GOVORNIKI POVDARJALI VAŽNOST MOČNEJŠE IN VEČJE KAT. ZAVEDNOSTI
STRELCE IZ ZASEDE LOVIJO
NEMŠKI NAČRT ZA NOVO ZAROTO PO VOJNI JE RIL RAZKRIT PRED SENATOM
JAPONCI ZACELI ČUTITI
MOČ KITAJSKE VOJSKE
Chungking, Kitajska. — Kitajci so zadnje tedne-postali zelo aktivni v Honan provinci ji in na več drugih točkah. Japonci so morali prepustiti Kitajcem zadnje tšfifte -ireč zelo važnih mest, med temi več železniških križišč, kar moti japonski promet zelo občutno. Japonce so začeli naraščajoči kitajski u-spehi skrbeti. Tokijska radio postaja je v nedeljo omenjala, da imajo Kitajci kakih 20 divizij vojakov, ki so opremljene z ameriškim modernim orožjem in tudi vežbani po Amerikan-cih. Ameriški letalci pa z kitajsko vojsko tesno sadelujejo in uspehi naraščajo.
KRATKE VESTI
—	Pariz, Francija. — V finančnih krogih so se koncem zadnjega tedna razširile vesti, da že sto let star načrt, da bi se iuipra_¥iiQ-Si£d Ai*lijo in Francijo pod morjem predor, je zopet oživel in da se za izvedbo istega zanimajo. O tem predoru je sanjal že Napoleon.
—	Springfield, III. — V maju so izplačali iz sklada za brezposelne v državi Illinois $27,-583.00. To je za 68% več, kakor v mesecu aprilu. Odkar je končala vojna v Evropi se v nekaterih industrijah obrat polagoma znižuje in to se že pozna za mesec maj v skladu za brezposelne.
—	Fort Knox, Ky. — Angleški maršal Sir Henry Maitland Wilson, eden najboljših angleških vojaških strategov, bo obiskal ta teden tukajšno vojašnico in orožarno. Maršal Wilson je bil eden izmed glavnih čini-teljev za vojne načrte v Afriki, Italiji in pozneje v Franciji.
' — Pariz, Francija. — Zavezniška komisija je dovolila, da bo Francija dobivala iz Porurja v Nemčiji po 50,000 tonov premoga mesečno. Francija ga je zahtevala 200,000 tonov, kar pa ni mogoče ustreli, ker so zahteve po premogu še drugod, pravi vest. "
—	Matton, 111. — Lastniki restavracij v tem mestu, ki šteje okrog 15,000 prebivalcev* so v soboto objavili v lokalnem listu, da vsled pomanjkanja mesa in raznih kuhinjskih potrebščin Jjodo najbrže primorani ta teden začasno zapreti svoje re-stavrante.
—	Cleveland, Ohio. — Unija železničarjev je po svojih uradnikih obsodila predlog senatorja Hatcha, ki ga je pred kratkim predložil za nov delavski zakon. Whitney predsednik bratovščine železničarjev pravi, da novi zakon bi okrnil delavcem pravico do stavkanja.
—	Ankara, Turčija. — Arabske bande so napadle železniško postajo v Meydanekbezu na turško-sirski meji. V spopadu v vasi je bilo več ranjenih in pet oseb ubitih, pravi poročilo. Turške oblasti zadevo preiskujejo. Napadalci so po napadu pobegnili v gore, omenja poročilo.
ZRAČNI NAPADI NA JAPONCE; DRUGE RAZNE VESTI
rusua bo začela Z demobilizacijo
Moskva, Rusija. — Najvišji Sovjet, ki se je sestal v petek 22. junija je med drugimi sprejel predlog, da se demobilizira 13 najstarejših letnikov v sovjetski vojski. Na ta način bo oproščenih več milijonov vojaške službe. Vlada bo nudila vojnim veteranom sledečo pomoč: Vsak bo dobil službo ali delo pb enem mesecu, ko bo odpuščen iz vojske. Eno letno vojaško plačo, za vsako leto službe v vojnem času. Primerno stanovanje in kurjavo za gretje istega. Stavbeni material in vladno posojilo za gradnje v krajih, kjer so Nemci razdejali hiše in domove. Popolno obleko in prehrano na potovanju do doma. To je ruski program za njihove vojne veterane.
V BELGIJI NARAŠČA ODPOR PROTI KRALJU
Bruselj, Belgija. — Vsi dosedanji poizkusi kralja Leopolda, da bi sestavil novo vlado, so brez uspeha. Biva še vedno v Salzburgu na Solnograškem v Avstriji. Komunisti in socialisti so v veliki moči, ki napovedujejo takoj splošno stavko, čim pride kralj domov. Drugi napovedujejo civilno vojno v deželi. Slučaj Belgije je dokaz, da je v veČini Evrope odklenkalo monarhom.
Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno nase katoliško časopisje.
v	j-,* .	-V	^^^^JR^K^^ST^HhSbB«^^^""	*
BBf .	jt	£fr *	•■ ,'	•	■	■.	■	,	* v/ .
B ' - Ij f• . ,	•	■ , ■	•	"	'	. •
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI : . :
L Geslo: Za vero in narod — za pravico, in resnico — od boja d o zmage! '	jjjfftstamps
let za svoj	__j
v	GLASIL0 SL0V- KAT0L- DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA 1 kupujte vojne
bb* .	v CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.	jI BONPE!
STEV. (NO.) 51	CHICAGO, ILL., TOREK, 26. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 26, 1945	LETNIK (VOLTUV.
K atol. dan v Jolietu lepo uspel
Joliet, Illinois. — Katoliški dan, ki se je vršil to zadnjo nedeljo je izpadel v danih razmerah kar ugodno. Pričel se je s slo- j vesno sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa ob 10. uri dopoldne, katero je daroval preč. g. M. J. Butala, domači župnik cerkve sv. Jožefa I in Duhovni vodja KSKJ, ob -
azisienci vec arugin prec. gg. duhovnikov. Glavni slavnostni pridigar pa je bil veleč. g. kanonik J. J. Oman, od sv. Lovrenca v Clevelandu, Ohio. Imel je za ta slučaj zelo globoko in lepo zamišljeno pridigo, ki je naredila na vse navzoče globok utis. Kanonik Oman je dober in zanimiv govornik.
Nekaj izrednega je bilo ▼ cerkvi lepo petje, ki ga je moj-stersko vodil g. A. Rozman, pe-. vovodja cerkvene glasbe pri sv. Jožefu. On in pevci cerkvenega zbora zaslužijo najlepšo pohvalo in priznanje.
Popoldne pa se je vršil javen shod v dvorani sv. Jožefa na hribu na farnem parku, katese* ga se je udeležilo še precej lepo število naših rojakov. Shod se je pričel okrog tretje ure popol-
dne. Udeležilo se ga je deset duhovnikov od blizu in daleč.
Shod je otvoril z molitvijo domači preč. g. župnik M. J. Butala, ki je v lepem nagovoru pojasnil pomen dneva ter obrazložil dnevni red. Navzoči so njegov nagovor sprejeli z živahnim avplavzom.
Zatem .je zapelo cerkveno pevsko društvo venček naših narodnih pesmi pod vodstvom = g. A. Rozmana, za kar so želi vsestransko pohvalo.
Zatem pa je preč. g. župnik Butala izročil predsedstvo dne- tE va veleč. g. kanoniku J. J. O- j0 manu, ki je navdušeno pozdrav- n. ljen nastopil in vodil zelo ži- st vahno program.	^ .-^r/, ^
Najprvo je predstavil' za- m stopnike raznih društev in or- jg (Nadaljevanje na 4. strani) ni
-- £
v Otok Guam. — Angleški in ameriški letalci so v soboto in i nedeljo izvedli silovite napade na razne japonske točke, vse c skozi od Borneo otoka na jugu v Pacifiku pa gori do kurilskega s otočja. Več kakor 16 takih točk je bilo napadenih in vrženih 1
čevalnih bomb. Zračna ofenziva je v programu, da bo proti Japoncem nadaljevala dokler ne pride do vpada na domače otočje, ki pride, kakor je to zadnji teden resno napovedal načelnik' ameriškega generalnega štaba general Marshall.
Na otoku Okinawa očiščuje-jo še delne ostanke japonskih čet, ki so tu in tam ostali skriti po raznih zasedah. Ameriški inženirji hite z gradnjami večih letalskih postaj na otoku, ki jih bodo uporabljali proti Japoncem.
Na filipinskih otokih gre borba proti koncu. Ameriški padalci so v nedeljo za japonskim hrbtom zavzeli izhodne točke, ki vodijo iz Cagayarr doline do morja. Tako so zajeli zdaj zadnji ostanki japonske vojske na severnem delu otoka Luzon. General MacArthur poroča, da znašajo japonske zgu-bc na Filipinih 413,934. Tudi na drugih filipinskih otokih se zmanjšuje s slehernim dnem japonski odpor.
Radio poročilo iz Tokio je omenjalo v ponedeljek jutro, da je v bližini Borneo otoka številno zavezniško izkrcevalno ladjevje, kar je znamenje, da bodo sledili na otok nadaljni vpadi. Druga vest iz Tokio omenja, da je vlada zasegla vse privatne avtomobile in vsa vozila za vojsko. Japonska mobilizira vse kar more, kar je znamenje, da ji gre resno za kožo.
London, Anglija__Med Zavezniki in Rusi je končno prišlo
do sporazuma glede razdelitve okupacijskih zon v Nemčiji. Zavezniki bodo poslali svoje vojaške oddelke v Berlin, kakor določa dogovor, da Berlin mora biti zaseden od skupne medzavezniške vojske vseh velesil.
Ozemlje, ki je bilo določeno ruski zasedbi, a so ga zasedli Angleži in Amerikanci predno so Rusi prišli proti napadu, bodo zapadni Zavezniki zdaj izpraznili in zasedle ga bodo ruske čete. Ta vprašanja so zdaj rešena v skupno zadovoljnost Zaveznikov.
Moskva, Rusija. — Nova poljska vlada bo organizirana in ustoličena ta teden v Varšavi. Zavezniki so se končno sporazumeli z sklepi, ki so bili sprejeti v ta namen na sestanku poljskih zastopnikov zadnji teden. Mikolajčik bo v novi vladi, tako še dva druga pristaša bivše zamejne vlade. Ostali bodo deloma člani sedanje lublinske vlade in nekaj bo čisto novih osebnosti. Ta vlada bo morala izvesti v bližnji prihodnjosti narodne volitve. Zamejna vlada je s tem zdaj zgubila svoj pomen in pravijo da Angleži in A-merikanci bodo jenjali z uradnimi zvezami s zamejno vlado.
V Moskvi so bile v nedeljo velike slavnosti v proslavo zmage. Bila je velika vojaška parada. Ruski polki so vlekli po tleh 640 nemških bojnih zastav, ki so jih Rusi vzeli Nemcem v bojih. Parado je vodil maršal Zukov.
♦	trebuhih na tleh pokritih s ruševinami, medlem ko se druei FUzijo v krilju porušene
namW^r	*****	i'- nasede, ki s iskriva jo *a SugL^S^
nanur Naha, prestolnic* na Okinawa. Ameriki fcedo imeli vcek č« celi J-k v oblasS
CIVILISTOM OBETAJO VEC MESA ZA PRIHODNJA DVA MESECA
Washington, D. C. — Poroča se, da bodo tekom prihodnjih dveh irfcsecev kupovali manj mesa za vojsko in bo radi tega prišlo toliko vefruresa za*ijHTie prebivalstvo v deželi. Obenem je tudi vlada objavila, da bodo pošiljatve mesa na podlagi Lend-Lease zakona ustavljene za julij, avgust in septepiber, kar zopet da več mesa za civiliste. Program se bo začel izvajati po 1. juliju in je naravno1 da takoj prve dni se ne bo mnogo poznalo, toda polagoma bo za domači trg prihajalo več mesa na trg in to bo zdatno odpo-moglo sedanjemu položaju.
-o-
nazijske zločince bodo sodili kolektivno
London, Anglija. — Kakor dosedaj zgleda, bodo Zavezni-j ki skoro vsi sprejeli nasvet ameriškega najvišjega sodnika Roberta Jacksona, ki je. nasveto-val način, po katerem naj se sodi nazijske vojne zločince in; vse, ki so uganjali grozodejstva nad raznimi ljudmi doma in po j zasedenih deželah. Proces bo : tak, da bo sodišče pozvalo po več sto zločincev na zagovor in na sodbo. Sodilo bo več sodnikov in proces bo šel hitro naprej. Največ posla bodo imeli takozvani pravdniki tožitelji, ki bodo za vsakega krivca zbirali obtežilni material. Tako bo torej dan obračuna za nazijske zločince le prišel.
-o-
Carter mednarodne
organizacije pred senatom
Olympia, Wash. — Predsednik Truman, ki se nahaja« pri svojih prijateljih na kratkem oddihu in bo šel v torek v San Francisco, kjer bo imel zaključni govor na konferenci je izjavil poročevalcem, da bo Carter mednarodne organizacije, v kateri je zdaj združenih 51 naro^ dov izročil senatu v odobritev in potrdilo na 2. julija. Da bo Carter postal obvezen za Združene države, ga bo moralo odobriti dve tretjine senata. Naši : zgovorni senatorji bodo o njem najbrže precej časa debatirali, predno ga bodo izpustili tako ali tako iz svojih rok. To je že stara n*vada naših senatorjev.
Washington, D. C. — Senator Harley M. Kilgore. demokrat iz W. Va., je prišel na svetlo s senzacijonalno obdolžitvijo, da so nemški industrijci pripravili podrobne načrte, kako iznova oborožiti Nemčijo in z denarjem zalagati podtalno delovanie na-
Z.1JSKC stranice, la ODOOizitev sloni na dozdaj skrivnih dokumentih in se nanaša predvsem na voditelje nemških industrijskih kartelov. Senator Kilgore se je pred kratkim povrnil iz Nemčije.
"Ti voditelji se kažejo za nevtralne podjetnike, ki niso privezani na nobeno politično stranko, pri vsem pa so že napravili satanski načrt za tretji poskus podjarmljenja sveta," je izjavil Kilgore, ki je predsednik senatskega odbora za vojaške zadeve, ki se tičejo vojne mobilizacije. Ta odbor bo zdaj nadalje pretresoval omenjeno poročilo. Bernard M. Baruch bo najprej slišal posamezne podrobnosti, kasneje pa bo prišfa cela zadeva pred državni kakor tudi pred pravosodni oddelek.
Med glavnimi dokazi, ki jih ima senator Kilgore, je zaupno poročilo o sestanku nemških in-dustrijcev v Strassburgu 10. avg. 1944. Na kak način je senator dobil v roke to poročilo, ni povedal. Omenjeni sestanek se je vršil v hotelu Rotes Haus. Udeležili so se ga glavni nemški industrijci z interesi v Franciji. Za predsednika je bil Dr. Scheid, ki je bil SS Obergrup-penfuehrer in ravnatelj Hece (Hermandorff in Schcenburg) družbe. Nadalje so bili tam zastopniki vodilnih nemških industrij kot Krupp, Rochling, Messerschmitt, R h e inmetall, Bussing in Volkswagenwork to-varen, potem pa tudi zastopniki nemškega ministerstva mornarice in ministerstva za oboroževanje. Sheid je povedal navzočim, da mora nemška industrija priznati, da je vojna izgubljena, in napraviti potrebne korake za trgovinsko kampanjo po vojni.
Napravico naj stike
Industrijci naj napravijo stike s tujimi tvrdkami, "posamezno in tako, da ne bodo vzbujali kake sumnje." Naj pripravijo tla, da si bodo mogli izposoditi znatne vsote v tujih deželah po vojni. Za vzgled, kak način prodiranja v druge dežele je bil $ajbolj uspešen v preteklosti, je Sheid navedel naslednje:
"Patenti za jeklo "stainless steel" so bili skupna last podjetja Chemical Foundation, Inc., v New Yorku, in Kruppo-ve družbe v Nemčiji. Podjetja The U. S. Steel Corp., Carnegie-Illinois (Steel Corp.), American Steel and Wire, National Tube, itd. so. bila tako obvezana delovati s Kruppovim podjetjem."
Omenil* je tudi, da so bile Zeiss Co., Leica Co. in Ham-burg-American Line posebno uspešne pri zaščiti nemških koristi onkraj morja; navzočim
na seji je dal tudi newyorske naslove teh tvrdk.
Manjša in še bolj važna seja se je vršila kasneje. Vodil jo je Dr. Bosse od nemške orožne industrije, navzoči pa so bili samo zastopniki družb Hecho, Krupp in Rochling. "Od sedaj naprej," nadaljuje poročilo, "bo vlada nakazala velike vsote industrijcem, da bo lahko vsak izmed njih u postavil varno u-stanovo v tujih deželah. Obstoječe finančne rezerve v zuna-nanjih deželah morajo biti na razpolago stranki, da se po polomu lahko ustvari močno nemško cesarstvo."
Načrti za novo orožje
'	-	• —-r« -
Velike tovarne so dobile navodila, naj si brez odloga omislijo majhne "tehnične ali raziskovalne urade, ki bodo prejeli načrte in risbe za nova orožja kakor tudi dokumente, ki jih bodo njiho uradi potrebovali pri svojem nadaljnem raziskovanju. Vse to ne sme nikakor priti v sovražnikove roke."
Nadalje pravi poročilo:
1.	Prepoved izvažati kapital je bila omiljena, da se olajša delo industrijskemu .programu.
2.	Nemški industrijci so nalagali denar izven Nemčije, predvsem po nevtralnih državah, to pa s posredovanjem Basler Handelsbank in pa Schweizerische Kreditanstalt v Zurichu.
-o-
LUŽIŠKI SRBI
Washington, D. C. — Vojni obvestilni urad v Washingtonu poroča, da ni še dolgo, odkar je čehoslovaški pooblaščeni predsednik ministerskega zbora, Jožka David, sprejel zastopnika Lužiških Srbov (Lusa-tian Wends), ki je prišel v Pra-ho, da zastopa Narodni zbor v Budisinu (Bautzen) in zaprosi, da bi bili inkorporirani v če-hoslovaško republiko. Poslanci Lužiških Srbov so tudi izročili ministru Davidu memorandum, naslovljen na predsednika Ce-hoslovaške in na maršala Stalina, v katerem poudarjajo, "da je napočil trenutek za končno odločitev glede problema Lužiških Srbov." Še prej pa je Litval Kresman v imenu Lužiško srb-
4
skega narodnega odbora v Pra-hi po radiu nagovoril Lužiške Srbe in jim dal naslednja navodila : "Upostavite lužiško srbski narodni odbor po mestih in vaseh! Vsa vaša društva naj spet začnejo delovati! Vztrajajte na tem, da ste Lužiški Srbi in Slovani pri vseh vaših poslih z vojaškimi oblastmi!"
-o-
Ena težka križarka stane $40,000,000 . . . Koliko vodnih bondov ste Vi kupili v tej velikanski sedmi kampanji?
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljeni leta 1891
Izhaja vsak torek in pstsk
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto______$4.00
Za pol leta______2.00
Za četrt leta________1.25
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto______________$4.50
Za pol leta____2.25
Za četrt leta_________1.50
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891
Issued every Tuesday and Friday
Published by
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W.Cermak RdChicago 8
Phone: CANAL. 5544.
$4.00 2.00 1.25
AMifeMaitikt itdVžftia
! to zahtevajo, da Poljska mora imeti tako vlado, ki Rusiji ne j ju č. g. Štefan Kassovic Neve-I bo sovražna m v ta namen so enostavno postavili na noge ie hčerka družine Mr. in lublinsko vlado in jo tudi podprli. Za Rusijo je bilo to re-'Mrs* Frank Terselich, ki prebi-šena naloga. Ni bila pa za Angleže in Amerikance. Na te trkajo vse druge poljske stranke za pomoč, in tem zahtevam in prošnjam se ne morejo kar tako umakniti, dasi jim že presedajo. Zato je bila potrebna zadnja Hopkinsova misija v Moskvo, ki je dobro uspela. Moskva je pristala na nova pogajanja, in tako imamo te dni v Moskvi med polj- jlet učiteljica skimi voditelji nova pogajanja, kako-naj se uredi bodoča |	bo?°
Poljska. Kako se bo uredila?
Za Amerikance in Angleže je najvažnejše, da pride do nekega, sporazuma med poljskimi strankami,* da se te sporazumejo glede zastopstva v začasni vladi, katere naloga j mora biti, da izvede v novi državi narodne volitve. Potem
Subscription:
For one year For half a year _
For three months.........
Chicago. Canada and Europe
For one year________________$4.50
For half a year .	2.25
i For three months--------... i.5o se bo zanimanje pri Amerikancih in Angležih za Poljake
, . iomuJn Lrov* ba firi^ im/vSi«.«.;.__LI___• ____*__•_____
Dopisniki so proieni da dopise pošljejo redno malo preje, kakor zadnje j jenjalo, kar Se tiče Upoštevanja Zahtev in prošenj raznih
riMulflA t* ISai ■■kttiiJU«	* * ■ mL ■ ■W1-K mmm. ___I.2a1 _S^l _____S 1 j	1	XT	11	i	»«	_ _
strank. Narod bo postavil novo vlado, in potem zunanji svet ne bo imel več vzroka vmešavati se v notranje zadeve
Pnliclril no «ol ViA/lr.	i^l.. Al* 1	JJ ____• T> • ••
ure p redno je lisi zaključen. Za loskovo številko morajo biti dopisi ▼ uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Roko. pisov uredništvo ne vrača.
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
MOHAMEDANIZEM PRIHAJA V OSPREDJE
O uniji arabskih narodov se je zadnje mesece mnogo culo. V ta namen so imeli voditelji arabskih dežel dva zelo važna sestanka. Enega v Aleksandri ji, drugega v Kairi. Zadnjega so imeli tik pred otvoritvijo mednarodne konference v San Franciscu. Poudarjali so, da se vrši sestanek iz razloga, da bodo arabske dežele zastopane na konferenci. Ali je za vsem le to ozadje, ali je še kaj drugega?
še tole je zanimivo. V zadnjih desetletjih so bili Angleži kaj oblastni v arabskih deželah. V Egiptu so ostro nastopali in tudi drugod. Zadnje leto so pa Angleži.prav širokogrudni do arabskih ljudstev in Arabi so jim naklonjeni.
Vse izgleda tako, da je nekdo pridobil arabske voditelje za neke slučajne naloge. Zato se jim nudi več prostosti in svobode. Kakšne naj bi bile te slučajne naloge? V arabskih deželah ima Anglija plasiranega zelo veliko svojega kapitala. Bilijonske družbe, ki zalagajo z oljem skoro pol
Poljske, pa naj bodo take ali take. Ali bo tudi pri Rusiji tako? Tu je druga zadeva. Ta je soseda Poljske in pod njen krog vpliva spada Poljska. Ta bo interesirana še naprej in bo tudi najbrže poskrbela, da bo v Poljski tako, da tamkaj ne bo gnezdo protiruskega delovanja. Anglija in Amerika si bosta skoro gotovo umili roke vsaj začasno v tej zadevi. Poljska pa se bo morala privaditi1 nekega novega reda. Ta red ne bo ugajal vsem.- če bo ta red držal ali ga bo narod zavrgel, je tudi vprašanje samo zase. Za enkrat gre "trem velikim", da vprašanje Poljske vsaj začasno rešijo, ker na dnevni red prihajajo drugi važni Splošni mednarodni problemi in začetek z mirovno konferenco. Zadeva Poljske pa je le lokalna zadeva.
vajo na 4. cesti na Hribu, ženin pa ima svoj dom v malem mestecu Lostant, III. Tovarišica je bila nevestina sestra Mary, tovarišu pa — oprostite —, ne vem imena. Nevesta je bila par v publični šoli, otroci pogrešali. Čestitke obema paroma. Z dobro željo naj navedem še fca-slednjih par vrstic, ki veljajo nevestam in ženinom:
.............
DRUGO PISMO IZ NEMČIJE POSLANO PO REV. L. E. BOGOLINU
Hilden, Nemčija,
11. junija 1945 Dragi bratje Slovenci!
Vsem najlepši dam pozdrav, ki vas zvezal Bog je sam. Neveste drage, ženini, naj Bog se vas vseh veseli ."** naj starši, bratje in sestre se z vami v Bogu vesele! Na svatbi vse je bilo tako, da Jezus z vami vedno bo. Hodite z Bogom srečno pot, naj angel z vami bo povsod, Zročujte se mu vsaki čas. Tako kot cerkev nas uči, , naj v vaših hišah se godi, saj srečen je zakonski stan, če le po vesti je obdržan. Gospod naj vam da mnogo let
v sreči združenim živet!
r
Ta pozdrav vam daje lasall-ski poročevalec
Anton.
-o-
PVT. DONALD KAMBICH PIŠE
V Evropi,
10. junija 1945 . Cenjeni g. urednik:
Priloženo Vam pošiljam enoletno naročnino za Am. Slovenca, kolikor stane za Evropo. Celo zadnje leto sem z velikim ve-jseljem in zanimanjem prebiral ^rugi dan že pridejo mojstri, Vaš list. Tudi jaz se z Vami cla nas razdelijo za na delo. Ne- vred veselim, da je naša ljuba kateri smo bili izbrani za fa- Slovenija zdaj docela osvoboje-bnko, drugi pa za delo na cesti, kopanje, čiščenje razvalin itd.
*M*MM •••••• t M •>
kaj kapelj dežja, ki komaj da vlage za nekaj dni, potem pa se voda skrije in šele v skromnih studenčkih skopo pride na dan, tako da ni vode niti za namakalna dela niti za rast. Kaj naj torej delajo ljudje, če pa je njihovo delo toliko vredno, kot če bi kdo kopal luknje v — vodo .. . Zato imajo tamkaj ljudje le malenkosten posel s poljem in z vrtQm; velika večina leta pa je njegov čas prost, da lahko pije — mate ali pa žganje, če ga ima s čim kupiti . . .
Da kaj več spoznam o Kata-marki sem se naslednje jutro namenil, da si ogledam provin-cijalno razstavo, ki so jo par dhi preje otvorili. JSTa precej prostornem razstavišču kažejo vse, kar ima-ta dežela svojske-ga. En sprehod po razstavi je kaj poučen? Žal da tedaj niso imeli še na razpolago nikakih tiskanih pripomočkov in so mi obljubili, da mi te stvari pozneje pošljejo ... Do danes nisem še ničesar dobil in so mi ostali v spominu le motni obrisi figur, katere sem videl slikane nad posameznimi oddelki. Vse podobe so delo nekega domačega umetnika, ki je nemara res kaj umetniški, pa vtis, ki ga njegove podobe, napravijo, ne vem, če je po volji vsem.
Malo iz nagajivosti malo pa tudi zares sem vprašal uradnika, ki mi je razkazoval razstavo, če je prebivalstvo province po večini indijanskega porekla ... Začuden in kar nevoljen me je pogledal, kako da pridem na to misel. Saj tukaj je vse prebivalstvo belo in je že davno izginila indijanska kri, tako mi je zagotovil.
Jaz pa sem mu pokazal slikarije češ: ali niso to sami indi-
DOGODKI
med Slovenci po Ameriki

_	Predno Vam napišem par vr-
sveta, črpajo olje v ar&^t!h deželah^pod posebnimi dogo-	pošiljam v imenu vseh
vori z arabskimi veleposestniki. In to olje je treba čuvati. IvropT^ PrlSK'ne P°zdr*ve iz Mohamedanska ljudstva so zato najbolj pripravna, zato jih Pred'par dnevi sem imel pri-je treba imeti v dobrem razpoloženju in v dobri volji. Pred liko pogovarjati se z Vašim g kom naj pa čuvajo Angležem olje? Pred-Kitajci ne, pač pa duhovnikom, ki se nahaja kot
niunl. - ----1 -----1 '________1	1	1 .	1	1X ..	.	____ *_ T 1	l	V.	_
vojni kurat v Evropi. Predragi
je strah pred ruskim medvedom, ki voha po Balkanu in bo najbrže precej renčal, ko se bo šlo za uravnavo zadev kot brat/e'	Vas bo zanima-
so Dardanele in morda celo glede zveze s Perzijskim zali- 1& življfnje v Evropi za časa vom. In če bi se temu medvedu zazdelo, da bi kar stopical tXmo^fin Z™ r^ proti svojim točkam, bo treba spustiti nanj sršene, in taki i It A t^ B^ v^ srseni naj bi bili Mohamedani. Yes, yes, svetu se pa pri- prestali, vse te vojne' težkoče poveduje, da gre za arabske interese. Seveda, kakopak!
V Grčiji, ko so angleški polki streljali na Grke po atenskih ulicah, je tudi šlo za "grške" interese. Seveda. Pa v Trstu je šlo zadnje dni tudi za "jugoslovanske" interese. Kajpak. Angleži so zelo dobri in širokogrudni ljudje, ki
pridno skrbe za j'svobodo" vseh narodov, ampak vedno iz____"	Tr
gotovih razlogov. Le kadar tisti narodi, ki so pod var-limalSanH^i^^n^i stvom Anglije, začno prositi za svobodo in neodvisnost, ta- velika grozodejstva nad našim krat pa Angleži ničesar ne slišijo in ne vidijo.	ubogim ljudstvom. Ubijali so in
Gibanje arabskih narodov se zdi, da ni nič drugega moriIi' z eno besedo povedano, kot utež na mednarodni tehtnici proti vplivu slovanstva ki Txavnm s Slovenci kot z živin-zadnje čase vstaja in prihaja na plan. To je ves razlog,1 ' moglsI gledati l| drugače bi gibanja za kako unijo Arabov sploh nikjer ne bilo. Angleži bi že skrbeli, da bi ga ne bilo.
-o-
Veliko žrtev je bilo, a kljub temu nas je ostalo še precej.
Sedaj pa bom popisal življenje za časa mojega izgnanstva v Germanijo. Bilo je pred enim letom in pol v mesecu marcu. V n&šo lepo Ljubljano so pridrve
Jaz sem bil na srečo oddeljen v | izlečila svoje rane in se veselila fabriko in sicer v mestno elek-
janski obrazi in to prav po vseh na m prosta. Da bi le z božjim okrajih province, katere pred- *uaj v
i8taTvI^° P«—ni Paviljoni? Chicagi, 111. želimo ji skoraj Imate prav. Toda to je le na šnjega okrevanja.
Na dopustu
La Salle, 111. — Te dni je prišel na odpočinek za mesec dni S. Sgt. Joseph Strukel. Starši so zelo veseli njegovega prihoda. Naše čestitke k napredku, Joe! — A. S.
Nov grob
Jackson Heights, N. Y. — Tukaj je 13. maja umrl John Jeglič, star 69 let in rojen v Št. Jerneju na Dolenjskem. Zapušča ženo.
Odličen uspeh
Joliet, 111. — Miss Dorothy Klepec, 17 let stara hčerka družine Mr. in Mrs. Joseph Klepec iz 903 Woodruff Road, je 7. junija graduirala med 480 gra-duanti na Joliet Township High School in prejela Robert M. Adam odlikovanje za četrti letnik, ki je najvišje odlikovanje za uspehe pri učenju v tej šoli. Njeni redi zadnje leto so znašali povprečno 96.50. Prej je hodila v farno šolo sv. Jožefa, iz katere je graduirala v 1941.
Dr. Oman zbolel
Cleveland, O. — Nevarno je zbolel slovenski zdravnik Michael Oman, ki ima svoj urad v Slovenskem narodnem domu. Nahaja se doma pod zdravniško oskrbo.
Mrs. Erjavec v bolnišnici
Joliet, 111. — Mrs. Josephine Erjavec, glavna tajnica Slovenske ženske zveze, se je morala podvreči operaciji in se nahaja zdaj v St. Lukes bolnišnici v
'na i r\)
Zahvaljujem se Vam za raz-^ičil umetnika, češ da
trarno. Tam se je delalo po 10
do 12 ur dnevno. Najhujše je bilo za nas, ki smo bili v fabri- 1 r.e prijaznosti v preteklosti"! ki. O, dragi bratje, to Vam je ostajam Vaš v Kristusu bila muka, ki je ne morem opisati. Minevali so dnevi in meseci. minulo je tudi leto, odkar ni-
žTvljenjain b°UŠega narodne*a | slikah. Ljudje pa nosijo dru
gačne obraze, tako mi je opra-
ln
KAKO JE S POLJSKO?
ga, kar se je delalo. Odšel sem ven iz Ljubljane na prelepo gorenjsko stran, a tam so me ča-j kala še druga grozodejstva. De-| l&l sem v Kranju v fabriki, a ne j dolgo časa. Kmalu me zajame
--"	gestapo in me odpelje v teger
Glede Poljske imajo "veliki trije", to je Anglija, Ku- v Begun^e- Kdor i« doma iz Go-sija in Združene države, ne male skrbi. Vprašanje Polj- E?njskega' d°}>™ kje je to. ske bibilo že davno rešeno, da niso Poljaki sami tako	t
cepljeni mei seboj. Stara stranka, v kateri so imeli moč smo komunisti. To taboSče je poljski veleposestniki in drugi višji stanovi, trdovratno bilo, po domače povedano, pra-zahteva stari red in se pri tem sklicuje na demokracijo in va klavnica. Vsak dan je bilo si-svobodo. Je pa ta stranka zadnje leto precej zgubila na gurno ustreljenih ali obešenih vplivu. Kmečka stranka, ki jo vodi Mikolajčik po neki !?ad 20 naših ubo^ih Slovencev.
srednji poti med radikalnimi in konservativnimUlementiJ llZl^ smo.inJroza nas iomo^o	_____J • .. J.	, ,	» pretresala, nasi živci so podu-
je menda še najbolj številna, dasi ji druge stranke tega ra- stili, bili smo vsi že kar Smeša ae ne priznavajo. Sovjetsko radikalno navdahnjeni krogi ni. Tam so nekega dneva mene pod vodstvom Bieruta, ki ga podpira Moskva, pa se množe i" 30 drugih uklenili v verige in zadnje leto bolj in bolj. To sO povečini delavci in mali sa- nas Speljali na kolodvor. No-benjaki, ki so garali preje kakor tlačani za veleposestnike beden ni znal nič> kam sremo; sami pa živeli v večni revščini. Zdaj so jim razdelili zem-fc!ak potegne: zaPuš*amo lepo ljo, in naravno so delavci s tem prišli v boljši položaj in so Po^u^vo^iZ 'utZ "" za novo vlado ki deluje po sovjetskem načinu. Poleg teh
je se vsaj kakih pet drugih, manjših strank, ki pa seveda ne di povedo, kje smo. Bili smo v pridejo toliko v upoštev.	mestu Duesseldorf. Ko smo pri-
Poljskega vprašanja so, kakor izgleda, vsi siti, to je speli'Je bn° ravno konec letal-Angleži, Amerikanci in Rusi. Slednji se seveda zanimajo alarma- A tu se pričela za poljsko vprašanje najbolj, ker so sosedje Poljske in vedo, fZ^u^T*' ^ 30
SIS&Kr0ljSKa bi jin7bod6S^ lahk0
te2ke sltnostl> ce bi se vezala z neprijatelji Rusije. Za- i vožnje smo prespali noT Tako!
sem videl domače zemlje, a hvala Bogu, prišla je pomoč od Vaše strani. Ukrotili so njega, ki nas je toliko časa zatiral in nas ubijal. O, dragi bratje, to kar sem Vam napisal, je zelo malo. Ako bi mogel napisati vse podrobno, bi cela knjiga bila premalo.
Sedaj samo hvalim Boga, da me je ohranil pri življenju, in čakam na priložnost, da ae zopet povrnem nazaj v našo prelepo Slovenijo.
Škraba Andrej.
O DVEH POROKAH
La Salle, 111.
V sredo 6. junija ob osmih zjutraj so č. g. Štefan Kassovic pied sv. mašo poročili Miss Angelo Strukel z Mr. Edwardom Novak. Nevesta je hčerka družine Mr. in Mrs. Joseph Strukel, ki živi Že več let na La Harp St., hišna štev. 536. Nevestina mama je že v*č let tajnica podružnice št. 24 SŽZ. Leninovi starši pa prebivajo na 5. cesti, št. 1513 in so poljske narodnosti. Tovarišici sta bili nevestina sestra Anna, omožena Cassidy, in ženinova sestra Janetta No-
Pvt. Donald Kambich,
39035508, Co. C, 39th Inf., APO 9, c/o P.M., N.Y., N.Y. -o-
PO ARGENTINI SEM IN TJA
Pise Rev. Janez Hladnik
Buenos Aires, Argentina.
Prostrana katedrala mesta Catamarca je zgrajena v kolo-nijalnem slogu. Stilistično ne nudi nič posebnega, pač pa se ponaša z ogromnimi slikami, ki predtsavljajo zgodovino "Dolinske Marije".
on na to ni pomislil . . . Pač tako, kot se umetnikom rado zgodi, tako v sliki, kakor pesmi, da pozabijo na realnost življenja in se po-
" Ul»It i*r netalski nesreči
Salt Lake City, Utah. — Cpt. Michael F. Dekleva, star 28 let, sin Mrs. Mary Dekleva iz Salt Lake City, je bil 22. maja ubit v letalski nesreči v Van Nuys,
tem s celim svetom kregajo, če 1 (Calif. Pred nedavnim se je vr-jih kdo opozori, daje resnic- nil srečno po 14-mesečnem bi-
nost drugačna kot njihove fan tazije. Skrivajo se za svoje umetniške privilegije, s katerimi potem skušajo opravičiti moralne pogreške svojih umet-
vanju v bitkah v Evropi, in našel je smrt v v svoji rodni deželi. Oče, ki je zgubil svoje življenje 1. 1929 v rudniku, je bil doma iz Zajevša, mati p. d. Ma-
mn, na to pa še svoje lastne o- jrija Klančarjeva pa je doma iz sebne resnične zablode . . . iPregarja. Vsekako pa so ilustracije
razstave zanimive. Prikazujejo pridelovanje grozdja in drugega sadja iz katerega delajo slo-
Posebno pa so potegnili na- vito žganje, ki ga kontrobanti me pozornost oltarni kipi. Ška- jo v sosednje province in pome-pulirska Marija, Žalostna Mati ni prav tisti kontrobant glavni bcžja, sv. Janez pod križem,... vir dohodkov nekaj tisočev pre-kar po vrsti oltarni kipi so si bivalstva . . . Tudi kontrobant nadeli — žametne obleke . . . je upodobljen nad enim izmed Tudi kje po naših krajih se je paviljonov. Drugje delajo vino, videlo, da je Marija s časom kopljejo rude, podirajo drevje,' menjavala svojo obleko, toda ta j tkejo preproge ... Saj so zna-navada je bila že davno zabra- ne preproge iz te dežele, in ode-
njena m je predpisano, da svet niški kipi'ne smejo nositi oblek iz tkanine. Catamarca in La Ri-oja pa sta ohranili staro i»vado in je tako menda Marija prevzela tamkaj nalogo, da zapoveduje — žensko modo . . .
NA RAZSTAVI
Katamarkenci so skromen narod, ki žive večinoma raztre-
vak, tovariš pa je bil ženinov |šeni na podnožju obrobnih go-prijatelj in žlaTrtnik S. Hončak. |ra, koder so zrastla njihova
je iz volne, katero daje vikunja, neka vrsta ovce v planinskih krajih Katamarke. Tamkaj pa čepi pastir s prekrižanimi nogami in si tako zatopljeno piska v svoje piščali, da niti ne vidi žene, katera mu tišči pod nos skodelico z zajtrkom . . .
V poslednjih letih je Cata-marka zelo napredovala, ker so odkrili v tej provinci vsakršnih najdragocenejših rud, katere
ki je menda boljše ne dobivajo v celi Ameriki. Odkrili so ba-
„	.	------1 - ------ —	Aijmvva sedaj že deloma izrabljajo
Zemtovanje se je vršilo na do- revna sela poleg izvirov vode. Žlasti donosna je sluda (mica)* mu nevestinih staršev. Povab- Iz velikih mest do njih ni pri- * ' " I j enih je bilo lepo število go- šla potratnost, za katero pač
Prišel tudi stric itudi nimajo sredstev. Pa tudi krene, cinkove, železne rude in Mr. Philip Strukel iz Clevelan- j moderna nevera jih ni okužila, še drugih več, tako da postaja .as m stric m teta Mr. in Mrs. čeprav seveda tudi oni niso brez jo vsak čas bolj poznani kraii Jacob Strukel in družina iz Au-1človeških slabosti. Posebno le- kot: Tinogasta, Ainogasta Sa rore 111. Tudi Tone s Hriba se noba je kaj navadna njihova nogasta in kkj vem kakšne je udeležil poročne sv. maše in slabost. Tako sem slišal že prej |"gaste" Se . . . Andalgala Co onceti, to pa zato, ker je stare j- in tako se mi tudi verjetno zdi, pacabana, Chumbicha to so si stric Ali ni lepo, ko so si kar,kajti njihova zemlja ni taka, kraji, kateri se vsak čas več štirje bratje Strukli zopet segli kakor so naša slovenska tla, imenujejo in stalno rastejo ker v roke po več letih! Veselo go- kjer je dela poleti in poziihi, obetajo deželi rudnine ki so stovanje je privedlo vse skupaj j pomladi in jeseni, kajti sonce se bile dosedaj predmet uvoza iz
tisti dan, ki nam bo vsem dolgo oital v spominu.
Dne 7. junija pa sta se poro
z dežjem menjava in plodi rodno polje in žene v naglo rast gozdove, tako da delo vedno
čila Miss Frailc^s Terselich in naprej žene. V Catamarki pa \ Mr. Edward Puetz. Poročili so j imajo komaj enkrat na leto ne-j
tujine.
(Dalje prihodnjič)
-o-
OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU"!
Nov grob
Glassport, Pa.—Dne 21. maja je umrla Antonija Cvetan, stara 61 let, doma iz vasi Celje pri Ilirski Bistrici. Zapušča več sinpv in hčera ter drugih sorodnikov.
Nova učiteljica
Cleveland, O. — Miss Emily Wess, hčerka pdznane družine Mr. in Mrs. Wess, 19151 Pas-now Ave., je 11. junija graduirala iz Kent državne univerze, ter je že sprejela službo učiteljice na ljudski šoli v Maple Heights, O.
Smrt v Lorainu
Lorain, O. — Na 4. junija zvečer je umrl v Lorainu, O. Jacob Anžur, star 51 let, stanujoč na 1783 E. 36. St. Doma je bil iz vasi Mali konc, fara Polica pri Višnji gori. Bolehal je samo 3 mesece.
Nov grob v Minnesota
Duluth, Minn. — V bližnji farmarski naselbini Greaney je umrl Jože Zabukovec, star 72 let in doma iz vasi Podpeč pri Dobrem polju na Dolenjskem, kjer zapušča brata in sestro, tukaj v Duluthu pa brata. V A-meriki je bil okrog 47 let. Pred več leti je bil gozdarski delovodja.
Padel na Okinawi
Barberton, O.—Družina Stefan Trenta je bila obveščena, da je padel na Okinawi njen sin Joseph, star 20 let in v armadi od julija 1943.
Torek, 26. junija, 19.45
lonce na dnd morjk.z vojninii ondi!	■ '	.1
6tdk Okinawa, je treba za to nate so letale nad njegovo gla-
$80. To na najlepši način po- vo. Hodil je od luknje do lu-jasnjuje opis glede sedmega knje in streljal s puško. Prišel Vojnega posojila, da je "vsaka je do strelskega jarka in kar na stvar na Pacifiku bolj draga." slepo ustrelil med Japonce. Ti Razdalje so mno&o večje. 8 so skočili ven proti pjemu, pa dolarjev ni mnogo, ako gre za on jih je prej videl. Medtem rešitev človeškega življenja, so tovariši obkolili japonsko Kupite, $e več jWar Bondov. zalogo granat in streliva. Ja-
-o--poncem ni preostajalo druge-
NOVINEC POBIL NAD 20 ga kakor bežati. Craft pa je JAPONCEV	neprestano metal granate med
Te dni je prišlo iz otoka Q. nje. Podajali so mu jih tovari-kinawa poročilo o novincu, ki ši, ki so napravili za njim živo se je boril sam in popolnoma verigo. Ustavil je tudi težko izpostavljen sovražnemu o- japonsko teojnico in pobil ce-gnju na vrhu hriba Hen na O- lo posadko. Štirikrat je moral kinawa in je pri'tem pobil 20 prenehati, ko je moral iznova do 30 Japoncey, sam pa niti nabasati puško. Ko je boj mi-praske ni dobil.	nil, je bil tisti hrib ves poln
Ta fant je Pfc. Clarence B. mrtvih Japoncev. Craft je re-Craft, 23, iz Santa Anna, Cal. kel, da sploh vedel ni, česa se Pri vojakih je bil komaj 8 me- je lotil.
secev, na fronti pa niti celih	--o-
pet tednov ne.	AMERIŠKA MORNARICA IN
Zgodilo se je 31. maja. Te- SEDMO VOJNO POSOJILO den dni prej so Amerikanci za- Washington, D. C. — Morna-čeli naskakovati omenjeni ^rica si je postavila do sedaj naj-hrib, pa so imeli toliko izgub, višji cilj za sedmo vojno posoda so naslednje dni kar opustili jilo —- vsak izmed njenih mož iiadaljhje naškakovanje. Dne v uniformi kakor tudi vsak pri 31. maja so pa spet poskusili, mornarici uposlen civilist bo kupa niso mogli nikamor zaradi pil dodatni bond za $100. Skup-uničujočega japonskega stre- na svota, ki jo namerava mor-ljanja. Toda Craft je šel na- narica doseči v tem posojilu je prej. Zagnal je par granat med v gotovini kupljenih vojnih Japonce in ^je tako dobro za- bondov za nič manj kot $70,-del, da ^e mpral dobršen del 000,000. nasprotnikov prenehati s stre-	•
1 j an jem in teči v kritje. Craft v Velika rušilka stane $11,-je že prišel na vrh hriba, med- 000,000 . .. Majhen vojni bond tem pa je ves čas metal dobro stane $18.75. pomerjene granate. Svojim to-	* •
varišem zadaj je .klical navo- Mornarični torpedni bomb-dila, v katero stran naj strelja- nik stane $130,000; torpedo jo. Japonske in ameriške gra- stane $9,000 . . . Potlačite Ja-
2ALOSTNI DEDIČI f A: "Kako gre stricu?" -B: "Nobenega upanja ni več!
Zdravnik je pravkar rekel, da trd kmalu zdrav!"
KAVA
"Voda, ki sem jo danes rabil pri britju, je bila nekoliko pre-'vroča!" se je jezil podnajemnik.
"Kaj, voda za britje?" je ogorčeno odvrnila gospodinja, "to je bila vendar kava."
DOBRO JE PAZILA Mati naroči hčerki, naj pazi na svileno obleko, ki jo je obesila sušit k železni peči. Oez nekaj časa zakliče hčerka iz sosedne sobe:
"Mamica, ali naj obleko obrnem? Po eni strani je že rjava."
Vojni and zdaj pusti priobčiti slike britiških tankov, ki vozijo sto}« lastno mostičke in mostoro s sobo]. Tukaj vidimo, kako so is "ikarjastega" tanka dviguj« m o« t i če k, da ga bodo položili prek jarka v ospredju. Hidravlična roka vsdigno mosiiček, in ko pride tank po njem na drugo stran, bo ta roka mostiček spet Tsdignila nazaj na vrh tenka.
VZROK ;
Gospodinja novi služkinji: "Vi ste pa že mnogikrat menjali službo, kakor vidim iz knjižice."
Urška: "Temu pa jaz nisem kriva. Moj ženin je nameščen pri nekem potovalnem cirkusu."
OPA regulacij.
"V štirih mesecih, ki so se zaključili s 30. aprilom, je bilo naloženih 28,552 kazni — 481 je bilo obsodb na ječo," je dejal g. Bowles. "Ta rekordna številka naj bi prepričala vse kršilce, da nastopa OPA zelo resno in da bodo sodišča kaznovala vse kršilce vojnih odredb."
z bombami Bangkok, v Siamu, s komaj par letali.Danes ima 20. zračna sila najmanj 2000 letal na bazah na otokih, iz katerih napadajo osrčje Japonske same. V ta letala je naložilo ljudstvo Amerike najmanj $1,200,-000,000.
Vojno ministergtvo je stavilo finančnemu ministerstvu na razpolago številke in drnge podatke, da predoči ljudem, ki kupujejo bonde, na razumljiv način, kam gre denar.
osemnajsti član zsz padel za domovino
Od Mrs. Frances Ponikvar, agilne in zmožne tajnice dr. Sv. Katarine št. 29, v Clevelandu, smo prejeli žalostno poročilo, da ta vojna tudi omenjenemu društvu ni prizanesla, kajti sor
Dopisi lokalniK društev
društvo slovan,
St. 3 zsz
Pueblo, Colo.
Bratje in sestre, prosim vas, da delajmo vsi skupaj v korist našega društva in za večjo rast naše skrbne matere Zapadne Slovanske Zveze, posebno še zdaj v tem letu, ko se bo vršila 12. redna konvencija tukaj v Pueblo.
Prosila bi vas tukaj, člani in članice, naj vsak skuša pridobiti enega novega člana, ker to je tako lahko. Ako bi se to v resnici zgodilo, bi naše društvo čez leto dni štelo še enkrat toliko-članov.
Ta moj klic velja predvsem našemu društvu, velja pa tudi vsem drugim krajevnim društvom, ki spadajo pod okrilje naše skrbne matere Zapadne Slovanske Zveze. Zatorej zbudimo in zdramimo se in delajmo, da bo naša organizacija še enkrat tako velika.
Z bratskim pozdravom,
Mary Kogovsek, predsednica
WAR BONDI PRODANI V ŠOLAH SLUŽIJO NAKUPU VOJNIH POTREBŠČIN
Washington. — Treasury War Finance Division je naznanila, da so šolski otroci z nakupom £107,741,730 War Bondov od avgusta 1944 naprej pomagali nakupiti 17,595 komadov vojaške opreme — od jeepov do superfortress. Ta oprema, katere vsak komad nosi ime šole, ki ga je financirala, obsega tudi 7,866 ambulanc, 115 letal za prevažanje ranjencev in 249 lovskih letal.
NARODNOSTNE SKUPINE V CHICAGU SI DOLOČIJO KVOTE ŽA BONDE
Washington. — 31 narodnostnih skupin v Chicagu si je določilo svoto $75,000,000 za 7. vojno posojilo. Tako poroča dr. W. W. Sw^et in njegov cochair-man dr. W. E. Garrison, oba od Nationality Group Division.
Dne 3. maja so začele te skupine svojo kampanjo še predno je bilo posojilo doprto. Dne 5. maja so prišla naslednja poročila: Poljaki $2,700,000 War Bondov, britanska skupina 100,000, Rusi 25,000, Grki 550,-000, Srbi 75,000, Litvanci 55,-000. Te skupine nameravajo prirediti mnogo shodov in posebnih prireditev, da se izboljša prodaja bondov.
AMERIKANCI PAZITE NA VOJNO PRODUKCIJO
ROBERT JOSEPH BUTARA, Yeoman 3rd Class USN
brat Robert Joseph Butara, sin Mif. in Mrs. Joseph Butara, je dne 7. aprila 1945 dal svoje mlado življenje, ko je izpolnjeval svoje dolžnosti v službi za njegovo deželo. Pokojni Robert je bil Yeoman third class v Mornarici Združenih Držav Ameriških. Bil je član aktivnega oddelka ZSZ od 18. maja 1943. Iz njegove fotografije je razvidno, da je bil čvrst mladenič in ga bodo njegovi starši in bratje gotovo težko in hudo pogrešali.
V imenu ZSZ izrekam omenjenim staršem in bratom globoko sočutje in sožalje, pokojnemu mlademu junaku pa želim mirnega počitka na daljnem Pacifiku. Bratski pozdrav Anthony Jeršin, gl. tajnik.
Washington. — Fred M. Vinson, ravnatelj urada za vojno mobilizacijo in za "Reconversion", je pozval amer&ki narod naj dobro pazi na našo vojno produkcijo, dokler ne bo premagana tudi Japonska in se dežela ne bo vrnila nazaj na produkcijo za mir. Obenem pa je pohvalil ljudstvo, da je uspelo "dovršiti najbolj čudovito nalogo v vsej svetovni zgodovini."
V ŠTIRIH MESECIH 28,500 RUSILCEV ODREDB OPA KAZNOVANIH
TRAIL BLAZERS, NOTICE
All members ^re requested to attend the next regular meeting of Trail Blazers Lodge, No. 42 which will be held Thursday evening, June 28th, in the Slovenian Hall at 8 P. M. At this meeting delegates and their alternates will be elected to attend the convention of the Association to be held at Pueblo, Colo, in August.
Edward J. Krasovich, See'y.
Washington. — Različne globe so bile naložene 28,500 kršilcem odredb OPA v teku prvih 4 mesecev tega leta, za prestopke določb za cene, najemnine in racioniranja. Chester Bowles, OPA Administrator, je objavil ta rezultat široko zasnovane kampanje za izvedbo
SEDMO VOJNO POSOJILO
Washington. Transfuzija krvi na bojnem polju je rešila nebroj življenj na bojnem polju. Ako hočemo poslati 10 pin-tov krvi iz San Francisca na
DOMAČA FRONTA
Vojni obveatilm urad, Washington, d. C.
TO JE NAJVAŽNEJŠE ZA VSAKEGA!
V 59 letih je HOME FEDERAL SAVINGS It LOAN ASSOCIATION služil tisočerim svojim vlagateljem. Videl je ties lajati in propadati — velika mesta« ki so se razvila is malih vasi — videl je panike in dobe prosperitete. Ampak vse skosi ta zavod fe plačeval vsaj najmanj 2 Vi% na hranilne vloge brez vsake it gube.
Mi vas vabimo, d« se pridružile našim 124)00 vlagateljem, ki sdfj vži-vajo moderne načine poslovanja lega savodp — v katerem lahko hranite z vso varnostjo, kjer je vas a vloga zavarovana do $5,000 po F. S. L. L C., ki je zastopstvo vlade Z dr. držav.
Začnite z vlogo danes. Pridite k nam osebno, ali oe bolj ugodno, pa se posluaile našega načina hranjenja po pošti, ki vam da vse listine — in nobene poštnine za vas. Mi vam drage volje pošljemo tiskana pojasnila. Samo nam' pišite po-iste ali pa telefonirajte.
Premoženje in viri nad $17,000,000 Ustanovljeno 1886
CHAS. A. ZUNDALEK, predsednik
PET ZAHTEV STRICA SAMA
4.	Pomagajte v svoji občini kot "price pannel assistant". Prostovoljcev silno primanjkuje v tej borbi proti inflaciji in draginji. Obiščite svoj lokalni rationing board.
5.	Glejte, da bo vaš pridelek na Victory vrtu čim večji in obilnejši. Napravite si zalogo in vkuhajte, kar morete. Zaloge konzerviranega živeža* prihodnjo zimo bodo manjše za civilno prebivalstvo.
Washington. — Vlada mora zahtevati ta teden od svojih državljanov naslednje:
1.	Glejte, da boste preživeli počitnice doma in prepustili železnice vojakom na počitnicah, ali ko odhajajo na pacifiško fronto.
2.	Vpišite se v Cadet Nurse Corps in pomagajte zadostiti potrebam na tem polju. 60.000 žena od 17 do 35 let, ki so dovršile High School, je treba. Informirajte se v svoji lokalni bolnišnici glede tega brezplačnega učnega tečaja.
3.	Hranite papir, odpadke in časopise. Pomanjkanje papirja je še vedno kritično.
CURRENTLY
WAR BONDI SO OMOGOČILI B-29 LETALA
Predsednik H*rry Tsuman izgleda zadovoljen ■ Harry Hoferi poročilom, kako je,ia uspel s **ojim poslanstvom v. Moslrto. Pr<
Joseph Davisš, ki se j« prtd kratkim povrnil iz Londona; Admiral O. Leahy, štabni vodji; in Harry Hopkins, ^
Washington. — Dne 6. junija je bilo leto dni, odkar so letala b-29 od 20. taktične zračne sile prvič poletela in obmetala
............................................
Zapadna	7lrAWft i
Slovanska LYeZA \
*> sfi N V S R . COLORADO Matflov in imenik glavnih mdnikov ~
UPRAVNI ODBOR:
•	Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place. Chicago. ItL Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich. 3360 Vina !
; Street. Denver, (16) Colo.
2. podpredsednik: Frank J. Bradach. 2309 Nicholson St, Lockport. ItL i | Tajnik: Anthony Jeršin. 4676 Washington St, Denver, (16) Colo. -i Blagajnik: Michael P. Horvat. 4417 Penn. St, Denver, (16) Colo. | Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Saedec, Thatcher Bktg, Pueblo, Colo.
U|	NADZORNI ODBOR:	. i
[ Predsednik: Thomas J. Morrissey, 1934 Forest St. Denver, (16) Cola ! \ nadzornik: Mike Popovich, 1849 Grove St, Denver, (16) Colo. I 3. nadzornik: Anton Ropar, 406 E. Mesa Ave, Pueblo. Colo.	{
POROTNI ODBOR: | Predsednik: Jo« Blatnik. 2609 E. Evans, Pueblo. Colo, t 2. yorotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave, Cleveland, O. i | 3. porotnik: Vincent Norak. Box 492, Ely, Minn.
•	4. porotnik: Joseph Codec. 10215 Huntmcre Ave, Cleveland, Ohio. i j S. porotnik: Candid Grmek. 9537 Ave. M, So. Chicago. I1L	|
•	UEADNd GLASILO:
►	"Amerikansld Slovenec", 1849 W. Cermak Kd, Chicago^ IS.
— ¥r-
Vse denarne nakaznice in vse oradne refl naj se pošiljajo na glav-	J
noga tajnika, vse pritožbe pa na predsednik« porotnega odbora. Pro-	<
[ iaje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tpdi	J
►	bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi Članom drv-	1
! gib narodnosti, ki so zmožni angleške** jezika, da se ji prOdopfjo.	J
\ Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku ttajbližajega dm-	1
i štva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede	!
►	ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila	1 i in potrebne listine.	J
\ SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO f i
'■■»•iMiMaMaMaMMMaiMMitto^----- „ ,r----n'
AMERIfCANSKI SLOVENEC
Torek, 26. junija* 1045
GOVORNIKI POVDARJALI VAŽNOST MOČNEJŠE IN VEČJE KAT. ZAVEDNOSTI
(Nadaljevanje s 1. str.)
ganizacij. Najprvi je izrazil pozdrave g. Frank Tušek, gl. predsednik DSD; za njim je bila predstavljena ga. Josephine Muster, gl. blagajničarka Slov. ženske zveze. Navzoče je lepo pozdravila, potem pa omenila, da taka organizacija je bila že dolgo potrebna, opozorila pa je zraven, da skušnje učijo, da novi načrti niso vedno lahki in gladki in da se je treba ogibat kakih osebnosti, kakor tudi politične propagande. Za svoje besede je žela pritrjevanje. Nato je bil predstavljen g. John Mlakar, predsednik Družbe sv. Mohorja, ki je navdušeno pozdravil zborovalce in jim želel uspeha. Za njim je imel zelo ognjevit in navdušen govor g. Anton Grdina, kot zastopnik Zveze društev Najsv. Imena v Clevelandu, Ohio. Povdarjal je, da je treba vero Čuvati kot dragocen zaklad in da je vera vse preje, nego druge zadeve. Za njim je imel jako dolg govor č. g. F. Gabrovšek, ki je pojasne-val in tolmačil papeževo okrož-
nico primerjajoč 'jo kot vodilo raznim slučajem. Pojasneval je tudi druge zadeve. Obsojal je zagovarjanje politike močnih, rok, kakor tudi zavzemanja za sferne vplive. Za njim je govoril živahno g. Jožef Zalar, gl. tajnik KSKJ. Govoril je o vprašanju Trsta in Primorja in povdarjal, da ni več kot pravično, da velesile dajo Jugoslaviji Trst in Primorje in Koroško, katerim edino pripada. Predložil je v ta namen tudi krepko resolucijo, ki so jo navzoči z navdušenjem sprejeli.
Nato so bile prečitane še štiri resolucije, katere vse so bile sprejete in bodo pozneje objavljene, ko jih bo odbor pripravil za tisk, kakor tudi imenik izbranega odbora za prihodnjost.
Nato so bili še predstavljeni sedanji odborniki prireditve, nakar je sledil zaključek.
Ves program je prilično dobro izpadel.
ume njegovih upov in načrtov tako dobro nego. Rožamarija. Nihče mu ne more tako olepšati jutranjih ur, nikogar ne obdaja ono fino, čisto ozračje, kot bi prišlo iz neznane dežele, kjer žive nežnejša čustva in kjer za nagnusnost in prostaštvo ni prostora in ga tudi nikdar ne bo. — Kako prazno in pusto je vse brez nje! — Ko bi pisala le besedo: odpusti! — Razdražila in užalila me je bila, nisem se zavedala svojega čina! Da bi navedla katerikoli vzrok, naj bi bil še tako prozoren, in ne bi tako trdovratno molčala! —
Plohe dežja so končno vendarle pregnale nadležne komarje in oprale zaprašene ceste. Otroku s severa se odpirajo oči za krasoto palm, ko jih motri v dežju. — Kako je ona dateljna palma pripravljena sprejeti ovsežujoco mokroto!... Na velike, široke liste pada dež. Dežne kapljice se stekajo vzdolž skrbno pripravljenih žlebov ter se zbirajo ob steblih, po katerih se iztekajo k deblu ter se tam izlivajo v majhne kozarčke. In ob listih, — te nežne rjave zankice, v katerih se vlovi vsak biser!
Potem so še druge palme, ki pa zro čemerno kot utrujene lepotice in vendar le čakajo na svojega prijatelja — na mesec! Kako jih boža lunin svit ter prikazuje njih divni stas in somernost njihovih zastavic. Vsaka oblika ima svoj odsvit in če kdo pogleda proti nebu, vidi nebroj neizrečeno krasnih oblik. Deblo, ki je podnevi skoraj previtko, se dviga v mesečini dostojanstveno v višino ter nosi ponosno svojo krono iz lepo oblikovanega listja. —
Ah, da bi koga imela, ki bi vso to krasoto užival z njo; Toda hudo je osamljena in radi tega vse to težko prenaša, ko jo vendar že vznemirljivo boli srce. Razmišlja in razglablja o besedah tete Helene. Posebno naslednje ji neprenehoma done v ušesih: "Spričo smrti ne lažemo!" — Te besede so veljale njeni mačehi, bi li ne mogle tudi za njo veljati? ...
In nekega dne odpre skrinjo, v kateri so shranjeni njeni skrivnostni zakladi. Odkar je k drugemu Božiču — njeni božični prazniki šteje od njenega Božiča v gozdu — vezala za Harra stolno prevleko, se je tej umetnosti vedno bolj udajala. Odkar je ločena od svojega dolgega prijatelja in ne more več soodločevati v njegovih barvah, je vso svojo ljubezen do lepote in vse svoje fino umetniško umevanje vlila v te vezenine. Brez vsakega navodila, poslušna le svojemu čutu za oblike in barve, je z iglo in s svileno nitjo podala vtis, katerega je sama sprejela od narave. Nihče je ni pri tem motil. Kadar je sedela sklonjena nad svojo vezenino, je bila zavarovana in zaščitena! Nekaj časa so ji bili tudi to prepovedali, češ, da vztrajno vezenje pači postavo in vpliva škodljivo na ponašanje. Tako je vsaj trdila njena mačeha.
Toda Rožamarija si ni dala odvzeti tega edinega veselja. • Držala je prav rahlo ve-zilne proje ter s svojimi čarobnimi rokami izvršila prava čuda!...
Tudi danes si je poiskala kos belega atlasa z nežnomodro barvitostjo ter ga pokrila s svojimi znamenji in točkami. Ko se z vso vnemo loti tega dela, bo imela Miss Granger še udobnejše življenje. —
Rožamarija je silno marljiva! Njena li-čeca rde. Veze s toliko vnemo, kot bi ji šlo za življenje. —	1
XVII. Ifigenija.
■ 0 ,
V eni izmed južno ležečih sob manjšega hotela v Bordigheri počiva na marmornatem balkonu v najlepšem, sončnem sijaju, v naslonjaču iz vrbovja, skrbno zavit v ogrinjala in odeje, bled madenič. Poleg njega, pri mizi, sedi prijazna zastavna gospa — njegova mati ter piše pisma. Zdajci je mladi mož odložil knjigo.
r (Dalje prihodnjič) —m
r Toda z gorečo svečo je .prišla tenkim zavesam preblizu in vnele so se. Teta Helena je presunljivo zavpila. Kar je prihitela Rožamarija, potrgala brž vse zastore ter jih pokrila s potno odejo. V trenutku je bil ogenj zadušen. — Teta Helena je pisala v Brauneck ter hvalila in slavila pogum Rožamarije.
"Stanje Rožamarije se je brez dvoma izboljšalo. Čemur sem se morala najbolj čuditi, je bilo to, da se ni onesvestila, do česar bi bila imela vso pravico, marveč je rešila svojo teto kot kak izvežban požar-nik."	__
Ker se pa komarji le niso hoteli izpame-tovati ter so v gostih rojih napadali Brau-neckerje, je teta Helena sklenila zapustiti to negostoljubno obalo. Pred svojim odhodom je vse uredila in vsi, ki so še ostali tam, so ji morali svečano obljubiti, da ne bodo nikdar z gorečo svečo v roki slikali med zastori. — Za Rožamarijo je pa najbolje, če ostane čez zimo tu in se preteklost zagrne s pozabljenjem.
"Kneginja in Rožamarija se nikdar nista razumeli... Le nikakih nesreč več...!" Tako je svetovala teta Helena svojemu bratu, v katerem je že dokaj pojemala' jeza. —
Pred svojim odhodom je teta Helena tudi gospodinjstvo lepo uredila. In kuharica zdaj ne pokrade več, nego ji njen stan in njena narodnost dovoljuje. Miss Granger se je javila pri angleškem župniku, nemški župnik pa je obiskal Rožamarijo. Miss Granger se je često sešla z neko staro angleško prijateljico, kar je prineslo v njeno vsakdanjo dolgočasnost nekoliko življenja.
L.
Rožamarija in Miss Granger zahajate dnevno na rtič, kjer stoji prastara cerkvica. Tu sedite v zatišju ob zidu ter zrete v morske valove, ki se zaganjajo v skale. Ko' je Rožamarija prvič opazovala ta prizor, kako so se še vsled včerajšnjega viharja vzburkani valovi vzpenjali z votlim grmenjem, da so se videle čudovite modrokri-stalne votline in kako so se zopet sesuli ter je bila njena radost velika. Miss Granger je ni zlahka spravila domov.
Po večerji se Miss Granger poda brž v svojo sobo. Obe dami se prikaže te pri večerji v svečanih večernih oblekah. Odkar je odpotovala teta Helena, je Miss Granger uvedla ta običaj, katerega se zvesto drži. — Njeni angleški znanci in prijatelji se 1 zelo množe in ni skoraj več dneva, da bi ne bila nekam povabljena na popoldanski čaj, odkoder se vrača šele tik pred večerjo. Tako ima Rožamarija več ko dovolj časa, da razglablja in strmi predse. Ne moti je več pri tem poslu njena živahna in celo do-vtipna teta Helena.
Ves dolgi popoldan sedi ter zre na majhen košček $injega morja, ki se svetlika skozi zaprašene palme. — Često jemlje iz vaze eno vrtnico za drugo, jo obrača sem ter tja, dokler ne leže vsi nežni, mehki lističi po tleh ter ji je ostalo v roki le še rumeno rožno srčece. Neprestano je obdana od nešteto raztresenih rožnih listov. Često-krat jih ima cel kupček na svoji dlani. Spušča jih iz balkona na oranžna drevesa, listič za lističem, zre za njimi, kako padajo, plavajo po zraku, se vrte in končno obleže kot odprte majhne skodelice. Škarjice, katere je bila kupila Rožamarija v Berlinu, leže poleg nje. Tu pa tam jih vzame v roko, motri njihovo koničasto ostrino! — Zle misli pronicajo za tvojim belim čelom, Rožamarija! —
Vsak teden že poroča sama svojemu očetu. Pripoveduje o rtiču, o palmah, o cvetlicah, o Miss Grangerjevi, o italijanski služkinji Angelini, sploh o vsem, le o Roža-mariji sami ne omeni nikdar besedice.
Bolj ko ga mineva jeza, tem huje se toži knezu po Rožamariji. Njegova hčerka mu manjka povsod. Nikdo ne pozna in ne do-
SRECA V NESREČI "Pomisli, Lipe, *čeraj bi se moral naš bivši podnajemnik oženiti, pa ga je med vožnjo k poroki zadela kap!"
"Da, da. Nekateri ljudje imajo še poslednji trenutek srečo."
V blag spomin
U je preminul 26. Junija 194*.
Leto dni }• i« minulo.	Hiša naia, prej prijazna«
kar po&rai ▼ grobu lam.	jo sedaj osamljena,
danes znova bolečina,	liha redno, skoraj prašna,
nam prihaja is srca.	toč sdaj Tebe ni domi.
Bridka smrt nas je ločila.	Mirno, sladko ▼ grobu speva j.
ter odvzela Te od nas.	dragi oče in soprog,
kaj bi Sols sdaj ne točili.	nas pa upanj« tplfšL
iabaeteh ves naš je čas.	da se enkrat sdruSmo.
Žalujoči ostali:
MARY REPENSHEK, soproga; FRANK. ANTON. ALOYSIUS. VICTOR. MARY. ANGELINA. LUD-WIG in THEODORE, otroci.
Sheboygan. Wisconsin, dne 26. junija 1945.
JVVfA NAŠE SPECUALITETE. Mi imamo slike kJj^^H št. 11 — Presretega Srca Jezusovega v le-
RViH pem okviru, po--------------------% 1.50
VKS^ZMf ŠL 12 — Slike Marijinega kričavega pota.
■"	sa dar cerkvam ali vojnim taboriičem $12.00
Št. 13 — Črna aH svetlo plava kronica__________________________________J 2.00
Št. 14 — Hišni ollarČki______________________________________________J 1.00
ŠL 15 — Rasne naboine razglednice 33 sa $1.00 s poitnino. Tako najboljše katoliške knjige. ŠL Z-8 — Križ in potrebščin« sa pre videnje bolnikov po $2.50; $4.50; $8.50; in $9.00 (Važno sa pogrebnih*). NAROČITE PO ŠTEVILKAH Naročila na veliko za rasne verske predmete in slik«.
ST. JOSEPH'S RELIGIOUS GOODS CO
2935 N. Southport Ave. Chicago, 111. LIN. 2134
VELIKI ANGLEŠKO-SLOVENSKI
Besednjak
ki ga je spisal in isdal
DR. F. J.KERN
To Je najpopolnejši angleško-slovenski besednjak a angle-ško izgovarjavo. Po tem besednjaku so popraševalL Zdaj je besednjak na razpolago.
STANE S POŠTNINO $5.00
kar Je poslati z naročilom. Tisti. U ga šalijo dnbttt naj takoj pišejo ponj na naslovi
KNJIGARNA AM. SLOVENEC
1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois
t i V, : • •
iM'
■ lli- .V'
* t hfL *'
Dušica - Rožamarija
—' Agnes Giinther -V
J. M. Trunk
Z Japonci. Še trd oreh. In Ja-j ' ponci prekašajo v zvitosti Nem-j ce. Nemci bi se bili predali A-1 " merikancem in Angležem, Ru-B som ne. Ni jim uspelo, slava " Eisenhoweru, da je bil mož.
Vest pove, da skušajo Japon-. ci z istim trikom. Rusi niso v
*	spopadu z Japonci, ampak zvi-e ti Japonci vidijo, kaj utegne " priti, toraj mehak mir, da bi ne 1 bilo trdega poraza. Trik ne bo
uspel, to stoji, ampak vse po-" prašuje, kdaj napovedo Rusi 1 vojno Japoncem. Well, v Mos-kvi so lahko taki, taki, ampak dlako na zobeh imajo v Moskvi, " in prav nič se ne prenaglijo. Ne poznam, kaj vse je v ruskih možganih, ampak kaže, da bodo v pravem trenotku stavili e ultimatum: ven iz Kitaja in J Mandžurije in Koreje in Saha-
*	lina, ali pa jutri udarimo! You may see.
: *
Goeh, postajalo je vroče radi
Trata in Celovca. Angleži in A-merikanci, ki capljajo za Angleži, so že pokali. Poglejte Titu v obraz, silna odločost seva iz tega obraza. Utegne biti tak, če hočete ali nočete. Prav oddahnili so se, ko je iz Londona prišla vest "Tito backs down". Tito je tudi realist, ne rine z
glavo skozi zid. Bomo videli. ★
Mirovna konferenca odloči.
Gotovo. Čemu pa Angleži tako silijo? Vejo, kaj pomeni zasedba, Slovenci pa to robo še bolj poznajo! Ko bi šlo le za golo zasedbo! Jugoslovani imajo zdaj redno jugoslovansko vojsko, niso več le partizani. Ali ni Jugoslavija med aliiranci? Ali ni vse eno, kdo izmed aliirancev zasede. He . . he . . aliiranci. Kakšen sitnež si, da prihajaš 3 takimi muhami! Dober veter brije v Trstu in Celovcu, ampak
bo treba še viharja.
★
Nikakor nisem zoper to, da
gre kaka delegacija do tega in " onega, in mu predloži težnje, prošnje, zahteve. Sam sem bil pri takih delegacijah. Oslabila i se mi je pa vera v take delegacije. Nekoč je šla delegacija k podtajniku Sumneru Wellesu. 1 Welles sicer ni več na istem me-I stu, ampak o Trstu je nekaj zapisal, da si hujše zaušnice niti j misliti ne moremo. Enako nikakor nisem za grobo in prazno ropotanje. Civilizirani moramo i biti in ostati, ampak za vsako delegacijo mora stati moč, močna roka, potem ne bo zaušnic! ★
Molotov or no Molotov. Ko je
k bil v San Franciscu, je vse drlo I le za njim. Pa si pomagajte, ako k vam ne dopade taka popular-[ nost. Amerika je O. K., ampak | dosti razne čiričarije ima. Gra-I duation! Tiste plahte in tiste L štirioglate dilce na glavah in E tiste široke vrvi okoli vratu. Vr-I lo smešno. Kadar pride kam I kaka visoka glava, ji vseučili-I šče podeli častni doktorat in ce-I remonije se uprizarjajo. Zad-[ njič so bile take glave pri kon-| ferenci in vseučilišče v Bark-[ leyu je podeljevalo doktorate. F Tudi onega Molotova so pova-I bili, pa je odklonil, češ, "se ne L strinja z nazori Unije Sovje-I tov". Možato.
*
I Sovjeti ao dovolili da so na-
I pravili film o kronanju novega [ patriarha ruske cerkve. Povsod I ga kažejo po Rusiji. Kaže, ka-L kor bi se bili Sovjetarji izpreo-[ brnili, Ker film diši močno po I — veri, ne po strupu. Živio! "V k nebesih je veselje nad enim i spreobrnjencem". V nebesih r morda, na zemlji ne vedno. Na I zemlji hudo pogodrnjajo. Opor-L tunizem, hinavščina, pretka-F nost, zvitost, pravijo na zemlji, k Še več. Ni nobene verske svobo-
s sinus
Ide, pa operirajo z verstvom! j Well, vsaj za katoličane res ni svobode, žal, da je ni. Tudi jaz obžalujem, da ni svobode, ampak vsaj nekaj nekega razloga le najdem, če ni svobode. Do pet miljonov je katoličanov v Sovjetih. Kdo so? Večinoma Poljaki in Nemci. Poznate Poljake, jaz poznam ruske Nemce, ker sem poslušal ruskega nemškega škofa, ko si je pred menoj, ker je mislil, da sem Nemec, izlival srce. Sovjeti so pri vladi in vse kaže, da bodo ostali pri vladi. Vlada je vlada, in če kdo samole ruva proti vladi, ker je taka vlada, well, ko bi jaz začel le ruvati proti ame-rikanski vladi, že jutri bi bila — kaša. Še bo treba izpreobr-njen j.
PRODAM
2-stanovanjsko	hišo po 6 sob, v prvem nastropju je "furnace heat", za 4 kare zidan garage. Nahaja se na Millard Ave. in Cermak Road. Cena je samo $7,700.
2 hiši na eni loti. Prva je 4-stanovanjska po 4 sobe, druga 4-sobni "cottage". Rent donaša na mesec $108. Nahaja se v slovenski naselbini blizu Cermak Rd. in Wolcott Ave. Cena je $7,200.
3-stanovanjsko	zidano hišo, centralna kurjava. Nahaja se na 21. Pl. pol bloka od Pulaski Road. Cena je $9,700;
5-stanovanjsko zidano hišo, za 2 kari garage. Mesečna najemnina donaša $200. Nahaja se na 26. cesti in Springfield. Cena je $9,800; '
3-stanovanjsko zidano hišo; centralna kurjava; najemnina $140 na mesec. Nahaja se na Millard Ave. Cena je $9,950;
Za pojasnila se obrnite na ANTON JORDAN 3741 W. 26th Street, Chicago III. Telefon Crawford 3838.
> POSOJILA NA PRVE VKNJIŽBE
na hiše, ki jih prenavljate, ali na refinanciranja. — Zmerne obresti K O R U N A
Savings and Loan Association 2832 W. Cermak Rd., Chicago. 111. Rockwell 0538
xWl*I
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Ave. Telefon Canal 0523
Uradna ura: Vsak dan od 9:30 ' do 8:30 zvečer. Ob sredah od —9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer.
DR. J. E. URSICH
1	ZDRAVNIK
' to
KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road CHICAGO Telalon Canal Mil
Rasidančnl tali La Grange 3968
1—S in 7—8 P JI razen ob sredah
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa ]	in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 10M
L	n
Kadar imate za oddati kako ples-Slovencem priliko in da vpraiate -nas, če daste potem delo tudi dru-karsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste .nam kot nas za cene. Nobene zamere od gam Za pleskarska dela jamčimo.