Egon von Pistor.Št. Ilj v Slov. goricah, 27. junija. V predzadnji štev. smo nekateri Šentiljčani vas, drage sofarane, svarili pred glasom našega Pistorja, ki je vabil druge obeine, naj bi obhajale cesarjevo petdesetletnico z njirn vred, ter trdili, da je Pistorju le do tega, da bi imel priliko pokazati vsemu svetu svoje velike zasluge, ki si jih je stekel pri graditvi pruskega mosta do Jadranskega morja. Rekli smo tudi, da se bo v «Tagespošti,> kakoršnega ga poznamo, sam hvalil kot neutrudnega germanizatorja in sebe poveličaval nekako v tem zmislu: Glejte bratje na Pruskem, koliko sem vam storil! Ali ga imate drugega, ki bi bil toliko zraogel kakor jaz? Če se vam, dragi sofarani, zdi grdo, da bi temu sebičnemu namenu naj služila cesarska slovesnost, če se vam to zdi tako farizejsko, da pošteno srce napolnjuje z gnjevom, to vas naj ne moti; je pa vendar le tako, kakor smo pisali, samo s tem razločkotn, da še Pistor s svoio samohvalo cesarjevega dne dočakati ni mogel. V «Tagespošti> dne 23. t. ra. uže naha- jamo z zlatimi črkami opisano delovanje in trpljenje velikega Pistorja, in posluSajte, kaj tam pravi. Vsa Slovenija se pre oborožuje zoper njega, da bi popravila to škodo, katero ji je pouzročil on. Ker se mu je posrečilo, od Sv. Ilja do Maribora vse ponetnčiti, raora vse slovensko ljudstvo na noge, da ustvari veliko društvo, kateremu bode naloga, nazaj pridobiti to, kar nam je iztrgal on sam. Da je Pistor delaven, neutruden, namreC v pobijanju Slovenstva, to je itak res, in v narodni marljivosti bi ga smeli rai vsi posnemati, v drugem pač ne. Ce mu na§e priznanje pripomore do kakoršnebodi pruske odlike, naj jo dobi, mi rau je ne bodemo nevoščljivi. Nadalje piSe, ravno sedanje gibanje med Slovenci dokazuje, da so Nemci bili doslej zatirani, ne pa mi Slovenci, kakor pre tako radi in tudi sedaj, ko srao y škripcih, tožimo. Na kak način to mi sedaj dokazujemo, to nam ni jasno in gotovo tudi ne Pistorju; nam se zdi, da je Pistor ono večno laž, da mi Slovenci Nemce zatiravamo, sploh hotel v svoj spis spraviti, in da mu je slučajno ravno na tem mestu padla iz ust. Nato pripoveduje, da je Nemec, ki se spoznava za tacega in poteguje za pravice svojega naroda, in da na Spodnjem Štajarskem je silno hudo živeti; treba }e pre mučeniškega premagovanja samega sebe, železne vstrajnosti in junaškega poguma, da se med Slovenci vsaj za silo izhaja, da se obvaruje borno življenje. 0 trpljenju Neracev, živečih med slovenskimi divjaki, oni srečni bratje na severu pre nimajo pojma; dokaz je njegovo 121et.no mučeništvo pri Sv. Ilju. Sedaj pride tisti trenotek, ko se Pistorju greben postavi celo po koncu, in ko on ponosno pogleduje okrog po širnih deželah, češ, da mu ni najti para, sedaj se je vzdignila zatvornica, ki spušča vodo naravnoč na njegovo mlinsko kolo, ki glasno ropotaje oznanja njegovo slavo v daljni svet. Cujte! Pred dvanajstimi leti sem jaz, Egon von Pistor, priSel od severa dol do slovensko-nemške meje ter v prvi narodno mešani občini, v občini Sv. Ilja, začel rešilno narodno delo. Po dolgih hudih bojih je vendar prišla zmaga, in danes imamo pri Sv. Ilju nemški občinski zastop, nemško šolo in vsako kvaterno nedeljo nemSko propoved. Da to ni bilo lahko doseči, razvidi se iz tega, da sem v tej dobi jedenajstkrat, deloma kot zatoženec, deloma kot tožitelj, stal pred sodiščem in vsakokrat in sicer brez odvetnika zmagal, dočim so moji sovražniki se dajali zastopati po najboljših odvetnikih. Tukaj le moramo malo postati, dasi je gsp. Pistorju menda neljubo. Občinski zastop smo žalibog zares izgubili, a trdno upamo, da ne za vselaj; sicer bi pa ne bil padel Nemcem v roke, ako bi se bili mi hoteli pri agitaciji posluževati takih sredstev kakor Pistor in njegova kompanija. Na nemSko dvorazredno šolo, ki je, kar se tiče vrednosti, proti naši štirirazrednici blizo to, kar blato proti zlatu, mu pač ni treba biti ponosnemu; mi le srčno obžaljujemo tiste otroke, ki se jim nedolžnim po zlobnosti odteguje zdrava vzgoja in pouk; siromaki bodo svoje žive dni, kakor otroci onega bogatega kmeta Jurija, ki svojih otrok v šolo pošiljati ni hotel. Kajti ali otrok doma muhe lovi, ali pa hodi v Solo, kjer se mu govori v jeziku, ki ga ne ume, je vse jedno; še boljše je, če ostane doma, vsaj kolikor se razvija, razvija se naravno, ne pači se. Koliko takih ubogih otročičev mora vso šolsko dobo sedeti v prvem razredu, ker ne razumejo nemški! Štirnajst let so uže stari, za sv. spoved pa še ne pripravljeni, ker z njimi ni mogoče govoriti tako, da bi razumeli. To je vnebovpijoč greh; stariši bodete to imeli kedaj hudo odgovarjati, v prvi vrsti pa Pistor, ki je take stariše zapeljal. Kar se tiče nemške božje službe, pač ni mnogo dosegel. Nemci ali posilnemci imajo le vsako kvaterno nedeljo nemško pridigo. Kar pa zadeva tistih »jedenajstkrat pred sodiščem itd.,» moremo le reči, da se pač dvakratnih opravkov pri sodišču spominjamo, več pa ne. Prvokrat se je sodišču naznanilo, da računi, ki jih ima Pistor kot župan oskrbovati, niso v lepem redu; Pistor ie o tem takoj dobil vetra, in ko je prišla preiskava, je bilo vse v redu, računi in denarji, in mi smo res morali plačati kazen; toda o tej stvari naj vsak sam razmišljuje. Drugokrat pa je bilo tako: Nemci so imeli v drugem volilnem redu premalo takih ljudi, ki bi za nje glasovali; torej so delali volilce. Stanarinski davek so pripisovali takim, ki stanarine niso sprejemali. Nam Slovencem je vsled takega krivičnega postopanja zavrela kri, in pritožili smo se; v tej pritožbi pa je bila jedna besedica preostra in sodišče nas je obsodilo. Tudi ta slučaj prepuščamo pošteno mislečim ljudem, da o njem sami sodijo. Da bi se bil Pistor zagovarjal sam, pa ni res, zagovarjal ga je odvetnik mariborski. Dalje piše Pistor: »V 22 pismih in dopisnicah se mi }e pretilo, da me bodo ubili, da mi bodo hišo zapalili, in kar je takib prijaznosti še več; skušali so, mi napraviti strah, pozdravljali me niso in v vseh slovenskih časnikih so me napadali na najpodlejši način — in glejte, vendar se nisem dal odvesti s pota, neustrašeno sem korakal naprej proti svojemu cilju«. Kaj ne da bi se še kamenu usmilil tak človek, ki noč in dan ni življenja varen! 22 krat torej se mu je pretilo, a vendar! doslej Se, hvala Bogu, ne izvršilo. Mi divjaki smo pač le šeme! Srce nam kar hrepeni, jezik koprni po človeški krvi, ali poguma nimamo. da bi se lotili najšibkejšega človeškega bitja. Da govorimo resno; o pretilnih pismih nam ni znano čisto nič, in mislimo, da je ta bosa! Pistor bi bil gotovo pri vsakem na ves glas zakričal, da bi ga slišali tje gor do Berolina, ali doslej takega glasu ni bilo čuti. Nekoč se je res bil njegov dimnik unel in slamnata streha in cela koča »Edenheim« bila v nevarnosti; to pa se je zgodilo, ker je dimnik lesen, namreč iz štirih desek; ali Slovenci so plamen takoj, ko so ga zapazili, ugasili. Kar pa se tiče pozdravljanja, je paC raenda drugod tudi tako, kakor pri nas: Ljudje človeka čast6, kakor si zasluži. In da se še tudi taknemo onega razpravljanja po vseslovenskih časopisih, izjavljamo, da to tudi ni res. »Slov. Gospodar« je zares uže večkrat moral imeti ž njim opraviti; rad tega ni storil; da ga ni hvalil, ali je tega kriv >Slov. Gospodar*, ali smo tega krivi mi? Drugi slovenski časniki pa za Pistorja prostora niso daiali. Velik mož vedno začasa za to skrbi, da se njegovo delo v njegovem smislu nadaljuje in širi, in tako je tudi Pistor se uže ogledoval po Ijudeh, ki so vredni, da stopajo v njegove stopinje, in jih tudi nekoliko srečno našel. Te pohvalno omenja z imeni in sicer so:Reppniggv Cirknici, Reininger v Polički vesi, Baumgartner v Jarenini, Kramberger v Kaniži, Ignac Flucher in W e i n g e r 1 na Ranci in G o r n i k na Pesnici. Sami Slovenci! Ali ti ljudje nikdar ne zmislijo ali ne vedo, kako so doslej vsi narodi in tudi najzadnji v Afriki, postopali z izdajalei domovine? Ali v letih in letih niso utegnoli toliko pomisliti, da bi razločili, kdo je pravičen, kdo krivičen ? Ali so navlašč grobokopi svojega lastnega naroda? Nobena žival ne zatira svojega rodu, in človek bi bil tako krut? Gemu smo to pisali ? Pokazati hočemo, da smo Pistorja sodili prav, opozoriti pa tudi hočemo vas, dragi sofarmani, na njegovo dejanje zopetno, da ga vsak do zadnjega dobro spozna in se mu ne da zapeljati, da bi postal izdajica svojega naroda, svoje domovine. Varujte se pa tudi njegove garde, kajti učenec ni boljši od mojstra. Kako lep mir je bil v naši lari, dokler ni bilo Pistorja; vse se je med seboj Ijubilo bratsko, in veselo je bilo med nami; prepira z Nemci ni bilo. Odkar pa je ta človek med nami, je ljubljeni mir pobegnil. Za take ljudi bi tudi moral biti zakon, po katerem bi bilo dovoljeno, izgnati je. Ce kdo krade blago, sme ga občina iztirati; če pa ukrade blaženi, srečonosni mir, ne more se ga iznebiti. Vrh tega je tak človek še župan. In zakaj se moramo dati vedno vznemirjati in dražiti? Le, ker si je vbil v glavo, da mora naša zemlja postati pruska. Kar se pa tiče posebej slavljenja petdesetletnice našega cesarja, ostanimo Slovenci za-se. Vsaj tisti dan hočemo uživati v neskaljenem veselju in dati naši Ijubezni do presvitlega vladarja prav iz globočine srca duška. Toliko ponosa pa mora biti v nas, da ne bodemo tvarjali one podstave, na kateri bi Pistor, kakor slaven zmagatelj ponosno stal ter raz nje milostno sprejemal poslavitve veselja pijanih prusakov in Prusov. >Narod ki sebe nečasti, živeti vreden ni.« To je geslo vsem drugim narodom, in torej veljavno tudi za nas. Mnogi Šentiljčani.