(j)l2£io* vZ/and fVudUCG"* NO. 126 DOMOVIIM/I AMCRICAN IN Sk. T K>R€IGN IN LANGUAGE ONLY e/%vfii—ho. SLOVENIAN S®mng Chicago, SCilwaukea, Waukegan, Dulutb, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indiahapoiia, Florida, Phoenis, Sly, Pueblo, BockSprings CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 31, 1978 LETOLXXX — vol. LX XX Novi grobovi Naročila za stroje in orodje 17% manjša WASHINGTON, D.C. — Naročila za stroje in orodje so bila Večji primanjkljaj v zunanji IrpvtsiE , - . i v juliju 17% manjša od naro- čil v juniju, ko so dosegla re- Industrijska podjetja izjavlja- Ann Stanonik leta 1968 umrlem možu Arthur- V University bolnišnici je ju, mati Ruth Hickey, Mrs. Dora umrla po kratki bolezni 65 let Cameron, Mrs. Virginia Banas, stara Ann Stanonik, roj. Ger- Joan Chernisky in pok. Peggy, ^dno višVno. char v Clevelandu, preje por. 11-krat stara mati. Pogreb je Dekleva živeča od leta 1970 v danes ob 11. dopoldne iz Žele- da je tQ znak polet za_ ft. Lauderdale, Ela., 4740 N.W. tovega pogrebnega zavoda na E.is ko go delavc. na ni_ ib Court, zaanjih sest mesecev 152 St., kjer bo rev. R. I. Perks . , . d , nrnpipni i —j- — pri hčeri na 1037 Brainard Rd., cd prezbiterijanske cerkve sv. „ ‘!so imele ZDA v letošniem iuli- highland Heights, vdova po Ben Emanuela opravil molitve, na Stanoniku, umrlem leta 1976 in Knoll Wood pokopališče. Uvoz je v juliju poraste! za 8%, izvoz pa padel za 3%. Primanjkljaj je dosegel skoraj 3 bilijone. WASHINGTON, D.C. — Trgo-jvinsko tajništvo je objavilo, da preje po Dominicu Deklevi,1 Umrlem leta 1970, mati Dorothy, (Mrs. Albert) Tušek, Carole Eleanor Tomatz V Euclid General bolnišnici je umrla 64 let stara Eleanor je in orodje v prihodnjih mesecih bližje “normalnim”. (Mrs. Richard) Kolic, Donne, Tomatz z 296 E. 156 St., roj. Mc-1 (Mrs. George) Fornadley, 8- Fadden v Clevelandu, žena’ iat stara mati, sestra pok. Tonyja, mati Roberta Zeleh in ^anka Gercharja, Justine Pic- Marlene Pinkham, 4-krat stara uian, Mimi Gerchar, Malči Lap, zaposlena pri White Mo- an* Petrič in Angele Blatnik ^or Corp. v sprejemni pisarni Ucidnje štiri v Slov.), Petra in s^ozi 33 vgg det svoje upoko-Pukojnih Josepha, Paula in jjtve. Pogreb je danes ob 9.15 ictorja Gercharja. Pokojna je dopoldne iz Želetovega pogreb-ila članica KSKJ št. 162, SŽZ nega zavoda na E. 152 St., v st 50, Pevskega zbora Jadran, cerkev sv jgroma ob 10., nato luba slov. upokojencev v Eu- na pokopališče Vernih duš. Nidu, Slov. kluba v južni Flo-Pdi (žena leta 1975), Jug. kluba v N. Miami. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. ^2 St. v soboto ob 9.15, v cerkev Sv- Vida ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Hua Kuo-feng sprejet v Iranu z vsemi častmi ju v zunanji trgovini 2.89 bilijona primanjkljaja, kar je četrti največji mesečni primanjkljaj _ . , .v v zunanji trgovini ZDA doslej. Rast C@H HfmaJ maniia Primanjkljaj je precej večji, kot so računali, zato je imel tudi večji vpliv na tečaj dolarja na mednarodnih denarnih trgih. Povečan je bil uvoz novih avtomobilov, prav tako uvoz sladkorja, kave in rib, uvoz olja pa je bil za 4% manjši kot v juniju. Ko je uvoz porastel za 8%, je izvoz bil za 3% manjši kot v juniju. .Skupno je bilo uvoženo raznega blaga za 14.8 bilijonov dolarjev, izvoženega pa le za 11.8 bilijonov. Skupen primanjkljal v zunanji trgovini ZDA doslej v letoš- V preteklem mesec« so življenjski stroški porast! i za 0.5%, rastli so torej na letni ravni 6%. WASHINGTON, D.C. — Zmanjšanje cen hrane, zlasti mesa, je zadržalo rast življenjskih stroškov v preteklem juli-|ju. Med tem ko so ti v prvi polovici leta rastli na letni ravni 9.8%, so bili v juliju na letni ravni 6%. Cene hrane so prvič v enem letu nekaj popustile, poroča Delavsko tajništvo. V prvi polovici ^^^“jeToseiTTg.S bilijo- leta so rastie te cene povprečno , , , , v .... ne dolanev, ko je bil lam v po 1.6% mesečno, v juliju pa so istem razdobju le 13 6 bilijonov. Sebastian Trampuš V Aristocrat Nursing Home South je po dolgi bolezni umrl let stari Sebastian Trampuš, Živeč pri svojem sinu na 15701 Evening Star A ve., Maple Hts., breje pa na 15626 Holmes Avenue, vdovec po ženi Jennie, roj. Smrekar, umrli leta 1966, oče Eranka, Stanleyja, Anthonyja, ^illiama in Charlesa, 16-krat sturi in 5-krat prastari oče. Po-E°jnik je bil rojen v Ljubljani ,in je prišel v ZDA leta 1910 ter ‘M zaposlen kot delavec v Fisher E°dy Corp. 26 let do svoje upo-■ujitve leta 1952. Bil je član Marijinega dvora št. 1640 Kat. k°štnarjev in Društva Najsv. Uiena pri Mariji Vnebovzeti, v ^‘iajših letih tudi dramatskega ruštva Lilija. Pogreb bo iz Že-Hovega pogrebnega zavoda na E- 152 St. jutri, v petek, ob 8.30, V Po obisku V Romuniji in Jll- se znižale za povprečno 0.4%. goslaviji se je_ vodnik LR j Govedina je bila v juliju cenejša 2.2%, svinjina 4%, cenejša so bila zelenjava, sočivje, jajca in kava, ostala hranila pa so v ceni porastla. Predsednikov posebni svetovalec za boj proti inflaciji Robert Strauss je guvernerjem na njihovi 70. narodni konferenci v Bostonu, Mass., zatrjeval, da je inflacija dosegla svoj vrh in da se bo tekom prihodnjih 60 dni položaj preokrenil. Letni porast življenjskih stroškov bo po Straussovi napovedi ob koncu leta 1978 nekje okoli 8%, ko so še pred nekaj meseci trdili, da ne bp presegel 7%, v začetku leta pa celo napovedovali, da bodo, inflacijo omejili v letu 1978 na 5.5%. Kitajske podal v Iran, od koder se bo vrnil domov. TEHERAN, Iran. — Vodnik LR Kitajske je po obisku v Romuniji in v Jugoslaviji odletel v ponedeljek v Iran, kjer je bil sprejet z vsemi častmi, ki gredo državnemu poglavarju. Šah Reza Pahlevi je Huo pričakal na letališču in topovi so oddali 21 strelov Kitajcu v pozdrav. Tekom slavnostne večerje sta oba državna vodnika opustila neposredno kritiko Sovjetske zveze, vendar je Hua Kuo-feng kot drugod tudi v Teheranu obsodil “napadalne in gospodovalne velike sile”, pod čemer običajno smatrajo Kitajci Sovjeti- jo. Šah je bil umirjen in je oči-vidno hotel pomiriti Moskvo, naj ne gleda v obisku Kitajca smo vedno Q cerkev Marije Vnebovzete ob nič nevarnega. “Mi ^5, nato na pokopališče Ver- voljni vzdržeVati j— duš- in sodelovati z vsemi državami .... ^ c. , , za ohranitev miru, ustaljenosti Ph.lhp F. Strukel ta ter za bl vseh ' University bolnišnici je , v , . . v , Tr .. 80 let stari Phillip F. Stru- drzav’. ^ dejal sah V SV0]1 na' fel s 1279 E. 60 St., mož Eliza- . . . . . , . ^eth, roj. Božic, brat Jacka LR KltaJska m a] bl se Sistol, UL), rojen v Pečah pri sporazumela za sodelovanje na ^oravčah v Sloveniji. Pogreb kulturnem m tehnično znan-bo iz Zakrajškovega pogrebnega stvenem polju, predno ?yoda jutri, v petek ob H. do- Hua Kuo-feng podal domov. P°ldne na Whitehaven pokopa-,--------------- se bo To pomeni, da bo skupni letošnji primanjkljaj za celo leto precej večji od rekordnega lanskega — 26.7 bilijonov dolarjev. ZVEZNA POMOČ ŠOLAM NI DOSEGLA SMOTROV Posebna študija Rand Corporation je prišla do zaključka, da obsežna finančna pomoč zvezne vlade osnovnim in srednjim šolam ni izpolnila upov, ker ni dosegla postavljenih ciljev. Iz Clevelanda j in okolice LOS ANGELES, Kalif. — Sku- ----- pina Rand Corporation je kon- poskrbeti, da se bodo njih izva-čala študijo o uspešnosti 12 let janju pridružile krajevne šolske trajajočih zveznih programov za oblasti, šolske uprave in učitelj-izboljšanje osnovnega in sred- stVo res s srcem in ne le uradno njega šolstva. Zvezna vlada je na ZUnaj zaradi denarja. “Spre-vložila v te programe obilne bi- membe ni mogoče ukazovati od lijone dolarjev, toda uspehov je zunaj,” pravi študija, bilo malo. Pokazalo se je, da de- -----o----- nar in tehnologija ne opravita Savdska Arabija meče dosti tam, kjer je potreben la- ^ rv senco na Čamp David WASHINGTON, D.C. — V dr- sten napor, lastno iskanje. Ne vec denarja ne informa- gavnem tajništvu in v Beli hiši. cije in ne tehnična pomoč same v Kairu in v Jeruzalemu se pri-po sebi ne morejo bistveno iz- pravijaj0 na sestanek predsed-boljšati vzgojnega dela,” pravi poročilo študije, ki ji je skupina posvetila štiri leta načrtnega dela. Proučevala je vpliv “zakona o osnovnih in srednjih šolah iz g]edaj0 pazjjivo samo na razvoj leta 1965 , ki 30 §a ob n.1egovi v Jeruzalemu in v Kairu, am-uzakonitvi slavili in mu napo- pak -e prav posebno na razpo-vedovah močan ^vpliv v^ deset' loženje in stališča v Riadu, glav- odstraniti nepismenost in iz- Qna boljšati možnosti vzgoje in nikov Carterja, Sadata in Begina v Camp Davidu prihodnji mesec. V Washingtonu pri tem letju reform . Pomagal naj 01 nem mestu Savdske Arabije. nadzira naj večja ležišča olja na svetu in ima zato tudi vzgojo revnih otrok, zlasti še bjgtveni vpliv na oskrbo svobod- črnskih. Preko 10 bilijonov do- nega sveta z oljem in na njego-larjev je bilo vloženih v te pro- ye cene_ ( grame- / ! ______0______ Študija pravi, da je misel obsežne zvezne finančne pomoči Califano pojde prvi WASHINGTON, D.C. — V po-političnih krogih glavnega mesta pričakujejo, da bo Joseph Califano, tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo, prvi zapustil Carterjevo vlado, v kateri ne najde dovolj podpore za svoje ideje in predloge. Lftitfski zaslepi#! v KafiferniJI pekazall SWOJ0 ^!'8leS'®fž!CS1SSf,, učenja in učnih programov izšla SACRAMENTO, Kalif. — Dr- iz “optimizma in racionalizma v j žavna zakonodaja je- odklonila ameriški kulturi” in mnenja, da državnim uslužbencem povišek tehnologija more rešiti vsako plač za 2.5% za delno kritje po- vprašanje, kot je to dokazal porasta življenjskih stroškov, toda let na Luno. njeni člani so izglasovali sami Ko so člani Randove študij-sebi povišanje plač za 10%. ske skupine pregledali stotine Nekdaj, ko je svet še kaj dal šolskih programov, so ugotovili: na čast in dostojnost, so ljudski “Naša dognanja mečejo resen zastopniki vedno in povsod po- dvom na učinkovitost preskrbe stavljali na prvo mesto skupno več denarja za pospeševanje javno dobro, na osebno korist vzgojne reforme. To daje pobu-niso smeli niti pomisliti. Danda- do šolskim okrajem za uvedbo nes je vsakdo sam sebi najbliž- sprememb, toda ne zagotavlja ji, skupna korist in narodni bla- niti uspešne izvedbe in ne na- Zadnje vesti šolskim okrajem za Zboljšanje d.c. _ Pred- sednik Carter se je včeraj vrnil z družino s počitnic in se takoj lotil dela za izglasovanje sporazuma o ukinitvi nadzora nad cenami plina, ki je bil dosežen po njegovem posredovanju tik pred njegovim odhodom na počitnice. Sporazum je v resni nevarnosti, da v Senatu ne bo potr-ien. gor pa sta postali siroti. Francija odpovedala dobavo jedrskih naprav Pakistanu RAVALPINDI, Pak. — Tu so ,. , objavili, da je Francija odpo- vedala dogovor o dobavi naprav za predelavo jedrskega goriva, ločitve predsednika Carterja za ustanovitev posebnega zveznega ^ n. da ne bi pakistan tajništva za prosveto, četudi se je Califano izrazil proti temu. daljevanja na dolgo dobo.” Obstoj zveznih programov je pripravil šolske okraje in šolska vodstva za izdelavo programov in njih izvajanje, da so dobila zvezni denar, toda pri tem je manjkalo dolgoročnih načrtov in priključitve krajevnih skupnosti k takim načrtom. Ce hoče Washington doseči uspeh takih programov, mora te uporabil za izdelavo jedrske- drobnejše‘načrte in ga razstreliva. Ušč e- Na mrtvaškem odru bo. aElI1es od 2. pop. do 9. zv. Benjamin G. Shutts . M Euclid General bolnišnici p Uttirl v ponedeljek 73 let stari^ etlj5min G. Shutts, oče Benja-j !yina A. Shirley Maxson, Ro-: L., pok. Donalda G. Ho-( arda> 9-krat stari in 1-krat -yr&stari oče, brat pokojnih Zore NEVARNOST POSEGA IZRAELA V LIBANON V POMOČ KRISTJANOM °ytovich in Berthe Jennings yoWard. Pogreb je iz Zakraj-QVega pogrebnega zavoda da-^s> v četrtek,' ob 10. dopoldne b.. Brooklyn Heights pokopa- hes, ha V e khirl; let i^ba Hazel Dubbins Uclid General bolnišnici je a Hazel Dubbins, stara 86 2 20170 Wilmore Avenue, ro- ]et" v Clevelandu, živeča dolga v Collinwoodu, vdova po r Antenski prerok ostopna razvečlritev z naj-(^temperaturo okoli 75 F JERUZALEM, Izr. — Pretekli teden je prišel vodnik najmočnejše skupine kristjanov v Libanonu Falange Camille Chamoun na skrivaj v Jeruzalem prosit pomoči proti naraščajočemu pritisku sirijskih čet, katerega cilj naj bi bil uničenje krščanske milice in pokoritev krščanskega dela prebivalstva Libanona sirijskim zasedbenim silam. Camille Chamoun, nekdanji predsednik Libanona, se je razgovarjal z vodniki Izraela več ur in jim podrobno obrazložil položaj kristjanov, zlasti Falange. Predsednik vlade Izraela Begin in zunanji minister Dayan sta Cha-mouna opozorila na neugoden čas za kak izraelski poseg v Libanon, ko se Izrael, Egipt in ZDA pripravljajo na sestanek v Camp Davidu, kjer bi predsednik ZDA Carter rad znova spravil v tek pogajanja med Izraelom in Egiptom za dosego sporazuma med Izraelci in Arabci. Vodniku libanonskih kristjanov sta svetovala, naj bodo previdni in naj se branijo ob čim manjših izgubah do časa, ko bo sestanek v Camp David mimo. (Tedaj bo Izrael imel večjo možnost poseganja v razvoj v Libanonu. Sirija skuša očitno sedanji čas uporabiti.za čim večji pritisk na kristjane v Bejrutu in severno od njega, ki skušajo ohraniti svoje položaje in te branijo tudi s silo proti Sirij-cem. V zadnjih dveh mesecih so sirijske zasedbene čete v Libanonu ponovno streljale s topovi na krščanski del Bejruta in krščanska naselja v njegovi okolici. Kot povod za to so navajale redno streljanje “iz zased” na svoje oddelke. Opazovalci razvoja v Libanonu med tem prav nič ne dvomijo, da je vzrok nastopanja sirijskih čet namen, zlomiti moč krščanskih milic in pokoritev kristjanov sirijskim četam, ki sestavljajo do preko treh četrtin “Čete A-rabske lige”. Te so prišle v Libanon lani z namenom, da končajo državljansko vojno med muslimani, ki so jih podpirali Palestinci, ter med kristjani. Pretekli ponedeljek sta načelnika dveh glavnih odborov v izraels kem parlamentu (Knesetu) po razgovoru s predsednikom vlade Beginom izjavila, da utegne Izrael poseči v Libanon, če bo sirijska vojska nadaljevala svoje napade na kristjane. Obdolžila sta Sirijo, da hoče izrabiti čas priprav na sestanek v Camp David za uničenje krščanskih sil, ker je prepričana, da Izrael v tem času ne bo upal poseči vmes. Izrael skrbno zasleduje razvoj v Libanonu, njegovi vodniki se stalno posvetujejo o vseh novih poročilih, pripravljeni na neljube odločitve, če se bi izkazalo, da so te potrebne za varnost Izraela. WASHINGTON, D.C. — ZDA so pripravljene v okviru naporov za sporazum med Izraelom in Arabci ponuditi svoje čete za varovanje zahodnega brega Jordana in Sinaja, je izjavil predsednikov tiskovni tajnik. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Glavni tajnik K. Waldheim je predložil Varnostnemu svetu načrt za miren prehod k neodvisnosti Namibije v jugozahodni Afriki, ki bi stal okoli 209 milijonov dolarjev za vzdrževanje čet in drugega osobja ZN. LONDON, Vel. Brit. — Splošno pričakujejo, da bo vlada Jamesa Callaghana razpustila prihodnji mesec parlament in razglasila nove volitve za 5. oktober 1978. BOWLING GREEN, Ky. —Marla Pitchford, 22 let stara viso-košolka, ki je sama sebi povzročila splav, je bila oproščena, ker da je to storila “v trenutku panike”, ko naj ne bi bila odgovorna za svoje dejanje. Obtožens 14. junija letos bi mogla biti po državnem zakonu obsojena na 10 do 20 let zapora. MEXICO CITY, Meh. — Danes so našli truplo v torek ugrabljenega 35 let starega Huga Margaina Jr., sina mehiškega poslanika v ZDA, profesorja na University of Mexico. Ugrabili in umorili naj bi ga pripadniki levičarske teroristični skupine. Uprava AD išče raznašalca— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca lista za E. 61 St. Začel bi naj 28. avgusta. Oglasite se v upravi AD na 6117 St. Clair avenue ali pa kličite tel. 431-0628. Skupno sv. obhajilo— Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu imajo v nedeljo, 3. septembra, pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, ob 1.30 popoldne pa društveno sejo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Seja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima v sredo, 6. septembra, ob 1.30 popoldne važno sejo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Po seji bodo na razpolago okrepčila. Zaprli bodo 17 šol— Šolski odbor je sklenil zapreti letos 17 osnovnih in srednjih šol v Clevelandu od skupno 32, kot je predložil posebni nadzornik za integracijo. Na obisku— Včeraj se je oglasil v Ameriški Domovini g. Matija Remškar iz Loga pri Brezovici v Sloveniji, ki je na obisku v ZDA. Zadržuje se pri svoji sestrični Mrs. Baraga, preje Lah, na 7494 Brecksviile Rd., Independence, Ohio, tel. 524-2732. Dobrodošel in prijetno bivanje v ZDA! St. Clair Business Ass’n vlečenje— Pri včerajšnjem vlečenju St. Clair Business Association so bili izbrani za darila sledeči: prvo $325 je dobila Gordon Park Drugstore, 7928 St. Clair, $25 Joseph Chidi s 7515 St. Clair, po SI 5: Anna Skrtich s 6414 St. Clair, Maple Lanes s 6918 St. Clair, Mary Jerman s 3841 St. Clair; po $10: Starc Floral Inc z 6131 St. Clair, Auto Bergant s 1040 E. 71 St., Warren Jagusch z 849 Beech Hill, Helen Ash z 7920 St. Ciair, Joe Karlovic in Dick Walser s 1153 E. 74 St. Posebno prodajalčevo nagrado sta dobili $25 Helen Golub s 4703 Superior Avenue in $15 Mary Jerman z 3840 St. Clair Avenue. Šolsko osobje pripravlja štrajk— Osobje javnih šol z učiteljstvom vred pripravlja štrajk v podporo zahtevi po 20% povišanju plač, ko šolski okraj nima denarja niti za kritje sedanjih stroškov in more šole odpreti 8. septembra le, ker je dobil 20 milijonov dolarjev posojila od države. Šolski odbor je napovedal predložitev posebne davčne naklade pri volitvah v novembru, ki bi naj prinesla sredstva za povišanje plač učiteljstva in ostalega šolskega osobja. Vodniki unije tega osobja pravijo, da na to ne dajo dosti, ker ni verjetno, da bi volivci šolsko davčno naklado odobrili. Sadat bi sprejel ločen mir z Izraelom? WASHINGTON, D. C. — V vodstvu zunanje politike ZDA mislijo, da bi bil predsednik E-gipta Sad^t pripravljen skleniti z Izraelom ločen mir, če bi Izrael pristal na zanj sprejemljiv kompromis. Sadat je v preteklih mesecih ponovno izjavil, da ne bo sklepal z Izraelom nikakega ločenega miru, ker da se on ne pogaja z Izraelom v imenu Egipta, ampak v imenu vseh Arabcev. Ameriška Domovina ,v» fE, i/1 c- r%i— m o rva r 6117 ST. CLAIB A VE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3' meseca Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States-: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 126 Thursday, Aug. 31, 1978 Otroški vrtci služijo na Koroškem za potujčevanji slovenskih otrok Pod geslom “Vsem otrokom enake pravice” sta osrednji organizaciji Slovencev v Avstriji skupaj, s krajevnimi družbenimi in kulturnimi organizacijami 11. avgusta letos organizirali v Pliberku prvo od vrste manifestacij, s katerimi hočejo opozoriti avstrijske oblasti nato. da se protislovenska diskriminacija loteva koroškega Slovenca že v najzgodnejši življenjski dobi, v otroškem vrtcu. Na celotnem koroškem dvojezičnem ozemlju namreč ni niti enega samega otroškega vrtca, v katerem bi otroke vzgajali dvojezično; slovenščina je v rabi le v vrtcu v Šentjakobu, vendar pa je ta vrtec zasebna vzgojna ustanova, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. Posebej še v zadnjih letih se vzgojni proces predšolskih otrok spričo zaposlovanja mater vse bolj prenaša na javne vzgojne ustanove, te pa — prav gotovo ne slučajno ►— upoštevajo le enega od obeh deželnih jezikov, to je nemščino, zaradi česar so vrtci postali pravcati jezikovni filter, ki začenja ponemčevati otroke slovenskih^ staršev že'v najbolj rani mladosti, da bi jim ob vstopu v šolo otežil odločitev za prijavo v pouku- slovenščine. Pliberška prireditev, ki naj bi bila nrva v vrsti podobnih, je pokazala, da je akcija v prid dvojezičnim otroškim vrtcem ena od tistih, ki jim bo treba v prihoanje posvetiti kar največ organizatorskih naporov. Kot je v u-vodnem govoru dejal občinski odbornik pliberške enotne liste Jože Kert, ie jezik izraz kulture naroda in “če vzameš človeku jezik, mu vzameš pomemben del identitete, pomemben del zdrave osebnosti in škoduješ sožitju med narodi”. Prav na primeru pliberške občine, je Kert orisal težave, ki nastajajo, ko Slovenci postavljajo zahteve po dvojezičnem otroškem vrtcu. . V močno slovenski občini sta zdaj dva vrtca — v samem Pliberku in pa Šmihelu, pri čemer je vzgojiteljica v šmihelskem vrtcu sama od sebe uri delu z otroki uporab-jala slovenščino. Ko je ta vzgojiteljica službo zapustila, so odborniki slovenske liste zahtevali od občinske uprave, naj nastavi kvalificirano dvojezično vzgoiiteljico. Na to zahtevo so dobili odgovor, da takšne na Koroškem ni moč najti. Znanje slovenščne za prebivalce Pliberka, ki je obmejna občina in jo intenzivno obiskujejo.kupci iz severne Slovenije, brez dvoma ni odveč — kot ie povedal Kert, so pliberški trgovci začeli sistematično iskati uslužbence, ki obvladajo slovenski jezik —, kljub temu pa je praktično nemogoče dobiti pri občinskih odbornikih treh koroških strank podporo za slovenske zahteve, četudi ie od 27 odbornikov po poreklu (narodnostnem, ne političnem) kar 26 Slovencev. Širše o pomenu predšolske vzgoje na dvojezičnem o-zemlju ie na sestanku v Pliberku spregovoril tudi tajnik zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser. Enakopravnost slovenščine v vrtcih je oprl tako na sedmi člen državne pogodbe in avstrijsko ustavo kot tudi na vrsto mednarodnih konvencij, ki zagotavljajo enakopravnost vseh državljanov. Wieser je opozoril, da so se Slovenci v orizadevanjih za dvojezično predšolsko vzgojo znašli v začaranem krogu, saj zakonodaja prepušča organizacijo tovrstnih ustanov občinam, občine pa se izmikajo, češ da zvezni zakonodajalec ni povedal ničesar na račun organizacije dvojezičnih vrtcev. Ta pliberška prirbditev je med drugim dosegla tudi, da bi se takšno izmikanje na občinskem nivoju končalo in da bo v oba občinska vrtca uveden dvojezični pouk — ne samo zato, ker novejše raziskave kažejo, da dvojezičnost spodbuja otrokov duševni razvoj, marveč predvsem zato, ker ip republika Astrija dolžna tako no ustavi ko tudi na podlagi tisočih človekovih pravic, Jd jih na tujem kuje v zvezde, doma na tepta z nogami, slovensko govoreče otroke v njihovih pravicah izravnati z nemško govorečimi. Več kot dve uri trajajoča razprava, ki se je razvila po uvodnem delu, je pokazala, da je vprašanje otroških vrtcev in njihove dvojezičnosti eno od tistih, ki močno pestijo prebivalce Pliberka in okolice. Predsednik narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc je v zvezi s to oroblematiko poudaril, da gre za eno od najpomembnejših vnrašanj, saj je nrav dvojezična vzgoia v vrtcih tista, ki predstavlja začetek dvojezičnega izobraževanja. Odklonil je stališče z-Vezne vlade na Dunaju, da otroški vrtci ne spadajo v pristojnost zvezne vlade. Matevž Grilc je ugotovil, da člen sedmi državne nogodbe določa dvojezičnost na južnem Koroškem in da je zvezna vlada dolžna poskrbeti, da se določila državne pogodbe izvajajo. L. D. Fattier Jager 85-letnik Jagru v Arizono naj lepši slo-I venski pušeljc nageljnov in rož-| marina z željo, naj mu lepi spomini na Cleveland sladijo večer življenja. Naj mu ljubi Bog ob tej visoki življenjski obletnici nakloni ves svoj blagoslov, naj ga ohrani do skrajnih meja življenja! A. D. Rev. Matija Jager CLEVELAND, O. — Prihodnji ponedeljek, 4. septembra 1978, bo dopolnil 85 let nadvse zaslužni slovenski duhovnik č.g. Matija Jager, bivši župnik slovenske fare Marije Vnebo-vzete, po upokoji tvi zaradi zdravja živeč na 4337 E. Whitman St., Tucson, Arizona 85711. Ne bilo bi prav, da bi šla njegova 85-letnica neopaženo mimo nas. Vsi starejši slovenski nase- General Leon Rupnik CLEVELAND, O. — Za osebo, ki je naredila toliko dobrega za slovenski narod, kot je napravil gen. Leon Supnik, se piše zelo malo. Spominjamo se gen. Leona Rupnika, ko se spominjamo pobitih slovenskih domobrancev ob spominski proslavi na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. Pokojni gen. Leon Rupnik, ustanovitelj Slovenskega domobranstva, je bil narodnjak, ki ni nikdar nasprotoval idejam in zamislim, ki naj pomagajo njegovemu, to je slovenskemu narodu. Slovenski možje, odgovorni za mirno sožitje za časa nemške okupacije, so ga . .. . „ ... , . s prošnjo: “Rešiti je treba, kar ijenci v okolici Sv. Vida in po v.,.: , , , r se rešiti da! — pozvali, da pre- drugih klevelandskih slovenskih naselbinah se še vedno in vzame vodstvo slovenskih do- . . , , , mobrancev. Odzval se je njiho- radi spominjajo, kako globoke . . . 01 , W ,L , A iVim prošnjam. Vodil je Sloven- brazde je zaoral father Jager na • , , , j ^ , u J b , i sko domobranstvo, da tako bra- verskem m kulturnem polju, i . . , , , . . , , ... , ,. , A V ,ni sv°le ljudstvo, ki je trpelo gojil dramatiko, petje, telovad-( v - • • i. ^ J v- , . ... . . pod tujim okupatorjem m bra- bo, poučeval slovenščino, pisal tom komunistom_ poučne članke, vzpodbujal in vzgajal našo mladino. O njem imamo te-le skromne Leto 1945 ... Bliža se konec vojne. Slovenski domobranec , , „T , . T . , ,. . . brani svoj narod. Ob zatonu podatke. V rodni Ljubljani se je borb slovensk domobran_ šolal. Prva štiri leta je živel v i , d StVcL pomanjkanju in mnogokrat ni so možje-politiki odvzeli , , „ . . gen. Leonu Rupniku vodstvo imel zajtrka. Zato je v poznej- , , , , m u A.., A, 1 Slovenskega domobranstva. To je bila ura, ki gotovo bi bilo bolje, da:‘nikdar ne bi prišla. Ura časa je potekala v grozo- šem življenju v duhovniškem poklicu vedel in razumel, kaj se pravi biti reven in ubog! V duhovnika ga je posvetil to slovenskemu narodu, sloven- ;k0Ld7 An‘°n Bona';e„Tra ^emu vojaku domobrancu. -š- n(; ' ]Umja v| Slovenskemu vojaku domo- Ljubljani. Novo maso je zapel v brancu bik) od Vetrinj_ lep cerkvici na Homcu pri Kam- sko kot zadnje bi_ mku, pri c. g. Antonu Merkunu. y zedinjeni skupnosti) G. Nato je prva štiri leta službo- sloVensk domobranstva val kot kaplan v Borovnici Notranjskem. Od tam je bil premeščen v nekaj časa je bil tudi pri Sv. gen. Leonu Rupniku ni bilo da- ^ ^ ... no, da se druži s svojimi borci Dob pri Domžalah, . . . ..... . ^ ^ j._____. A domobranci... Najvecja rana mu je bila zadana, ko je izve- Križu v Kostanjevici in nato ^ da so zavezniki izročili slo. dve leti pri Sv. Jakobu v Ljub- ljani, od koder je odšel 27. januarja 1927 v Ameriko k Sv. Vidu v Cleveland. Tu se je vrgel z vso vnemo na delo. Dolgih 13 let je plodonosno deloval v naj večji slovenski fari v Ameriki. Njegova dela so še danes vidna v slovenski senklerski naselbini. Leta 1940 je bil father Jager imenovan za župnika slovenske fare Presv. Srca Jezusovega v Barbertonu, Ohio. Tej fari je dal novega življenja. To je vidno v novi cerkvi, ki je lep spomenik njegovega delovanja v Barbertonu. Leta 1952 mu je bilo zopet dano novo področje. V Collinwoo-du pri fari Marije Vnebovzete je za upokojenim msgr. Hribarjem prevzel vodstvo te obsežne župnije. Najprej je dopolnil šolsko poslopje in postavil lepo šolsko dvorano, ki ima tudi o-der za prireditve. Nato se je rev. Matija Jager zavzel, da dobi fara novo cerkev. Zamisel je tudi uresničil. Nova cerkev je vensko d o m o b r ansko vojsko krvnikom komunistom. Bliža se obletnica smrti gen. Leona Rupnika, ki mu jo je zadal brat krvnik komunist, na dan 4. septembra v letu slovenskega trpljenja. Spominska sv. maša za tega velikega slovenskega vojaka, gen. Leona Rupnika bo darovana v nedeljo, dne 3. septembra, ob pol enajstih .(10.30) v cerkvi Marije Vnebovzete v Colinwoodu. Slava slovenskemu vojaku domobrancu! Tabor DSPB Cleveland iz Jdihia in Mm JOLIET, 111. — Ko je 11. junija po težki, nadležni bolezni za vedno v Bogu zatisnil oči vsem dobri in zvesti župnik Roman Malavašič, je cerkev sv. Jožefa ostala s samo enim stalnim duhovnikom. Dne 7. avgusta sta od škofa poslana prišla v faro Fr. Thaddeus Trpin OEM in bila blagoslovljena 2. februar- Fr. Joseph Purpora OFM. Fr. ja 1958 in posvečena Mariji Vnebovzeti. Je ena najlepših v klevelandski škofiji. Župnik Jager je vedno in povsod deloval za to, da bi naši o-troci ohranili slovensko zavest in se naučili materinega jezika, Zavzel se je, da je Slovenska šola v Collinwoodu našla prostore za svoje učence. Naklonjen je bil novonaseljencem in je kot malokdo razumel njihov položaj. Večkrat se je sam izrazil, da so mu ti prinesli rodne svežine in poživili slovenskega duha. Ob 85-letnici pošiljamo fathru ’ Trpin je naš novi župnik. Obema želimo farani prisrčno dobrodošlico, da bi srečno vodila ovčice te cerkve. S skupnimi močmi in delom upam, da bomo postali vsi ena verna katoliška družina. Počitnice se bližajo h kraju. Konec bo rajanja in razgrajanja. šolska vrata se v novo leto odpirajo. Pouk slovenščine pri Sv. Jožefu se prične 9. septembra ob 10.30 zjutraj. Pevske vaje zbora “Slovenska pesem” bodo vsako nedeljo ob 7. zvečer pri čč. sestrah v Le-montu. Vsi člani in vsi, ki bi j radi pristopili k zboru, so vljudno vabljeni! Prva vaja bo 10. septembra. Študentje so se srečno vrnili s Koroške. Prinesli se lepe novice iz okolice naših nekdanjih domov. Vsi navdušeni že zdaj pravijo, da drugo leto spet pojdejo. Zahvaljujejo se vsem, ki so organizirali to potovanje, skrbeli zanje in žrtvovali mnogo ur, da so se ti mladi ljudje kar naj'-leptše imeli. Lep pozdrav vsem bralcem in naročnikom lista. Lilijana Čepon -------o------ * šopsk na grob Poiddi Sengašnški! NEW YORK, NjY. — V ponedeljek, 22. avgusta, smo pokopali na Long Islandu slovenskega zdravnika,, Mariborčana dr. Leopolda Sentočnika. Umrl je nepričakovano. V nedeljo, 7. avgusta, je bil še vesel in razigran med prijatelji, ponoči je moral v bolnišnico. Zavedal se je menda samo prve dni. Ohromel je. Imel je neko zelo redko živčno bolezen, od katere jih 95% ozdravi, 5% pa umrlje. Usoda je hotela, da je spadal med tistih pet odstotkov. Polde — tako smo ga klicali — se je rodil pred 59 leti v Mariboru. Tam je hodil v gimnazijo, medicino pa je študiral v Padovi, kamor je pribežal 1. 1941, ko so zasedli Nemci Maribor. Deset let je bil v angleški službi zdravnik v Abesiniji. Tam se je tudi oženil. Leta 1958 je prišel v; Ameriko in se zaposlil kot psihiater v državni bolnici v Is-lipu. Poleg tega je delal še v dveh drugih bolnišnicah. Bil je na delu 6 dni na teden od zore do mraka in večkrat tudi ob nedeljah. Prosti čas — in tega je bilo zelo malo — je posvečal svoji številni družini, štirih fantov in dveh deklet. Ti ga bodo najbolj pogrešali. Bil je izredno dober in skrben oče. Starejša dva Gorazd in Tatjana sta že preskrbljena, mlajši štirje še hodijo v šolo. Slovensko ne znajo, mati je Italijanka. Toda Richard študira srbohrvaščino, edini slovanski jezik, za katerega imajo predavanja na njegovi univerzi. Mašo je bral in pogrebne o-brede opravil v slovenščini Fr. Richard od slovenske fare sv. Cirila v New Yorku. Slovencev je bilo na pogrebu kar lepo število. V cerkvi sta govorila domači župnik v angleščini in Simon Kregar v slovenščini naslednje: s V Ob grobu dr. Leopolda Sentočnika Lepo in prav je, da se ob grobu prijatelja poslovimo z izbrano slovensko besedo. Prebral bom pesem “Bolnica”, ki jo je napisal Cene Vipotnik. Morda je jutro, poldan ali mrak, postaja pred zavesami svetloba, vasuje v rožaji tam tihota groba, zvenelo hrepenenje diha, zrak. V samoto senc se skrivajo stvari, polega v meni kalni val bojazni, telo se sile in bolesti prazni, nared za sen, ki žene iz prsti. Čemu se obotavljaš, , zreli čas, življenja tenka knjiga je priprta; zakaj ne vržeš. Dekla, čezme prta, ustavis roke gib in duše glas? Kamor me vabi slednji kažipot, leže negibne večnosti ravnice, svitanje daljno mi spreleta lice, ko z vami vsa sem, vendar vsa od tod. In tako se je za Leopolda Sentočnika, doktorja medicinae uni-versae. modreca, dobrega človeka, vedno nasmejanega moža sa- njavih slovenskih oči, zaprla tenka knjiga življenja, prišel je njegov zreli čas. Danes živi v tistih večnostnih ravnicah, v tisti Novi zemlji, v kateri je našel Novo Slovenijo edinosti, sreče in sprave. Zares, živim je to v tolažbo, mrtvim pa pomeni odrešenje od teže tega sveta. Vse nas, ki živimo na tuji zemlji, pa še tako lepi in odprtih rok, teži izguba domovine. To težo lažje prenašamo, če jo prenašamo skupaj. Zato pa pomeni smrt vsakega izmed nas večje breme na naših ramah. Pa tudi večjo skrb, da v tem kratkem času, ki nam še ostane, prenesemo del naše Slovenije na nove rodove. Leopold Sentočnik je podpiral slovensko delo v tem delu Amerike s svojo navzočnostjo in s svojimi darovi. Kot bi gledal ob zadnjem križpotju bližnje svitanje večnostnih ravnic, je prebil poslednja leta ure in ure ob slovenski besedi, pesmi, razglabljanjih, veselju in iskanju drugbe. Veliko smo pridobili znanju slovenskega jezika. Ve lik pripomoček je bila sloven ska sobotna šola, katero sem ° biskoval v Chicagu. Čeprav vča1 sih nisem prav nič rad šel, a sedaj sem spoznal, da sem mnog'0 lažje razumel predavanja. Te; mu se imam zahvaliti slovens^1 sobotni šoli. Bila je koristna in mislim, da bom še večkrat prl' šel do tega prepričanja. V popoldanskih urah smo imeli p°' uk, v popoldanskih urah- pa za" bavo kot npr. kopanje na VA' skem jezeru, izlete po bližnji i11 daljni okolici, šport — nogom61' odbojko itd. Ob večerih smo bi1 prosti. Takoj po večerji, kateN je bila ob pol sedmih, pa do K ure smo lahko šli ven si ogle031, mesto ali kakor si je kdo salj1 izbral. Ob enajstih smo mora1 biti vsi v domu. Če je kdo za kasnel,- je bil kaznovan. Pa 10 se rfi dostikrat zgodilo. Nap1® vili smo tudi več izletov izvel! Avstrije, in to dva v Italijo, Pr vi večno ' na Svete Višarje, drugi Pa izleta sm° prvi Dva poti za našo slovensko luč. Zato naj' nam v Novi Slo- Trst-Miramar. veniji izprosi milost, da bomo napravili v Slovenijo, ohranili to luč in jo kot plame- Bled, Brezje, Vrba, Ljubljaria nico prenašali iz roke v roko, dokler ne bodo novi rodovi prižgali kres naše slovenske svobode. Zaradi vere v svobodo je Leopold Sentočnik položil križ s seboj na svoje domove za tujine na svoje rame. Na naših kaj dni. romanjih pa ni Simona iz Cire-ne, križ bomo nosili do zadnje- i Vrhnika in Postojna. Drugi Pa Maribor, Ptuj, Radenci. | Obiskali so nas tudi naši rodniki iz Slovenije in nas vz° J ne' Obiskali smo tudi več kubM nih prireditev na Korošk® 0' ga, kot ga je nosil on. Zato pa,kot npr. škofjeloški pasijon, klovo Zalo, koncert pevska zbora Gallus in še nekaj mal1- pa je dočakal Vstajenje in počiva v Božjem miru. Jaz sem poznal Poldeta šele ših prireditev. Tudi mi smo ; stopili na raznih priredit^ zadnja tri leta. Bil je vedno ve- 'Naša čikaška skupina je ^ sel, duhovit in zabaven, stro- | pila štirikrat z narodnimi Ple“ kovnjak v svojem (poklicu, a v'slovenskih narodnih nošah- vendar zelo skromen, garač, dober človek in skrben oče. Počivaj v miru, dragi Polde! Dr. Zdravko Kalan Kar prehitro je prišel caS loviti d se je bilo treba poslov^'* ^ prijateljev, katere smo spoz ^ na tem študijskem tečaju- ^ -----o------ i zakljpček tega pisma se jaG ^ ia lorsšta Ja bilo lepo sebno’ kakor vsa naša S* | skupina naj lepše zahval) m ^ CHICAGO,~m~~- Dragi pri-!za tako leP° iusPel° jatelji Ameriške Domovine! Do- Yfas e^a SLU-d3 e§a e . slo , Celovcu. V prvi vrsti Lig1 j venskih Amerikancev, Pr eg°V Volite, da se vam še jaz oglasim v vašem listu. To je moj prvi v dopis v Ameriški Domovini, a ^selln §• • avzu za v®8 ^ p obenem obljubljam, da ne zad- 1 !'ru ’ ateiega Je v° jad nd | krasno uspelo zamisel m ^ * ; požrtvovalno obveščanje Ravno sem se vrnil domov s Aiar3e/ o poteku našega _ ^r prelepe Koroške, kjer sem bil fa. - orosKem> V8em aaL štiri tedne v Celovcu na sloven- 1 I'6""10™ in 1vGCUi:e jem e. p0$eJ skem študijskem tečaju. Hočem v ^ei°vcu 111 na*P0^ vam v U.UIJ. I OTVCllI LCV-aj U.. AJLWU-tlXll . ^ imenu čikaške skupine i n“ ZciaJa a 5re. ma®1S :eg0' malo opisati potek tega tečaj a ‘V1 a armcarju za vO0 pj ■u v ' , skrb in prijateljstvo. -d1c m nase občutke. i , -u so011 Dne 19. julija smo poleteli do tu^j' j* _ T ,T .. .. , T. nov s Koroške. Zahvala ll-' g. New Yorka kjer smo se srečali ^ Bemiku in drUgilIi z drugimi skupinami iz New. TinžrtvoVa a aW0 Yorka, Clevelanda in še drugih - SGS^am z,a tako P°qtn0 ’ ,, , . . , & : skrb za nas m za izvrstno p mest Amerike. Se isti dan smo . m j- n/r , • rir-užb1’ : t v.-i. i , T inje. Tudi Mohorjevi dru^ 0i se naložili na letalo Lutthansa, i • . , , 8 J , . , , nam je dala na razpolag ^ !“AlnaS - časa našega . Koroškem, pa tudi vsem '-' gain odbornikom Lige. Vsak f%jji meznik je na ta ali onl j pripomogel, da smo mi 3 peski fantje in dekleta imeli ^ ^g. naC lantika v nemško Monakovo (Muenchen). Tam sta nas čakala dva udobna avtobusa, katera smo hitro posedli in že srno zdrveli proti Avstriji. Najprej smo se ustavili v Sol- ! pozabno,’nad vse prekraS,l0rijr nogradu (Salzburg). Na hitro stovanje med. koroškimi P smo si ogledali mesto in grad Hellbrunn, kjer so pred leti snemali znani film “Sound of the Music”. Po nekaj urah o-gledovanja smo zopet zasedli svoja mesta na avtobusih, kateri so nas hitro prepeljali preko tel ji. ^ > i Se P1^- Upam, da bom imel s 7^ j ko, da se bom lahko še sre pd koroškimi pri j atel j i gloV® alpskih gora na drugo stran, na prelepo Koroško. Imeli smo priliko občudovati čudovite pokrajine, prekrasne razglede, katere nam more dati narava. Vrhovi gora, še nezasneženi, a pod njimi prelepe zelene doline z bistrimi rekami in potoki! Š& isti dan zvečer smo se pripeljali nax naš cilj, v Celovec. Tam so nas že čakali s prijaznimi obrazi in z nasmehom organizatorji, učitelji in voditelji tega tečaja. Po dobrem počitku in odmoru so nas razdelili v skupine in pričeli s tečajem. Učili smo se pisati in citati slovensko ter imeli razna predavanja. Prav zanimiva so bila predavanja dr. Horn-boecka in dr. Zablatnika, katera sta nam razlagala zgodovino koroških Slovencev, njih šege in navade in o pomenu Mohorjeve Vsem slovenskim fantom kletom priporočam, če b^. 5c hodnje leto še ta prilik^ ^ p' je poslužijo. Ne bo jim '?■ kor ni meni in nam s prvo s% . IV Najlepše pozdravljam jatelje na Koroškem, v ^ Com1 mj, yew smo bili tam Seveda, učite se slovens M A Sloveniji, Španiji, čutu, Kaliforniji, NeW Clevelandu in tudi v ;eK Janez ^“r, IVERI ----■ Izkušnja, pridobljena ii( či, dostikrat reši pred dr , srečo. (Ljuds * oiV Kdor dosti krivic pretrp ’ tega modrosti nauči- . e]c) (Ljuds& r j * - tein Premagani nimajo DR. LUDOVIK PUS: Moji zbori (Nadaljevanje) Ko je bito enkrat dokončno izračunano, do kdaj bodo vsa dela na stavbi končana in bo novi kulturni dom izročen svojemu namenu, so se dolge mesece pred tem datumom začele obširne in širokopotezne priprave za slovesno otvoritev. Vsa novomeška javnost razen tiste, ki je direktno nasprotovala krščanskemu pojmovanju kulturnega dela, je na ta ali oni način sodelovala pri pripravljalnih prizadevanjih, da 'bi bila slovesna otvoritev zares kulturni praznik dolenjske metropole. Kulturna družina, ki se je dotlej stiskala v tesnclbi Rokodelskega doma, je prevzela skrb in odgovornost, za vrsto prireditev na odru, dru-'“gi so se ukvarjali z organiziranjem ljudske veselice s tombolo in srečolovom na vrtu ob novi (stavbi, ki je ostal nezazidan, tretji s večernimi predavanji in tako dalje. Osnoval se je odbor za slavnostno otvoritev, v katerem sva bila tudi midva s prof. Potokarjem. Tam smo sklenili, naj slavnost traja en teden, od ene nedelje do vključno druge. Začne se z vprizoritvijo na odru zgodovinske drame dolenjskega pisatelja Josipa Jurčiča z naslovom Tugomer. Med tednom bo vsak večer prireditev raznih društev in organizacij s predavanji, degatami pa tudi zabavnimi vložki, da bodo ljudje radi prišli. Naslednjo nedeljo se slavnosti zaključijo z vprizoritvijo spevoigre ‘Komposteljiski romarji’, ki jo je spisal Ivan Pregelj, uglasbil pa novomeški rojak p. Hugolin Sattner kot opero z naslovom ‘Tajda’. Operno gledališče v Ljubljani je to opero ponovno predvajalo z velikim uspehom. Jasno mora biti, da si s prof. Potokarjem nisva zamislila izvajanja opere kot take; to bi bilo v novomeških razmerah popolnoma nemogoče, čeravno bi oder in dvorana ustrezala. Iz-ituhtala sva nekaj novega, posebnega. Opera naj se zreducira na spevoigro, to se pravi: večino dramatskega besedila igralci na odru govorijo, pojejo pa le najvažnejše in najbolj dramatsko močne prizore, glavna teža petja pa pade na zbor kot celoto pri množičnih nastopih romarjev, ki jih je v operi kar lepo število. Ideja je bila imenitna, čeprav sva oba vedela, da bo težko izvedljiva. Vendar je bilo v nama toliko kulturnega ognja, da sva se končno odločila lotiti se težke naloge. Odpravil sem se v Ljubljano in potrkal na vrata celice v frančiškanskem samostano, kjer je stalo zapisano: P. Hugolin Sattner. Razložil sem mu naš načrt in ga prosil najprej za dovoljenje za predelavo njegove opere v spevoigro, potem pa za njegovo pomoč pri taki predelavi. Sloki, ascetski menih je ta- zmožni svojo nalogo prav dobro rešiti. Imel sem v zboru dve izvežbani in zanesljivi pevki-so-prahistki, s prijetnimi in dovolj močnimi glasovi, eno altistinjo z žametnim nizkim glasom, med moškimi pevci pa prof. Potokarja in še enega, zdi se mi, da je bil Avsec (gazda na Gorjancih). Ne spominjam se več njihovih vlog, v spominu mi je obvisela le impozantna, nepozabna podoba slepega starca, ki jo je igral in pel prof. Potokar. S solisti sem imel nešteto posebnih vaj, z njimi sem predelal vsako noto in ; visak motiv posebej tako natanko, da jim pozneje pri oderskih igralskih vajah petje ni delalo nobenih težav. ' ' Z zborom smo se lotili napornega dela pod močnim vtisom predvidenih proslav, pri katerih bo zboru zaupana najodličnejša, sklepna predstava. Kadar imaš pred seboj velik, mikaven motiv, postanejo težke naloge mnogo lažje. Da bi pevcem podžigal korajžo, sem začel z najlažjimi komadi, potem pa napredoval do težkih in najtežjih, časa je bilo dovolj, dobre volje še več, in tako smo skoraj igraje premagali tudi najtežja mesta v Sattnerjepi partituri. Ta pomembni slovenski skladatelj je videti iv svojih vokalnih kompozicijah dokaj enostaven, sko-ro klasičen, zlasti v bogoslužnih skladbah. Pa ti jo včasih zapelje v ritmične in kontrapunktične j komplikacije, ki pomenijo trd oreh tudi za najboljše zbore. Takih je nekaj tudi v njegovi edini operi. Nismo se jih ustrašili, junaško smo jih premagali in se vse naučili na pamet, kajti na odru pri igri ne moreš držati not v rokah, Kaj pa orkestrska spremljava, ki je bila za uspeh te edinstvene uprizoritve bistvene važnosti? Samo klavirska spremljava bi tako usodno oslabila učinek Sattnerjeve muzike, da se na to še misliti nisem upal. Saj imamo vendar v mestu salonski orkester, pri katerem sem tu pa tam tudi sam sodeloval, tega bomo vpregli in zadeva bo rešena. A reči je lahko, izpeljati pa ne. Dirigent orkestra je odklonil sodelovanje, godcem pa prepustil izbiro. Treba jih je bilo posamezno snubiti, ker večna ni bila naklonjena kulturni smeri, kakršno je novi Prosvetni dom predvideval. Veličina načrta in umetnina novomeškega skladatelja sta snubljenje znatno olajšala, tako da so se godci skoraj kompletno odzvali in obljubili sodelovanje. Dr. Jože Felicijan: Slovenska fanlje v Bosni in Hercegovini Ob stoletnici zasedbe 1878-1978. Letos slavijo Bolgari stoletni- zavednosti. Na njegovem domu co svoje osvoboditve izpod tur- so se zbirali slovenski študentskega jarma. Na pokopališču v je, med njimi poznejši Ijubljan-New Lexingtonu v Ohiu so se ski župan in slovenski pisatelj ob tej priliki zbrali Bolgari ši- dr. Ivan Tavčar. Tudi življenj-rom Amerike, da ta dogodek sko družico si je izbral v domači proslavijo na grobu ameriškega 'vasi na Brezjah. Bila je osebna časnikarja MacCahana, ki je prijateljica matere pokojnega Še vežbanje orkestra je padlo na moja ramena, a godci so bili v svojih instrumentih dobro ver-zirani in zatorej skušenj ni bilo treba mnogo, šele ko smo začeli vaditi celoten ansambel, je postalo delo orkestra intenzivnejše in njegovo igranje bolj podvr- koj razumel naš situacijo in na- ženo mojim opozorilom in navo- šo veliko dobro voljo. Vsedla sva se k partituri opere Tajda in sporazumno izbirala pevske, ki bi za naš namen prišli v poštev. Mislim, da je bila izbra zelo posrečena. Vzel sem seboj tako adjustirano partituro, se napotil k Mateju Hubadu v Glasbeno matico zaradi dobave orkestralnih not, kar se je dobro posrečilo, in se zadovoljen vrnil. Doma je bilo treba vse glasbene odlomke za zbor razmnožiti, bilo jih je kar lepo število, bpet je stopila v obrat kemična tmta na moji pisalni mizi, spet som privlekel na svetlo obe ‘masi’, za razmnoževanje, začel prepir cvati in prepisal vse zborovske dele do zadnjega, čeprav mi je pri nekaterih Sattner previdno namignil, da so težko izvedljivi. Toda meni so bili ravno tisti dilem glede dinamike njegove glasnosti v primeri z glasom solista na odru, pa tudi pri spremljanju celotnega zbora. Nikoli ne sme orkester solista utapljati in nikoli, z zelo redkimi izjemami, nadkriljevati ali dušiti zbora, zakaj živi človeški glas ima vedno nesporno prednost pred mrtvirn instrumentom. Godbenikom pa, ki tega niso vajeni, je težko dopovedati, da so kdaj preglasni, ne da bi se radi takih opominov gori držali ali jih celo zamerili in pokazali hrbet. Kjer je godbenik za svoje delo plačan, je lahko, kjer pa sodeluje za bogldnaj, je drugače. Tudi se je intrumentalistem po nekaj skušnjah v dvorani, ko so dolgo časa morali sedeti v orhestri (poglobljenem prostoru pred odrom za orkester), zdelo pred sto leti opozoril s svojimi članki svet na trpljenje Bolgarov, ki je postalo neznosno, odkar so Turki v Bolgarijo naselili divje Čerkeze, ki so se morali umakniti v Turčijo pred pretečo zasedbo Kavkaza po Rusih. MacCahan ni za dolgo preživel osvoboditev Bolgarije. MacCahana so pozneje vrnili V Ameriko in ga pokopali V kraju New Lexington v državi Ohio. Ob stoletnici bolgarske osvoboditve so se v New Lexingtonu zbrali Bolgari iz vse Amerike in pa člani MacCahanove družine širom Amerike. Slavnostni govornik je bil bivši senator Frank J. Lausche. Njegov govor je bil tako lep, da mu nameravajo Bolgari pokloniti zlato medaljo. Clevelandski časnikar Condon, pisec dveh knjig o Cle- dr. Benedika. Njuno prijateljstvo je preživelo pozna leta njunega življenja. Dr. Benedik mi je pripovedoval zanimivo zgodbo o starem generalu. Nekoč je zbrani družini povedal zanimivo zgodbo o svojem življenju. Rekel je: Hotel bi biti oficir in še enkrat bi se oženil z Mico. Bil je zadnji živeči sošolec škofa Jegliča. Ko sta se srečala po mnogih letih, je kancler (Jagodic opisal njuno srečanje z be* sedam!: In objela sta se dva generala. Tudi general Tomše je postal plemič, kot zavedni Slovenec si je privzel plemiško ime in naslov “plemeniti Savadol”. Tomšeta in Andrej ko pa je spremljalo na bojnem pohodu na tisoče slovenskih fantov in častnikov. Borili so se junaško, osvobodili drage rojake. Mnogo velandu, ki je bil navzoč v New jih je žrtvovalo svoje življenje Lexingtonu, pa je v svojem opi- in našli so večni mir v tuji de- su pomembnega dogodka, ko je želi. senator Lausche ganil do solz * navzoče, zapisal v Plain Dealer- j Knjiga “Slovenski fantje v ju, da mu je ta dogodek razodel Bosni in Hercegovini” je izšla skrivnost vpliva, katerega je se- leta 1904 pri Mohorjevi družbi nator F. J. Lausche imel ljudske množice — v dolgih letih svojega političnega udejstvovanja. Potem ko so Rusi pod carjem Aleksandrom II. osvobodili Bolgarijo, je Avstro-Ogrska dobila nalogo na kongresu v Berlinu, da zasede Bosno in'Hercegovino. Slovenski fantje so hrabro pomagali osvoboditi Bosno in Hercegovino izpod turškega jarma. Te usodne dogodke je opisal slovenski častnik Jernej pl. Andrejka v svoji knjigi “Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini”. Pred nekaj meseci je preminula v Ljubljani Vera Lanjak. na v Celovcu in je sedaj že težko dosegljiva. Iz nje ponatiskuje-mo nekaj prvih strani, da bodo citatelji imeli priložnost spoznati njen slog in slovenski jezik, kot so ga pisali pred tri četrt stoletja, ZASEDANJE BOSNE Vojska bo! Leta 1878. se ni prikazala nobena repata zvezda na večernem nebu; tudi ni bilo v Avstrijo potresov, a vendar si je mogel vsak na prstih preračuniti, da bodo še to leto avstrijski vojaki na balkanskem polotoku streljali v tarčo in da nam bo- Mnogo let živela v Clevelandu jdo tarčo postavljali Turki. kot žena poljskega zdravnika dr. Jana Lanjaka. Pred časom se je vrnila v Ljubljano in pred nekaj meseci je našla zadnji počitek v rodni slovenski zemlji. Bila je vnukinja Jerneja pl. Andrejka, ki je končal svojo kari-jero kot podpolkovnik cesarske garde na Dunaju, ostal pa vedno zvest in ponosen Slovenec. Vera Andrejka, — poročena s poljskim zdravnikom dr. Lanja-kom—, ki je dokončal svoje študije v Zagrebu, kjer je bil njegov stric poljski konzul, se je pozneje z možem vrnila na Poljsko. Ob izbruhu druge svetovne vojne pa je z možem in Vso družino izginila brez sledu za rusko mejo. Ko je pokojni Ivan Avsenek kot zastopnik Jugoslavije obiskal Moskvo, da podpiše pogodbo z Rusijo, ga je Verin oče, polkovnik jugoslovanske armade, naprosil, naj poizve, če more kaj o hčerki in družini. Ivan Avsenek se je obrnil na Molotova in prosil pomoči. Mo- V obče je bilo znano, da bosenski vstaši nič več ne zaupajo turški vladi, zakaj premnogo-krat jih je že zvodila na led; prihajali so torej trumoma na avstrijska tla. Vzdrževanje teh begunov je stalo Avstrijo že mnogo milijonov. Da Turčija teh ne bo povrnila in da se Avstrija prostovoljno ne bo odpovedala povrnitvi,-to je pač vsak dobro vedel. Te in enake razmere so kazale, da se bo kmalu streljalo v Bosni in Hercegovini. Tudi jaz sem tako ugibal; a da se bolj seznanim s tema deželama, sem si kupil zemljevid. Ko sem dne 5. malega srpana popoldne pregledoval to karto — bili smo takrat v Trstu — vstopi, nekoliko razburjen, pa vendar vesel, sluga Pipec v sobo in naznani prav po vojaško: “Gospod poročnik, ponižno javim, gospod stotnik so rekli, da pojdite precej v vojašnico; vojska bo!” “Izvrstno, vsaj ne bo treba otov je odšel iz sobe, toda vrnil tarč s papirjem lepiti,” sem se je že čez pet minut s točnim vzkliknil, si pripasal sabljo in se naslovom Vere in njenega moža napotil proti vojašnici. najbolj všeč, radi česar sem jih j vsega ponavljanja in ponovnih tudi razmnožil in pri tem mislil: ] skušenj preveč in so začeli vi-Da bi se nam uprli? Nikoli! In | bati nosove. Moral sem, jih i £a res niso.1 j lepimi in prepričevalnimi bese- Prepisa! sem z navadno tinto | dami spodbujati, da so vzdržali tudi partije za soliste, a te sem ^ do konca, zreduciral le na nekaj pevcev,' (Dalje prihodnlič) z a katere sem bil trdno prepri- ------o------- vnn, da bodo glasovno in igralsko Oglašajte v “Amer. Domovini" dr. Lanjaka. V vrstah slovenskih fantov, ki so pomagali osvoboditi Bosno in Hercegovino, je bil mlad slovenski častnik Tomše, kateremu je bilo usojeno, da bo postal slavni artilerijski oficir, general, podmaršal, poveljnik vojne akademije na Dunaju. Bojnega pohoda v Bosno se je udeležil kot pribočnik vrhovnega poveljnika Filipoviča. Njegov sin je bil pozneje generalštabni polkovnik Jugoslovanske kraljevske vojske. Do pred nekaj leti je živel med nami v Clevelandu;' vrnil se je v Ljubljano in tudi njemu se je izpolnila želja, najti j Stotnik Stojan, dobra, tiha duša, mi mirfio in smehljale reče’: “Gospod poročnik, šolsko streljanje smo dokončali v Trstu, preizkušnja pa bo letos v Bosni; šest dnij imamo še časa, da se na to preizkušnjo pripravimo; dne 12. malega srpana se že odpeljemo iz Trsta v Ljubljano, kjer se nam pridružijo reserv-nifei.” Potem vzame stotnik povelja, tikajoča se vojne priprave, iž miznice; tu je bilo natanko ukazano, kaj se mora vsak dan pred odhodom v vojsko 'izvršiti, ter nam jih prečita za prvi dan. I Drugo jutro so znosili vsa o-počitek v slovenski zemlji. Več- jbuvala iz kompanijskega hrani-krat mi je govoril o svojem ve- šča na dvorišče in vsak mož je likom očetu in njegovi narodni dobil najprvo nove škornje. Iz- kušeni stotnik je dobro vedel, da je priležno obuvalo prvi in najpotrebnejši pogoj za dobro hojo; zato je častnikom gorko naročil, naj strogo gledajo na to, da vsak mož dobi tudi take škornje, ki ga ne bodo tiščali in da bo lahko hodil v njih. Da se pa noga za dolgo potovanje že prej privadi črevlju, so vojaki zadnje dni v Trstu hodili in službo opravljali v novem o-buvalu. Vsak dan se je izvršilo nekaj priprav. Vojaki so dobili od nog do glave docela novo obleko. Staro opravo in vse drugo kom-panijsko imetje smo spravili v zaboje in poslali v Ljubljano; zakoj znano je bilo že takrat, da se v Trst pač ne povrnemo tako kmalu. Vtisk, ki ga je napravil vojni klic na moštvo, je bil pač različen; nekateri se niso posebno zmenili zanj, drugi so hodili zamišljeni, tretji so se kazali zelo vesele; med temi je bil tudi moj sluga Pipec. Omeniti moram takoj tukaj na tem mestu, da Pipec na to ime ni prejemal svojega plačila vsak peti dan in da je bil tudi v krstni knjigi zapisan pod drugim imenom. Zakaj ga je pri vojakih vse klicalo Pipca, posnamemo iz naslednjih vrst. Pipec je prišel v vojake leta 1875. in je prinesel seboj nenavadno lep in oster nož. Platnice so mu bile koščene; na eni strani teh platnic je bila vrezana letnica 1863. in na drugi je bila vdolbena škofova kapa. Na enem koncu tega noža je bila pritrjena klinja, ki je Dila precej široka in zelo ostra; na drugem koncu je bil maček ali čepovlak, na hrbtu pa je bilo vloženo kresilo. Pipec je takoj mve dni svojega vojaškega življenja povedal, da mu je ta nož naklonil birmanski boter v trajen spomin na veseli dan sv. Dirme. Škofova kapa na platnicah pomeni vročo botrovo željo, da bi bil Pipec postal škof ali vsaj “fajmošter”, letnica pa kaže, kdaj ga je škof Vidmar u-daril na lice ali birmal. Vsak nož, ki se odpira, zapira in v žepu nosi, imenujejo slovenski fantje pipec; a Pipčev pipec je bila neka posebna prikazen pri stotniji. Ta pipec je bil znan pri celi kompaniji, vsak vojak ga je imel že v rokah in ga rabil, kadar ni imel svojega ali kadar se mu je njegov pokvaril. Tovariši so imeli ta nož v veliki časti; ni se torej čuditi, da so pravo ime lastnika skoraj pozabili in oba klicali Pipca. Tudi mene je Pipec spremljal 1878, po vseh potih pod tem imenom, zato se bo tudi v mojem popisovanju predstavljal častitim čitateljem le s tem priimkom. Kako je nastal polkovni klic Zadnje dni pred odhodom iz Trsta se je videlo po vseh vojašnicah neko strastno vrvenje in iltenje, pripravljanje in premišljevanje. Tudi naš polkovnik Miroslav Priger je še nekaj premišljal. Vojaški predpisi namreč zahtevajo, da mora imeti vsako vojaško krdelo svoj klic ali “signal”, to pa zato, da se ločijo drugo od drugega, kadar je več takih krdel v taboru ali kje drugje skupaj zbranih. Polk št. 17 je imel sicer že neki klic, ki e bil pa preveč navadnim signalom” podoben, in zaradi tega so nastale večkrat zmešnjave. Polkovnik Priger je hrepenel po jasnem, to je po takem “signalu”, ki bi se od vseh drugih razločeval in bi ga vsak fant lahko razumel. Bilo je dne 10. malega srpana, torej dva dni pred odhodom iz Trsta v Bosno. Polkovnik je stal pred vojašnico in ves zamišljen spuščal proti nebu sive oblačke svoje jako mu priljubljene viržihke. Šel sem 'mimo in bil že nekoliko korakov od njega oddaljen, kar me pokliče k sebi. “Velika čast!” si mislim, zakaj naš polkovnik je le malokdaj občeval zasebno z nižjimi častniki. Bi- stro me pogleda in reče: “Vi ste . sin naroda; bi mi li mogli nave- ! sti in morda tudi zažvižgati nekaj narodnih pesmij?” Sprva sem bil presenečen, a osupldst me je kmalu minila; povedal in zažvižgal sem mu jih precejšnje število, a nobena mu ni tako ugajala kakor: “Popotnik pridem črez goro ..” “Vsebina in napev te pesmi sta prav za nas, ker vojaki smo popotniki, danes tukaj, jutri tam, in tudi posloviti se nam bo treba že v nekaterih dneh; pokličite mi kapelnika in mu recite, da naj prinese rog š seboj.” Kapelnik pride, jaz zažvižgam še . enkrat melodijo popotnikove pesmi in kapelnik jo zatrobi za menoj. - Drugi dan so trobentači in bobnarji celega polka trobili in bobnali nekaj novega in vsak slovenski vojak, ki je slišal trobiti in bobnati, je rekel: “To je pa napev popotnikove pesmi.” In tako je napev te pesmi postal po polkovnikovem povelju tako-zvani polkovni klic. Pod tem polkovnim “signalom” se zbirajo še dandanes in nadejati se je, da se bodo zbirali tudi jv prihodnje vojaki domačega pešpolka, že iz spoštovanja do velikega polkovnika, ki je u-vedel ta klic. Iz tega se tudi razvidi, kako modro je umel izkoriščati za vojaško službo vtiske in spomine, ki sta nam jih vcepili mati in šola v rosni mladosti in ki so1 nam zategadelj dragi in mili do konca življenja. Z uvedbo omenjenega “signala” pa Priger ni samo olajšal vojakom pouk, temveč je povzdignil tudi njih ponos in jim vzbudil navdušenje. Moje pero je pač preslabo, da bi moglo dostojno popisati, s kakšno hrabrostjo so se naši fantje spopadli z ljutim sovražnikom, ko so bili po domače pozvani na naskok. Napev pesmice, katere so se bili naučili v mladosti od matere in v šoli in katero so tudi pozneje večkrat popevali, jih je spremljal na bojišče in marsikateremu je donela v zadnje slovo, ko je umiral na bojišču časti in slave. Dne 11. malega srpana 1. 1878, zadnji dan našega bivanja v Trstu, si je ogledal polkovnik Priger svoj polk v vojni opravi in je bil z njim zadovoljen. ------o—----- MALI OGLASI Stanovanje oddajo Neopremljene štiri sobe oddajo za $80 mesečno na Norwood Road. Elektrika plin posebej. Kličite tel 431-3684 po 6. popoldne. (126,127) Popustne izkaznice Upokojenci, sedaj lahko dobite vašo izkaznico, s katero boste dobili 10% popusta pri nakupih vsega v Anzlovar’s Dept. Store. (126,131) Euclid 6 Bedroom Home Aluminum sided, 10 rooms that have been completely remodeled on a double lot, close to Recher Hall, possibility of inlaw suite or income property. Lot of extras. Call Ed Šuštaršič. ANDERSON REALTY 261-3200 Razprodaja poletnih oblačil 50% popusta od rednih cen. Izbrano damo na stran. Izvršujemo popravila. Fr angle’s Fashion 567 E. 200 St. M4 i, S* . ' K (125-127) Možnost daljšega življenja Predstojnik univerzitetne poliklinike v WjUrzburgu na Ne-iškem je izjavil na kongresu za starajoče v Karlsruheju, da bi sedanja zgornja meja človeške starosti lahko znašala 113 do 115 let, do konca stoletja pa bi ljudje lahko po njegovi oceni dočakali 120 let. Znanstveniki so postregli s podatkom, da prideta zdaj v evropskih deželah na vsakih 100.000 prebivalcev kvečjemu dva stoletnika, med njimi pa po en moški na vsake tri ženske. Dejstvo je, da ni nikakršne posebne diete za dolgoživost. Strokovnjaki so ugotovili, da jogurt, kislo mleko in med nikakor ne jamčijo dolgo življenje. Nasprotno, pravijo, stoletniki so daleč od tega, da bi se odpovedali kavi, čaju ali majhnim količinam alkohola, vsak tretji med njimi pa velja celo za zmernega kadilca pipe ali cigar. Skratka, zmernost v vsem je najboliše jamstvo za visoko starost. Alkohol in rak Redno pitje večjih količin alkohola povečuje tudi možnost Obolenj a, za rakom, je izjavil a-meriški znanstvenik Loewen-fels na mednarodnem seminarju o zdravljenju alkoholizma v Zuerichu. Pri kajenju v kombinaciji Grovewood Area Double Excellent income property, 6-6 Frame, A 1 shape, fully modernized. New carpeting, natural woodwork, china cabinets in the dining room, eat-in kitchen. (W-Built-ins dn.) Ample closets and storage, 2 car garage. By owner. Mid 40’s. 881-2056. Principals only. (124—128) V najem ali nakup Mlad, prijazen, miren zakon-ski par išče pol ali celo hišo v najem ali nakup. Bo dobro skrbel, ima priporočila. Kličite Susan Sipos tel. 467-0762 zgodaj zjutraj ali zvečer. (123-127) REPAIRS OF ALL KIND Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 from 9 p.m. to 11 p.m. I talk Croatian and Slovenian. (120-139) V NAJEM Oddajo 3 neopremljene sobe in kopalnico odraslim na E. 71 St. od St. Clair. Kličite 361-0989. (122-127) Automobile Tires For Sale Two H-78-14 steelbelted, excellent condition, $30 each. One tubeless 4-ply H-78-14, $5 (good spare). Call 361-4088, ask for Jim. (x) Dohodninsko posestvo Na E. 53. cesti, vse podkleteno, 2 in pol garaži. Zidane hiše v Euclidu Zidana kolonialna, 3 spalnice, dvojna garaža, družinska soba. »!» Zidani bungalov, 4 spalnice, predeljena klet, 'dvojna garaža. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (x) Ne pozabite na Gallusovo ploščo “Lipa zelenela je”! Help Wanted Manager wanted for the Col-linwood Slovenian Home, 15810 Holmes Avenue, Cleveland, Ohio 41110, preferrable elderly couple, Slovenian speaking. Good pay with fringe benefits. Please mail the application to the attention of the secretary, Frank Koncilja. (121-127) Slovenski dom na 15810 Holmes Avenue, Cleveland, Ohio 44110, [išče upravnika. Prednost ima s starejši zakonski par, ki govori pitjem, je dodal, napada rak ko L1 slovensko. Dobra plača in robne posledica tobačnega dima pred-'' ugodnosti. Prošnje pošljite na vsem tiste dele organizma, ki so tajnika Franka Koncilja na gor-v neposrednem stiku'z alkoho- njem naslovu, lom. . (121-127) AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 31, 1978 f Ljubljana se bo Širila J Vse naštete površine, ki ležijo na Barje 'severno od trase ljubljanske juž- Na oddelku za gradbene in ne hitre obvoznice, naj bi po komunalne zadeve občine Ljub- mnenju urbanistov pokrivale Ijana Vič-Rudnik, ta občina po- ljubljanske potrebe po organizi-kriva pretežni del Ljubljanske- rani zasebni gradnji do leta ga barja, so povedali — ugoto- 2000. •’ vitve so podkrepili tudi na Za- J Možnosti za manjše pozidave-vodu za družbeni razvoj Ljub- pa se zenkrat s podrobnimi ur-Ijane — da je bila stanovanjska banističnimi načrti odpirajo tu-; gradnja na Barju do nedavna di na barjanskih obrobjih. Tako močno omejena zaradi cestnih ima Brezovica še precej zazid-rezervatov. Ti so potekali skozi Ijivih površin severno od avto-Brezovico, Kozarje, Škofljico in ceste Ljubljana-Vrhnika. V No-predvsem na južnem robu Ljub- tranjih in Vnanjih Goricah, v Ijane, ob Murglah. Podpeči, Stahomeru, Vrbljenju, S prestavitvijo trase bodoče Tomišlju, Iški vasi, na Igu in v ljubljanske južne obvoznice za številnih drugih barjanskih va-slab kilometer proti Barju, juž- seh pa se predvidene le povečano od Murgel in Jurčkove poti, ve obstoječih naselij. Dve večji pa se je odprla velika zazidljiva površini za organizirano zadruž-površina. Tako bodo končno u- niško gradnjo sta predvideni le redili številne črne gradnje na v Kamniku nad Podpečjo (70 Rakovi Jelši, ki se jim bo pri- hiš) in na Igu, kjer je že pridružilo še več kot sto individu- pravljena dokumentacija za o-alnih hiš, za 900 hiš je prostora krog 160 novih hiš. med Jurčkovo potjo in dolenjsko železnico — ta zemljišča bodo tudi najprej urejena, saj so v teh dneh že razgrnili zazidalni načrt — in naj večja površina bo jugozahodno od Jurčkove poti. Tam bo v vrstnih, atrijskih, verižnih in podobnih organiziranih zasebnih gradnjah prostora za 2,500 hiš. Zato bi, kot menijo urbanisti, na to območje lahko usmerili zasebne gradnje. Hkrati bodo na Rudniku povečali tudi površine industrijske cone, tako da bodo prestregli tudi del tistih, ki se z dolenjske strani vozijo na delo "v Ljubljano. To velja tudi za nekatere izmed 1,600 prebivalcev, ki bodo živeli v novem naselju na Lavrici, kjer je načrtovanih 300 hiš. Podobne industrijske cone pa bodo tudi na Viču in južno Na vseh drugih barjanskih območjih je gradnja zaradi kmetijskih površin, poplavnih območij iln zaradi vodarne v Brestu, omejena. Blejska pletna na električni pogon Na Blejskem jezeru je bilo te dni lahko opaziti pristno blejsko pletno na električni pogon. Po zgledu Zavoda za turizem, ki ima sedaj tri električne hidro-buse, se je čolnar Franc Mandeljc z Bleda domislil, da je tudi svojo plitvico pripravil na električni pogon. Za vožnjo do otoka porabi od 18 do 20 minut, čoln teče mirno, dosti počasi in, kar je glavno, brez truda. Le kaj bo sedaj z ostalimi pletnami na jezeru, se sprašujejo na Bledu. Ali bodo novi pred- V blag spomin SEDME OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA OČETA IN BRATA Frank Penko je preminul 31. avgusta 1371. Sedem let je že minilo, odkar si, dragi, šel od nas, a vedno svež spomin je na Tej pogrešamo Te vsaki čas. Žalujoči: sin FRANK, hčerki ANA in MILA -v starem kraju, sestra JENNIE ZELKO v Clevelandu, drugi sorodniki v Sloveniji. Cleveland, O. 31. avgusta 1978. NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432 Sysnmsr Olofhes SALE 50% off regular price. Also lay away plan. We do alterations. Frangie’s Fashions 567 E. 200 St. (125-127) • Potovanja skupinska In poedinci • Nakup ali najetje avtov • Vselitev sorodnikov • Dobijanje sorodnikov la obisk • Denarne nakaznice • Notarski posli in prevodi • Davčne prijave M. L Travel Service 051G St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 videvali to novost, ki verjetno nima kaj skupnega s folklornimi motivi. “Melodije morja in sonca” Na prvem festivalu zabavnih melodij “Melodije morja in sonca 78” v Piranu, ki je uspešno zaključil “Piranske miniature”, je prvo nagrado občinstva in Zlato sidro revije ‘Antena’ dobila Mani Kovačič za pesem Milana Ferleža in Elze Budeau “Nasmeh poletnih dni”. Nagradi za najboljše besedilo sta dobila Dušan Velkavrh in Tatjana Rodošek, za najboljši a-ranžma pa Jani Golob. Ladu Leskovarju je pripadla nagrada za najboljšo interpretacijo, Milanu Petroviču pa za najbolj vedro melodijo z izvirnim besedilom. od železniške proge Ljubljana- piši o plovbi po Blejskem jeze-Postojna v smeri proti Brezo-‘ru, ki jih prav sedaj pripravlja-vici. 'jo v Radovljiški občini, že pred- Polovični pridelek ribeza Na gorjanskem območju so letos obrali približno 106 ton ribeza, medtem ko ga oberejo ob normaln letini kakih 200 ton. Večina nasadov je iz let 1961 in 1962, prvi pa so celo iz leta 1956. V 22 letih so imeli točo le enkrat, letos pa v enem samem tednu kar dvakrat. Kmetijska zadruga Bled je ribez odkupovala po 22 dinarjev za kilogram, obiralci pa so za kilogram dobili 7 dinarjev. Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do ^ 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E. 221 St., Euclid, Ohio 44117. j Ženini in neveste! laša unijska tiskarna Vam tiska kras k a poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0828 PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper la vsakovrstna tiskarska dela ■e priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil Spominske podobice in osmrtnice Najlepla izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE