LINO, DNIKA, TAN, KAROL, NE, TARN, OŽINA, IRIG. LOA, OK, KAKI, AMINOKISLINA, RN, HIMEN, BRKI, MIR, AKRANES, SAMOPERKA, TATJANA, BRAN, LEAN
Rešeno križanko nam pošljite do 16. avgusta 1993 na naslov: ČZP enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 34
Nagrade so 1.000, 700 in 500 tolarjev Rešitev nagradne križanke št. 32
ASKARIS, SPORA, STOLICE, TAROK, TILEN, TRAVEJA, POLONA VETRIH, AR, VK, ERIKA, II, AKUT, KRAVL, NA NOS, RADO, VA, ASTA, TAST,
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 32
1.	Ana Ličen, C. Pod Slivncio 5B, 61380 Cerknica,
2.	Erika Maran, Novo Polje c. V/8 a, Ljubljana-Polje,
3.	David Terčon, Nika Šturma 4, 66210 Sežana
Nagrade bomo poslali po pošti.
Salomonov]
UGANKAR
Križanko pripravil
Horoskop
SLADKO MAŠČEVANJE
Janez Janša, obrambni minister je na mariborskem letališču preizkusil recept mini vojaškega udara. Razlog? Zatajili so vsi drugi instrumenti demokratične in pravne države. Minister je za zdaj ostal zgolj pri tehnični izvedbi operacije, se pravi brez širših in direktnih političnih reperkusij. Ker je Janša ta del akcije absolviral na naj višji profesionalni ravni, lahko v najbližji prihodnosti računamo z novo operacijo z opaznimi političnimi posledicami, ki ji v svetu običajno pravijo vojaški puč. Res je, kar je te dni zapisal Bojan Grom v Dnevniku: »... Nevarnost za Slovenijo ne preži v Ljubljani ali v Beogradu. ampak v Grosupljem!«
V	tem tednu se spominjamo obletnice rojstva Franza Liszta (rojen 6. avgusta 1811), madžarskega skladatelja, pianista' klavirskega pedagoga in dirigenta. Liszt je bil tudi osrednja osebnost nove romantike. Njegovo delo obsega 13 simfonik nih pesnitev, dva klavirska koncerta, sonato, 19 ogrskih rap' sodij, parafraze, transkripcije, nabožno glasbo (oratorija; maše) in še mnogo drugega. Pomembno pa je bilo tud' njegovo pedagoško delo. V spomin na delo Franza Liszta so v Budimpešti leta 1963 ustanovili komorni orkester Franza Liszta, ki je vrhunski madžarski instrumentalni ansambel.
Franz Liszt je v navdušenju, čeprav je bil svetovno priznan umetnik, velikokrat koncertiral tudi po manjših podeželskih krajih. Tako se mu je nekoč zgodilo, da je na nekem takem koncertu, čeprav je bil najavljen precej prej, po prihodu na oder opazil, da je komaj deset poslušalcev. Povabil jih ie s seboj v hotel.
»Nima smisla, da igram pred prazno dvorano,« je reke! »Svoj program vam bom odigral raje tu.«
Navzoči so radi sprejeli vabilo, Liszt jim ni samo igra! temveč jih je še pogostil.
Ko so v mestecu izvedeli za dogodek, je eden od meščanov Liszta prosil, da bi koncert ponovil. Liszt je privolil. Na večer koncerta je bila dvorana nabito polna. Ko je odigral svoje (rl skladbe, se je poklonil in zapustil razočarano publiko, ki ie pričakovala bogato večerjo.
V	tem tednu so se rodili še francoski pisatelj Guy J® Maupassant angleški bakteriolog Alexander Fleming, ang|e: ški pesnik lord Alfred Tennyson in nemški ekspresionističm slikar Emil Nolde.
Deo

Politik novega kova
Želi si svojega bližnjega dosje!
Piše: Andrej Velkavrh
Polovično lepo
Šolske počitnice so se prevesile v drugo polovico. Visoka turistična sezona se bo počasi končala. Dan se avgusta skrajša za približno tričetrt ure. Namesto ob 4.45 v začetku vzide zjutraj ob 5.21 ob koncu meseca. In zaide ob 18.42 namesto ob 19.31 v začetku avgusta. Krajši dan vpliva na vremenske pojave. Povprečna dnevna temperatura pade z 21 na 17° C (velja za Ljubljano). Povprečna dnevna temperatura se opazno zniža po 20. avgustu. V zadnji tretjini se namreč razmeroma pogosto od severa »zapelje« dolina s hladnim zrakom, ki prinese osvežitev. Mnogi so potem mnenja, »daje sedaj konec poletja«. No, glede na koledarje res malo verjetno, da bi se obnovilo daljše vroče obdobje. Pa vendar se, le da temperature niso več tako zelo visoke, kot so lahko sredi poletja.
Včasih je avgust toplejši od julija. Letos se, glede na julijske temperature, to lahko zgodi. Od temperature zraka so odvisni razni meteorološki pojavi. Nevihte so ponavadi manj pogoste in ne tako močne kot junija in julija. Izjeme so vedno, pred nekaj leti smo imeli sredi avgusta močno neurje s točo, ki je prizadelo precejšnje dele severovzhodne Slovenije. Veter ni več tako pogost kot v prejšnjih mesecih, tudi zaradi manjše stopnje dnevnega segrevanja ozračja.
Veliki srpan nam torej postreže s strnišči, na katera so včasih pogosto posejali ajdo. »Če je na Lovrenca (10. avgust) lepo, obeta si viničar vino sladko. Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži.« Sladko vince in lepa jesen, kaj lepšega si lahko želimo?
Avgust se je začel s pravim poletnim vremenom-Najvišje dnevne temperature so se ponekod povzpele do 35 stopinj. V noči na petek bo Slovenijo od zahoda dosegla nevihtna fronta. Za njo bo v petek popoldne od severovzhoda pričel pritekati nekoliko hladnejši zrak. Na Primorskem bo prehodno zapihala zmerna burja. Manj vroče bo, najvišje dnevne temperature bodo od 24 do 29 stopinj. Konec tedna bo »polovično lep«. V soboto bo sončno in manj vroče kot minule dni. V nedeljo pa nas bo od zahoda dosegla nova hladna fronta-Spremenljivo oblačno bo, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma nevihte.
II

t

■