List izhsia Cvakrat na mesec. Posamezna št.75p Naročnina mesečno 150 D. Rokopisi se ne vračajo, fštfrankirana pisma m se sprejemajo. ^ Poštnina plačani v gotovini. Uredništvo In upravništvo v St. Peterskl vojašnici. & Gasilo izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS. Občni zbor ’:w1 Izvršnega odbora Udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS v Ljubljani se vrši v sredo, dne 25. marca 1925 točno ob 10. uri dop. v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani. DNEVNI RED. 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Volitev predsedstva občnega zbora. 3. Poročilo uprave in odobritev proračuna izvršnega odbora. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Absolutorij. 6. Poročilo delegata središnega odbora. 7. Volitev uprave, nadzorstva in delegatov za kongres. 8. Slučajnosti. Poživljajo se vsi delegati podružnic, ki so bili izvoljeni na podružničnih občnih zborih, ali njih izvoljeni namestniki, da se občnega zbora sigurno udeleže. Natančnejša navodila dobe v okrožnicah, razposlanih podružnicam. Pravico debatiranja in glasovanja imajo samo delegati. IZVRŠNI ODBOR Članom v premislek. Izvršni odbor polaga v tej številki svojim podružnicam in člantvu natančni zaključek svojega poslovanja v minulem društvenem letu. Vsak naš tovariš in tovarišica naj pregleda razna poročila in presodi delovanje, za katero ima izvršni odbor popolno zavest, da je bilo intenzivno, naporno in zvezano s precejšnimi težkočami in ovirami. V danih razmerah se je delalo, kolikor je bilo mogoče, vsi odborniki so zastavili svoje razpoložljive moči edino le za čim ugodnejšo Izvedbo poverjene jim naloge. Priznavajo in izražajo temi potom velike zasluge vsem funkcijonarjem podružnic, ki so pri tem težkem delu podpirali izvršni odbor. Omenjati morajo, da so našli na mnogih mestih zlo dobro oporo v članstvu in razne vnete sodelavce na polju naših organizatoričnih ciljev. Kakor povsodi tako tudi v delovanju izvršnega odbora ni bilo brez kritike zabavljanja in predbacivanja. Skriti kritikači, ki se niso upali sami na dan, da bi pokazali svoje lastne zmožnosti, rešiti naš stan iz mizerije, so in bodo vedno izrekali svoje neobjektivne sodbe iz samih osebnih ko-ristolovskih ali tudi političnih namenov. Izvršni odbor je hodil preko tega, pariral je dosti udarcev in je v svesti, da je premagal vse ovire. Premagal jih je največ s svojim resničnim delom, o katerem sedaj polaga račune. Vsak objektiven presojevalec naj pregleda poročila v vseh detajlih našega vprašanja, pregleda naj bilanco in naj govori odkrito na prihodnjem občnem zboru. Izvršni odbor. • in navodila, kako postopati pri ubožnih članih, ki si ne morejo nabaviti slik. Št. 6093 z dne 30. I. 1925, pojasnilo glede izdajanja godišnjih uverenj za 1. 1925. Št. 6546 z dne 1. 3. 1925 pojasnilo glede občnega zbora Izvršnega odbora v Ljubljani. Ostali došli dopisi pa so prišli od posameznih oblastev in strank, različne vsebine. V kolikor so poslani dopisi od Izvršnega odbora, na posamezne oblasti ugodno rešeni, ni mogoče dognati, ker prihajajo rešitve deloma direktno prosilcem v roke. Največ prošenj za podporo je bilo poslanih invalidskemu odseku v rešitev. Po raznih intervencijah, ki jih je Izvršni odbor napravil vsled mnogih urgenc in pritožb mora konštatirati, da leži pri Invalidskem odseku veliko število prošenj, ki čakajo rešitve. Vzrok temu je pomanjkanje kreditov. Izvršni odbor je za časa sprejemanja Invalidskega zakona v mesecu oktobru lanskega leta po svojih zastopnikih izposloval od ministrstva za socijalno politiko znesek 250.000 Din. — iz katerega so se rešile samo najnujnejše in najbolj zastarele prošnje. Nadaljni kredit je tudi Izvršni odbor izposloval, in sicer zopet sveto 250.000 Din, ki se pa ni izplačala še do danes, kljub vsem brzojavnim, pismenim in ustmenim intervencijam v Beogradu in Ljubljani. V koliko se je sam Invalidski odsek prizadeval izposlovati prepotrebne kredite, nam ni znano. Seje. V tem poslovnem letu je imel Izvršni odbor 22 rednih in 1 izredno sejo. Na prvi redni seja se je odbor konstituiral in porazdelil referate med posamezne odbornike. Razdelitev je bila sledeča: L Personalne in sploš. zadeve, (tov. Štefe) II. Finančno vprašanje, tov. (Sterle) III. Gospodarstvo, zastopstvo pri superrevi-zijskih komisijah in trafike (tov. Sernec) IV. Organizacija in reorganizacija, ter koncesije. (tov. Osana) V. Zdravstvene zadeve, (tov. dr. Turk) VI. Zastopstvo pri posvetovalnih komisijah in posredovanja služb (tov. Krušič). VIL Zastopstvo pri nadpreglednih komisijah. (tov. Beline) VIII. Zadrugarstvo. (tov. Štefe, dr. Turk in Sterle). Vsi ti referati so dobivali na vpogled pripadajoče jim akte, o katerih so se izjavljali. O svojih referatih pa so izdajali na sejah ustmena poročila. Tudi pisarniškemu osobju se je porazdelilo delo v tajništvu. Na vsaki seji se je debatiralo in sklepalo pred vsem o došlih dopisih podružnic in posameznih članov. Največ je bilo prošenj za podpore. Da se je mogla vsaka prošnja temeljito pretresti je bil določen za to posebni odsek, sestoječ iz treh članov odbora, ki so opremili prošnje s svojimi pismenimi izjavami. Take prošnje je dobil potem Izvršni odbor na sejah v odločitev. Med dopisi je bila korespondenca raznih podružnic, tičoč se organizacije odobritve izdanih podpor občnih zborov, sestankov, revizij. Bili so tudi dopisi za razna posredovanja glede trafik, služb in koncesij, ortopedičnih pripomočkov, posojil, pokojnin in razne pritožbe re-ducirancev. Intervencije so se vršile v veliki meri osebno po posameznih odbornikih, ki so se za to določevali na sejah. Na sejah so se določevali delegati za občne zbore, sestanke, revizije in druga zastopstva, ter se je ukrepalo o njihovih poročilih. Sklepale so se akcije, ki jih je Izvršni odbor podvzemal v različnih splošnih in osebnih zadevah članstva in se je določevala taktika za direktive splošnega zastopstva tudi za plenarne seje in intervencije v Beogradu, in o zadružništvu. Letno poročilo o delovanju izvršnega odbora v Ljubljani za leto 1924. V letošnjem poslovnem lelu od 3. marca 1924 do konca februarja 1925 je došlo na Izvršni odbor od podružnic, posameznih oblasti in strank 6576 dopisov. Od posameznih podružnic smo prejeli sledeče število dopisov: Beltinci 81, Bled 34, Brežice 52, Boh. Bistrica 36, Braslovče 26, Celje 336, Cerknica 43, Črnomelj 42, Dol. Lendava 101, Domžale 30, Dol. Logatec 46, Gor. Radgona 70, Gorje pri Bledu 34, Guštanj 117, Jesenice 97, Kostanjevica 22, Kozje 21, Kanjice 79, Kranj 45, Kamnik 45, Krško 162, Kočevje 138, Ljubljana 519, Ljutomer 30, Mokronog 38, Moravče 36, Metlika 29, Maribor 731, Murska Sobota 120, Novo mesto 63, Ormož 76, Ptuj 145, Ribnica 50, Radovljica 20, Slov. Bistrica 29, Šmarje pri Sevnici 96, Selca kad Škofjo Loko 55, Škofja Loka 43, Št. Peter 131, Šoštanj 70, Šmarje pri Jelšah 73, Št. Jernej 12, Slov. Gradec 101, Stari trg pri Ložu 8, Trbovlje 63, Tržič 56, Trebnje 85, Vrhnika 89, Vek Lašče 42, Zagorje 23, Žiri 76, Mojstrana 28. Od invalidskega odseka smo prejeli 1003 dopise. Središni odbor nam je poslal 86 dopisov Po vsebini so bili dopisi sledeči: Za podpore 808, za posojila 244, za službe 59, za obleke 485, za proteze 298, za pokojnine 459, za trafike 928, za pogrebne stroške 82, za sprejem v Inv. dom 151, raznih drugih dopisov je bilo 1482. Lastnih dopisov je poslal Izvršni odbor na posamezne oblasti 449. Med temi lastnimi dopisi so bile razposlane tudi važne okrožnice na podružnice sledeče vsebine: Opr. št. 1004 z dne 16. IV. 1924 okrožnica glede čl. knjižic in godišnjih uverenj in članskih markic. Št. 1318 z dne 6. V. 1924 okrožnica glede sklicanja delegatske ankete za dan 16. V. 1924, Št. 2800 z dne 19. julija 1924 okrožnica glede nadaljnih ukrepov proti redukciji po spe-cijalnem Invalidskem sodišču, odnosno specijalni Invalidski komisiji. Št. 2964 z dne 19. julija 1924 okrožnica o priliki lOletnice napovedi Svetovne vojne. Resolucija sprejeta na kongresu v Ljubljani, ki se naj objavi potom plakatov. Št. 3465 z dne 25. VIII. 1924 razdelitev delnic Invalidske zadruge^ a. d. v Beogradu, posameznim podružnicam. Št. 3551 z dne 5. IX. 1924, okrožnica glede sklicanja zborov za Invalidski zakon in pojasnilo gl orje pošiljatve resolucij v Beograd. Št. 4780 z dne 13. XI. 1924 okrožnica glede pošiljatve članskih slik za izpolnjene članske knjižice pri Izvršnemu odboru Poročalo se je o računih in izdatkih, o katerih je sklepal Izvršni odbor. Pisarna je izvrševala sklepe sej, ter jo je o tem nadziral Izvršni odbor. — Spremembe v odboru. Takoj po občnem zboru še pred prvo redno sejo je podal pismeno izjavo tov. Vinko Jerman, da odstopa kot upravni odbornik, ker se vsled prezaposlenosti ne more vdeleževati sej. Na njegovo mesto je bil kooptiran namestnik tov. Karl Hlupič in sicer na I. seji z dne 10. III. 1924. Na 15. seji dne 20. XI. 1924 je podal tov. dr. Turk pismeno ostavko, sklicujoč se..jia prezaposlenost na univerzi. Odbor ni hotel sprejeti njegove ostavke, pač pa ga je oprostil nekaterih sej, nakar je tov. dr. Turk ostal v odboru. Na 16. redni seji z dne 12. XII. 1924 je izjavil tov. Beline Franc, da odstopa iz odbora, ker je dobil večerno službo. Na isti seji je izjavil tudi tov. Karl Hlupič, da se radi svojega obrta ne more več udeleževati dela v Udruženju. Mesto njih sta bila kooptirana na seji v upravni odbor tov. Ivan Mikuž in Stanko Tomc. Ker je pri sejah večkrat manjkal vsled zadržka kaki odbornik, se je odpoklical na 15 sejo z dne 20. XI. 1924 radi lažje sestave kvoruma namestnik upravnega odbora tov. Ivo Peček in se je kooptiral v odbor. Nadzorni odbor je ostal nespremenjen, in so se največkrat vsi aktivni odborniki udeleževali sej. Organizacija. V tekočem društvenem letu je bilo par podružnic likvidiranih, ker so imele premalo članstva in zanimanja. In sicer je bila likvidirana dne 3. VIII. 1924 podružnica v Cvetkovcih, dne 15. II. 1925 podružnica v Mojstrani, dne 22. II. 1925 pa podružnica v Domžalah. Podružnici v Št. Petru, Sav. Dolini in Braslovče sta se dne 22. II. 1925 združili v novoustanovljeno enotno podružnico v Polzeli. Redni občni zbori so se izvršili povsod, ra-zun par malih podružnic, ki jih bodo še izvršile, ali pa se bodo likvidirale. Na vsak občni zbor podružnice se je na zahtevo poslal delegat Izvršnega odbora, da je nadzoroval organizacijo in pojasnil položaj. — Izredne občne zbvre so imele sledeče podružnice: Dne 25. V. 1924 v Ljubljani, dne 18. V. 1924 v Šoštanju, dne 13. VII. i.924 v Št. Petru v Sav. dolini, dne 20. VII. 1924 Šmarje pri Sevnici, dne 27. VII. 1924 pa v Slovenjem gradcu. Dne 25. III. 1924 se je vršila širša seja podružnice v Kranju. Revizije so se izvršile dne 30. III. 1924 v Tržiču, dne 6. IV. 1924 v Slovenjem; gradcu, dne 22. IV. 1924 v Črnomlju, dne 11. V. 1924 v Mariboru, dne 3. VIL 1924 v Cvetkovcih, dne 26. 10. 1924 v Metliki in dne 21. XII. 1924 v Kranju. Plenarne seje so se vršile pri Središnem odboru v Beogradu in sicer dne 10. V. 1924, 12. VII. 1924, 7. X. 1924. in 27. II 1925. Zvestoba. Začetek vojne. Prve čete so odhajale na bojišče. Pred malomestnim kolodvorom je stal pripravljen prvi vlak na bojišče. Vozovi so bili nabito polni prepevajočih fantov in množica jjih je obsipavala s cvetjem. Naivni vojaki se niso dosti zavedali kam gredo, niso mislili, da bo dobljeno cvetje kmalu ovenelo, še predno jih bo vlak pripeljal v tujino do cilja, morda smrti v naročje. — Med vriskanjem in jokom je stal z zelenjem okrašeni vlak pripravljen, da vsak trenutek odpelje živ pogreb. Po peronu se sprehaja v bojni opremi mlad poročnik Branko s svojo vroče ljubljeno nevesto Zlatico. Poznata se že več let in se ljubita nepopisno. V kratkem bi se imela poročiti, toda stoječi vlak ju bo ločil — morda za vedno. Roko v roki se sprehajata in od notranje tuge skoro molčita. Zlatica je bila smrtnobleda. Čujejo se signali za odhod in Zlatica se nasloni na svojega ženina Brankota ter bridko plaka. Branko jo tolaži z obljubo, da se kmalu vrne in ostane pri njej, za vedno. Zadnja povelja in stroj začenja puhati vedno gostejši in črnejši dim. Vse je pripravljeno, prišel je skrajni čas za našega Brankota, da vstopi. Še en pogled, vroči poljub, skoro omamljen skoči Branko na odhajajoči vlak. V mesecu septembru so se vršili po večini pri vseh podružnicah šli odi radi invalidskega zakona in so bile razposlane na razna mesta resolucije. Pri občnih zborih in revizijah je bilo opaziti v splošnem, da je veliko podružnic v društvenem kakor tudi materijalnem oziru precej napredovalo. Proti specijalni komisiji in redukciji. Že v prejšnjem letu je Izvršni odbor pod-vzel najenergičnejšo akcijo, proti sklepom specijalne komisije in predlogom za redukcijo. —-Dajal je močne direktive skupni akciji v Beogradu, po kateri je nastopil celokupni širši Sre-dišni odbor v obrambo redukcij. Poleg tega sta delegata Izvršnega odbora osebno intervenirala pri minstrstvu za socijalno politiko in v posla-niških klubih, da sta natančno predočila in izložila vsled nameravanih redukcij nastali položaj v Sloveniji in krivice, ki bi jih trpele naše vojne žrtve. Ob tej priliki sta dosegla, da je minister za socijalno politiko dovolil, z odlokom z dne 30. oktobra 1924 U br. 921 invalidom, ki še niso prejeli končnega odloka od specijalnoga sodišča v Beogradu nadaljno zdravljenje in ortopedične pripomočke na državne stroške. Beležiti moramo, da je bilo treba to izposlovati specijelno za Slovenijo, ker v drugih pokrajinah zdravstvenih pripomočkov niso ustavili iii je bila to posebna skrb tukajšnjega Izvršnega odbora. Kar se tiče obnove postopanja v svrho poprave krivičnih redukcij, je izvršni odbor deloval v širšem središnem odboru. Najprej se je unesla natančno specificirana določba v načrt bodočega invalidskega zakona, ki bo jasno določala postopanje obnov reduciran cev. Ko pa se je zaznalo, da je zakon odložen, je zahteval Izvršni odbor po svojih delegatih ponovno, da se preskrbi takoj možnost obnove reducirancem, to je še pred sprejetjem novega invalidskega zakona. Dasi je bil v tem pogledu še nesiguren je takoj izdal direktive podružnicam, da poduče reducirance, kako naj vlagajo obnove in sicer na temelju določb začasnega invalidskega zakona, po načinu prijav za ponovne nadpreglede. V tem oziru moramo pripomniti, da nam delajo tukajšnje oblasti precejšnje zapreke, ker se je pokazalo, da so se nekatere obnove zavrnile kot nedopustne. Vendar pa je Udruženje izposlovalo pravico obnov in Središni odbor je izjavil na naš dopis št. 5665 1925 z dne 7. januarja, da je vlagati obnove na okrožna sodišča. Treba bo to vprašanje urediti še v marsičem, če se ne izda prej naš zakon, ko bode delo specijalnih komisij razveljavil. Ministrstvo za socijalno politiko je pregledalo že vse predloge tukajšnje specijalne komisije in po njih ustavilo pokojnine. Kalikor nam je znano, ne prihajajo sedaj več sklepi o ustavitvi pokojnin na delegacijo ministrstva financ. Akti so pri Specijalnom sodišču v Beogradu, ki mora odločiti konečno o redukcijah. Nekaj sklepov o redukcijah je prišlo posamez- Zlatica pade v naročje svoji mamici, ihti in ne more pogledati na mahljajoče robce iz odhajajočega vlaka. Par trenutkov, pa ljubljenega Brankota ni bilo več. Minule so ure, dnevi in meseci. Branko ne pride. Zakaj ne pride? Saj je zagotavljal, da se kmalu vrne, potem pa ostane za vedno pri Zlatici. Še vedno je držal svojo možato besedo. Prihajali so zopet vlaki z bojišča. In Zlatica je hodila gledat kdaj se /pripelje njen Branko. Zaman, — ne more ga najti. Iz vlaka stopajo sami ranjeni in bolni bledi možje, na obrazih jim je začrtana groza, trpljenje in bolest. Na nosilnicah leže težko ranjeni in smrtna polt jim gre po čelu. Strašno razočaranje. Saj je vsak mislil, da se vrne čil in zdrav in odkod je izviralo ono petje in cvetje pred odhodom. Žalostno se ozira Zlatica naokoli. Njeno oko išče zaman srčno ljubljenega Brankota. Obhajale so jo različne mučne slutnje. Pogled na prihajajoče ranjence jo je popolnoma potrl. Tam je še Branko? Že ga vidi, kako leži ves okrvavljen. S težkimi mislimi zapusti kolodvor. Čez nekaj časa pa dobi dopisnico. Koliko sreče. Skoro ne more verjeti, toda res je, njegova pisava. Ali kje so oni zveneči laskavi izrazi, katerih je bilo polno včasih Brankovo pisemce? nim prizadetim v roke, vendar lahko konšta-tiramo, da so nekaj časa tudi rešitve specijal-nega sodišča čisto prestale. Pripisujemo vzrok našim ponovnim protestom, ker bolje je, da vse nadaljne delo stoji, nego da bi specijalni sud izrekal smrtne obsodbe nad nedolžnimi pohabljenci, ker je zadosti pojasnjeno, da nima zato nobenih dokazov. Poslovanje specijalnih komisij je bilo sistematično in brez vsakega ozira na faktično stanje. Zato je nujna potreba regulacije te zadeve z novim zakonom. Delo za zakon. V letošnjem društvenem delu smo prišli preko 15 načrtov invalidskega zakona. Ni treba omenjati vsega dela Udruženja, ki je bilo osredotočeno na glavno našo podlago — zakon. — V oktobru 1924 smo imeli naš 16 načrt pred skupščino. Ministrski svet ga je že odobril, in tudi Nj. Vel. kralj ga je že podpisal. Izvršni odbor je imel v Beogradu svoja zastopnika, ki sta pomagala širšemu odboru pri intervencijah. Delovala sta tudi pri predelovanju načrta v posebnih sekcijah. Izvršni odbor je pozval podružnice na manifestacijske shode, ki so se po več krajih izvršili. Z združenimi močmi smo si prizadevali, toda naša moč je šibkejša od politike. Naš invalidski zakon je odvisen od politične situacije. Davidovićeva vlada je naenkrat tik pred sprejetjem odstopila, skupščina je bila razpuščena, in naš zakon je bil zopet potisnjen v negotov čas. Bijeta se med seboj politika in organizacija. V tem pogledu delujemo skupno z celokupnim udruženjem in se držimo vedno našega enotnega cilja. Trafike. Vprašanje trafik se je izvedlo deloma v komisiji za razpis malih trafik, katera je že lansko leto potom splošnega razpisa podelila veliko malih prodajalen, vojnim žrtvam, redne podelitve pa so se vršile tudi v letošnjem društvenem letu v precejšnjem številu. Finančna oblast pa ni vedno vpoštevala predlogov L O. Vseh trafik v letošnjem letu je bilo podeljenih 188 od teh 63 takih, ki imajo večje donose vojnim žrtvam, 125 pa nezaščitenim trafikantom. Nezaščitenim /trafikantom podeljene trafike so bile samo take, z malimi donosi, za katere se niso oglasile nobene vojne žrtve, ker ne morejo nuditi eksistence. Izvršni odbor je po večini odstopal vprašanje glede posameznih trafik podružnicam v izjavo. Le kjer je šlo za minimalno vrednost, je Izvršni odbor sam pritrdil, da se sme taka trafika oddati nezaščiteni osebi, ako je bilo jasno, da ne more na njo reflektirati nobena vojna žrtev. Pri nezaščitenih trafikantih je zavzel Izvršni odbor energično borbo za dosego procentov, katere morajo oddajati v smislu čl. 15. pravilnika k začasnemu invalidskemu zakonu našemu udruženju. Pri tem pa je odobril načelo, da gredo vsi dotični procenti v blagajne podružnic. Podružnice so v tekočem društvenem letu sklenile, razne reverze z nezaščitenimi trafikanti in sicer v sledečem obsegu: »Rusi so me vjeli. Zdrav sem Tvoj Branko.^ Zaplakala je, toda bilo je vsaj tako. Ni Še mrtev, a za Zlatico za negotov čas izgubljen. Samo da je še živ, tako navidezno veselje je pa pri tem kalila misel, da je daleč v Rusiji, odhoder se ne povrne kmalu. Piše list za listom. Branko leži v bolnici, ker je bil težko ranjen v desno nogo. Poleg njega sedi in ga tolaži lepa deklica Vara, hčerka ruskega zdravnika. Streže mu z vso skrbnostjo. Zaljubila se je v prvem trenutku v črnolasega tujega častnika z lepimi očmi, v katerih je žarel ogenj toplejše jugoslovenske krvi. Uči ga rusko »Ja ljublju tebja«. Ti očeu krasiv. A Branko ne sliši nežnih besed. V mislih si predstavlja malo mestece in ono hišo, v kateri tuguje bleda plakajoča nevesta. Vara je to opazila. Boli jo, da ne sliši njenih ljubečih besed in da so njegove misli daleč nekje dni' god. Odkrije mu vse tajnosti svoje mlade duše-Ljubezen dobre deklice je hudo ganila Brankota in težko mu je, ker je ne more vračati. Pri' zna ji, da ima doma nevesto s črnimi lasmi, plavimi očmi, ki jo brezmejno ljubi. Te besede so ranile Varo tako, da ne more zadržati joka. Vsaj kot brata naj bi ga smela ljubiti, tako prosi in poljubuje Brankota. Še z večjo nežnostjo ga je negovala. Šoštanj 5, Maribor 14, Celje 49, Škofja Loka 12, Guštanj 14, Ljubljana 13, Gorje pri Bledu 1, Velike Lašče 2, Cerknica 10, Kostanjevica 1, Žiri 1, Domžale 1, Bohinjska Bistrica 4, Tržič 5, Kranj 4, Dol. Lendava 1, Metlika 1, Ptuj 4, Bolenji Logatec 6, Slovenji gradeč 3, Murska Sobota 1, Vrhnika 1, Mokronog 2, Selca nad Škofjo Loko 2, Ormož 1, Krško 7, Sv. Peter 1, Braslovče 1, Mojstrana 1, Ribnica 3, Jesenice 5, Kočevje 5, Radovljica 2, Gornja Radgona 1, Trebnje 4, Stari trg pri Ložu 17. Skupaj je bilo sklenjenih pri vseh podružnicah 205 reverzov. Pri nezaščitenih trafikantih so naletele podružnice na splošni odpor. Posamezne podružnice so se morale spustiti v tožbe s trafikanti. Izvršni odbor je moral urediti nastalo pereče vprašanje glede plačevanja odstotkov nezaščitenih trafikantov. Interveniral je pri delegaciji ministrstva financ, ter .finančnemu okrajnemu ravnateljstvu v svrho definitivnega fiksiranja teh procentov. Delegacija ministrstva financ je izdala odredbo na vse finančne kontrole, da pripada udruženju od nezaščitenih trafikantov 1—2% kosmatega donosa ker govori pravilnik zač. inv. zakona samo, da morajo nezaščiteni prodajalci tobaka oddajati gotov pripadek udruženju. Izvršni odbor je na odredbo delegacije ministrstva financ zastopal stališče, da pripada Udruženju !l—2% od 5%, ki tvorijo kosmati donos trafikantom tako, da ostanejo nezaščitenim trafikantom od donosa še 4—3%. Pri tej trditvi je naletel na razna nasprotujoča mnenja, ker so posamezni trafikanti in tudi finančne oblasti smatrali, da pripada udruženju 1—2% od vsote, ki tvori kosmati donos. Te svote pa bi tvorile jako minimalne dohodke, ker bi se od daleč ne skladale z reverzi in ne imele smisla, katerega zakon podaja. Finančno ravnateljstvo je začelo na to prakticirati tako, da pri vsaki podel ib/i trafike fiksira znesek, ki ga mora nezaščiteni trafikant oddajati naši podružnici. Izvršni odbor je podpiral kljub temu svoje na-daljno mnenje, da gre udruženju 1 ali 2% od 5%, ki tvorijo kosmati donos. Svojo trditev je razložil in podprl pri slučaju priziva podružnice v Krškem radi procentov od raznih nezaščitenih trafikantov na delegacijo ministrstva financ. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, je rešila dotični priziv z odlokom z dne 21. februarja t. 1. B. II 58ex 1925 v smislu naše trditve in sicer, da gre podružnici vojnih invalidov 1% donosa trafike, t. j. ena petina vsega kosmatega donosa tako, da od kosmatega donosa, ki znaša 5% (provizija) ostane trafikantu 4% ali štiri petine. V tem smislu je bil razur meti tudi prvotni odlok z dne 5. XL 1924 B II 434 in naj se v bodoče po tem ravna. Na ta način velja torej naše prvotno načelo, pri katerem je izvršni odbor po dolgem času uspel. V pogledu zaščite trafikantov je v splošnem vprašanje po inicijativi udruženja urejeno. Trafike so v velikem obsegu v rokah vojnih žrtev pri vseh nadaljnih razpisih se postopa v skladu z udruženjem, urejuje se le še vprašanje Branko postaja vedno slabši tako, da povzroča zdravnikom resne skrbi. Ko ga preiščejo, ponovno zapazijo, da je tudi bolan na pljučih. Pričel je bruhati kri in več tednov ni smel govoriti. Vara je stala dan in noč pri postelji in ga negovala. Pripovedovala !,mu je ruske pripovedke in ga tolažila, da se vrne kmalu v domovino k svoji nevestici. Prišla je pomlad in topli /ruski žarki so kmalu vplivali in zboljšali Brankovo bolezen. Varica mu je čitala na vrtu Tolstoja, Puškina in Lermonta v ruskem jeziku, katerega se je Branko popolnoma priučil. Nekega dne pa mu Varica sporoči veselo novico, da ga bo komisija izmenjala kot invalida v domovino. Branko od velikega veselja objame Varo, io poljubi in reče: »Vara, Varica! Daj da te Poljubim, saj si moja sestra. Misel, da bo kmalu videl svojo Zlato, ga Piko okrepi, da odpotuje s prvim transportom, jarici ni bila znana ura Brankovega odhoda, ker bi se pretežko ločila od ljubeznivega čast-Pika. Šele na Finskem je prejel brzojavko: »Bodo je, da si me zapustil brez slovesa, k e jv vem, 'ja bi se ne mogla ločiti od tebe. Do svidenja! voja Varica«. Branko je prišel preko Švedske in Nemčije zvišanja dohodkov zaščitenih trafikantov v smislu sklepa kongresa lanskega leta, da bi dobivali zvišano provizijo. Redukcija. V smislu zač. inv. zak. poglavje III. čl. 4, ki predvideva, da se mora vsak invalid strokovno usposobiti za svoj stari poklic ali vsled nesposobnosti izučiti novega poklica, so uradovale posvetovalne komisije pri Invalidskem odseku velikega župana v Ljubljani. V tej komisiji je bil stalno zastopnik izvršnega odbora. Komisija se je sestala od 1. III. 1924 do konca februarja 1925 petkrat. Pred to komisijo je bilo poklicanih v gori omenjeni dobi 63 invalidov, katerim je imenovana komisija po njihovi želji določila nove poklice odnosno jih, ak so bili za vsako pridobitno delo nesposobni, ter označeni kot hiralci oddala v Invalidski dpm v Celje. — Večina invalidov učencev je bila sprejeta v invalidski dom v Ljubljani, da so se učili pri mojstrih raznih obrti. Nekaj pa jih je bilo na lastno željo poslanih na deželo, kjer so si sami poiskali mojstre, da se učijo obrti. Invalidski odsek pa jim plačuje pripadajoči menažni novec, ter daje vso drugo oskrbo, ki jo predvideva čl. 13 zač. inv. zak. Komisija je imela dostikrat težkoče, ker vsled zaprek ni mogla ustreči vsem željam invalidov. Veliko jih je priporočala za državne službe največ kot sluge. Sklepi komisije pa se niso vedno izvedli, ker se oblasti niso v polni meri ozirale na člen 16 invalidskega zakona, po katerem imajo invalidi prvenstveno pravico do državnih služb. Vsled tega je posvetovalna komisija izdala resolucijo na Invalidski odsk s prošnjo, da posreduje, da se njeni sklepi vpoštevajo . Nadpregledne komisije. Pri komandi ljubljanskega vojnega okruga se je v tekočem poslovnem letu vršilo 5 rednih nadpregledov v smislu člena 28 zač. inv. zak. K vsakem pregledu je poslal Izvršni odbor svojega zastopnika, ki je bil član dotične komisije. Po številu prijav invalidov za nadpregled, bi se moralo vršiti več nadpregledov. Pomanjkanje kredita to ni dopuščalo. Na našo intervencijo v Beogradu so komisije pred kratkim začele zopet poslovati. Istotako bo pričela v kratkem delovati superrevizijska komisija. Izvršni odbor je v to komisijo po nalogu Vel. župana ljubljanske oblasti S. p. br. 1067 z dne 5. II. 1925 imenoval svojega zastopnika, ki bo član omenjene komisije. Pokojninsko vprašanje. Največ dopisovanj in intervencij je povzročilo v prošlem letu vprašanje pokojnin. Izvršni odbor se je trudil povsod, da bi zatrl korenine, ki so razjedale pri nas poprej že redno poslujoči pokojninski aparat. Prvo zmešnjavo je povzročila odredba ministra dr. Peleša, da se je odločevanje glede pokojnin, preneslo na redno sodišče. Borba proti temu je bila že v lanskem letu, a žal ni mogla uspeti. Po dolgem času se je vprašanje porazdelilo med deželno in pristojna okrožna domov .Vse dni dolge naporne vožnje je hrepenel po svoji Zlati v domovini. Prva pot ga popelje k njej. Objame jo in poljubi. Slišal je prve besede presenečene deklice: »Dragi nisem mislila, da te še kdaj vidim v življenju.« Te besede so težko ranile Brankota. Mislil je, da mu priteče nasproti, ga objame, poljubi in reče: »Dragi, nestrpno sem te pričakovala in vedno sem mislila na te, ker sem bila prepričana, da prideš.« Hladne besede so osupnile Brankota. Ne ljubi ga več tako. Grozoviti dvom. Vso noč prebije v blaznem obupu in težko pričakuje zopet svidenja. Ves potrt se napoti drugi dan k Zlati, da jo zopet vidi. Poljubuje jo, toda čudna se mu zdi. Naenkrat ga obšine grozna slutnja in zasveti se mu v roki bodalo. Ali me res več ne ljubiš? Ali si res mislila, da me ne bo več? Zlatica prestrašena ihti, ne more priti takoj do besede. Notranja bol jo omami. Bliskoma iztrga bodalo iz rok svojega ženina in zakriči: Dokažem ti, da te ljubim! Nato si zabode bodalo v srce. Branko obupno poljubuje mrtvo Zlatico. Potegne bodalo iz globoke rane svoje drage in ga potisne v svoje od bolečin otrplo telo. Zadnji poljub in obležala sta dva mlada mrtveca. * sodišča. Akti so se po večini rešili. Prišla pa je zopet druga zapreka, da se proti vsaki rešitvi pritoži finančna prokuratura v imenu države. Zato gredo vsi akti v Beograd, kjer čakajo dolgo časa na rešitev. Tudi v Beogradu je Izvršni odbor interveniral proti takemu postopanju, a tamkaj ne more tako hitro uspeti. Sedaj je zahteval od tukajšnjega sodišča seznam vseh aktov, ki so bili poslani v Beograd v pokojninskih zadevah. Odločil se je potem izvršiti temeljito intervencijo, od katere pričakuje pozitivnih uspehov. Veliko zaprek, da naše vojne žrtve ne prejemajo pokojnin in doklad je napravila poleg navedenega tudi specijalna komisija, ki je predlagala ustavitve. Kakor omenjamo v posebnem odstavku tega poročila, čakajo vsi dotični akti pri specijalnem sodišču v Beogradu odrešenja. Koncesije. Glavni vir dohodkov, ki se uporabljajo za podpore posojila in razne stroške, prihaja izvršnemu odboru iz raznih koncesij, ki nam jih predviduje začasni invalidski zakon. V vprašanju koncesij so nastajale različne zapreke, ki so se z vedno pazljivostjo in delovanjem kolikor mogoče odstranile. Od zadnjega občnega zbora se je tudi v tem pogledu nekoliko spremenilo. Na iniciativo ministrstva trgovine in industrije oddelka v Ljubljani se je sklicala pri oddelku za socijalno politiko anketa, ki je imela namen določiti direktive, kako naj se v bodoče podelujejo gostilniške in kinokoncesije z ozirom na novi taksni zakon in invalidski zakon. Zastopnik udruženja, katerega je tudi podpiral šef invalidskega odseka g. dr. Mrak, je stal odločno na stališču dotlej sklenjenih pogodb o raznih koncesijah. Anketa pa je kljub temu sklenila, da se v bodoče sklepajo dogovori gle-ge gostilniških koncesij pri oddelku za soc. politiko med udruženjem in prosilci za koncesije. Zahtevati se ne more perijodičnih dajatev pač pa le enkratne. Glede kinokoncesij pa je ostalo pri starem, kakor so se skepale do takrat pogodbe. Omeniti je treba le, da se je sklenilo glede gostilniških koncesij revidirati potom oddelka za soc. politiko tudi že vse obstoječe pogodbe. Posledica tega je bila, da se je večina izrekla za enkratne dajatve in še te po prostovoljnih željah tako, da so se anulirale po večini vse glede gostilniških koncesij sklenjene pogodbe v škodo udruženja. Tako se je ukinilo 14 pogodb, nove pa se ni sklenilo nobene. Da je pa pri kinokoncesijah obveljal poprejšnji postopek sta se zavzemala za zahtevo udruženja poleg g. dr. Mraka tudi zastopnika vel. županov, ljubljanske in mariborske oblasti. Seveda tudi pri tem vprašanju pozneje ni šlo tako gladko in je bilo treba dostikrat intervinirati pri raznih funkcijonarjih. Od 40 pogodb, ki smo jih imeli se jih je v tekočem letu podaljšalo 22 zopet za eno leto, 18 pogodb pa je ostalo neizrabljenih. Nanovo pa se je v tekočem letu sklenilo 6 pogodb tako, da jih imamo sedaj 28. Po večini so to potujoči kinomotografi. Vsled slabega gospodarskega _ položaja in finančnih težkoč je moral izvršni odbor raznim podjetnikom znižati prcente dajatev, nekatere pa, ki so bili invalidi, je predlagal za koncesije brez dajatev oziroma proti malenkostnemu enkratnemu plačilu. Tudi za druge obrtne koncesije se je predlagalo par oseb po načinu enkratnih dajatev, kakor za gostilniške koncesije. Reorganizacija. Moč organizacije je v članstvu, zato je treba skrbeti za nadaljno organiziranje in točno statistiko ter evidenco vseh članov. Izvršni odbor je iz tega stališča že leta 1923 sklenil izvršiti popis članstva in izdati nove članske knjižice po predpisih za celo udruženje. Zavedajoč se važnega pomena tega dela je izvršni odbor že tekom leta 1924 izvršil glavni popis in statistiko s pomočjo svojih podružnic, katerim gre pri tem precejšnja zasluga. Na podlagi popisnic je izvršni odbor izdal nove članske knjižice s fotografijami in sicer je bilo že tekom leta 1924 razposlanih članom nad 6000 knjižic. Veliko število članstva še nima knjižic radi tega, ker si vsled slabega gmotnega položaja ne more nabaviti slik, omeniti pa je treba, da je tudi dosti malomarnosti vmes. Vsled takih težkoč se je mogla izvršiti prva ekspedicija knjižic v skupnem številu 2964 šele lani aprila in maja. Nato so se odpošiljale knjižice v manjših presledkih vsaki mesec. Kmalu pa so se pokazale nove težkoče, ki so zopet uvirale delo. Podružnice so pošiljale popisnice brez slik ali slike brez popisnic. Da se temu odpomore je izdal izvršni odbor podružnicam navodilo, kako naj se postopa, da ne bo preveč nepotrebnega dela in pisarenja. Ker ni takoj zaleglo je razposlal izvršni odbor pozneje nadaljna navodila tako, da so bile izdane glede popisa skupaj tri okrožnice. In vendar kljub temu popis še ni dosežen vsled slabega zanimanja članstva, ki piri tem samo trpi, ker nima novih članskih knjižic. Stare članske knjižice so po sklepu celokupnega udruženja prenehale veljati že 1. junija 1924 in se po tem roku ne sme smatrati nobenega, ki nima še nove članske knjiižce za člana. Izvršni odbor je moral vpeljati način, da nobenemu članu ne prizna poprej nobene ugodnosti, dokler se ne izkaže z novo člansko knjižico oziroma navede njeno številko. Vsega skupaj je izdanih sedaj okoli 9000 knjižic. ......... Lani so se s članskimi knjižicami izdajala uverenja za trikratno polovično vožnjo. Letos so se uverenja poslala podružnicam, da jih raz-dele med člane. Letošnja izdaja se je izvršila šele pred kratkim, to pa vsled tega, ker ministrstvo saobračaja ni navedlo v nov pravilnik o voznih olajšavah invalidskih voženj ter so bile z 31. dec. 1924 začasno ukinjene. Po pri-zadeanju udruženja se je dosegla nova odredba ministrsva saobračaja z dne 17. januarja 192» M. S. br. 905, po kateri so nam te vožnje zopet dovoljene. Blagajniško poročilo. Poslovanje Izvršnega odbora v Ljubljani se je razvijalo v letu 1924 razveseljivo navzgoi in z zadovoljstvom moremo konštatirati lep uspeh. Dohodki so presegali precej predvidene postavke v proračunu, vendar smo se pri izdatkih držali strogo proračuna nz cesar sledi, da se je naše premoženje povečalo napram lanskemu za Din 403.095.40 ter je tudi prebitek izračuna izdatkov in dohodkov večji za Din 70.582.24. Izvršni odbor je polagal veliko pažnjo na finančno plat udruženja in lahko trdimo, da ne zaman. Le ako bodo finančne razmere dobre in močne, bo mogla organizacija nastopati v prid vojnim žrtvam energično in neodvisno vsepovsod. . Kateri je glavni vir dohodkov, je razvidno iz bilance. Zato pa je dolžnost bodočega odbora da ne samo obdrži vse na tej visim kot^ je danes, temveč, da skuša z vsemi svojimi močmi še povečati razne vire dohodkov. Gotovino imamo vloženo v treh zavodih pod zelo ugodnimi pogoji. Predbacivalo se nam je, da podpiramo kapitaliste, ker imamo denar naložen pri velekapitalističmh podjetjih. Vprašamo, kateri denarni zavod pa ni kapitalističen'. Pri nalaganju denarja nas je vodila skrb edino le sigurnost, dobre obrestna mera in mah manipulacijski stroški. In to smo dosegli. Saldo posojil iz 1. 1913 je znašal Din 43 792.- v letu 1924 je bilo izdanih za Din 55^200.— posojil, odplačanega je bilo vsega Din 56,148.67, tako, da je saldo z dnem 31. decembra 1924 kot izkazuje bilanca. Vsa posojila so bila izdana hi ez-ohrestno, niti poštnine pri pošiljatvi posojila nismo zaračunali, razven Čeplak in du Milavec, ki sta se prostovoljno zavezala, sta plačala obresti. Oba posojila sta že vrnjena do zadnje pare. Izdan asta pa bila že 1. 1922, ko sedanjega odbora še ni bilo. Podpor se je podelilo 135 osebam in sicer v sledečih zneskih: do zneska Din 200.— 35 osebam, do zneska Din 300.— 48 osebam, do zneska Din 500.— 47 osebam in do zneska Din 1000.— 5 osebam, v skupnem znesku, kakor je razvidno iz bilance. Potni stroški so se uporabili sledeče: 1. Delegatom, občn. zbora Izvršnega odbora, ki se je ga udeležilo 41 podružnic in je kril vse stroške Izv. odbor sam, Din 9.828.50. 2. Delegatom Izv. odbora, ki so se udeležili občnih zborov in revizij podružnic 12.036.75 dinarjev. 3. Delegatom ankete 18. maja po številu 25 Din 2.534.—. . 4. Delegatom ankete 28. avg. po številu 28, Din 2.225.75. 5. 3 plenarne seje v Beogradu Din 9.967 — 6. Delegatom kongresa v Ljubljani Din 7.953. Vprašanje plačevanja nezaščitenih trafikantov rešeno. Poročali smo že v našem glasilu o poteku vprašanja, koliko naj bi nezaščiteni trafikanti plačevali udruženju v prid vojnim žrtvam. Zadnjič smo ugotovili, da je finančna oblast odredila tako, da kar sama določuje letne zneske, ki pripadajo posameznim našim podružni-nicam od nezaščitenih trafikantov. Kar pa smo imeli sklenjenih reerzov, naj bi veljali pod istimi pogoji naprej. Izdanih je bilo že več sklepov na razne podružnice, v katerih so določene svote, katere imajo oddajati posamezni trafikanti. Proti temu se nismo mogli protiviti, ako-ravno smo vedno povdarjali, da imamo čisto drugačne zahteve v smislu pravilnika k začasnem invalidskem zakonu, namreč, da je smatrati za procent, ki nam pripada od kosmatega donosa ona svota, katero nosi ta procent kot provizija trafikanta. Ker trafikant dobi danes 5% kot provizijo ali kosmati donos, obdrži, ako je nezaščiten svoto, ki mu jo nosijo 4%, ono pa, kar nosi 1% pripada udruženju. S tako utemeljitvijo smo vložili na finačeo delegacijo v Ljubljani par prizivov, ki jih je napravila naša podružnica v Krškem. Pokazalo se je, da je bila naša zahteva pravilna. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je rešila z odlokom z dne 21. II. 1925 B II 58, da se pritožbam ugodi in se določi prispevek, ki ga imajo plačevati maloprodajalci tobaka podružnici na 1% kosmatega donosa, to je eno petino vsega kosmatega donosa tako, da od kosmatega donosa, ki znaša 5% ostane trafikanta 4% ali štiri petine. V tem smislu je razumeti tudi odlok z dne 5. novembra 1924, čl. B II 434 in naj se v bodoče po tem ravna. Opozarjamo naše podružnice, da se drže tega sklepa, ki naj potrjuje naše zahteve in smatrajo vprašanje na ta način rešeno. Pogoji za organizacijo. V vsaki stanovski organizaciji je treba pred vsem solidarnosti, agilnosti, prave zavesti in ponosa. Le take organizacije, katerih člani imajo smisel za to, morejo napredovati pri svojih akcijah. Poglejmo, kako je v tem oziru pri nas? Po številu smo močni tako, da se lahko prištevamo med najjačje organizacije v državi. — Toda velika sokrivda našega položaja je, ker vlada med mnogimi našimi člani premalo zavesti in agilnosti. Premalo je takih, da bi se zavedali, zakaj imamo pravzaprav organizacijo. Iz kakšnega vzroka to trdimo? Poglejmo korespondenco naših članov. Vse hoče samo podpor od lastne organizacije. In kdo sodeluje pri zbiranju sredstev in v borbi za pravice? Samo odbori, članstva pa je veliko v organizaciji samo zato, da kaj dobi. Dokler so na vidiku ugodnosti, stoji članstvo na višku in narašča. Drugače pa opušča članarino, se ne vdeležuje zborov in sestankov in na vse zadnje še zabavlja proti svoji organizaciji. To je žalostno, ako je človek samo radi osebnega dobička organiziran. Treba se je zavedati, da je potrebna skupna organizirana moč za to, da kljubuje vsem zaprekam nerešenega vprašanja. V organizaciji je treba skupne dejanske pomoči, da se vpostavi šibkejše stoječe člane do raznih eksistenčnih pravic. Pred vsem je treba podpirati eksistenčno borbo in sicer dejansko z delom, pa tudi gmotno. Ne sme se odrekati, da bi organizacija ne nudila tudi materijelnih ugodnosti iz lastnih sredstev. Toda to ni glavni cilj organizacije in to ne sme biti članom edini pogoj. Veliko nerazumevanje organizacije se vidi med našim članstvom; pri zborih. Odbor ima pred seboj gotovo število članov in članic. V svojem lastnem vprašanju pokažejo popolno neinformiranost. Toraj kako hočejo voditi skupno solidarno borbo, ako niti ne vedo v kakem položaju se nahajajo. Pač pa se oglašajo.na vseh straneh po lastnih potrebah. Ker jim organizacija, kakoršno si oni predstavljajo, ni preskrbela vseh potreb oziroma jih dai iz lastnih sredstev, jo zametujejo in na vsezadnje še zapuščajo. Nekateri pa so celo tako daleč, da zamenjajo svojo stanovsko organizacijo z oblastjo. Zgode se slučaji, da kdo napade udruženje zato, ker ni dobil tega ali onega. Vso krivdo zvrača na udruženje, kakor da bi imelo oblast po kateri tako slabo ravna z vojnimi žrtvami. Naše udruženje je že veliko pripomoglo k zboljšanju skupnega položaja, pa tudi marsikateremu posamezniku do različnih potreb. Posebno odkar obstoja enotno udruženje za celo državo, lahko trdimo, da smo marsikaj pridobili in preprečili, ker bi se drugače z nami zgodilo. Mi stojimo v trdem boju, ker imamo pri našem vprašanju hud odpor in potrebujemo močne organizacije. Ako hočemo zboljšanja, bodimo organizirani, drugače bo šlo naše vprašanje od sedanjega položaja nazäj in ne naprej. Potrebujemo pa zares trdnih članov, ki se zavedajo, zakaj imajo svojo organizacijo. Nikdar ne bodo imeli svojega položaja urejenega, ako bodo zasledovali samo cilje, kje bi se trenutno kaj dobilo za podporo, ali pa preko vsega svojega ponosa, da so žrtve vojne sprejeli pismen dokument, da smejo iti beračit. Samo s tem, bo tudi pri tem ostalo. Potreba pri današnjih razmerah je res velika, toda samo z zabavljanjem in vsestranskim izvabljanjem se ne bo nič zboljšalo. Edino sredstvo, s katerim se bore vsi stanovi za svoj položaj, je organizacija. Od nje same pa ne pričakujejo materijelnih koristi, temveč jo še podpirajo, da je močnejša. Naše udruženje, ki je eno najmočnejših organizacij, bo lahko marsikaj izvojevalo, samo biti mora od članstva z vsemi sredstvi podprto. Mesto zabavljanja naj pride delo, solidarnost naj se izpopolni s pristopom vseh vojnih žrtev, odpade naj malomarnost pri članarini in raznih udeležbah. Potem bodo vse druge materijelne ugodnosti, po katerih se edino ozira danes članstvo bolj sigurne. Uradni del. Razpisane službe. Obrtna proizvodna nabavljalna zadruga vojnih invalidov v Zemunu potrebuje sledeče strokovno osobje: 1 strojnega inženirja, 1 knjigovodjo, 1 blagajnika, 1 mizarja, 1 kleparja, 1 strugarja, 1 livarja, 1 ključavničarja sposobnega za kovanje, 1 strojnika za električno centralo - »Diesel« motor. Konkurenti naj vlože svoje prošnje najkasneje do 25. marca t. 1. opremljene s spričevali in dokumenti. Ob enem naj navedejo svoje pogoje. Prvenstveno pravico imajo vojni invalidi ali člani vojnih žrtev. Razpis občnega zbora. Udruženje vojnih invalidov vdov in sirot kraljevine SHS podružnica Ljubljana javlja svojim članom in članicam, da se vrši redni občni zbor dne 22. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma. — Odbor. Efektno loterijo razpisuje podružnica Udruženja vojnih invalidov v Dubrovniku. Za dobiti so zelo lepe vrednostne stvari kakor: pohištvo za dve spalni sobi, kuhinjsko pohištvo, šivalni stroj, razne dragocene turške vezenine in tepi-hi in razni manjši predmeti. Dalje 27 dobitkov po 200 Din, 100 dobitkov po 150 Din, 100 dobitkov po 100 Din. Vsega skupaj je 250 dobitkov, 23 v blagu in 227 v gotovini. Cena vsake srečke 10 Din. Žrebanje bo 5. septembra 1925. Predmeti se dvignejo najkasneje v 90 dneh. Izkaz izžrebanih srečk se objavi v »Batnem Invalidu«. Srečke se naročujejo direktno na naslov »Efektna lutrija Udruženja Ratnih Invalida, Dubrovnik, Dalmacija. NAŠIM ČITATELJEM! Današnja številka našega glasila se je za par dni zakasnila, ker je bilo treba v smislu sklepa zadnjega občnega zbora objaviti natančno poročilo izvršnega odbora o delovanju z bilanco in proračunom. Ker je zahtevalo to precejšnjega dela, naj nam naši čitatelji oproste. Tudi prihodnja številka bo izšla par dni preko normalne izdaje iu sicer, kr jo hoče izvršni odbor izdati tik pred občnim zborom. Uredništvo. Račun bilance Izvršnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani za leto 1924. AKTEVA PASIVA 1 Din p Din p i 1. Blagajna 2.838 20 1. Fond za zadrugarstvo 412.269 68 2. Vloge: 2. Fond Judenburških žrtev 2.300 — Ljublj. kred. bßnka Din 419 085'— 3. Depozit 385 50 Mestna hran., tu » 150.455’— Saldo 315.698 20 Dobrovolj. banka, tu » 52.339 — Poštna hranilnica » 3.279’93 625.158 93 3. Efekti 3.125 — 4. Podružnice 15.977 92 S 5. Posojila 42.843 33 / 6. Blago 11.794 40 / 7. Markiče 1-970 — ' / 8- Premičnine 7.500 — / 9. Inventar 19.445 60 / 730.653 38 730.653 38 1 n i Pregledal in v redu našel: Nadzorni odbor: Upravni odbor: Predsednik: Člani: Tajnik: Blagajnik: Predsednik: Benedik Slavko. Plehan Bogomir, Krušič Franc. Sernec Mihael- Štefe Matko- Mlekuš Vekoslav. Člani- Osana Mirko, Sterle Ivo, dr- Ernest Turk, Dornik Feliks, Peček Janez, Tomc Stanko, Vuk Ivo, Mikuž Ivo. Pregled izdatkov in dohodkov Izvršnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani v letu 1924. Izdatki Din P Dohodki Din P ! i- Osebni izdatki: 1. Članarina 8.480 - 1. Prejemki uslužbencev 65.175 — 2. Koncesije gl. čl. 18. inv. zak. 365.518 17 2. Honorarji 5.000 — 3. Obresti 40.615 52 3. Bolniška blagajna 1.369 23 4. Razni 1.318 50 i 11 Materijalni izdatki: 5. Državna subvencija 7.500 — 1. Pisarniški in manip- stroški 13.252 74 / 2. Kurjava, razsvetljava in snaženje 5.776 62 / 3- Potni stroški 44.545 — / 4- Podpore 39.990 18 / 5- Vojni invalid 9.357 — / 6 Izredni izdatki 7.255 — / 7- Statistika in reorganizacija 797 75 / 8. Račun podružnic 36.750 — 9. 5°/o odpis inventarja 1.023 45 / - Saldo prebitek 193.140 22 / 423.432 19 ! 423.432 19 Upravni odbor: Tajnik: Krušič Franc Blagajnik: Sernec Mihael Predsednik: Štefe Matko Člani: Osana Mirko, Sterle Ivo, dr. Ernest Turk, Dornik Feliks, Peček Janez, Tomc Stanko, Vuk Ivo, Mikuž Ivan. Pravilnost stanja potrjuje: Nadzorni odbor: Predsednik: Člani: Benedik Slavko. Mlekuž Vekoslav, Plehan Mirko. Račun glavnice. DEBET. KREDIT. Din P 1 Din P Račun končne bilance (končno pre- Za račun začetne bilance .... 122.557 98 moženje) 315.698 20 Za saldo računa dobička in zgube 193.140 22 315.698 20 3 5.698 20 Pojasnilo k proračunu. Formalno je proračun sestavljen tako, kot lanski Par pozicij smo združili v eno, dočim smo eno pri izrednih izdatkih opustili, ker so ti izdatki prešli na zadrugarstvo, za kar obstoji po sklepih plenarnih sej itak poseben fond. Vsi dohodki, redni in izredni in vključno preostanek iz leta 1924. bodo znašali......................Din 457.740.22 izdatki za leto 1925. pa . . . Din 257.000.— tako, da bode predvideni preostanek znesel................ Din 200.740.22 in je napram lanskemu v rastoči tendenci. Od preostanka iz leta 1924. smo v smislu finančnega pravilnika votirali za posojila članom za obrtne kapitale Din 65.000.— in za enkratne denarne podpore v izrednih slučajih Din 65.000.—. V korist članstvu gre torej dve tretjini preostanka v novcu, v kolikor pa potrošimo za upravo samo, gre ta trosek v drugi obliki zopet v korist članstvu. Posojil nismo izkazali med izdatki, ker ne gredo v izgubo. Redni dohodki tvorijo kot izkazano preostanek iz leta 1924., članarina, podpore izrednih članov in obresti (kamati). Bazo za postavko pri članarini v iznosu Din 9.600.— tvori število 8000 članov. Napram lanskemu je za 10.400 manjša. Lansko leto smo .pomotoma proračunali 20%, od katerih pa smo plačali S. O. 10%. Izrednih članov še nismo pridobili, odnosno smo jih, pa so denar kasirale in pridržale po- družnice. Vsekakor bo stvar letošnjega odbora, da bode tudi to stvar izvedel. Na obrestih smo preliminirali Din 35.000 in bo ta znesek tudi vplačan, če ne še prekoračen, ker imamo okoli 600.000 Din naloženih v gotovini v bankah. Med izrednimi dohodki tvorijo groš dohodkov prispevki od kinopodjetij za odstopljeno prvenstveno pravico po čl. 18. zač. inv. zak. Vsota bo predvideno prekoračena. Postavko Din 75.000.— pa bomo prejeli od treh obrokov monopolskoga fonda iz leta 1924, ki še niso razdeljeni in od 1—2 obrokov iz tekočega leta. Izdatke, med temi upravne stroške, smo pri nekaterih! postavkah1 napram lanskemu proračunu nekoliko restringirali, ker imamo tendenco, da upravne stroške kolikor mogoče zmanjšamo, in da kolikor več mogoče pomagamo članstvu s posojili in podporami in da jim pri teh upravnih stroških nudimo zadostno moralno podporo. Osobje smo reducirali na minimum in bomo prihranek porabili za malenkostno povišanje plač nastavljencev, ki so napram uslužbencem drugje mizemo plačani. Pomožno osobje rabimo, kadar je vsled obilice dela in izrednih poslov — pisanja statistike, izredna važna dela, revizije pri kino-podjetjih in zbiranje podatkov od davčnih uradov o plačanem državnem davku —- treba najeti strokovno izvežbano osobje. Ker smo plače osobja preliminirali s prejemki, kakršno je imelo osobje, na dan ko se je sestavljal proračun, smo morali preliminirati tudi postavko za >povišice«. Te bodo predvidoma izčrpale pozicijo do zneska Din 8.000.—, ostanek pa bo za pri nas običajno božično nagrado osobja in za eventualni honorar kakemu odborniku. Materijalni izdatki so pojasnjeni že z besedilom v proračunu. Povišale so se postavke »Potni stroški«, »Subvencija vojnemu invalidu« in »Podpore članom«. Letošnji kongres bo v Skoplju, poleg tega bomo morali redno pošiljati delegate k plenarnim sejam in ob prilild ko bo skupščina razpravljala o našem zakonu. Ob teh prilikah imamo največje stroške. Poleg tega bomo iz tega kredita plačali potne stroške delegatov 50 podružnic, ki bodo došli na našo redno skupščino in polovico potnih stroškov delegatom podružnic, ki se bodo udeležili naših četrtletnih anket. V postavki »Subvencija Vojnemu invalidu« je mišljena tudi plača urednika. Subvencija se bo izplačala le v toliko, kolikor bi list sam ne mogel kriti vseh stroškov. Nameravamo reorganizirati in povečati list in vsled tega postavka ni pretirana. 0 podporah je bilo že uvodoma govorjeno. Zmanjšali smo postavko »Statistika in reorganizacija«, ker krijemo del stroškov s tem, ker so članske knjižice določene na ceno po Din 5.—. Pri posojilih smo imeli do sedaj še srečo, da nam doslej še ni bilo treba visokih zneskov smatrati za dubijozne. Od lanskih posojil nam dolžniki redno vračajo, seveda jih je bilo treba na to z energičnim postopanjem na to privaditi. DOHODKI Proračun za društveno leto 1925|1926. IZDATKI V letu 1925 Uspeh v letu 1924 glasom bilance Din P Din P 1. Redni dohodki. 1. Ostanek iz leta 1924 2. 10°/o od članarine vplačane v letu 1925 193.140 9.600 22 8.480 3. Podpore iz rednih članov 4. Obresti od glavnice 5.000 35.000 " 40.615 32 skupaj 1. 11. Izredni dohodki. 1. 250/o od monopol, fonda za 1. 1924 od l°/o čist. dobička od velike prodaje tobaka 2. Koncesije po čl. 18. zač. zak. o pomoči invalidom 242.740 75.000 140.000 22 365.518 17 skupaj II. 215.000 — Vsega I. in II. 457.740 22 V letu 1925 Uspeh v letu 1924 glasom bilance Din P Din p 1. Redni izdatki. A) Osebni: 1. Plače stalnega osobja tajnik 15.000 blagajnik 10.800 daktilograf 12.000 sluga 8.400 46.200 2. Plače pomožnega osobja 12.000 — 70.175 — B) Povišice in honorarji C) Materijal, izdatki (uprava) 15.000 15.000 13.252 1. Pis. potrebščine — 74 2. Kurjava in snaženje 5.800 — 5.776 62 3. Potni stroški 50.000 — 44,545 — 4. Bolniška blagajna 3.000 — 1.369 23 5. Subvencija tiska 25.000 — 9.357 — »Vojni invalid« 6. Nabava inventarja 7. Podpora (enkratni-iz- 10.000 65.000 — 15.094 25 red.) član. -— 39.990 18 skupaj I. 247.000 — II. Izredni izdatki. Statistika in reorganiziranja 10.000 — 7.255 75 797 Vsega 1. in II. 257.000 * 3. Posojila. Posojila članom po čl. 11 65.000 fin. pravilnika J Odgovorni urednik: Ivan Vuk. Tisk tiskarne Makso Hrovatin, Ljubljana.