KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGAVelecenjeni gospod Doropoliski! Metka: Mama, kupi mi kakšno isrračo. Danes Vam prvič piševa. Doma sva | ugaja sprejeli v svoi kotiček. Ana; No_ poidii Metka, ZboKoml (0(|- Poredni Janezek. '^Katarina: Janezek mora biti kaznovan. Osebe: Katariua. mati Janezek (pride). Metka. hči. Katarina. Pojdi sem! Kaj si pa naredil Ana. služkinia. Metki? (Udari ga). Sosedov Janezek. Janezek (joka). Ana (Hka perilo): Dosti ie še zlikati Katarina: Prosi odpuščanja! perila. Da bi vsaj ne prišel Janezek in bi . Janezek: Ne bom ne. (Pokaze osle in mi ne pomazal perila! odil!f:; „ • » -^~\ . \ Plm! " Katarina fvstoDi) Katarina: To je pa res Iepo, ampak Ja- Metkafvendar si' prišla. mamica! Toli- "ezek ne dobi ničesar! ko časa sem te iskala. Konec. Katarina: Jaz tudi tebe. No. Ana, ali V|judno vag pozdravljajo imaV a-Vprecei So"ia in Jelena P.e g a n o v i. Jakica in Ma- Janezek (vstopi. skače po Katarininem rija OanKlovi učenke Uudske šole v krilu). WniK Katarina (iezno): No — no! Od^ovor- Janezek (hitro): Pardon, pardon, par- don! — Poslušajte, poslušajte! Nekdo vas Liube moie nrii3teiiirpi čaka pred hišo. Pojdite hitro ven! J Oie pnJatelllce! Vsi (odideio). Veseli me, da se zabavate s takimi Janezek (meče perilo po tleh): To je stvarmi. Ta Janezek je pa res navihanček, dobro, da mi verjamejo. (Sliši stopinje). Hi- kar se da. No, jaz pa mislim, da vseh teh tro moram iti, da me ne zasačiio. neprilik ni napravil iz hudobije, ampak Katarina (vstopi vsa prestrašena): Kak- bržkone mora imeti tisto nagajivo žilico. ki šno je moje perilo! Ta grdun me ie tako nikoli ne miruJe! — Morda mi o priliki pove- nalagal in sedaj tudi vidim, kakšno ie moie ste- kako ie ta isrica uspela, in ali ste ime- krilo. Nikoli več mu ne verjamem. iSede na le ka]" Poslušalcev in scledalcev? Ka.i ne, kako stol). sern radoveden! Toda mene zanima vse, kar Metka (vstopi in joka): Ma-mi-ca. ma- počno moie P"iateljice. Bodite pozdravliene! mi-ca, Ja-ne-zek me ie u-da-ril. * Janezek: Šlek, šlek! Prav, da tni ver- ~ . . . _ ..... jamete. Cenjeni gospod Doropoljski! Ana (vstopi): Oospa, zakai ste tako To je moje prvo pismo. Jako rad sem žalostni? prebiral »Zvonček«. Dobil sem ga v šoli. Katarina: Poglej, kaj je Janezek nare- Jako sem se razveselil, ko mi ie mama re- dil! kla, da bo naročila »Zvonček«. Opisati Ana: Janezek je pa res poreden. Vam hočem, kako krmim ptičke pozimi. —. 48 »— Na vrtu poleg hiše imamo krmilnik. Ho- tnir po našt ljubljeni domovini. da bomo tel sem natrositi zrncc v krmilnik, a ni šlo. lahko zopet vsi — osvobcjeni od bridko- Pred nekolikimi dnevi je visoko zapadel sti in težav — delovali za napredek in po- sneg. Nisem moKel do krmilnika. Naredil vzdigo ljublienega naroda! sem pot do krmilnika. Hitro natrosim vani zrn. Potem sem šel k oknu in od tamkai mim^Jke tOzlL "** M T*° *' UM *°SpOd DoroPoliski! Franc D o 1 e n z. učenec IV. razreda v - , v,soboto sem dobil svoj liubi »Zvon- Kraniu c • kl sem si ga želel za Božič. Takoj I--------------------------------------.—._______^ prvi dan, ko sem dobil »Zvonček«, sem uga- nil uganko. Pomagala mi ie moja sestra f^~f T /- r- r~, ~ ' Nikolaja. Dobil sem pa tudi druge reči. Meii ' / / [ /" ič? ^J^f^ T vsemi temi stvarmi sem dobil tudi pisalni -^ papir, na katerega Vam sedaj pišem, frn /5^TvTA Prosim, priobčite moje pismo v svoj Tfj> ^TSwtf kotiček. -----I-—-----—___________J___J.Q?3_ Vdano Vas pozdravlja Vaš |_-^______^^==^rŽ^ Andrej O r a s s e 11 i, Ljubljana, učenec II. ^^I^^^^ razreda. /^s^*/^___________ Odgovor: Odgovor: Ljubi Andrei! Ljubi Franc! Svoje in svoie sestrice ime čitaš danes zujoče in stradajoče ptičice. 2elim, da biTe lePeSa PlsaL t posnemala vsa slovenska mladina. Priobču- iem tudi Tvojo sličico, da bodo vedeli še Dragi gospod Doropoljski! drugi otroci, kako lahko napravijo enostav- „ , . ,. . . .. • nnrnx~ tip krmiinik-p Predrznem se tudi jaz pisati m poroca- * ti Vam nekai vrstic o nasem kraju. Tukaj t-, • j t-. cii ie lep krai. imamo blizo v cerkev in v šolo. Drag, gospod DoropoHski! fmamo tudi prav dobrega gospoda učitelia. Danes citam prvic Vaš koticek v pjše se Doberšek in ie tudi naročnik lista »Zvončku«. Tako mi ugaia. da kar sedem »2vončka« Jaz rad čitam »Zvonček« in in Vam pišem par vrstic. Stara sem 7 m prebjram Vaša pisma in odgovore. Hodim v Pol let n odde]ek ljudske šole, ki ima en razred. Hodim v 3. razred h gospodicm Ban- (jgmo se pisati, risati. računati. zemliepisa. tanovi. Sicer je učil ta razred moj ljubi pa- t- Casih gremo tudi na izlet na vi- paček, a ko je izbruhnila ta strašna voina. ' k0'enro Kortnik jejll odpoklican. K sreči ie ostal v Liub- soko *°n L%L%„ pozdravlia Mamici, bratcu Boianu in meni je silno Leopoid Srebotnik v Žvabeku. pošta dolgčas po njem. Vendar se tolažimo s Pliberk. tem, da ie tisočim, ki so izgubili dragega „ . očeta na bojnem polju, še mnogo, mnogo UOEovor. huiše pri srcu kot nam. Ljubi Leopold! Z željo, da bi nam Bog kmalu vrnil ^ .,,,,, . mir in z njirn dragega papačka, Da! LeP kra)! Koder se razprostira slo- sem Va^a vdana venska zemlja, tamkaj ie tudi toliko lepote, Božica Marokova. Nemška vas pri kolikor ie nima tuji svet. Mi se teKa zave- Trebniem datno, zato pa tudi ljubimo svojo zemlio z vsem ognjem srca. Ali tudi v tei vojni ne Odgovor: kažejo naši slovenski voiaki. kako iim srca Ljuba Božica! plamenijo za dom? — Tudi ti. moj dragi. Tudi iaz od srca žeiim.' da bi se kar ostaili vedno zvest besedi svoie matere! najprej uresničila Tvoja želja: nai zavlada *