Sf«w. 189.
»» M*
ifeHggjt * grčite 13. avgusta 1 §1 ®,
(Leto lil.
la-StaJa rosen Ecsieff f« Iftrjtanifeev vsak ti a n popaMan.
Uredništvo je v Ljubljani,
FrančiSkaiiska uiica št. 6/1* Učiteljska tiskarna,
Dopise frankiiati In pod*
pisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača
fnserati: Enostolpna petib vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in posiauo vrstica po 1 K$ večkratne objave po do* govoru primeren popust
Glasilo lufloslov. socialno - demokratMne stranke,
Posara«a«» Um> ata««*« —■ 43 «!isar»v. ——»
flarožnina: Po poiti aU * dostavljanjem n« dom ?a’ celo leto 72 K, *a pol leta 36 K, za četrt letal 18 K, za mesec 6 K,: Za Nemčijo celo teto 17 KJ i«. ostalo tujino in Ameriko' 84 K. — Reklamacije zf list so poštnine proste.
Dpravničtvo j« v Ljubljani frančiškanska uliea St 8 L, Učiteljska tiskarna.
Telefonska ii Sl 2.
Delavsko nadzosrtvo industrije.
Protirevolucijonarni časopis »Boreča se Rusija« (ki ga denarno podpirajo ameriške banke z ruskim denarjem), širi veliko propagando proti delavski in kmečki republiki v Rusiji. Pravi, da je boljševizem »glavno svetovno vprašanje«. In o tem vprašanju piše sledeče:
Razumem kapitalistični tisk na-Klaša sedaj značaj boljševizma kot Rlavnega svetovnega vprašanja. Priznava, da to ni vprašanje progerman-skih agentov, ubijanja ali neredov v Rusiji, niti, da je to enostavna ruska zadeva. Priznava, da Je boljševizem le glavno svetovno vprašanje soeija-tizma proti kapitalizmu.
Odločujoči faktor v mednarodnih .logodkih ni več niti poražena Nemčija, niti večje število malih narodov, ki so dobili samostojnost, in tudi to ne da se svet deli denarno in terito-rijalno. Odločujoči faktor je marveč dejstvo, da se je vsled vojne in splošnega propada kapitalizma okrepil Proletarski boj za socliallzem. Boj za socijalizem ni več samo teorija, ki se <te prenese v življenje, ampak je dogodek življenja samega, nalvažneJSe vprašanje za kapitalizem in socializem.
V nadi, da razreši ta problem, se bojuje kapitalizem za svoi obstoj. ^i’nn nezaveden pa je v načinih svojega bojevanja. Ruski delavci so prvi oričeli svetovni boj za sociializem. In ravno vsled tega osredotočuje mednarodni kapitalizem, katerega zastopa ententa, vse svoje moči proti ruskim delavcem, ki so odločni branitelji interesov vsega svetovnega delavstva. Izgladovanje, protirevo-lucijonarne zarote, ubojstva, »avali in politika terorja: — vse to rabi kapitalizem v obupnem boju, da zlomi moč socijalistične Rusije. Zaščitniki kapitalizma slikajo ta veliki problem tako, da bi ga delavci ne mogli razumeti.
Ves ta problem pa je zek> enostaven. Ni vprašanje demokracije ali podržavljenja žensk, niti ubijanja v velikem in enakih laži. kakor jih širi bužoaško časopisje. Jedro ruskega celega problema je: delavsko nadzorovanje industrije.
Premotrimo na kratko cHJe sovjetske vlade! Politična moč kapitalizma in njenega zaveznika — plemstva je, uničena. Delavci so si osvojili vso politično moč, ki io neobhodno potrebujejo, da stro industrijsko moč kapitalistov, da dajo zemlio kmetom »n tovarne delavcem. Kapitalistična republika (Zedinjene države ali Francija) prizna »pravice« kapitala. Sr*eijalistična republika, republika, najširših narodovih množic, priznava samo pravico delavca. Kljub lakoti ta vseli mogočih napadov, odpravljajo ruske množice moč kapitala, osvo-bojajo delavstvo trpljenja in izkori-ščevanja, ter ustanavljajo novo dru-
žbo dela in bratstva, delavskega nadzorstva industrije.
Ruske revolucijonarne množice upeljavajo socijalizem. To nasprotuje interesom kapitalizma, ki prav dobro ve, da prično tudi delavci drugih držav z enakim bojem, če ožlve Rusi socijalizem v svoji deželi. Radi tega se pripravlja kapitalizem na velik boj proti socialističnim delavcem Rusije.
Kaj je kapitalizem? Kapitalizem je družabni zistem, ki temelji na privatni lastnini. Delavci morajo delati, če se hočejo preživeti, lastnik Industrije pa gre edino za tem, da si napravi dobiček. Delavce zaposluje samo zato, da mu vstvarjajo dobiček. Plača delavca iz daleka ne predstavlja vso vrednost, ki jo je ta produciral.
Kapitalistična industrija ie avtokracija. Počenši od najmanjšega delodajalca, pa vse do velikih gospodarjev denarja, je kapitalistični razred neomejen gospodar industrije.
To avtokratsko nadzorstvo industrije prehaja v neomejeno nadzorstvo industrijalnega življenja naroda In celega sveta. Na čelu tega nadzorstva Je denarni kapital, ki se nahaja v posesti neznatne manjšine človeške družbe.
Pod to industrijsko autok racijo nimajo delavci glasu niti pri vodstvu industrije, da celo pri odmeri plačila za svoje delo ga nimajo. Sprejeti morajo sklepe industrijskih avtokratov. Delavci morejo od časa do časa preprečiti — s pomočjo svojih organizacij — plenjenje. Oblast in tiranija kapitala pa skuša uničifr vsako izboljšanje delavskega stanu.
Delavci pod tem zistemom ne delajo, da žive, ampak žive, da delajo. 2ive, da vstvarjajo bogastvo, moč in užitek gospodarjem industrije.
Industrijska avtokracija kaoitala nadzoruje vlado. Nadzoruje tisk. Nadzoruje šole. To more, s svoj>m bogastvom, a bogastvo pod kapitalizmom pomeni — moč. Ta industrijska avtokracija more kupovati priznanja cele vojske intelektualcev, plačanih vojakov — vzgojevalcev, politikov in časnikarjev — katerih naloga je, pospeševati interese kapitala. Demokracija v vodstvu postane strašna laž pod zistemom, kjer prevladuje industrijska avtokracija.
Industrijska avtokracija kapitalizma Je vrelec, iz katerega prihaja vsa človeška beda, vsa zatiranja, vse vojne, sploh vsa zla, vsled katerih trpi človeštvo. Iz tega zistetna se razvija razredni boj proletarijata, da uniči kapitalizem.
Velikanski kontrast temu groznemu zistemu — je sovjetska ruska republika, Je kakor oaza v pustinji, kakor obljubljena dežela osvobojenja delavskega razreda.
Vlada ruske sovjetska republike, Je vlada delavcev. Med tem ko vpo-rabfja kapitalistična vlada svojo ob-
LISTEK.
k. S. Puškin:
Snežni metež.
(Poslovenil Fran Pogačnik).
(Da^ic 11
Kmalu Je vse po hiši utihnilo i*i zasnulo. Maša se je zavila v, šal, se oblekla v toplo jopico, vzela v roke svoj povezek in se odpravila proti zadnjim vratom. Strežnica je nesla za njo dva zavoja. Prišli sta na vrt. Metež ni pojenjal. Veter jima je bril nasproti, kakor bi silil mlado ubežnico, naj ostane doma. Jedva sta dospeli do konca vrta. Na stezi so čakale sani. Konji, ki jih je zeblo, niso strpeli na mestu; poleg njih Se stal Vladimirjev voznik in jih krotil. Pomagal je gospodični in služkinji zlesti v sani in naložiti zavoje, potem pa je vzel vojke v roke in pognal. — Prepustimo reda’) gospodično usodi in izkušenosti voznika Terežke in se obrnimo k našemu mlademu za-Hubliencu.
Vladimir je imel ves dan opravkov. Zjutraj Je bil pri žadrinskem svečeniku, da se je z njim dogovoril; potoma si je poiskal med sosednimi pomješčiki prič. Prvi, pri katerem sc Je oglasil, je bil upokojen sedemdesetleten kornet (konjeniški praporščak) Dravin, ki se je strinjal z Vladimirjevim načrtom. Ta slučaj, Je dejal, ga spominja prejšnjih časov in huzarskih burk. Pregovoril je Vladimirja, da Je ostal pri njem na kosilu in ga uverjal, da ni treba hoditi za drugima dvema svedokoma. V resnici sta se takoj po kosilu javila zemljemerec šmit z brkami in ostrogami in sin kapitanskega izpravnika (sodnika), 16-leten mladenič, ki Je vstopil nedavno med ulance. Koma! sta čula, česa želi Vladimir, že sta se rotila, da se žrtvujeta za njegovo življenje. Vladimir ju je zavzet objel in se odpravil domov, da opravi Še ostalo.
Solnce je že davno zatonilo. Odpravil je svojega nadebudnega Te-režko s trojko in podrobnim naročilom v Nenaradovo, zase pa je velel pripraviti male enovprežne sani in se
last proti delavcjgitln v prid kapitalizma, vporabljf^vlada svetov svojo oblast proti kapitalizmu v prid delavcem.
Cilj vlade svetov je, vzpostaviti položaj, da se more udejstvovati socijalizem.
Socijalizem, po teoriji Karla Marksa in prak i sovjetske Rusije, pomeni — delavsko nadzorstvo industrije.
V proletarski Rusiji so postavljene tovarne pod nadzorstvo delavcev. Zistem nadzorstva temelji na delavcih, nikakor pa na birokratski državi, na politikih in kapitalistih. Vsaka tovarna izbere Izmed svojih delavcev tovarniški odbor, ki je vrhovno vodstvo dotične tovarne. Prejšnji kapitalistični lastnik ie odstranjen in je v največ slučajih samo začasni upravitelj, ki se peča z nakupovanjem in prodajo pridelkov, tovarniškim položajem, in sličnim.
Nobena tovarna pa ni neodvisua od druge: proizvajanje je zapleteni proces, ki zahteva centralizirano vodstvo. Vsled tega razni tovarniški odbori gotovih krajev izvolijo zastopnike za nižji nadzorstveni delavski svet, ki se peča edino z medsebojnimi odnošaji tovarn v dotičnem kraju. Ti različni nadzorovalni sveti pa izvolijo zastopnike v Vseruski vrhovni nadzorovalni svet, ki združuje tovarniško proizvajanje v celi deželi. Glavni or^an industrijskega ar.dzcr-stva je vrhovni svet za narodno gospodarstvo, ki združuje vse delavske organe nadzorstva, kmečke upravne odbore in vlado svetov. Na ta način je povzdignjena edinost proizvajanja, razdelitev dohediov, plače in zboljšanje delavskih položajev.
To je temelj industrijske demokracije, delavskega nadzorstva industrije. Vse te odbore in nadzorovalne svete izvolijo iz svoje lastne srede delavci sami.
Na temelju tega delavskega nadzorstva industrije, ki pomeni smrt kapitalistični industrijski avtokraciji, kapitalističnemu dobičku — ustanavljajo delavci in kmeti Rusije novo družbo.
»Glavno svetovno vprašanje boljševizma« je kot razvidno zelo enostavno delavsko vprašanje. Ta problem more razumeti vsak moški in ženska, ki dela za svoj obstoj v delavnici, tovarni ali rudniku. Ta zadeva se zelo lahko razume, vzlic prevračanja in laži plačanega tiska. »Glavno svetovno vprašanje boljševizma« pomeni navaden, čvrst sklep proletarijata, da odpravi industrijsko avtokracijo kapitalizma in da vpelje industrijsko delavsko nadzorstvo industrije.
Vlada svetov, ki je politične narave, dokler jo volijo delavci in kmetje — je začasna. Ista služi v dve svrhe: 1. da uniči politično oblast in odpor ruskih in nasprotnih kapitalistov ; 2. da razvije položaj, pod katerim se ustanovi nova industrijska
vlada. Ko bo popolnoma uveden socijalizem v Rusiji in po vsem svetu, potem bo odpravljena vlada svetov in diktatura proletarijata, ker bo njihov cilj dosežen. Edina vlada ki bo ostala — a ne vlada v starem zmislu — bo industrijska (uprava): nadzorovanje in vodstvo proizvajanja v prid vsega človeštva. To končno »vodstvo« ustanavlja sedaj sovjetska republika — s pomočjo svojih tovarniških odborov, delavskih nadzorovalnih svetov in vrhovnega sveta za narodno gospodarstvo.
Zelo navadna stvar je to delavsko nadzorstvo industrije, ki pomeni smrt
kapitalizmu. Ravno zato je grozni nazadnjaški in brutalni kapitalizem, ki ga zastopa ententa, sklenil uničiti moč republike svetov.
Kapitalizem pomeni zatiranje, bedo in ponižanje za delavni narod.Demokracija kapitalizma (omejena samo na politiko), je laž, sredstvo za izkoriščanje delavcev. Kapitalizem lit njegova demokracija pomeni revščino, brezposelnost, slabe plače, podrejenost delavca, a bogatstvo, preobilico in razkošnost za kapitaliste.
Industrijska demokracija, (delavsko nadzorstvo industrije) pomeni za vse človeštvo svobodo in srečo.
Brzojavne vesti.
Jugoslavija.
Za prehrano In proti draglntl.
LDU. Belgrad, 11. Včeraj se |e vršila konferenca med zastopniki belgrajske mestne občine in nekaterih mest v Vojvodini. Dosegel se Je popolen sporazum glede prehranjevanja in zatiranja draginje.
OSEMURNI DELAVNIK V LADJEDELNICAH.
LDU. Belgrad, 11. Ministrstvo za promet Je Izdalo na predlog delevcev naredbo, da velja za ladjedelnice 8urni delavni čas. Za nočno delo bo zvišana mezda.
Po svetu.
PREDARLSKA SE NE ZDRUŽI S ŠVICO.
LDU. Dunaj, 1L (ČTU.) »Korres-pondenz Herzog« poroča, da se Predarlska vsled odklonitve Švice ne združi s švico. V nedeljo Je klerikalna stranka imela po vse] deželi mnogo shodov za združitev s Švico.
Dr. Renner odpotoval.
LDU. Dunaj, 11. (ČTU.) Državni kancelar dr. Renner je včeraj odpotoval v St. Germain. Ako se načrt mirovne pogodbe izroči v sredo, se dr. Renner povrne še «ti dan na Dunaj, na vsak način pa najkasneje v četrtek. V tem primeru se glavni odsek snide v soboto, da dobi poročilo o uspehih. V sredo se sestane plenum narodne skupščine.
DEMONSTRACIJE PROTI MONARHIJI NA DUNAJU.
LDU. Dunaj, 12. (DunKU.) Kakor poročajo listi, bo celokupna oborožena sila, ki se nahaja na Dunaju, v sre-do priredila pred parlamentom v ob. liki demonstracijske parade manifestacijo proti monarhističnim strem* Ijenjem. V glavnih mestih posameznih dežel pripravljajo slične manifestacije.
Mirovna konferenc«.
LDU. Saint Oermain, 12. (Don. KU.) »Intransigenat« javlja: V kon-
ferenčnih krogih' menijo, da se konferenca po počitnicah, ki se pričnejo dne 25, avgusta, ne bo več sestala v sedanji obliki. Južno amerikanska m druge delegacije, kojih naloge so končane, se bodo vrnile v svojo domovino. Posle bo vodil svet peto-rice, ki 1)0 povabil vedno le neposredno udeležene narode.
Transportna vprašanja.
LDU. Nauen, 11. (Brezžično.) V, petek so se začeli v Versaillesu razgovori o ureditvi splošnih transportnih vprašanj, katerih rešitev predpisujejo mirovni pogoji.N avzporedu so bila številna zelo obsežna vprašanja. V raznih železniško-tehničnih vprašanjih, zlasti glede zopetne veljavnosti predvojnega poslovnika za uporabo voznega materijala je bil dosežen popolen sporazum. Razgovori se bodo nadaljevali v 14 dneh, ko bodo za-vršene vse predpriprave.
Ameriški kapital na delu.
LDU. London, 11. (CTU.) »Daiiv Express« javlja, da se ameriške Jeklarne, ki so nakupile Bohlerjevl podjetji na Dunaju in v Diisseldorfu, sedaj pogajajo v Bernu s Škodo glede nakupa škodovih tvornic. Ako se posreči ta načrt, potem dobijo n* kontinentu Amerikanci monopol za izdelavanje jekla. Edini konkurent bi še bila tvrdka Creuzot na Francoskem.
Erfurtska zveza nemških železniških uradnikov,
LDU. Nauen, 11. (Brezžično.) Skupina Erfurt Zveza nemških železniških uradnikov je izdala nastopne! izjavo: Skupine Cassel. Roli > Magdeburg in Erfurt pripadajo veliki delavski zvezi nemških železničaviev in nikakor ne nameravajo uprizoriti stavke preko glav svojih voditeljev« Vse drugo je le izmišljotina ali samo-hotno varanje. V zvezi s takimi vestmi imenovani računski revizor SchUtze sploh ni udeležen.
Protižidovski Izgredi na Poljskem.
LDU. Moravska Ostrova, 111 (ČTU.) »Kurjer Polski« javlja, da je
je sam brez voznika odpeljal v Ža-drino, kamor Je imela priti čez dve uri tudi Marija Gavrilovna.
Pot mu je bila znana, a vožnje Je bilo vsega skupaj le dvanajst minut.
Komaj pa Je prišel na polje, kar se Je vzdignil vihar in nastal je tak metež, da ni ničesar več videl. Hipoma Je zamedlo pot. V megli so se vili sneženi kosmi. Nebo se je zlilo z zemljo. Vladimir je čutil, da se na. haja na polju in Je skušal priti nazal na pot. Konj Je stopal na slepo srečo in sleherno minuto zadeval na zamete in padal. Sani so se prevračale. Vladimir se je trudil, da ne izgv.bl prave smeri. Prešlo Je pol ure, a do žadrinskega loga še ni dospel. Preteklo je še deset minut, gaja ni bilo videti. Peljal se je. po polju, razora' nem z globokimi jarki. Metež ni ponehal, nebo se ni razjasnilo. Konj sc Je začel ustavljati, pot le tekel z njega v curkih, vzlic temu, da je tičal skoro ves v snegu.
Končno je Vladimir uvidel, da na sme na to stran. Ustavil se ie in začel premišljevati, premotrivatl in predstavljati sl in se Je naposled
nveril, da mu Je iti na desno. Pognal Je na to stran. Konj Je komaj stopal, ker je bil že več kot uro na poti. Za-drino je moralo biti v bližini. No, on Je vozil, vozil, a polja ni bBo konca. Povsodi zameti in usede. Sani so se vsak čas prevračale, in on Mh je moral vzdigovati. Čas je potekal. Vladimir se Je začel vznemirjati.
Naposled se je začelo pred njim nekaj temniti. Podvizal se Je in ko se Je približal, Je zagledal log. Hvala bogu! je pomislil, sedaj smo blizu 1 Napotil se Je okoli loga v nameri, da pride na znano pot ali da obide log, za katerim je stalo Zadrino. Sko^o Je našel pot in zapeljal v mrak dreves, ki jih Je zima slekla do golega. Tu veter ni imel več sile. Pot Je bila gladka. Konj se je odobril in Vladimir pomiril.
Toda zopet je vozil in vozil. Za-drina pa ni bilo videti. Logu ni bilo konca. Vladimir Je opazil s strahom, da Je zablodil v neznanem gozdu. Obup ga je obvladal in udaril je p-< konju. Bedno živinče se je zagnalo, a kmalu je opešalo in čez četrt ure Je šlo v koraku, ne meneč se za vsa
priganjanje nesrečnega Vladimirja.
Drevje se je začelo potnalem redčiti in Vladimir je prišel iz gozda. Žadrina ni bilo nikjer. Ura ie morala biti okoli polnoči. Vladimirju so zalile solze oči. Šel je na slepo d.dje. Vreme se je umirilo in viharni oblaki so se raztepli. Pred njim je ležala ravan, pokrita z belo odejo. Noč ie bil« precej jasna. Nedaleč odtod je zagledal vasico, sestoječo iz štirih, petih' hiš. Krenil je tja. Pred prvo kočo je skočil s sani, pristopil k oknu in začel trkati nanj.
Čez nekaj minut se Je dvignila zavesa in skozi okno je pomolil stai-; ček sivo glavo.
»Česa potrebuješ?«
»Ali je daleč Zadrlno?«
»Ni daleč. Deset vrst.«
Pri tem odgovoru se ie Via dimit zgrabil za lase in nepremično obstal kakor človek, ki je pripravljen na smrt.
»A odkod si?« je nadaljeval sta-
rec.
Vladimir je vprašanje preslišal.. (Dalje prih.)
IM ■li li I
mimm
ministrski predsednik Paderewski z ozirom na protižidovske izgrede določil, da pride vsak krivec pred preki sod in da se bodo sodili v tekil 24 ur. Te določbe veljajo za vojaške in civilne osebe. Sodišča bodo sodila ob zaprl ih vratih
Črnovojnlška dolžnost na Poljskem.
LDU. Nauen, 11. (Bcez^:ično.) Poljski državni zbor je dovolil, da Sfc
razširi črnovojniška dolžnost v toliko. da se pritegnejo v vojno službo i tudi sedemnajstletni.
Star avstrijski režim na Ogrskem.
LDU. Budimpešta, 11. (DunKU.) OPU. javlja: Vojni minister ie izdtil novelje: Najprej nrepovedujem vojakom udeleževati se političnega thr-lienja. Častniki in vojaki ne smejo biti člani političnih društev ali tajnih' družb. Ako W že bili člani takih korporacij, morajo takoj izstopiti. Drugič zahtevani od vsega vojaštva strogo disciplino. Glede ten veljajo naredhe, ki so bile odločilne pred 30. septembrom 1918.
Ladijske izgube nevtralnih držav.
Kristijanija, 10, Norveški korespondenčni urad naznanja izgube skandinavskih držav na trgovskiff ladjah med vofeko. švedska Je izgubila 17 odstotkov tooaže celokupnega trgovskega brodovja, Norveška nad 49 % m Danska 33 odst.
Koliko j|e še ujetnikov bivše Avstro-Ogrske v Rvslp.
Praga, 11. Po seznamu čehoslo-vaškega generala Slablne je v Rusiji Je okrog 1250 častnikov in 125 tisoč mož bivše avstro - ogrske armade.
Princ VVied tihoiapdc.
LDU. Draždame, 12. (DonKU.) »Dresdener Anzeiger* javlja k »oro-čilu danskega lista, da je princ Wied poizkusil spraviti z aerojUani vrednostne papirie in dmge vrednosti, ki so last saškega kralja, na Švedsko, da je Juridični apraviteli suškega kralja DKnačfl -to vest krrt neresnično. v'fada bo prejkorte uvedla preiskavo.
Clemenceau — predsednik francoske republik*.
Iz Pariza poročajo, da se sodi v
vseli političnih krogih, da bo izvoljen za predsednika irancoskc -republike za Potncarejem Clemenceau, ki Je postal med vsem narodom zelo po« pularent, tak« da mu Je izvolitev zagotovljena. Edin njegov protikandidat ie predsednik Dosianske zbornice Desclianel. Cieiiienceauovi prijatelji si želijo, da bi bilo to plačilo za njegov trud ter da bi bil istočasno postavljen izveu navadnih .političnih bojev. Ker je Clemenceau '»Navil, da po volitvah v oktobru odstopi, se začenjajo že sedaj bo|i. kdo da bo njegov naslednik; najbrž bo to Briaiid. Ta zastopa novo orijentacuo. M je za tesno zvezo z Italijo. Obstoja p* še drugo gibanje, ki tesži za zhlt-žatijem z Ameriko i« njegova zastopnika sta Fardieu in Viviani (soc.) le pa manjša možnost, da bi bil Izvoljen kdo od teh dveh državnikov.
Proti Clemenceauoveni režimu se slišijo v zadnjem času ostri glasovi, ki mu očitajo korupcijo. Na zboru radikalne stranke je nastopil Franklin - BouUlon, ki je izvajal, da v Franciji ni ne ministrskega predsednika, he notranjega ministra, le ,pa ena oseba, "ki vodi Francijo. Ta oseba — katere govornik ni imenoval — Je Clemenceauov kabinetni Šef Mandel, kateremu Franklin - Bouiilon očita, da vlada s 25 milj. tajnih fondov, s križi čar*ne legije, s poslanstvi, s trgi in cel svet sc klanja pred njim. ;V, Franciji niti za direktorja id bilo takih koru pci j. Francoske radikalne stranke se zelo bojuje proti Izjemnemu stanja in cenzuri.
Mednarodni strokovni kongres v Amsterdamu.
Strokovni kongres, ki zboruje v amsterdamski koncertni dvorani, je bil ob navzočnosti 92 zastopnikov iz 14 dežel otvorjen v pcndeljek, dne 28. julija. Na kongresu, ki ima popol- , notna mednarodno lice in ki vzbuja pozornost celega sveta, so zastopane naslednic države:Amerika (3,61)0.000 članov), Anglija (4,750.000). Belgija (450.000), Cclmsiovaška	(230.000),
Danska (.255.000). Franclja (1.500.000, Luxemlnir5ka (21.000),	Nemčija
(5,400.00'' sindikalisti 60.000), Nem-' ška Avs a (5004300), Nizozemska (proste organizacije 220.000. sindikalisti 45.000), Norveška	(122.000),
Španska (150.000), Švedska (235.000) in Švica (200.000). Čehe zastopata ss. Tayerle in Skurskv,
Pred zborom so se vršila že od 25. julija posvetovanja organizacij, zastopanih v stari strokovni zvezi,
in v teh so se nazori Amerikancev Belgijcev in Angležev zelo odbijali. Posvetovanja niso dovedla do nika-kega pozitivnega zaključka. Tudi v odborih se venomer odbijajo različni nazori glede taktike strokovnih organizacij. Obširna debata je bila v tretjem odseku za nazore strokovnih organizacij glede vprašanja blokade Nemčije ter glede razmer v Rusiji In na Ogrskem. Debata priča, da so vse organizacije odločno proti intervencijam, toda enako kritično se postavlja večina delegatov proti metodam boljševizma. Amerikanci so celo proti predlogu, da bi kongres odobril socializacijo industrije.
Za predsednika »Mednarodne strokovne zveze« je bil izvoljen Ap-pteten (Angliiai, za podpredsednika pa Jouhaux (Francija) in Marteus (Belgija), Nemci hi Nemški Avstrijci so odklonili svoil kandidaturi. Tudi pri volitvah za člane predsedstva so kjavili, da se odločijo šele doma. Od •kupine slovanskih dežela ie bH izvoljen v mednarodno predsedstvo tajnik »Cehoslovaške strokovne zveze« sodrug Taverle, na katerega predlog sta bila tudi Potokom la Jugoslovanom v predsedstvu priznana zastopnika.
Jugoslovanske eete zasedle Prekmurje.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 12. t. m. ob 12.45 iz uradnega vira: Na podlagi odločitve v Pariza nam Je bilo priznano Prekmurje ia dobili smo oficijelen aalog, da ga zasedemo. — Danes so se začelo operacije t svrbo zasedbe Prekmurja. Bela garda se je umaknila, in Rdeča garda se je razpršila, ter polaga orožje. Narod z navdušenjem pričakuje osvoboditelja. Naše čeie so danes ob 8. uri zjutraj zasedle Mursko Soboto in zaplenile štiri topove, nekoliko tisoč pušk, mnogo streliva, eno lokomotivo itd. V Batjand (severno od Murske Sobote) 1e vkorakala uaša konjenica ter zaplenila veliko muidcijsko skladišče. Poliod se nadaljuje, doklej' ne prispejo naše Čete na določeno mejo.
Ministrska kriza.
Se vedno težave.
UDU. Belgrad, II. Rešitev kabinetne krize danes ni napredovala. Uavldovi&evi razgovori * t alkalnim klubom »»©steli brez uspeha in se se morali prekiniti vslod nepopustljivosti radikalcev. Protič te zahteval za svojo stranko ministrstvo za notranja dela. Radi Protičeve trdoglav-nosti je možnost, da se sestavi koncentracijski kabinet, izključena. Danes popoMae, ko so se pogajanja med DavidovičeHi in Prt)tičem prekinila, se je začel Davidov ič pogajati z Narodnim klubom, Jugoslovanskim klubom ki eekaterfcni tnan&hm političnimi skupinami.
Dnevne vesti.
Vzorna stavka kovinarjev v IMM
Ker se podjetje strojnih tovarn in livarn v Ljubljani trdovrtano braal ugoditi upravičenim zahtevam kovinarjev m nastaviJencev pri podjetju, se slavka vzorno nadaljnje. Kljub raznim mahinacijam podjetja, vztrajaj© delavci pri svoji vzorni stavki, od katere ne bodo niti najmanj« odnehali. Podjetje bo moralo težko občutiti moč organiziranega delavstva in končno izprevideti, da delavci danes predstavljajo skupino, s katero se mora delodajalec pogajati in ki JI ne more krafkomalo diktirati.
Profl nalezljivim boleznim.
'Da se razširjanje nalezljivih bolezni kat možno prepre©. se usta» nov! po vseh mestih In večHh krajih države veTiko števHo bolnic. Bolnice bo nadziral sanitetni oddelek, delovni pa bodo v rrffh okrajni zdravniki in okrožni fiziki. StroSke bodo nositi okrožni odseki tn država.
Dnevni f*brat la nedeljski počitek v pekovski obrti.
Na enketi pri socijalnem poverjeništvu so dne 30. julija in 4. avgusta t- 1. med zadrugo mojstrov pekov in kolačnikov ter zastopniki osrednjega društva živilskih delavcev sklenili, da se v vseh obratih uvede dnevni obrat od 4. ure zjutraj naprej, ob sobotah pa se podaljša derlo za 4 ure, tako da se ob nedeljah ne bo delalo. Pri enketi se je dognalo o raznih prodajalcih In nekaterih, ki brez obrtnega dovoljenja izdelujejo razno pecivo. Po lopah (barakah) se prodala kruh nad maksimalnimi cenami in celo do 50% družje. Obrtna oblast bo morala - s svojimi organi nekoliko pregledati kakšen kruh se prodaja ter težo In ceno kruha nadzorovati.
Zopet trafike I
Podeljevanje trafik aepreinožnim invalidom in vdovam je gotovo pametna odredba, ki ima predvsem ta človekoljuben namen, da preskrbi le-tem skromen zaslužek. Ootovo pa ni v smislu te odredbe, če se podeli trafika osebi, ki je za svoje življenje dovolj preskrbljena, in še manj, če dotična oseba razpolaga z imetjem, bodisi s premičnim ali nepremičnim. Na Starem trgu v Ljubljani je bila odvzeta trafika osebam, ki so bile zasačene pri veriženju s tobakom in razpolagajo z dvema ne baš malenkostnima hišama in trgovino. Pričakovati bi bilo, da se sedaj odda ta trafika nepremožnim prosilcem, med katerimi je neka mati z dvema nepreskrbljenima otročičema ki še danes ne ve za moža, kje da 9e uahaja. Tudi neka druga ubožna rodbina, ki je obilo preskrbljena z otročjim blagoslovom, je med prosilci. Tudi imate ti dve prosilki slučaj ugodne rešitve zasiguran lokal v predpisanem prostoru. Čuje pa se, da pridejo pri podelitvi te trafike zopet v prvi vrsti v poštev ravno iste osebe, ki jim je bila odvzeta trafika vsled veriženja s tobakom, če je ta govorica resnična, potem so vse odredbe ie Hu-zorue in javnosti se naj kar odkrito pove, da velja pri podeljevanju trafik samo protekrija. S takim obvestilom bi marsikateri revni družini prihranili nepotrebne izdatke, ki jih tako težko utrpi.
Drobno.
— Južna železnica. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani sprejme dva jurista z sodno in enega jurista z davčno prakso v službo. Re-flektanti naj se priglasijo pri »meno* vanem ravnateljstvu (Belgijska vojašnica) L nadstropje, soba št. 16.
— Železničarska godba v Celju obhaja 17. t. m. desetletno vstanov-Ijeuje ter priredi v to svrho veliko veselico v-vseh prostorih gostilne pri »Zelenem travniku« pod vodstvom kapelnika sodr. Albin Petermana. Nastopi tudi delavsko pevsko dru-štvo »Naprej«. Začetek ob 16. Hri. Nt* obilni obisk vabi odbor.
— Ambiriatorii za bolne otroke. Oskrbovalnica za matere in dojenčke ter ambulatorij za bolno deco društva za otroško bolnico posluje vsaki dan od 3. do 4, ure t>ep. v Otroški bolnici vbod Jz Streliške ulice 5t. 15. Pravico do brezplačne zdraviliške oskrbe ima vsak otrok. Vsaka mati pa je dolžna prinašati redno dojenčka v smislu otroškega skibstva k zdravniškem pregledovanju vsak teden vsaj enkrat.
— DrMŠtvo drž. uslužbencev ima nujno odborovo sejo, dne 14. avgusta ob 20. uri v običajnem lokalu. Polnoštevilno! — Predsedstva.
— Št. Pavel pri Preboldu. Prostovoljno gasilno društvo Kaplavas priredi v nedetjo, dne 17. t. tn. veliko vrtno veselico v prid društva, im vrtu načelnika gosp. Tumšeka. Sodelujejo: Zabukovška premogefcop-na godba, ter domači pevci. Šrečo-hrv, panorama, šaljiva pošta, ples itd.
— I. splošno društvo Jugoslovanskih vpokojencev v Ljubljani naznanja svojim članom, ki so služffi pri državni železnici, da so vprašalnl-ce že razposlane. Treba Jih je točno Izpolniti in vrniti ravnatelJsivu v svrho nakazila draginjške doldade. Tozadevna pojasnila se dobe v Novi ulici S in v Šiški, Planinska cesta 197. Pri vseh društvenih zadevah Je navesti Številko članske izkaznice. —1 Predsedstvo
— Kolo, ki sem ga pustil na cesti v noči od nedelje na pondeijek, In sivi klobuk, naj mi vrne pošteni najditelj proti nagradi v gostilni Zgonc.
— Noseče In doječe matere se morajo alkoholu popolnoma odreči, ako hočejo, da bo zarod duševno tn telesno zdrav. Velika zmota Je trditev večina mater, da pivo množi materino mleko, ali da vino pri detetu pospešuje krepak razvoj telesa, rast zob Itd. Resnica je: mleko da mleko, pivo in vino pa povzroča zlasti pri dojenčkih krč, božjast, drisko in drage bolezni otrok.
— številke govore! Na Kranjskem se je že pred vojno izpilo za 40 milijonov opojnih Pijač Jia leto, medtem ko je ves zemljiški davek zaašai 3 milijone kron. Vsi Slovenci skupaj smo izdali za alkohol (to je 5 milijo^ nov litrov žganja, 13 milijonov litrov piva in 15 milijonov litrov vina) v enein letu 100 milijonov kron. Pri sedanjih cenah znašajo izdatki za alkoholne pijače najmanj 10 krat toliko, letno najmanj 1 milijardo. — Koliko kmečkih posestev hi se moderno uredilo, koliko šol in udobnih delavskih stanovanj bi se sezklalo z eno desetino te vsote l — Za vsota, katera ze jc izdala v 25. letih saiuo za žgane pijač« v. naši domovini, bi
n. pr. lahko kupili vsa tovarniška podjetja na Kranjskem.
— V deželi«) vzgojevališče (po-boliševalnieo) v Ljubljani Je bilo od
leta 1913 do 1918 sprejetih 178 gcueit' cev. Od teh je knelo stariše - alkolio-* like 132 dečkov t. J. 74%. Oojenci so biK stari od 12 do 17 let.
V soboto, dne 16. t. m. se vrti ob 8. uri zvečer v veliki društveni dvorani v M«hrovi hiSi
SHOD ZAUPNIKOV
krajevne politične organizacije J. S. D. S. z dnevnim redom:
STRANKINA KONFERENCA.
Sodrugi zaupniki, izvršite strankino dolžuost, ter udeležite se polno* številno shoda! zadeva je jako važna in nujna 1
ganizaeij: Brudniaka, Bornemiss*, Cvijiča in Tomašiča. — Ootovo so vs! žrtve podle denuncHacije,
Iz stranke.
PofHKaa organizacija na .Jesenicah. Sestanek politične organizacije se vrli namesto v četrtek v pelr« k. dne 15. avgusta 11 ob’ ped 10. uri dopoldne pri g. Vergiesu na Savf. Ker je sestanek zeio važen, naj se ga vsi čianl zanesljivo udeležijo! — Odbor.
Iz stranke. V petek, dne 13. avgusta ob' 10, uri »e vrši v Mariboru Pri O ambri »h
OKROŽNA KONFERENCA
* dnevnim redom: 1. Politični pold-žai. 2. Strankin zbor,
Vsi zaupniki naj prioeso od or~ ganizaeij izstavljene mandate.
Odbor.
Strokovno gibanje.
Brivsko dete vsi vo mesta Ljub-ftene m okolice je stopilo v mezdno gibanje. Naj nihče od sodrugov ne potuje v Slovenijo, dokler se mezdno gibanje ne konča.
Osrednje društvo stavbinskih de-*loye,,8ke™ ozemlja v Ljubljani, ima v petek, dne 15 avgusta zborovanje, id se viti ob 9. uri depoldne v veliki dvorani »Mestnega doina«. Naj se ga udeleži vse danstvo podružnice Ljubljana in okolice polnoštevilno. Poročalo se bo o delovanju društva in polagalo račune za prvo polletje. Razpravljalo se bo tudi o perečem vprašanju neznosne draginje.
Splošna železničarska organizacija. Seja centralnega odbora se vrši danes ob pol 8. url zvečer v društve-nlh prostorih. — Predsednik.
V Mežiško dolino!
Sodrugi, sodružice! Pridite vsi na društvene sestanke, ki se vrše:
na Lešah pri Poljanah v petek, IB. avgusta ob 4. url popoldne v kau-flni;
v Črni v nedeljo, 17. avgusta (A 10. uri dopoldne v prostorih Krnice ve gostilne:
v Mežici v nedeljo, 17. avgusta ob 2. url popoldne v gostilni pri Vivodu.
Dnevni red vseh teh sestankov: ustanovitev naše politične in izobraževalne organizacije; zato pridite vsi ia pripeljite s seboj tudi žene iu mladino!
Vestnik »Svobode*.
Splošna delavska zvaza »Svoboda« v Ljubljani
sklicuje dne 24. avgusta 1.1. v dvorani Mahrove šole v Ljubljani
ZVEZNI OBČNI ZBOR.
Dnevni red: Poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročijo blagajnik«. poročilo kontrole, poročilo delegatov o delovanju podružnic. Volitev tjdbora. Predlogi.
Vse podružnice naj pošljejo imena in nalove izvoljenih delegatov najkasneje osem dni pred zveznim zborom, ravno tako vse samostojne predloge na zvezno načelstvo v Ljubljani. Vse kar se Uče delegacij |e razvidno iz društvenih pravil.
Draži Stefan, t. č. predsednik.
Vehovc Jakob, t, & tajnik,
«
Trbovlje. Občni zbor »Svobode«
se vrS v nedello 17. t. m. ob 15. uri. Dnevni red: l. Poročilo načelstva; H. Poročlfo btegajrrtka; IH. Volitev delegatov za zvez« zbor; !V. Even-tuehil prefflogi,
Pregaajanje komunistov v Zagrebu.
Kakor smo le poročati, le vlada prepovedala nadainje izdajanje tednika »Istina« in revije »Plamen«. Istočasno so v obeh uredništvih napravili preiskavo, seveda brez vsakega uspeha. — Obenem te vlada nrepovedaJa zborovanja, ki bi morala biti v Zagrbu hi okolici, ki so imela na dnevnem redu vprašanja: Državno viječe, ustavotvorna skupščina
in draginja V soboto Je policija
aritt&ta voditelje komunističnih or-
M. Č.:
Sokolstvo In politične stranke.
Brli so časi, ko še pri nas na Slo* venskem niso obstojala naša delavska telovadna društva, katera P* imamo danes že mnogokje organizirana pod okriljem naših izobraževalnih društev »Svobode c, V tistih časih smo se tudi socijalisti zatekali t sokolska telovadna društva, katerK so po mnogih Jerajih n. pr. Hrastnik* Trbovlje, Zagorje in drugih delavskih krafih obstojala po večini iz &h pristašev. Storili smo to, ker ra*, zen klerikalnih »Orlov« nismo iuiell drugih telovadnih društev in ker sc je »Sokol« saj povečini držal nad strankami ,kar v svojih lisrih tudi še danes vedno zatrjuje, dasiravuo temu ni tako.
$ 1. številki svojega glasila »Sokol«, zatrjuje to telovadno društva svoje nadstrankarstvo ter priponka svojim članom delovanje v strankah, ki odgovarjajo njihovemu prepričanju. Videli pa smo zadnje čase, kako si stranka JDS osvoja popolnoma to telovadno organizacijo tglej gf>-vor dr. Resmana na zaupnem stv Stanku JDS v Celju kakor problem v celjski »Novi Dobi« ter inteviziv.ro ukvarja z mislijo, kako pridobiti '-Sokolstvo« popolnoma zase. To je ie en slučaj poleg veliko drugih, katere dan za dnem čitamo po glasiHi 3DS.
Nam je to danes sicer popolnoma vseeno, kakor je »Orel« paradna organizacija klerikalizma, tako ie da nes »Sokol* paradna in fcoisa org*l"l-zaclja liberalizma, ali kakor se ?e danes ti gospodje imenujejo. Dejstvo Je pač, da je dvom o nadstrankarstvu tega društva danes močno opravičen.
Oglejmo si še dalje to društvo in njega takozvano bratstvo, katero se cedi tem gospodom ob vsaki priliki in besedi iz njih ust. Imel sem priliko, dostikrat nastopiti v društvu. Videl sem tam res nekakšno »bratrtvo« i« »demokratizem«, pa seveda, l ili smo si bratje samo za tisti čas, dokler smo bili v kroju, drugi dan nas pa »višji« niso več poznali in bralstvo jc bilo pri kraju. To »bratstvo^ ie ptišlo povsem do izraza tudi v bivši avstrijski armadi, kjer sttio služilj razni bratje eni kot oficirji, drugi kot navadni vojaki. Tam se nismo več oo-v: • m bolelo nas je to. pomagati si pa tam nismo mogli. Prejela se nas je opravičena flevolja do teh ljudi ki so tako slabo karali v jo značaja, in komaj čakali ter tudi delovali na to, da se zruši gnila Avstrija. Imeli smo na soški fronti siti-kjer je bivši »Sokol« palmi! v temno luknjo, polno blata in mrčesa par inteligentnih srbskih ujetnikov, 'M so Wfi zaloteni pri pogovorih, kateri temu poveljniku - poročniku-Sokolu niso ugajali. In tako bi lahko marsikateri nas navadnih vojakov naštel polno takHi slučajev, kako so se ti ljudje bratsko obnašali za časa vojne, čez vse njih Avstrijska kapa jhn je bila nadvse in zlati pertope % monogramom. Nočemo seveda reči, da so bili vsi iaki, nasprotno, bili so tudi lepi izjemni slučaji, ali vendar bilo jlb je veliko, ki ao pozabili na temeljne nazore zdravega sokolstva.
V marsikaterem sokolskem dru-štiru se še danes nahajajo naši pristaši. Ti naj pravočasno spregledajo in ta društva zapuste. Delajo naJ rajše na ustanovitev, tam kjer še ne obstoje, svojih telovadnih društev kot odseke »Svobode«, kajti pravi soclialnl demokrat ne more biti »Sokol« In »Sokol« ne pravi socBshi? demokrat
Vi- — -	-	 ^
Iz Slovenije.
Guštauj-Pre valje.
, Pri nas v Ouštanju, Prevaljah. Leše, Tolsti vrh, Kotle itd., imamo 15.000 prebivalcev. Domalega sami delavci, ki so večinoma zaposlen1 v, nevarnih delih v <rovih itdL. kjer se lahko vsak čas pripeti kaka ne^rfl ča. »Vsi ti kradi « Pft zaenkrat &
vedno brez zdravnika. Odpomoč \e hi nujno potrebna. Prosimo poklicane oblasti, da to takoj preskrbe.
Tržič.,
Dne 9. t. m. so imeli kovinarji mezdno gibanje. Fužinski delavci tvrdke Globočnik in Ahačič so za-|]tevali_ povišanje plač. Pogajanja jned tajnikom kovinarske organizacije sodr. Ign. Mihevcem in obema podjetnikoma, kakor zastopniki delavstva, so trajala precej časa. Posebno trd je bil gospod župan Ahačič. Ni mu hotelo v glavo, da tudi 'delavci morajo živeti. Vse mogoče in nemogoče izgovore je navaja!, samo da bi nasitil delavce z lepimi besedami. Značilno pri tem le bilo, da Je moral sodrug Mihevc zastopati tudi predsednika katoliške organizacije JSZ. Pa to je že tako! Organizacije, ki so samo za parado, ustavilo svoje delovanje, kadar pride do resnosti.
Fužinski delavci so dosegli lep pSpeh. Dobili so 60 vin. na uro vet Kot so imeli dosedaj. Vsekakor' pa imajo še danes fužinski delavci slab' se plače, kakor delavci drugih strok. iTo pa le vsled tega, ker se dosedaj &iso brigali za svojo stanovsko organizacijo. Upamo, da bodo sedaj vedeli ceniti svojo strokovno organizacijo, ker so sedaj videli, da je le ta nlih dejanska opora.
Slap nad Tržičem.
Dne 10. t. m. se je vršil pri nas kmetski shod. Kmetje so prihiteli na ta shod iz raznih vasi.
Na shodu je poročal sodrug M i -h e v c, ki nam je naslikal zgodovino in težnje kmeta od leta 1848. sem, ter govoril o zavlačevanju agrarnega vprašanja, ki v malokaterih krajih - kmete tako živo zadeva, kakor ravno pri nas. Graščak baron Born ima obsežno veleposestvo pri Sv. Katarini nad Tržičem. To posestvo obsega več tisoč oralov z nad 2 m visoko žično ograjenega pogorja. Velik del njegove površine tvorijo planinski pašniki. Pred 40 leti se ie tam še Pasla živina naših kmetov, danes so mu pa vsi dohodi, vsa pota zaprta in s tem zatrta tudi živinoreja kmeta tr-žiške okolice. S tem pa ni samo kmet oškodovau, temveč tudi delavec tega industrijskega kraja, ker mora mleko prav drago plačevati. Gospod baron je na ta shod poslal tudi svojega zastopnika v osebi gozdnega komisarja, ki si je govor sodruga Mihevca pridno notiral. Mi bi bili jako zadovoljni, če bi gospod komisar vse to, kar je sodrug Mihevc govoril, tudi Sospodu baronu poročal. Ob burnem Pritrjevanju govornikovim izvajanjem, se je nato izvolil odbor iz vas", ki so bile zastopane. Sklenilo se je, da se ta odbor izpopolni še z zastopniki iz tistih vasi, ki niso bile zastopane in ki so pri tem prizadete, t. J. Kmetje, ki so tudi svoje pašnike iz^ Kubili. Ta odbor ima nalogo, da napravi vse potrebne korake na merodajnih mestih, da pridejo kmetje Tržiča in naše okolice zopet do svoji!'. Pravic. Sprejeta je bila tudi tozadevna primerna rezoluclja.
Litija,
Dne 7. avgusta so se vršila pri nas pogajanja za zvišanje plač v topilnici podjetja »Blei- & Silberhiitte Uttai«, reg. zadruga z orn. zavezo.
Navzoči so bili: rudarski nad-svetnik inž. M. Pirnat, predsednik;
Albin Kandare, tajnik Osrednjega odbora, Mihevc Ignacij, tajnik kovinarske zveze v Ljubljani.
Podjetje so zastopali t Ravnatelj Friedrich Groll, prokurist Josip Oietz, vladni nadzornik Josip Dekleva in štirje zastopniki delavstva.
L Povišanje temeljnih mezd: Temeljna plača K 12.88, se za vse kategorije delavcev (preddelavci, Pomožni delavci, delavci na dvorišču ui profesijonisti) poviša za 40%, to je na 18 K. Dosedanja doklada se Poviša na 1 K 40 vin., istotako doklada za pomožne delavce na 1 K, Tako da znaša dnevna plača 19 K ‘40 vin., za pomožnega delavca 19 K. Delavci na dvorišču dobivajo 18 K dnevno.
2. Družinske doklad« *a ženo )n otroke se povišajo za 13 %, tako t}a znašajo s tem poviškom 1 K 40 vin. V slučaju bolezni in kratkega dopusta se družinske doklade tudi izplačajo.
Samcem se dovoljuje za vsakega njegovega nepreskrbljenega in dela nezmožnega roditelja, ki biva ž njim v skupnem gospodinjstvu, družinska doklada.
4.	Stanarina se določa mesečno v naslednji izmeri: a) za samce 5 K, b) za oženjene do enega otroka 15 K Š) za oženjene z dvema ali tremi i&troci 20 K, d) za oženjene s štirimi
več otroki 25 K, e) za samce, ki Mnajo vzdrževati starše 10 K. — Pri Zdovcih se šteie mesto žene en Stroie,
5. Enkratni nabavni prispevek se določa v zneskih: a) za vsakega delavca 150 K, b) za ženo 50 K, c) za vsakega nepreskrbljenega otroka pod 14 letom 20 K.
6. Podjetje se obveže, 'da zgradi delavska kopališča.
Pod pritiskom dunajskih Židov je delavstvo tega podjetja veliko prestalo. Z bornimi plačami se jfe moralo zadovoljiti tofilto časa, da so delavci vendar enkrat uvideli, "da je odpomoč le mogoča potom trdne strokovne organizacije. Delavci tljske topilnice so se "tudi'vsled tega do zadnjega organizirati.
Mi pa bi litijske delavce prosili, da v st rajajo v organizaciji te svoje člane prav pridno izobražujejo.
Ruše.
Shod, ki se ja vnšil y nedelji bB. t. m. ob’ veliki udeležbi delavstva, je pokazal, da isto ni več voljno prenašati teh' neznosnih' razmer, n so se pojavile v zadnjem času. Z velikim zanimanjem je sledilo izvajanjem sodruga Erbežnika, ki jo govoril o pomenu in nalogah strokovne organizacije in orisal tudi današnjo politično situacijo.
Na poziv stodruga Pelana se j» takoj oglasila cela vrsta sodrugof! tudi k pol. org. in nabralo se je precej naročnikov za naš tisk. Le tako naprej in uspehi ne bodo Izostali!
Iz mežiške dolin«
Primorani smo, da se zopet oglasimo. Akoravno smo se zaobljubili da se ne bodemo več ozirali na razne fraze drugih listov, vendar pa so pričeli pisati tako, da se jim mora povedati, da so podobni tistim devicam, ki so tudi čakale Gospoda in imele svetilke, olja pa niso imele. Ravno take device so tudi oni, ki pišejo v list »Naša Moč*. Ta list se hvali, da je le za delavca, zraven p^ je pisan tako, da ščuje delavce na delavca, da bi potem lažje kapitalizem porazi! proletariat. Piše sploh stvari brez vsakega prepričanja, da ne zna niti dobro ločiti med črnim ta belim. Zahtevamo, da se stvari, ki jih je »Naša Moč« priobčila,-čimprej popravijo, ako ne, bomo storili prott Vam druge korake! »Naša Moč« z dne 26. junija štev. 30. piše namreč, da smo na Koroškem sociialni detno-kratje zvezani z nemškimi nacijo-rialei in da smo prvi prijeli za auškfe -in jjh obrnili proti slovenskemu ‘Hud-: stvu! Zato da so sociialni, demokrati i pobegnili vsi z Nemci, ko so naši vojaki očistili slovenske kraje nemških roparskih band. Res je le, da »mo bili veseli, da smo se rešili teh vojaških drhali. Ali sociialni domoki tuje smo ostali doma na naših slovenskih tleh in mislimo, da bodemo v bodoče in smo bili mogoče bolj zve* sti materinemu jeziku kot tis*;, ki je dal ta članek objaviti v »Našo Meč*. Sedaj vprašamo, kar se mežiške doline tiče, koliko sociialnlh demokratov je pobegnilo z Nemci. Pri nas jih ue poznamo, ki bi bili pobegnili in ki bi kdaj obračali puške proti svojim rojakom - Slovencem. V drugič, kadar boste zopet z lažmi napadali socijalne demokrate, bOste morali tudi premisliti. Sicer se nam pa naravnost čudno zdi. da ta list ne ve kaj drugega tiskati kot laži o soci-jalnih demokratih, kakor da bo s temi grdimi napadi rešil in pospeševal delavsko vprašanje. Sociialni demokrati se borimo zoper bedo ljudstva, ki izvira iz kapitalističnega zistema, torej samo za človeške pravice. To si zapomnite in zapišite za ušesa! Sicer pa bi si ta zanikerni list naj nadejal ime »Naša Slabost« in ne »Naša Moč«, ker vedno tiska stvari z namenom, sejati med delavstvo so-, vraštvo in razdor. Mi pa smo bili su-cljalni demokrati in ostanemo, ako nas Še lako napadate! To nai za enkrat zadostuje!
Kultura.
»Demokracija«. Izšla ie 8.—12. številka »Demokracije«, edine slo-venske socijalistične revije, s sledečo vsebino: a. š. Uvodnik. — W. Rathenau:»Po novih potih«. — »Kulturno socijalističen program«. — A. Škerl: »Novi cilji — nova pota«, misli o šolski reformi. — Fr. Vajda: »O reformi srednjega šolstva«. — Dr. Simon Dolar: »Modroslovni oddelek slovenskega vseučilišča«. —1 Dr. France Goršič: »Slovenski sodniki in nHh neodvisnost*. — »Jugo* slovanska federativna republika«, iz revije »The Jugoslaw Revie\v«. — Peter Kropotkin: »Umetniki, inspiracija in ljudstvo«. — Dr. Mirko Černič: »Epidemska bolnišnica v Ljubljani z mobilnimi filijalkami« (poročilo s Ul. seje deželnega zdravstvenega sveta dne 15. maja 1919., nekoliko izpopolnjeno). — Ing. D. Gustinčič: »Za svobodno kritiko v stranki«. —	Alojzija;
domo«. — Politika: X. Y.: »Politični pregled«; a. š.: Splošna stavka v Jugoslaviji; M. L1.: »Žrtve avstro-ogrskega militarizma«. Socijali-zem: H. Pajer: »Češki tehniki in socijalizem«. Kultura: Dr, LV: >0 bogoslovni fakulteti«; F. A.: »Plamen, in Plamenaši«. Šolstvo: Dr. Ui »O nameravani reformi srednje Sole«; J. Z.: »Gospodinjske šole«; a. S.: »Šole za socijalno delo«. Š to številko je stopila revija »Demokracija« na novo pot, na revolucionarno pot za uresničenje komunističnih idej. »Demokracijo« vsem prav toplo priporočamo. Naroča se pri upravništvu »Demokracije«, ki se nahaja odslej na Francovem nabrežju 1, II, stopnice, mezanin, Celoletna naročnina znaša za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, četrt leta 5 K.
O boljše viški Rusiji.
' (Jerome Davis, upraviteH ameriške dobrodele organizacije Y. M. C. A. v Rusiji, je napisal sledeči članek, ki je objavljen v junijski številki newyorške revije »The Arbitrator«. Prinašamo ga tukaj v popolnem prevodu in brez komentara. Članek je torej pisan od pripadnika meščanstva in nesocijaliSta.)
Skoraj eno leto sem gledal avto-kratičen carjev režim, ki je vzgojil tri gigantične sovražnike ljudstva: bedo, bolezen in nevado. Pošteni Rusi, ki so hoteli pomagati ljudstvu, so bili vrženi v ječo, pregnani v Sibirijo ali umorjeni. Carjeva avtokracija je ustvarila boljševizem, rodila je na tisoče in tisoče fanatikov. Ko so delavci mirno korakali pred carja, da se mu pritožijo čez krivice, ki so se jim godile, so Jih sprejeli carjevi kozaki s puškami in sabljami In na tisoče je obležalo mrtvili. To Je bilo na znano »Rdečo nedeljo«. S kmeti so postopali, kakor z živino in kme< tje so umirali, kakor živina.
Te razmere so bila kot para v kotlu. Čimbolj se para razgreva, tembolj se stiska in tem večja je eksplozija. Ko je konečno prišla eksplozija v Rusiji, so se razletele zarjavele spone carističnegg režima v atome v enera samem dnevu. Svoboda je prihrumela z največjo silo in po dolgih letih krivic in tlake je naravno porajala radikalne in neznane eksperimente.
Od prvega dneva revolucije so bili sovjeti resitična oblast za hrbtom revolucionarne vlade. Y. M- C. A-bi ne mogla poslovati brez nlHiove kooperacije. Ruski vojaki so povsod podpirali svoje sovjete. Ako bi bil Kerenskij dal več pravic sovjetom, bi bil morda ostal na krmilu. Ljudske mase so se malo brigale za obliko vlade. Kmetje so se zanimali edinole za graščakovo zemljo; vojaki sp sc zanimali le za mir in delavci so se brigali le za kruh in kontrolo nad to^ varnami. Tedaj so prišli boljševiki In rekli kmetom, vojakom in delavcem: Ako hočete zemljo, kruha in mir, poidite z nami«. In šli so — vse ruske mase so šle za njimi. Boljševizem Je socijalizem, uveden v deželi, v kateri 80% ljudstva ne zna čitati in pisat*. Rodile so se krivice in represalije ca-rističnega režima. Noben Amerika-nec ne more reči, da bi ne bil danes boljševik, če bi bil rojen in odgojeu v takšnih strašnih razmerah kot so bili Rusi pod carjem. Na stotine poštenih ruskih vojakov se je pridružilo boljševjški stranki z odkritosrčnimi in idealističnimi nameni.
Toda ne pozabite, da je razlika med sovietom in boljševild. Sovjet je oblika vlade, medtem ko so boljševiki politična stranka. Danes so boljševikl na krmilu vlade; Jutri ah prihodnje leto morda ne bodo več, toda sovjet lahko ostane.
Od meseca julija 1917 do septembra 1918, ko sem zapustil sovjetsko Rusijo, sem bil kot upravnik Y. M. C. A. v stalni dotiki s sovjetsko vlado in dobro so ml znani voditelji in razmere pri tej vladi. Prepričan sem, da članek, ki je spisal Upton Sinclair, še najbolj pošteno opisuje položaj v Rusiji, .kar jih je do danes napisaf ameriški socijalist. (Sinclair je v reviji »The Arbitrator« priobči! daljše kritiko zavezniške politike v Rusiji.) Kljub temu čutim- da bi moralo ameriško ljudstvo poznati nekatere resnične slabosti boljševizma in da se ue bi smelo ozirati na lažnjivo prc-pagrmdo proti boljševizmu, ki je danes tako razširjena.
Boljševild niso imeli prav, ker so osvojili vlado s sHo par mesecev pied ustavodajno skupščino, oni bi bili morali znati, da bo ljudstvo imelo priložnost, da pošteno izvoii svoje zastopnike. Toda oni, zagovorniki radikalne akcije, se niso zanesli na volitve, teipveČ so si vzeli oblast s puškami, predno so imeli večino v centralnem jzvrševalnem odboru vseruskih sovjetov. Velikanska gospodarska in socijalna revolucija, ki je sledila, j§ povzročila veliko opozi-
cijo, ali boljševiki so opozicijo še povečali s svojimi samoiastuimi čini. Zatrli so nasprotno časopisje in opo-zicijonalne stranke niso imele sredstev za agitacijo. In končno — ali n! nepravilno in nevarno ustanoviti socialistično dobo v enem dnevu?
Boljševiki so s svojimi nerodnimi agrarnimi Zakoni zanesli razredni boj med kmete in dosegli opozicijo Marije Spieridonove in levega krila socijaLnorevolucijonarne stranke. — Odvzeli so volilno pravico trgovskim in posestniškim slojem, katerih je okrog 7% ruskega prebivalstva In obenem so zaplenili posestva teh slojev. Po mojem mnenju Je to nepravilno. Pozneje, ko so zavezniki pričeli z ofenzivo proti njim in ko je bil Lenin parkrat napaden z orožjem, »o boljševiki za nekaj časa uvedli rdeči teror.
Nevarnost boljieviške teorije leil tudi v tem, ker lenuhi in zločinci lahko čutijo, da imajo ravno tiste pravice kakor pošteni in delavni ljudje, človek se mora zavedati, da le s koristnim in konstruktivnim delom si more pridobiti ugodnosti življenja. Lenin sicer poziva v, svoj*, knjigi »Sovjeti pri delu« lenuhe, da se morajo oprijeti konstruktivnega ‘dela, toda ali ne dajejo njegove teorije v praksi potuho lenuhom?, AH morejo boljševiki dobiti zmožne voditelje in obdržati proizvajanje potrebščin? Ker verujem v Boks in v Kristusove nauke, sem prepričan, da se boljševizem ne mor« obnesli zato, ker je čist materijalfeem- Iz teh razlogov sem nasproten bollSe-vikom.
Na drugi strani sem zopet prepričan, da z lažmi, kot je »socija-tiziranie Žensk« in da sta Lenin in Trockij »nemška agenta«, ne bo boljševizem nikdar pobit. 15. marca tl. sem objavil dokaze v »lodepcn-dentu«, da je »socijaliziranje v Rusiji grda laž, Katarina Breškov-skaja In Harold WHl!ams y Londonu sta tudi izjavila v tisku, da Je ta stvar izmišljena. BolJSevlSki umori, posebno »Jernejevski m*s»ker*,8o tudi silno pretirani, Med boljšev&ki-mi vojnimi ujetniki, kf *Q bili v *a-veznlšklh rokah In onimi, ki so Jih vjell boljševiki, je velika razlika. Ameriški vjetniki v aovietski Rusiji 90 imeli svobodo in za delo so prejeli dnevno mezdo. Zadnji tajnik Y. M. C. A., ki Je zapustil Moskvo v decembru m. 1„ Je dejal: »Danes je ženska, ki gre o polnoči po ulicah Moskve, bolj na varnem, kakor je v Londonu ali v Ne\v Yorky. Železnice obratujejo redno, gledališča Hi cerkve so odprte in mnoge tovarne obratujejo«.	(Dalje prih.)
Ubijanje Armencev.
Šele danes smo izvedeli resnico o razniu strašnih dogodkih, ki so s# odigravali med vojsko, Y Berlinu so naš.i v zadnjih dneh v arhivih akte, tikajoče se dogodkov v Armeniji. Spominski spis obsega 500 strani In je strašna obsodba bivše turške vlade.
Mladoturki, znani prijatelji Nemcev med vojsko, so v svrho popolne vlade turškega naroda, uničevali Armence na najgroznejfil način. V noči na 25. aprila 1915 so aretirali v Carigradu 600 vodilnih oseb armenskega naroda, Jih vlekli v ječe in Jih tam umorili. Vzrok temu je bila takozva-na armenska vstaja, ki v resnici ni bila upor, ampak heroična obramba pred umori, izvrševanimi od turške vlade.
Kr. so plenile bande Enver paše po Armeniji, se jim je postavilo prebivalstvo v bran ii? sedaj se je začelo redno ubijanje. Armenske žene in otvoci so bili povsod ugrabljevanl, odi>djevani iz bivališč in do smrti bičani od turških rabljev, Moške sp ločili od žena in otrok, jih odpeljali proč ter istotako ubili* Mlajše žene in otroke so zapeljali v turško hareme In jih tam prodali. Dne 18. junija 1915 ie bHo pod vodstvom turških častnikov zadavljenih 20—25.000 armenskih žena in otrok. To je bjl pa Je začetek. 18, oktobra je bilo odposlanih iz .alepskega koncentracijskega taborišča na jug 40-000 Armencev, ki so bili najbrž umorjeni. Kdor je ušel ustrelitvj, je umrl od lakote. Te surovosti so priredili turški častniki, ki so sklenili z Nemčijo in Avstrijo zavezništvo na življenje in smrt.
Vse te tri države so se med vojsko v tem oziru izpopolnjevale, Avstrija je imela svoje koncentracijske tabore sumljivih in interniranih, kjer je uničila svoje žrtve z lakoto in surovostjo, nemški častniki so izvajali isto v Belgiji in v francoskem zasedenem ozemlju, kjer so pad[i uod njihovim krvavim mečem tisoči nedolžnega prebivalstva in turška zavetnica je dala pečat temu barbarstvu z ubijanjem Armencev.
Agitirajte za naš$ časopisje!
Gospoda rst yo.
ZA DOBAVO PREMOGA.
Ministrstvo za promet ter ministrstvo za prehrano in za obnovo ozemlja sta forjiijn>ht posebna ko* misijo, ki se bo v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo in z ministrstvom za šume in rude potrudilo, da se preskrbi potrebni premog. Dnevni deficit premoga, ki bi se imel nabaviti, se računa na 900 vagonov. Ta deficit se more pokriti samo, ako se zviša produkcija premoga v premogovnikih našega kraljestva. — (LDU.)
Nabava Železniškega matcrljala. Država se pogaja z velikimi ameriškimi podjetji o nabavi železniškega materljaia za potrebne naše kraljevine, Treba je gradiva za popravo železniških prog, postaj, delavnic ta drugih objektov.
Privatna narodna banka. Meseca septembra poteče koncesija Priv. narodne hanke in po pravilih bi morala banka, ako se medtem ne sprejme zakonski načrt glede nove Narodne banice kraljevine Srbov, Hrvatov >n Slovencev, prenehati S svojim poslovanjem. Zato pride takpj, ko se skliče zbornica, kar se zgodi neposredno po sestavi nove vlade, na razpravo zakonski načrt o ustanovitvi nov« Narodne banke. Poleg tega zako.i-skega načrta ima zbornica rešiti 5c mnogo neodložljivih vprašanj, kakor n. pr, zakon o dvanajstinah in zakon o davku na vojne dobičke.
Železniška zveza Gdausko-ja-dran. Zavezniška gospodarska komisija je v načelu sprejela načrt za gradbo železniške zveze Gdansko-Jadran. IzvrJkev tega načrta, kakor tudi proge in izhod na Cfro morje je naša država adgodila.
Kovinarji.
Kovinarji, ki reflektiraio na stalno službe izven Ljubljane, naj se zg!a-se od sledeče stroke: Strojni ključarji za gradenje lokomotivov in železniških voz, livarji, kleparji, inštalaterji, strugarji.
Omenjeni nal se javijo pri kovinarskemu tajniku.
Istotam se išče tudi enega modelnega mizarja.
Zakaj je Se v zapor«?
Nekaj onih naših sodrugov, ki sa biti v zadnjem 5a*u aretirani, se i»H je te dni izpustih, nekaj jih je pa še vedno v zapora, la to ie baš ono, Kar nas najbolj boli, ker vemo, da so ravno ti sodrugi najbolj nedolžni. Tako itnamo slučaj sodruga ing. Gu-stkvčfča, ki tiči le vedno v zapor«, ne da bi živ krst vedel, zakaj se ga je pravzaprav aretiralo, zakaj se ga dr#l že toliko časa v zaporu. Saj menda fo oblasti same ne vedo za pravi vzrok, In to je ravno nerazumljivo, 'da naravnost nevzdržno. Mislimo, da veflajo zakonite določbe Mi sodnijski predpisi za vsakogar enako. Ne gre, da se koga aretira, kar po diktatu od bog v ek je, brez da bi b# pravi vzrok komu znan, ne gre, ds se jih’ drži zaprte, brez da bi se jih' zasljgalo, brez da bi se iim predložilo obtožnico. Če bi se Gustinčiču naznanilo, da pride pred so-diSče, mislimo, da bi se ne ~ bal tega, ker bi se znal gotovo uspešno zagovarjati, ker bi mu bilo lahko dokazati, da je povsem nedolžen. Kajti mi vemo, da ni pri vseh th "«dktti zadnjih časov niti naimani knstpro-mHovan, ker ni bil pri njih ne direktno, ja ne indirektno zaposlen. C« ima pa svole pošteno socialistično prepričanje in če tega ne skriva pred javnostjo, to ne more biti Še vzrok, da se postopa na tak način proti njemu.
Odkrito povedano, postopanje v slučajn Gustinčiča, kateri še danes ne ve, zakaj je tam, kjer je, in kako dolgo bo še tako, bije v obraz ysakl pravni praksi. Mučno je to.
Poklicane činitelje opozarjamo še enkrat na ta kričeč slučaj, v nadj, da bodo napravili temu čm-n-cj konec.
Naše delavstvo je z ozirom na to na svojih zadnjih strankinih konferencah naložilo vodstvu -stranke, d* napravi vse potrebne korake prod takim prestopkom. Kolikor smo informirani, bodo tudi zato nnši poslanci izvedli akciio v parlamenta. Upamo, da z uspehom.
Nas podlistek.
Strindbergov roman »Bedakova izpoved«, ki je zbudil v javnosii toliko zanimanja, ki nam je pridobi! toliko vnetih čitateljev. je pri kraiu. Slovenski prevod romana izid - kasneje v posebni knjigi. Sedaj objavljamo v podlistku krasno povest ne-SjTu tnega ruskega pisatelju-veKk-ana
Slavnemu občinstvu se priporoča
KAVARNA ,.CENTRAL"
polog Zm«l*v(ga (Jubilejnoga) mostu.
Lastnik Stevo Miliolič,
PušMva »Snežni metež«, nato bomo pa jeli priobčevati neko izvirno de’o, ki bo nudilo našim čitateljem veliko duševnega vžitka in razvedrila.
Strokovno gibanje. Sestanek vseh Osrednjih odborov strokovnih organizacij, ki bi se ime! vršiti prihodnjo nedeljo ob 9. zjutraj v Mah-rovi hiši, se preloži na drugo nedeljo, 2!. t. in. Vrši se istotam z istim dnevnim redom.
jVlnriisoi-sha c 'ružnica »Svobode« je priredila dne 10. t. m. v Makolah pri Poljčanah predavanje. Ob številni udeležbi je predaval sodrug V. Grčar iz Maribora o socijalizmu. Poslušalci so izvajanjem Predavatelja z zanimanjem sledili in jih splošno odobravali. — Makole imajo prav lepo krajevno politično organizacijo. obstoječo skoro izključno iz kmečkih slojev. Snuje se tudi po-i družnica ljubljanskega konzuma.
Hajnoveiia poročila.
STAVKA V 1TALUL
LDU. Milan, 11. (DunKU.) »Sece-lo« objavlja poročilo tajništva splošne delavske zveze, ki veli, da znaša število vseh v Italiji stavkajočih več kot 300.000. Narodni odsek zveze je za 15., 16. in 17. avgusta nujna sklican v Milan.
STAVKA V SVIC1 KONČANA.
LDU. Bazel, 11. (DunKU) Švicarska brzojavna agentura poroča: V t orek se v vseh industrijskih in obrtnih podjetjih zopet začene delo v polnem obsegu.
STAVKA V HAMBURGU.
LDU. Nauen, 12. (Brezžično.) Bančni uradniki v Hamburgu in Al-toni so vstopili v stavko. Za vzdr-žanje miru in reda in za varstvo onih, ki ne stavkajo, skrbi voj Let-tow. Banke so izjavile, da promet z občinstvom ne bo vzpostavljen, ako se ne vrne večina nameščencev k delu.
UPOR ANGLEŠKIH MORNARJEV
LDU. Berlin, 12. (DunKU.) »Ber-liner Tageblatt* poroča iz Lugana: Po »Avantiju« so mornarji v Baku zasidranih angleških vojnih ladij Izobesili rdečo zastavo. Vojne ladje so odplule neznano kam.
NOTA MIROVNE KONFERENCE RUMUNIJI.
LDU. Berlin, 12. (DunKU.) »Berti ne r Zeitung am Mittag« poroča iz
Rotterdama: Nota, ki jo je vrhovni svet v petek poslal romunski vladi, se glasi: Doslej mirovna konferenca še ni prejela nobenega neposred-njega odgovora od romunske vlade. Kakor se poroča mirovni konferenci, se protivijo romunski generali, izvajati instrukcije aliiranih generalov in so zabranili objavo brzojavke predsednika mirovne konference. Poleg tega dovoljujejo svojim vojakom, da plenijo zasebno imetje in zaplenjujejo železniške vozove in živila. Budimpešto, kjer je že lakota, ogrožajo z nemožno blokado in uničujejo železnice, med temi progo Budimpešta-Dunaj. Izkratka do-prinašajo čine, ki so v nasprotju s sklepi aliiranih sil, kakor tudi z načeli človečanstva. Nadalje se poroča vrhovnemu svetu, da je bila socialistična vlada na Ogrskem šiloma odstranjena, da so ministri aretirani in da je prejšnja vlada nadomeščena z novo, kateri načeljuje nadvojvoda Jožef. Mirovna konferenca je prisiljena domnevati, da hoče romunska vlada konferenci kiubovati in se odpovedati alHrancem. Ako se konferenca v tej domnevti moti, prosi romunsko vlado, naj nemudoma ugovarja temu poročilu, in sicer ne z besedo, temveč z dejanjem, iz katerega bi se jasno razvideio, da Ru-munija priznava politiko, ki jo je ,sklenila zasledovali konferenca in da jo bo zvesto izvajala. — Konferenca na to noto doslej še ni dobila nobenega odgovora. Nasprotno pa dohajajo v Pariz poročila, o katerih Rurmmi nadaljujejo izvajati določbe svojega ultimata, podanega na Ogrskem.
VPRAŠANJE TRACI.IE.
LDU. Berlin, 11. (DunKU.) »Lo-
balanzeiger« poroča iz Amsterdama: Ker so Amerikanci sklenili, da prepustijo Tracljo Bulgariji in ne Grčiji, so dela mirovne konference popolnoma obstala. Ta kriza, ki je ravno tako huda, kakor med Italijo in en-tento zaradi Reke, je začela v soboto, ko je Venizelos v zadevi Tracije zahteval odločitev, Ako amerikan-ski delegati ne bfido odnehali, ri mo-
goče skleniti miru niti z Bulgarijo niti s Turčijo. Grki smatrajo položaj za zelo resen, vendar se pa ne vznemirjajo, dokler imajo za seboj Anglijo, Italijo, Francijo in Japonske. Zato tudi ne mislijo na to, da bi Traci-}o vojaško zasedli, kar bi brez dvoma moralo privesti do oboroženih spopadov.
RAZPUST STARE NEMŠKE ARMADE.
LDU. Nauen, 12. (Brezžično.) Razpust stare armade v Nemčiji napreduje sistematično. Inšpekcije trdnjav in vojni brzojavni oddelki se razpuste do konca septembra. Število železniških formacij se močno zmanjša. Zavodi za kadete se oddajo civilni upravi, garnizijski zdravniki se odslove. Komandanture vežbališč in artilerijskih strelišč se razpuste večinoma do konca septembra, tako tudi generalne inšpekcije kavalerije, artiljerijskih šol, pionirske, inženirske in trdnjavske inšpekcije, guvernementi K51n, Grau-denz, Mainz, Metz, Strassbnrg, Thorn, Kdnigsberg, Ulm m Poznanj. V Berlinu ostane gouvemementnn komadantura. Posamezni oddelki velikega generalnega štaba se po polnoma razpuste ali se priklopijo civilnim oblastem. Oddelek za tuje armade m obvestila se dodeli zunanjemu uradu, oddelek železniških železniškemu ministrstvu. Operacijski oddelek in časopisni oddelek se razpustita popolnoma. Začetkom oktobra tudi velikega generalštaba ne bo več.
EKSPLOZIJA V KIELU.
LDU. Berlin. 12. (DunKU.) »B. Z. am Mittag« javlja iz Klela: Danes zjutraj se je pri nakladanju municijc v kielski državni ladjedelnici pripetila velika eksplozija, ki je povzročila veliko škodo. Osebe, ki so bile v bližini kraja nesreče, so bili raztrgane ali pa težko ranjene. Dosedaj so našteli 4 mrtve in veliko število ranjenih. Tudi v ladjedelnici »Germanla«, ki leži na nasprotni strani, Je bilo več oseb ranjenih. Materijelna škoda Je velikanska. Na tisoče šip je bHo razbitih.
EKSPLOZIJA V COLBORNE.
LDU. Ljubek, 11. (DunKU.) V pristanišču Colborrie se je pripetila eksplozija. 20 oseb Je mrtvih, 17 je ranjenih. Dve veliki skladišči žita sta porušeni. Vzrok eksplozije ni znan.
VPRAŠANJE ŠANTLNGA.
LDU. Amsterdam, 12. (DunKU.) Kakor javlja brzojavna agentura Radio, je predsednik amerikansko - kitajskega društva v Ameriki pozval senat, naj iz mirovne pogodbe črta klavzulo o Šantungu, ker bo Japon-skaj četudi bo umaknila svoje čete iz šantunga, dobila kontrolo nad železnicami in rudokopi ter velike gospodarske olajšave in s tem dosegla svoje cilje na Kitajskem.
KERJENSKI V BERLINU.
LDU. Nauen, 12. (Brezžično.) »Deutsche Tageszeitung« doznava od ruske strani v Berlinu, da se nahaja bivši ruski diktator Kerjenski v Berlinu. Kerjenski agitira sedaj močno proti Kolčaku in Denjikinu.
LETALSTVO.
LDU. Curih, 11. (DunKU.) Švicarska brzojavna agentura poroča:
Letalca Comte in Hittelholzer sta v nedeljo poletela preko Alp v Lau-sanne in potem v Bellinzono. V pon-deljek sta se vračala preko Lugana
la preletela s tem 1200 km.
VRNITEV POSADKE PODMOR-
N1KA »BREMEN«.
LDU, Nauen, 12. (Brezžično). »Vossische Zeitung« doznava iz baje dobro poučenega vira, da je vsa posadka trgovskega podmornika »Bremen«, ki je bil svojčas neizvesten, polnoštevilno dospela v Bremen in to brez vsakega poprejšnjega obvestila. Angleži da so zaprli posadko, m ji zabranili vsak promet z drugim svetom, da bi zakrili, kje se nahaja podmornik. Na pristojnem mestu in tudi v Bremenu se potrditev te vesti ni mogla doseči.
VRHOVNI SVET ALIIFANCEV.
LDU. Pariz, 12. (DunKU.) V poročilu »Agence Havas« o diplomatskem položaju se glasi med drugim: Vrhovni svet aliirancev je imel v pondeliek popoldne sejo. Tardieu Je bil vsled bolezni odsoten. Svet se je pečal z bulgarsko mirovno pogodbo in razraotrival položaj, ustvarjen po dogodkih na Ogrskem. Rumunska vlada še ni odgovorila na ententno noto, kjer se je poživljala, da na Ogrskem opusti vsako osebno inlcl-jativo in da naj svoje odločbe prilagodi v Budimpešto odposlani inter-aliirani vojaški misiji. CehosJovašk! delegatje so poslali konferenc* noto, v kateri se protestira proti vkorakanju romunskih čet v Budimpešto in proti znatnim rekvizicijam, ki so jih izvršili na Ogrskem Rumuni in do katerih imajo Cehoslovaki, vpkor menijo, pravico.
DR. RENNER O PODPISU MIRA.
LDU. Berlin, 12. (DunKU.) Ko-respondent lista »Achtuhrabend-blatt« je imel v Curihu priložnost, govoriti z nemškoavstrijskim državnim kanclerjem dr. Rennerjem, ko J se je na potovanju z Dunaja v St. Germara ustavil v Curihu. Državni kancelar dr. Renner je izjavil, da po poslednjih informacijah ne pričakuje odgovora entente na poslednjo noto pred četrtkom. Ako odgovor ne vsebuje nobenih bistvenih izprememb, zlasti finančnih določb, mirovne pogodbe ne moremo sprejeti. Vsekakor je bilo to občno naziranje v naši poslednjih razmotrivanjih v našem glavnem odseku. Na vprašanje ko-respondenta, kaj se bo zgodilo, ako mirovna pogodba ne bo sprejeta, je odgovoril dr.Renner:Mislim,da jo bo potem kabinet izročil "narodni skupščini. Kajpada ne moremo začeti nobene nove vojne proti en ten ti. Nemara bo narodna skupščina pogodbo sprejela, izpolniti jo pa ne moremo na noben način. To moram na-glašati s posebnim poudarkom. Dogodki na Ogrskem so na položaj v Nemški Avstriji vplivali kar najpo-gubneje. Ko smo sedaj premagali nevarnost boljševizma, se pojavljajo nove nevarnosti. Vsekakor pa je po sedanjem stanju v deželi kakor tudi sploh nemogoče,, da bi nastopila protirevolucija od desne.
To in ono.
Rekord angleškega bojnega letalca.
Eden izmed najboljših angleških bojnih letalcev je kapitan Andrew Beauchamp Proctor. V sedanji vojni se je izvanredno odlikoval. Dasi Je star šele 22 let, se je boril šeststo-krat s sovražnimi letalci in uničil po uradnem poročilu 52 letal ter s tem dosegel rekord. Trikrat Je bil težko ranjen.
Poskusna zveza z Marsom.
iz Omahe (Nebraska) poročajo, da je iznašel prof. Avis Todel gotove aparate, s katerimi bo mogel — ako se bo dvignil dovolj visoko v zrak — brzojaviti na planet Mars. V prihodnjih dneh se bo dvignil z balonom 30.000 čevljev visoko in bo skušal dobiti z Marsom zvezo. Poizkusil Je že dvakrat, a vsled premajhne višine sta se mu poizkusa ponesrečila.
230.000 kron za sabljo.
Ta neverjetno velika vsota ni bila plačana za kako posebno sabljo, z umetniško izdelanim ročajem in s pozlačeno ter z dragimi kameni okrašeno nožnico kakor so to turške sablje, ne, ampak plačana Je bila za na-
pe&ariki ponrs&iffftllc
samostojen delavec za postavljanje peči in štedilnikov. Plača po dogovoru.
Ivan Zaplotnik, pečar Radovljica.
Sprejmeta se
dva čevljarska pomočnica
za fino delo in vajence za čevljarsko obrt. — Josip Prešeren, čevljarstvo, Ljubljana, Sp. Šiška, Celovška o. 82.
vadno vojaško sabljo, ki se je odit-	Sprejme	se,	dob;	o	izvežsan
kovala edino s tem, da jo je nosil maršal Foch pri zmagoslavni bitk* ob Marni. Maršal jo je daroval dru Štvu angleških častnikov - invalidov ( v povečanje društvenih rezervnih fondov. Društvo je radi tega priredilo za sabljo javno dražbo, pri kateri je bilo ponudenih za sabljo 1000 liber šterlingov, ali naših 230.000 K!
Lep denar! Na kak enostaven način bedo lahko razni vojskovodje In državniki obogateli! Da. denarja ie na svteu preveč.
Koliko je Italijanov na svetu?
»Agence Fourier« poroča iz Rima, da ceni italijanski statistični urad da je na svetu 50 milijonov Italijanov. Dosedanje število Italijanov v starih mejah kraljevine Italije je znašalo 38 milijonov in z nedavno pridobljenim ozemljem znaša 42 milijonov (!?). Ostali 8 milijoni so pa raztreseni po Evropi, Ameriki, Aziji in A!riki.
Sovjetska vlada na Spitzbergih.
Stockholm. Rudarji na Spitzber-gih na otokih na skrajnem severu Norveške, so organizirali sovjetsko vlado. Rudarji so večinoma samci hi družba* ki poseduje rudnike, jim je dajala premalo živeža, vsled česar so zaštrajkali. Družba je poslala stavkokaze. Rudarji so pa odstavili poslovodje in jih s stavkokazi vred poslali na Norveško z naročilom. da naj v njihovem imenu pozdravijo Lenina v Moskvi.
PreiiiCi
Podpisana preklicujem vse žaljive besede in obžalujem krivico, katero sem delala mojemu soprogu Antonu. Murija Peterman Javornik 99 (Gorenjsko).
V najem se ed-
dasta takoi
1
Izdajatelj: Josip Petejan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit tiskarne« v T Jubilant.
Cfrnitltlr izpraSan kuijač, M vsa stro-OllUjlIltV, kovna popravila, išče s!u?be. Ponudbe upravi lista.
Preds. 16/13.
Razglas.
Zadnji čas prihajajo vedno češče pritožbe, da se v poznih nočnih urah s prepevanjem in razsajanjem kali nočni mir.
Tega razgrajanja se udeležujejo tudi pripadniki boljših slojev.
Policijsko ravnateljstvo svari pred takim početjem in opozarja, da se bodo taki policijski prestopki odslej kaznovali z največjo strogostjo.
Ker Je tako nočno razgrajanje navadno v zvezi S pijančevanjem, bo policijsko ravhateljstvp ^ slučaju, da tajcp kalenje nočnega fnifu ne preiifc-ha, policijsko ufo za gostilne zopet omejilo.
Vodia policijskega ravnateljstva.
s pritiklino v ,Tonhalle‘ na Kongresnem trgu.
Reflektantje naj se zglase v soboto, dne 16. avgusta točno ob 16 uri v prvem nadstropju „TONHALLE •
se prevzame v najem ali kupi Prednost ima industrijalni kraj, vendar se upošteva tudi dežela.
Ponudbe pod „Skrbna gospodinja" poštnoležeče Laško.
Miši, podgane, stenice, ščurki! ^
preizkušenega radikalno učinkujočega Sevalnega sredstva, za katero vsak dan
Izdelovanje in raz-"1 jate v
ja radikalno učinkujočega uni-‘valnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma.. Za podgane, in miši K 6; za ščurke K 6 — ; posebna močna tinktura za stenice K 6’—, uničevalec moljev K 3*—; prašek proti mrčesom K 5'—; mazilo za človeške uši K 3; mazilo proti uSem pri živalih K 3; prašek za uši v obleki in perilu K 3; prašek proti pernira ušem K 3; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) in mravljam K 3; Pošilja po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa M. JU n ker, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3, III.
P PII lili
se sprejmeta v tovarni usnja
MI lil
Partija
z akordantom ali preddelavcem
se takoi sprejme
za večje delo na suhem (pod streho) v bližini Ljubljane. Plača dobra, hran# in stanovanje na slavbišču.
Jakob Accetto, ■tavb. podjetje, Tabor štev. 2
NajbollSi nakup
vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala lastnega izdelka. Popravila se izvržujejo točno in ceno. Pri zunanjih naročilih zadostuje za mero priloženi
ževelj* Josip Prešeren, čevljarstvo«
Šiška-Ljubljana, Celovška cesta, nasproti občinske biče.
Istotam se nahaja
- \Mm\m ifl delov
po najmodernejšem kroju.
Kmetska posojilnica liubljanske okolice v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po distih
Rezervni zaklad K 1.100.000.
brez odbitka rentnega davka. :
UstaiK,v-rena 1. 1881,