Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO Cena posamezni številki Din 1*25. Časopis za trgovino, industrijo In Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: V ., za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozen. ^ -K) D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VI. LJUBLJANA, dne 15. maja 1923. ŠTEV. 55. Izredni padec na sladkornem trgu. Izredni padec sladkornega kurza v pretečenem tednu je povzročil celo povodenj tendenčnih poročil iz Amerike, lasno je bilo, da je bil nenadni padec pripisati predvsem strahu, da bo posegla ameriška vlada vmes. Kakor zmeraj v takih slučajih, del špekulantov ni mogel vzdržati dalje in iz tega sledeče izvršene prodaje so kurzni nivo novo-jorške borze še bolj znižale. Težko ie reči, če je padanja že konec ali če bodo nadaljnje prodaje še naprej vplivale na novojor-ški trg. Pomisiiti moramo, da je znašal dvig ameriškega terminskega trga od začetka leta do konca aprila vsega skupaj samo 3.20 centa in se je pretekli teden znižal kurz za 1.50 centa, tako da ostane samo še 1.70 centa v kurzni diferenci med 1. jan. 1923 in 30. aprilom 1923. Ta majhna kuržna diferenca dobi svoje opravičilo v svetovni statistiki. Začetkom leta so računih, da bo znašal sladkorni pridelek na Kubi 41 milijonov meierskih stotov, znašal bo pa najbrž samo 36.5 milijona. — Znano je, da producira samo Kuba celo petino vsega trstnega sladkorja in tega je danes nesorazmerno več kakor pa onega iz pese. — Zato je bil sedanji padec kurza prenagljen in neutemeljen. Nekatere ameriške tvrdke so brzojavile, da je razlagati padec koncem koncev z zagroženim bojkotom konsumentov in s splošnim odporom proti previsokim sladkornim cenam; vendar so se padci zadnjih dni že veliko izenačili. Tudi si je težko predstavljati, kako naj ameriški senat nastopi proti zvišanju cen, ker so prodajalci sladkorja na Kubi in niso ameriške oblasti zanje pristojne. Kuba je samostojna republika pod protektoratom Unije. Vsekakor je značilno dejstvo, da je največja ameriška rafinerija znižala v enem dnevu ceno za rafinirani sladkor za 54 točk. Londonski trg, ki je bil dviganju cen v zadnjem času že itak nasproten in mu je le nerad sledil, je znižal notice za majnikov termin za tri šilinge, za avgust 2.9 in za december 1.6. Cene za maj so: 31 šilingov, za avgust 31.4M>, za december 25.9. — Pariz izkazuje za staro kampanjo 21 frankov nazadovanja, za novo pa 10 frankov. Poročilo Fridijofa Nanzena o prometnih razmerah v sovjetski Rusiji. Ime Fridtjof Nansen slovi danes po vsem svetu. Bil je to oni izredni mož, ki se je napotil leta 1893 ob sibirski obali do Novosibirskih otokov, počakal tam, da je ladjo »Fram« objel led in da je šla če ne ravno čez Severni tečaj pa vsaj blizu mimo njega nazaj v Evropo. Gnal jo je morski tok, ki vodi iz Severne Sibirije do evropskih in ameriških bregov. To potovanje ga je v zvezi z že prej izvršenim prekoračenjem zledenele Grenlandije naredilo sve-tovnoznanega. Odlikovali so ga na vse mogoče načine, predvsem njegova domovina Norvegija, iskali so ga povsod, kjerkoli je bilo treba tam na severu kaj posebnega raziskati. Tako ga je pozvala tik pred svet. vojno car. ruska vlada, naj preišče sibirske veletoke in morja, kamor se izlivajo, ter naj izda svoje strokovnjaško mnenje, če so ti veletoki v trgovini porabni ali ne. Pustil je začasno svojo profesuro na univerzi v Kristjani ji in šel proučevat sibirske razmere. Rezultat njegovih raziskovanj m šiudij je krasno delo; Sibirija, dežela prihodnosti. leda) se je dodobra spoznal z Rusi, s kojih znanstvenimi krogi je bil že prej v zelo prijateljskih stikih. In sedaj po svetovni vojski ga pošiljajo razne konference in države neprestano v sovjet. Rusijo, z raznimi nalogami. Znano je, da je opravljal in večinoma tudi spravil vojne ujetnike domov; znano je, da so ga poslali v Rusijo v svrho olajšanja bede, povzročene po lakoti; rešil je milijonom Rusov življenje. Saj smo po njegovi inicijativi zbirali tudi mi v Sloveniji za gladujoče ruske reveže. In tako je šlo naprej. Pri vseh teh nalogah se je naiančno seznanil z. vsemi ruskimi razmerami, in smo te uvodne vrste zapisali zato, da vemo, kdo govori. Nansen nima namena ne prikrivati in ne poveličevati, govori tako, kakor je. Njegova odkritosrčnost je že večkrat vzbudila nevoljo sovjetov, a ga jim je prav-tako napravila simpatičnega. O prometu v sovjetski Rusiji pravi tole: Če hočejo postati gospodarski odnošaji med Evropo in Rusijo zopet normalni, so v prvi vrsti potrebna tehnična sredstva, da omogočimo izmenjavo. Kako je z ruskimi prometnimi sredstvi na suhem in na vodi? Plovba v notranjosti — po rekah, prekopih in jezerih — je bila v zadnjih letih približno četrtina plovbe pred vojsko. Leta 1913 je znašala okoli 37 milijonov ton, leta 1922 pa v šestih mesecih 4.3 milijona ton. — Vzrok nazadovanja tiči deloma v potrebi zelo nujnih poprav, deloma pa tudi v dejstvu, da se je trgovina sama zelo skrčila. Poročilo mojega zastopnika iz Astrahana mi pravi — Nansen poroča koncem letošnjega marca — da je bil promet po Volgi in po njenem velikem pritoku Kami zelo velik, kljub vsem težkočam, ki jih je bilo treba premagati. L. 1922 so poslali iz Astrahana za tri milijone ton blaga, v prvi vrsti surovo nafto. Primerjajmo sedanje razmere z onimi pred vojsko, pa dobimo sledečo statistiko o številu ladij, ki so jih zaposlovale razne družbe na Volgi in Kami. Pr. vojno 1922 1923 Potniške ladje v prometu 388 186 86 Potniške ladje v rezervi — — 35 Vlačilci v prometu 300 150 60 Vlačilci nerabni 200 160 80 številke zadnjega stolpca so le bolj verjetnostne. Zopetna vzposta-va plovbe v notranjosti do njene popolne delazmožnosti bi imela velik vpliv na splošne gospodarske razmere Rusije, bi pa povzročila zelo veliko stroškov. Kar se tiče plovbe po morju, pa vemo, da je zgubila Rusija večjidel svoje trgovske mornarice v zunanjih in notranjih vojskah. — Ladij zelo manjka in v letih 1921 in 1922 je morala kupiti Rusija za drag denar tujo tonažo. Sovjetska vlada se je zelo trudila za zboljšanje pristanišč, ki so bila v vojski in revoluciji deloma razdejana in poškodovana. Zgubila je pa Rusija važna izvozna pristanišča. Reval je vzela Estonska, Rigo, Libavo in Vindavo pa Latvija. Zato so šli pa z veliko energijo na delo, 03 bi zboljšali petrograjsko pristanišče ter črnogorska pristanišča Odeso, Novorosijsk in druga. Med pomožno akcijo naše organizacije proti lakoti, ki jo vodimo od jeseni 1921 naprej, smo ruska pristanišča trajno uporabljali za transport našega blaga, in dobival sem redna poročila naših tamošnjih tehniških zastopnikov. Vsi poročevalci so bili presenečeni vsled hitrosti poprav in vsled energije pri zgradbi pristanišč. Vzemimo na primer samo Novorosijsk: leta 1914 so ga Turki bombardirali, leia 1920 je pogorelo več skladišč, a sedaj je popolnoma zopet pozidan. Pritrjeni in plavajoči žerjavi in velika žitna skladišča so bila zopet popolna, delo se je vršilo ravno tako, kakor pred revolucijo seveda so imeli pri tem veliko zaslug tudi naši sposobni ljudje. Faktično bi bil Novorosijsk lahko odpravil dosti večjo množino blaga kakor pa ga je prišlo tja. Import petrograjskega pristanišča je znašal v zadnjem poletju 900.000 fon, eksporf 300.000 ton, to je 22 odstotkov onega tranzitnega blaga, ki je šlo od tam in prišlo tja leta 1913. Znano je, kakšen vpliv na zunanjo rusko politiko je imelo dejstvo, da ni imela Rusija drugega izhodišča kakor pot skozi dve zaprti morji, to je skozi Vzhodno in Črno morje, kojih ključi so v rokah drugih držav, izvoz in uvoz sta bila torej vedno v nevarnosti. Ta trajna odvisnost od dogodkov zunanje politike rodi v Rusih stalen čut negotovosti. Tudi tukaj povemo ponovno svoje mnenje, da bi z normalnimi gospodarskimi zvezami med raznimi evropskimi deželami dali miru veliko bolj trdno podlago in veliko večjo gotovost, kakor pa s političnimi dogovori, in najsi so njih določbe še tal^p ugodne in koristne. Neposredna posledica zastonjskega sistema, ki so ga vpeljali v Rusiji v vseh panogah javnega življenja, je bila ta, da so bile železnice preplavljene od trum vojakov, ujetnikov in beguncev, ki so po miru v Litovskem Brestu romali od enega konca Rusije do drugega. To nepretrgano preseljevanje narodov, politične in socialne zmote vseh vrst, tvoritev krajevnih železniških svetov s samovoljenimi železniškimi komisarji, ki so pri svojem postopanju delali popolnoma samovoljno, opustošenje vsled državlj. vojne in prodiranja in umiku različnih armad, nazadnje čimdalje bolj občutljivo pomanjkanje kuriva; vsi ti čini-telji so promet popolnoma zrahljali. Edino sredstvo za vzpostavljenje rednega prometa je bila popolna podreditev železnic pod vojaško vodstvo. Pod Trockijevo diktaturo so se izredno prizadevali, da bi napravili vsaj malo reda in popravili razdrte železnice. Zboljšanje železnic je bilo med najvažnejšimi slra-tegičnimi točkami »delavske fronte» za kar so porabili prav tako vojake rdeče armade kakor so komandirali druge državljane k prisilnemu delu. Pa kljub vsem naporom Trockij ni popolnoma uspel, težkoče so le deloma premagali. Pod upravo Džerd-žinskija, komisarja za prometna sredstva, so leta 1921 skupaj z vpeljavo »nove gospodarske politike« reorganizirali ves promet. Odpravili so komunistični »Zastonjski sistem,« upravo raznih prog so izročili odborom, ki so bili precej neodvisni in so smeli organizirati svoje železnice na gospodarski podlagi. Ta popolna vzpostava se je pa izvršila v času, ko je bila Rusija gospodarsko onemogla in je divjala obenem najhujša lakota; zato je ni bilo mogoče izvršiti brez velikih težkoč. Kljub temu so dosegli veliko izboljšanje v furtk- cijoniranju vsega transportnega aparata; o tem izboljšanju sem se prepričal sam na podlagi neštevilnih poročil naših zastopnikov, ki so nadzirali transport živil za gladujoče prebivalstvo Ukrajine in pokrajin ob Volgi. Poleg te radikalne vzpostave so izdali energične odredbe za izboljšanje prog in mostov. Do 1. avgusta 1922 so 1542 mostov popolnoma popravili, 2090 jih je bilo provizorično popravljenih in samo 40 jih je bilo še nerabnih. Ob istem času so v izdatni meri dopolnili izrabljeni železniški materija! in na vseh progah se je zopet začel vršiti obrat. Upanje je, da bo leta 1926 delo obnove vsega železniškega sistema končano. Kdorkoli je potoval v letih 1919, 1920 in 1921 po Rusiji in se pelje sedaj po isti progi kakor se je takrat, se bo čudil lepim uspehom, ki jih je dosegel energični in metodični prometni komisar. Ne mislim na lepe vlake s spalnimi in jedilnimi vozovi, ki vozijo na glavnih progah Petrograd—Moskva—tlarkov — Krim ali Tiflis itd. Kajti število onih, ki lahko uporabijo te vlake, je zelo omejeno. Mislim pa na spremembo, ki jo moremo opaziti v vsej železniški upravi, in'na red in točnost, ki je stopila na mesto nevarne anarhije in desorganizacije v letih 1920 in 1921. (Sradba ladij leta 1922. Lansko leto smo priobčili neko statistiko o nanovo zgrajenih ladjah in smo videli, kako je morala Nemčija vse iznova začeti. In je šlo hitro naprej. Dočim je gradba ladij v pretečenem letu v večini držav nazadovala, se je v Nemčiji tako dvignila, da je sedaj prva za Veliko Britanijo. O tem poroča statistika, ki jo je priobčil nemški strokovni list: Werft, Reederei, Hafen. Na vsem svetu so spustili v vodo 1. 1922 2,647.084 ton — tona je 2.83 m" — trgovskih ladij; to je 1,857.000 ton manj kakor leta 1921 in 866.000 ton manj kakor 1. 1913. Na prvem mestu je Velika Britanija z 235 ladjami in 1,031.081 tonami, 505.971 ton manj kakor I. 1921. Ta milijon ton je okoli 42% vseh zgrajenih ladij. Druga je Nemčija s 187 ladjami in 525.829 tonami, za 66.000 ton več kakor leta 1921; teh 526.000 ton je nekako petina vseh. Francija, na tretjem meslu, je zgradila 62 novih ladij, sicer za 26 tisoč ton manj kakor leta 1921; ampak še zmeraj več kakor v predvojnem rekordnem letu 1902. Nato pride Holandija s 60 ladjami, 69.000 fon manj kakor lansko leto. Ameriška Unija je zgradila samo 59 ladij s 119.000 tonami, za 87.000 ton manj kakor leto prej in za skoraj 4 milijone ton manj kakor v rekordnem letu 1919. Unije je pač nasičena in nima sedaj dosti blaga za prevoz. Primerjaj dotični članek v lanskem letniku, kjer smo vse to na široko obravnavali. Pride Japonska z 49 ladijaini, 63 ladij in 144.000 ton manj kakor leta 1921. Velja isto kakor o Uniji. Primerjaj tudi Šarabonovo Gospodarsko geografijo, ki posveti temu za današnje čase tako važnemu vprašanju cel odstavek. Italija je zgradila 42 ladij, za 36 tisoč 517 ton manj kakor I. 1921. Britanske kolonije so šle napram letu 1921 za 67.000 ton nazaj, to je približno za polovico; in za polovico manj ladij so zgradile tudi skandinavske države. C —• « f I I Oitlv. J J. Gospodarski in financijelni položaj v Združenih državah. Francis Sisson je podpredsednik družbe Garanty Trusl v Novem )or-ku. O ameriškem gospodarskem položaju podaja zanimivo izjavo. Ker ima mnogo naših ljudi take ali take stike z Ameriko,, podamo tu njegove misli. Sedaj agitirajo v Ameriki za nove ali modificirane najcmske pogo-goje za ameriške kmete, ki jim pravijo tam farmerji. Ta agitacija ima svoj izvor le deloma v začasnih okolnostih. Splošno prodajo v Uniji precej večji odstotni del glavnih deželnih pridelkov v tujino, kakor pa manufakture; obenem je pa prilagoditev kmetske produkcije na gospodarski položaj trgov omejena. Vzrok ni samo v težkočah izrabi jc-vanja sveta in opreme imetij, temveč tudi v odvisnosti od narave. Večji del ameriškega farmskega eksporta kupi Evropa. V najboljšem slučaju bo pa trajalo več let, preden bo Evropa ekonomsko toliko ozdravljena, da bodo pogoji vsaj približno normalni. Vrhu tega pa bo tudi carina, ki zabranjuje evropskim produktom dohod na ameriške trge, neizbežno še bolj zmanjšala popra-ševanje Evrope po ameriških živilih in surovinah. Ameriškemu kongresu je bilo predloženih več predlogov glede poljedelskih kreditov. Enega je senat sprejel. — Ameriški kongres obstoji iz dveh hiš; hiša reprezentantov in senat. — Ta predlog priporoča sistem poljedelskih kreditnih družb, financiranih s privatnim kapitalom in z najmanjšo glavnico 2,500.000 dolarjev. Proti temu predlogu se je pojavilo vse polno ugovorov; upanje pa je, da se bodo polagoma le zedinili za sprejemljiv način poljedelskih kreditov. Največjega vpliva na hipotečni trg je bila v začetku novega leta velika množina denarja, ki so ga hoteli naložiti in sicer kljub naraščajočemu povprušanju po trgovskem kreditu; to povpraševanje ima vzrok v povečanem industrijskem delu in v višjih cenah zn nabavo potrebnega blaga. 1 a nenavadna množina razpoložljivega investicijskega kapitala je v prvi vrsti posledica izplačevanja obresti in dividend in pa normalne likvidacije dolgoročnih bančnih posojil. Hranilne '.loge v Zedinjenih državah so znašale junija 1922 18.087,943.000 dolarjev — torej osemnajst milijard v dolarjih! — in so se aprila 1923 zvišale še za 1.468,898.000 dolarjev, torej za poldrugo milijardo. Nove emisije so se splošno dobro prodajale, kurzi trgovskih papirjev in obligacij so imeli aprila 1923 isto višino kakor decembra 1922. Tujezemska državna posojila so odvisna od evropskih poročil in sc dobi v Ameriki pri sedanjih cenah marsikaka vabljiva prilika za ne-špekulativne nakupe. Emisije države in občin se dobijo normalno na bazi 4-5% in dohodek iz teh neobdavčenih prioritet je gotovo boljši kakor pa oni nekaterih visokodo-nečih papirjev. Trg za železniške obligacije je zelo živahen, zanimanje se obrača v prvi vrsti hipotekam druge vrste, o katerih pravijo, da se bodo pri večjih dohodkih železnic zboljšale. Čisti dohodki glavnih prog so znašali v enajstih mesecih 1922 — 1. jan. do 30. nov. —693 milijonov dolarjev, za 127 milijonov več kakor v islih mesecih leta 1921. Kljub zboljšanju tržni situaciji pa pričakujejo, da sc bo vrednost marsi-kakega industrijskega papirja še zvišala. TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA ima stalno v zalogi vsako množino Družba »ILIRIJA", Ljubljana Kralja Petra trg 8. Telefon št. 220. Pariško finančno in gospodarsko pismo Osješki »Morgen« priobčuje tole zelo informativno poročilo iz Pariza, datirano od začetka maja. Položaj borze je že več tednov v znamenju deviznih kurzov. Kdor pozna pariške razmere, ki niso take kot v drugi srednji Evropi, se bo temu zelo čudil in so se tudi izkušeni borzijanci zelo težko in prisiljeni na to navadili. Vladajoča deviza, angleški funt, se giblje neenakomerno okoli številke /0. Politične razgovore antante presojajo sicer rezervirano, vendar z neprikritim optimizmom. Vsi so mnenja, da bo stavila Nemčija v kratkem novo ponudbo, tako jasno, da jo bodo sprejeli tudi Francozi. V tem slučaju bi sklicali novo splošno konferenco in bi predebatirali vsa rcparacijska vprašanja. Francija mora uvideti, da je velika napaka, če ne povabi k razgovorom z Nemčijo tudi Anglijo in Italijo. Zato je ostal kljub nekaterim vzne-mirujočim mimoidočim okolnosfim francoski frank precej trden; pomagale so mu bistveno tudi zadovoljive izjave finančnega ministra o dohajanju davkov. Tudi ne verjamejo, da bi šle v bližnji prihodnosti tuje devize bistveno preko sedanje izmere; pač pa pričakujejo zboljšanje franka, opiraje se v prvi vrsti na politične razmere. Oziraje se na po-sebnovrstne finančne in gospodarske razmere v Franciji, tudi ne smemo prezreti, da postane z nastopom lepših dni in s tem združenim znižanjem cen za nekatera važna živila dosti prihranjenega denarja zopet tekočega, s katerim denarjem je francoska država zmeraj računala. Pomanjkanje tega denarja v kritičnem trenotku je bilo med glavnimi vzroki, da so morali zvišati obrestno mero, kar je bilo zelo zoprno. Dogodek predzadnjega tedna je bila katastrofa ruskih vrednot, ki igrajo na pariški borzi še zmeraj precejšnjo vlogo. Vzrok so iskali splošno v notranjih razmerah sovjetske Rusije, ki v trenotku, ko najboljša glava vsled bolezni ne more voditi državnih poslov, obsoja na smrt ugledne duhovne osebe in deloma obsodbo tudi izvrši. Protestne izjave katoliških dežel proti takemu samovoljnemu počenjanju nam pravijo, kakšno velikansko napako so napravili sovjeti s tem v čisto gospodarskem oziru in to ravno v trenotku, ko je gospodarska obnova Rusije bolj kot kdaj prej odvisna od dobrih odnošajev z evropskimi državami. Neka vrsta ruskih vrednot je padla od 21.30 na 19.40, druga od j 24.70 na 22.80, tretja od 28.80 na 26.90. Veliko ponudenega blaga ni našlo nobenega kupca. Veliko govorijo o morebitnih uspehih mednarodne komisije, koje naloga je tehnična ureditev obre-stovanja mehikanskega dolga. Veliko je pri tem borznega manevra in nereelna špekulacija ima vrata odprta na stežaj. Ugledni finančniki so kratkomalo izjavili, da v tem trenotku ne morejo prav ničesar reči — in kljub temu so si dali ustrašeni ljudje po »verodostojnih poročilih« izvabiti na stotisoče iz žepa. Štiri-odstotne vrednote iz leta 1910 so šle nazaj od 123 na 119.75, so si pa potem opomogle itd. Kljub ugodnim političnim poročilom niso mogle turške vrednote obdržati rastočega kurza. Krivdo dajo turški vladi v Angori sami, ki se iz doslej nerazumljivih vzrokov meni za konferenco v Lausanne. Tako se je otomanska banka naj-prvo zelo dvignila, potem še boli padla in si nazadnje prav malo opomogla. Od francoskih akcij povprašujejo najbolj po železniških, od pridelkov predvsem po sladkorju. V prihodnjih dneh pričakujejo živahnega borznega življenja. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) V Sarajevu je družba »Limin« osnovala tovarno okovja za okna, vrata, zaboje in podobne izdelke, viseče in patentne ključavnice, kljuke, češalke za konje, govedo in podobne. Tovarna je s stroji izvrstno opremljena in so lastniki domači podjetniki. V Sarajevu so otvorili delavnico za izdelavo železnih svedrov za les z letno produkcijo 50.000 paketov po 100 komadov v paketu ter kljukic in 20.000 paketov zakoval po 100 komadov v paketu. V Varešu obratujejo še trije sa-mokovi s petimi podjetniki in izdelujejo pokrove za peči za peko kruha, sadjake za lemeže plugov, plugova železa in kovane dele sekir. Vse te izdelke izdelujejo iz starega železa, ki ga dobivajo od ostankov pri predelavi v železni delavnici v Sarajevu. Poleg njih obratuje še 15 manjših kovačev, ki izdelujejo sekire, nožnice, pluge in podobne predmete. To je cel preostanek od one velike vareške industrije, ki je obstojala še do 80 let. V Kreševu je zgradila bosanska vlada kovačem motorno delavnico in jo prepustila kovaški zadrugi v Kreševi. Ta delavnica izdela letno okrog 5.000 kg poljedelskega orodja, kakor motik, rovnic, sekir, oral, Škarij, verig, turških podkev, žebljev za železnice in strojev za žice. Poleg teh izdelujejo enake predmete kovači v Busovači, Tarčinu, Varcar - Vakufu, Bugojnu, Stari Reki in Sarem Majdanu. Te izdelajo 8 tisoč kos in 15.000 nožev v Varcar -Vakufu. V gornjem Šeheru, okraj Zebče, in v Bihaču izdelujejo kovači izvrstne kose in sicer 3.000 kg letno. Varcar Vakuf in Gornji Vakuf izdelujeta nože za obrtnike. Gornji Vakuf dela tudi posodo za kavo, škatlje za sladkor in skodelice za kavo. To so ostanki stare slovite bosanske železne industrije. Sicer se pa nahajajo po vseh krajih kovači in ključavničarji, ki so v kolikor so moderni, povečini tujci. Kleparske izdelke izdelujejo v Bosni in hercegovini posebno tako-zvane džezne iz bele pločevine, * okrog 180 obrtnikov. V Sarajevem se nahaja nekoliko manjših motornih delavnic za popravljanje strojev, posebno avtomobilov. V Zenici se nahaja livarna g. Veroste, ki izdeluje dobre železne peči in vliva predmete iz litega železa za potrebo železnic in drugih podjetij. V Bosni in Hercegovini se nahajajo obrtne šole za učence, v Mos-taru in Sarajevu, ki imajo poleg drugih tečajev tudi tečaje za ključavničarje in kovače. Te šole so imele nalogo, da ustvarijo domače obrtnike, so dajale pa povečinoma le strojevodje in osobje za državne železnice. Treba je prenehati z vajeniškimi državnimi obrtnimi šolami, ker se obrtniki najbolje rekrutirajo iz vajencev, ki so bili izučeni pri mojstrih. Take obrtniške vajence pa je treba šolati v večernih in prazničnih šolah. Najboljše take pomočnike je treba izbrati in šolati v državnih obrtnih šolah, ki bi morale obsiojati pri srednji tehnični šoli v Sarajevu. Treba bi bilo spojiti tako obrtno šolo s tehnično srednjo šolo v Sarajevu in ravno tako šolo osnovati v Mostaru. V srednji tehnični LISTEK. Gustav Freytag. Dati - imeti. (Nadaljevanje.) Kako dražestne so bile vse njene kretnje! Vedno znova ga je očarala, kadar je med plesom zaupljivo približal glavo k njeni rami, ko je isto zopet dvignila in ga veselo pogledala, ali kadar je zasopel ustavil, in se je ona nato počasi oprostila njegove roke, da si popravi zapestnico ali pritisne za trenotek rutico na usta! Kako očarujoč je bil pri-jazni pozdrav njenih oči ali njen rahli nasmešek, če ji je Anton povedal kaj takega, kar ji je ugajalo. In imel je srečo, da ji je ugajal; rekla mu je celo, da zna ljubko govoriti in da ga je veselje poslušati. Popolnoma vseeno ji je bilo, o čem je govoril, najbrž bi ne dosegel nič manjšega uspeha, če bi ji bil pripovedoval o snegu na severnem tečaju ali o kitajskem cesarju. Kajti ne, kaj, ampak kako je pripovedoval, poleg tega pa tiha vdanost njegovih oči in tresoči se njegov mehki glas, to sc je laskalo duši mlade plesalke. Pauka je obmolknila in godci so odložili svoja orodja. »Škoda!« je zašepetala Lenora, ko je utihnil zadnji zvok. »Hvala vam za to srečo,« je dejal Anton, ko je peljal gospodično na njen prostor. Ko je zdaj sam pohajal po dvorani med tujimi ljudmi, kot ladja brez krmila med šumečimi valovi, je stopil Fink k njemu ter mu dejal: »Poslušaj, ti tiha voda! Odkod pa poznaš gospodično Rothsattel? O tem znanju mi nisi nikoli ničesar omenil. Lepo postavo ima in klasičen obraz. Aii ima tudi razum?« Anton bi bil najrajši Finku v tem trenotku izjavil, da ga zaničuje iz dna duše, kajti tako surovo izraže-nje je moglo priti, po njegovem mnenju, le iz popolnoma pokvarjenega srca. »Razum?« odvrne ter mu vrže pogled, iz katerega se je moglo či-lati smrtno sovraštvo; »tisti, ki o tem dvomi, ga ima sam prokleto malo.« »No, no,« začudeno pravi Fink, I »v tem brezupnem položaju še ni-I sem. Deklica, ali da se dostojnejše izrazim, mlada gospodična, je zelo prikopljiva in nenavadno ljubezniva; če bi ne imel že drugje malih obveznosti, potem ne vem, če bi se ne čutil prisiljenega izvoliti gospodično, čije ime sem se poprej drznil imenovati, za gospodarico mojega srca. Tako jo smem seveda občudovati le od daleč.« Fink vendar-le ni bil tako slab. Pri svojih izrazih ni bil preveč izbirčen, toda jedro je bilo dobro in srce zvesto. Anton mu je zato stisnil roko ter dejal: »Imaš prav.« »Res?« je Fink v svojem navadnem načinu nadaljeval. »No, pričel si dobro. Sicer pa ne pozabi prositi gospodično Evgenijo za prihodnji ples; dobil boš košarico, ker je že oddana. Do zdaj si se dobro obnašal, le tako nadaljuj, sinko moj.« In Anton je nadalje delal čast svojemu učitelju. Godba, razburjenje vsled plesa in veselo brenčanje okrog njega je le še povečalo njegovo navdušenje, čutil se je celi večer sigurnega, da, celo razposajenega ter se obnašal, razen nekoliko malih pogreškov, kot bi bil v salonu rojen in vzgojen in bil vsak dan obdan od množice lakajev. Kot tujec je pa vzbujal tudi pozornost in temne pripovedke o njegovih skrivnostnih zvezah so letale iz kota v kot. Nikdo ni namreč dvomil o tem, da je to njegovo veselo in neprisiljeno obnašanje le posledica njegove izredne samozavesti. Pridobil si je naklonjenost starejših dam, kakor tudi posameznih gospodov. In končno je prišel kotujon. O ti najdaljši in najčudovitejši ples! Lep si, če podiš v krogu posamezne pare, še lepši, če jim dovoliš nemoteno in skrivaj malo pokramljati. Kot slišimo, se smatra današnji rod za zastarel in nemodern. Oh, nehvaležno in nestanovitno stoletje! Veda in umetnost ne boste nikoli iznašli nič takega, ki bi tako zadoščalo mnogostranskim potrebam človeškega rodu, kakor ti. Vsakemu gospodu daješ pravico, da si več kot enkrat lahko izbere plesalko po svojem srcu, vsaki dami dovoljuješ, da namigne na najnežnejši način, katera dva ali trije gospodje uživajo njeno najvišje spoštovanje; med pazljive kavalirje deliš trakove in odlikovanja in v naročja oboževanih dam kopičiš množino cvetličnih šopkov. Dopustiš pa tudi, da preži- S le v. 55. TRGOVSKI UST, 15. maja 1923. Stran 3. — ■ ro_-JMnanina—"""""""""TTTITITTI—mrai^—imgM šoli in v obrini šoli je treba oivoriti strojno - ključavničarske in elektrotehnične tečaje. Na ta način bomo tiobili obratovodje za sedanjo in bodočo industrijo v Bosni. Solo v Mostaru je treba osnovati ker Mo-kslor sam propada. V bosanski krajini, kakor v Sanskem mostu. Starem Majdanu ali v Stari Reki bi bilo treba osnovali kovaško šolo za izdelavo orodja in no-žarsko šolo in poleg tega zgraditi popolno moderno strojno kovačnico, stiskalnice in livarne za tempc-rovo litino, ki so potrebne v ie svr-he. Ako bi to storili, vzgojili bi v tem siromaškem kraju ustanovitelje bodoče nove industrije za drobne železne izdelke, poleg velike železne industrije, ki se bo tukaj osnovala. V to šolo bi se sprejemali pomočniki in kovaški delavci iz domače industrije iz Varcar - Vakufa, Gornjega Vakufa itd. 94. Železna industrija na Hrvaškem in v Slavoniji. V Petrovi gori se nahajate dve visoki peči za izdelavo surovega železa in sicer ena v Bešlincu, druga pa v Topuskem. Visoka peč v Bešlincu, ki dela z 'lesnim ogljem, je last neke belgijske družbe, ki je že leta 1912 ustavila obrt, ker ji madžarska država ni hotela dajati drv za izdelavo lesnega oglja. Rude je dovolj, samo nima podjetje zveze z železnico, kar zelo oiežkočuje obrat. Dala bi se lahko spojiti z normalnim tirom potom ozkotirne proge tovarne tkanin v Sisku, ki ima svoj 17 km dolgi tir iz. Bosanskih Novih. Visoke peči v Be-šlincu imaje vse za obrat potrebne inštalacije. Visoka peč v Petrovi gori pri Topuskem je last delniške družbe Ganz, Danubius & Co. v Budimpešti m tvrdka se glasi: »Udružba rudo-kopa in topilnice«, Petrova gora pri (opijskem. Poleg te visoke peči se •nahaja tudi rudnik za lignit v Topuskem, ki producira mesečno 30 do 45 vagonov. Visoka peč ni obratovala, ker od osvobojenja ni imela lesnega oglja. Poleg tega se je vmešavala tudi direkcija vojnega plena »n zaplenila vse izdelano železo in koks, tako, da se vsled tega ni moglo obratovati. Velika škoda je, da te visoke peči, ako ravno imajo malo produkci-k>, niso v dobi pomanjkanja železa leta 1919 in 1920 obratovale, ko smo imeli največje pomanjkanje surovega litega železa za izdelavo železnih litih predmetov. Ako bi se omogočila železniška zveza in dobavljalo po ceni lesno oglje, bi se dale tukaj producirati špecijalne vrste surovega železa za vlivanje ali špecijalnega železa za varenje v posebne vrste jekla. V Karlovcu se nahaja tovarna železnega blaga g. Ignaca Jelenca. Ta rani gospodje škripljejo z zobmi ter si v zadregi poiščejo kakršnokoli plesalko za silo. Razodevaš ljubljence družbe, povzročiš pa tudi, da osianejo nepoznani in neljubljeni še