p, 5 5 A- A ^ 60100/- 0 0 3SRfcnNjA 4.J 12.NICA PR..,.ortSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini .AA ,. AW>. postale 1 gruppo Ličila 4UU lir Leto XXXVI. Št. 197 (10.717) TRST, četrtek, 28. avgusta 1980 RIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. uovembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POSEG ITALIJANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA EMILIA COLOMBA NA ZASEDANJU GENERALNE SKUPŠČINE OZN Le prava mednarodna solidarnost bo odpravila lakoto in zaostalost Zavzel pa se je predvsem za reševanje energetskih in trgo-vinskoplačilnih problemov - Luksemburški zunanji minister Gaston Thorn je v imenu EGS sprejel resolucijo «Skupine 77» NEVV YORK — Italijanski zunanji minister Emiiio Colombo je v 'vojem posegu na posebnem zasedanju generalne skupščine OZN takoj prešel k bistvu problema, ko je dejal, da brez prave solidarno-čimvečjega števila vlad mednarodni skupnosti ne bo uspelo odpraviti lakote in zaostalosti. «Vse vlade, je poudaril Colombo, mo-'»jo sprejeti načelo, da iskanje poti za gospodarski razvoj v prihodnjem desetletju ne pomeni pomagati drugim, temveč rešiti problem splošnega obstoja, v katerem so vsi soodvisni. Nihče se ne '“ore umakniti: industrijske države * tržiščnim gospodarstvom, socia-Ullstične države, države v razvoju, uvoznice nafte in surovin. Vsi so odvisni, vsak po svojih zmožno-®dh,» je dejal italijanski zunanji •ninister. V nadaljevanju posega se je Emi-'io Colombo podobno kot drugi pred-»tavniki Zahoda zavzel predvsem *» reševanje področnih problemov, »1 bi po njegovem pozitivno vplivali b» celotno svetovno gospodarstvo. Kot razumljivo se je najbolj zavzel *® reševanje energetske politike. Predlagal je smotrno koordinacijo ^ed ponudbo in povpraševanjem po hafti in način reinvesticije finančnih Presežkov proizvajalk nafte. Prav ‘»ko se je zavzel za večje sodelovanje na finančnem področju, ki “i omogočilo večje nadzorstvo dr-ž»v v razvoju. Predlagal je tudi u-»tanovitev posebnega sklada, ki bi »ril primanjkljaje trgovinskih bilanc najrevnejših. Minister Colombo je tudi svetoval take pobude, ki bi povečale proizvodnjo hrane v »vetu in to ne z dosedanjimi metodami pošiljk hrane, temveč s pra-■Vttni investicijskimi načrti, ki bi o-n'ogočili državam v razvoju in nerazvitim, da odpravijo svoj prehrambeni primanjkljaj. Kot zadnje je podprl predlog generalnega sekretarja OZN Kurta Waldheima o izrednem nakazilu 5 milijard dolarjev za najnujnejšo pomoč državam, ki se borijo proti lakoti. V svojem govoru pred generalno skupščino OZN pa je predsednik vlade Zimbabveja Mugabe izjavil, da enotnost držav v razvoju pri izdelavi izhodišča za pogovore na sedanjem zasedanju krepi njihov položaj do razvitih držav. Dodal je, da je za gospodarsko rast držav v razvoju bistveno medsebojno sodelovanje ter sodelovanje z razvitimi državami na podlagi celovitega sistema. Pospešen razvoj zahteva spremembo obstoječih mednarodnih gospodarskih odnosov. Nova ureditev mora omogočiti demokratično udeležbo držav v razvoju pri odločanju in upravljanju. Stališče Evropske gospodarske skupnosti je pojasnil luksemburški zunanji minister Thorn, ki je no-udaril, da ni več mogoče dovoliti večanja razlik med razvitim in nerazvitim svetom. EGS meni, da lahko celovita pogajanja uspejo, le če bodo sodelovale vse države. Drugi pogpj zahodnoevropske skupnosti za celovita pogajanja pa je, da jasno določijo ' cilje in postopek pogovo- rov. Thorn je poudaril, da EGS sprejema dnevni red, ki ga je predlagala »Skupina 77», in opozoril, da je posebej zainteresirana, da bd našli rešitve na področju energije, na področju vprašanj vojaške in finančne narave Voditelj francoske diplomacije Poncet je rekel, da bo njegova država določila 0,7 odstotka bruto narodnega proizvoda pomoči državam v razvoju. Obenem je pozval SZ in druge razvite socialistične države, da povečajo svojo pomoč, svoj prispevek pa naj dajo tudi izvoznice nafte. Voditelj sovjetske delegacije Mal-cev je obtožil zahodne države, da so krive za sedanje razmere v svetovnem gospodarstvu. Po njegovem mnenju so bistveni pogoji za pospešitev razvoja popuščanja napetosti, univerzalni mir in zmanjšanje oboroževalne tekme. Zahteve držav v razvoju za povečanje priliva sredstev iz razvitih držav za potrebe njihovega razvoja so upravičene, vendar ni nikakršne podlage, da bi te zahteve naslavljali na SZ in druge socialistične države, je izjavil Malcev. KOROŠKI SLOVENCI OB OBLETNICI PLEBISCITA Dvojezično v osmo desetletje Pred palačo OZN so včeraj prvič dvignili na drog zastavo Zimbabveja (Telefoto AP) CELOVEC — «Dvojezično v osmo desetletje», «Zoper proti-manjšinski pakt treh stranki'. -iZa nov oktober*. Pod temi gesli se hoče dvojezična prireditev Oktobrski tabor - Oktober Arena postaviti zoper protimanjšinske vsebine, ki jih na Koroškem razsipavajo ob 10. oktobru in okoli njega. Tako je rečeno v informaciji za tisk, ki so jo organizatorji izdali včeraj. 10. oktober — obletnica plebiscita 1920 — na Koroškem ni samo posamičen dogodek, temveč je vsakoletna kristalizacijska točka protislovenskega koroškega nemškonacionalizma. Celotna zgodovina proslav ob 10, oktobru to potrjuje in sama ta zgodovina bi bila zadosten vzrok, da bi rekli: *Nimamo nobenega vzroka za praznovanje!» — tudi ne upoštevamo, da dogodek sam, plebiscit leta 1920, ne daje povoda za praznovanje, razen morda zabubanim nemškonacionalcem in notoričnim nasprotnikom manjšine, ki hočejo ovekovečati svojo «zmago v nemški noči* tudi še danes, 60 let kasneje, pravijo organizatorji oktobrskega tabora. Zato si je oktobrski tabor postavil za cilj, da razvije in prakticira alternative, in sicer ne alternativne oblike desetooktobrskih proslav, temveč alternative 10. oktobru kot dnevu protimanjšinske gonje in kulminacijske točke protimanjšinske politike na Koroškem. To so hkrati alternative in koncepti za bodočo Koroško, kjer lahko oba naroda živita enakopravno drug poleg drugega in drug z drugim. Na konceptualni ravni se pri tem proti enodimenzionalno nacionalnemu mišljenju nemškega nacionalizma postavlja načelo dvojezičnosti — pač izhajajoč iz dejstva, da na Koroškem živita dva naroda, ki govorita dva jezika. Oktobrski tabor — Oktober Arena skuša uresničevati ta koncept praktično — predvsem na kulturni in kulturnopolitični ravni. Koraka-rjem na starem in novem trgu skuša postaviti nasproti odprte, ne-krčevite in dvojezične kulturne prireditve in tako poskuša spodkopavati razširjeno protimanjšinsko mržnjo na Koroškem. Če bodo torej letos uradna mesta prirejala pompozne pohode z nošami, ki se po strukturi in vsebini ne bodo bistveno razlikovali od zloglasnih pohodov v letih 1960 in 1970, pa bo Oktobrski tabor -Oktober Arena — s podporo obeh slovenskih osrednjih organizacij — organiziral vrsto prireditev, na katerih bo nastopal širok spekter znanih in manj znanih umetnikov iz Avstrije in sosednega inozemstva. Od sredine septembra bo pod skupnim naslovom Oktobrski tabor - Oktober Arena na dvojezičnem ozemlju prišlo do nastopov kantavtorjev, literarnih branj, kabareta, pevskih nastopov in predavanj. kjer bodo med drugim sodelovali Sigi Maron, Helt Dein-boeck, Bernhard C. Buenker, Klub slovenskih študentov na Dunaju, Peter Tunini, slovenski pisatelji iz Koroške in nastopajoči iz Slovenije. Za glavno prireditev, ki bo 11. oktobra 1980 (popoldne in zvečer) na sejmišču v Celovcu v hali 3. je že bilo mogoče pridobiti An dreja Hellerja, Petra Turrinija. skupini rSchmetterlinge» in tAuf-lauf* in druge. Pogovori še tečejo s Helmutom Qualtingerjem, Georgom Danzerjem in Eriko Plu-har, poleg tega bodo nastopile manjšinske skupine iz Avstrije — seveda tudi slovenske — in pesniki. Medtem že teče podvisna in podporna akcija, ki hoče nagovoriti predvsem bolj prominevtne Avstrijce in pridobiti njihovo podporo za pravice manjšin in za cilje oktobrskega tabora. Pole ga tega je v tisku brošura, ki bo predstavljena tisku septembra in bo vsebovala dokumente oktobrskega tabora vključno z njegovim konceptom pod naslovom «Dvojezično v osmo desetletje*. (Sindok) Voditelj švedske diplomacije Uste Ulsten pa je kritiziral stagnacijo a-meriške pomoči državam v razvoju, ki v zadnjem obdobju celo nazaduje. Prav tako je kritiziral sovjetsko pomoč, ki je precej pod realnimi sposobnostmi te države. Medtem je v New York prispela delegacija svetovne sindikalne konference o razvoju, ki jo vodi član predsedstva Zveze sindikatov Jugo-slavje Mika špiljak. V delegaciji so tudi predstavniki italijanskih in francoskih sindikatov. Kot predsednik svetovne sindikalne konference o razvoju, ki je bila v Beogradu, bo Mika Špiljak danes osebno izročil deklaracijo o konferenci predsedniku generalne skupščine Salipiu Ahmedu Salimu in kasneje generalnemu sekretarju OZN Kurtu Wald-heimu. Josip Vrhovec pri Waldheimu skupščini razpravo posegel tudi predsednik Slnibabveja Robert Mugabe. Zimbabve so sprejeli za članico OZN ITed tremi dnevi. (Telefoto AP) NEW YORK — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec se je v Ne\v Yorku eno uro pogovarjal z generalnih sekretarjem Waldheimom. Razpravljala sta o sedanjem posebnem zasedanju generalne skupščine OZN, ki naj bi sprejelo novo mednarodno strategijo razvoja, govorila pa sta tudi o poteh, kako bi zasedanje doseglo ustrezne rezultate. Waldheim in Vrhovec sta tudi izmenjala mnenja o položaju v jugo-vzhodni Aziji, na Cipru in na afriškem Jugu. NA POLJSKEM PREVLADUJETA NAPETOST IN ZASKRBLJENOST 4 Vsi pozivi k prekinitvi stavk doslej brez uspeha Nadaljujejo se pogajanja med vlado in stavkajočimi Trybuna Ludu opozarja na pomen Poljske za varnost Sovjetske zveze - Opozorila kardinala Wyszynskega na «nevarnost» povzročila zaskrbljenost po vsej državi - Sovjetska agencija TASS o «naraščanju protisocialistične dejavnosti» na Poljskem VARŠAVA — Poljska javnost z zaskrbljenostjo pričakuje Izid pogajanj med delegacijo stavkajočih delavcev in predstavniki vlade, ki so se včeraj nadaljevala v Gdansku. Zaskrbljenost narekujejo nekatere okoliščine, ki so opozorile Poljake, da je stanje zelo kritično in postaja naravnost dramatično. Prva okoliščina, oziroma tista, ki je na poljsko javnost najbolj vplivala, je prav pridiga kardinala Wyszynskega v svetišču v Czestochowi, ki je predsinočnjim, pa če- de- prav v posredni obliki, pozval lavce, naj se vrnejo na delo in naj nadaljujejo s pogajanji brez vztrajanja pri stavki. Kar je Poljake presenetilo je dejstvo, da je pridigo oddajala poljska televizija in da so jo včeraj objavili skoraj vsi dnevniki. Kaže, da je pridiga presenetila tudi stavkajoče; njihovi predstavniki so sicer včeraj dejali le, da morajo «preučiti» vsebino pridige, vendar je voditelj enotnega odbora stavkajočih Lech VValesa pouda-da »ogroža državo nevarnost ril, OD SINOČI POSLANSKA ZBORNICA ZASEDA BREZ PREKINITEV DVAKRATNA ZAUPNICA NE ZAGOTAVLJA VLADI POTRDITVE ZAKONSKIH ODLOKOV PROTI KRIZI Zaostreni politični odnosi z opozicijo in vznemirjenost v večini RlM — Poslanska zbornica je ?°zno sinoči, po dveh glasovanjih ? z»upnici, sklenila nadaljevati se-•? b'ez prekinitev, v skrajnem po-»usu, da omogoči potrditev dveh jjrotikriznih zakonskih odlokov vla-j ’ ki bi drugače zapadla oziroma Rubila vsako zakonsko veljavo v Ponedeljek, oziroma 7. septembra. /.ot je znano prvi zadeva davčne i*rePe (preureditev IVA, podražitev ?bcina in alkohola, na račun dohod-hiskega davka), drugi pa ukrepe ,» pomoč industriji in pospeševanje /v°za (fiskalizacija socialnih daja-,*v za osebje in podpore) ter na-kv za preporod Juga. ./Ujub dvakrat prejeti zaupnici '^ožno je, da jr bo celo prejela metje, če bo opozicija postavila »ntevo, da ne preidejo k razpravi i Posameznih členih obeh odlokov) z® Pa skoraj nemogoče, da bi mogli "Slarici končati razpravo in izvesti ? »sovanio v določenem roku, tudi . -sovanje v bodo zasedali noč in dan. Glav- j. -čascuaii muc in uciii. umv j» ovira na poti jim je obstrukcija j katere zastopniki so vložili kar •Z00 spreminjevalnih predlogov (a-^andmaje so pa še predložile tudi RI in druge stranke, celo take, ki ^opirajo vlado), o katerih bo treba »zpravljati in glasovati. V kratkem ^,SU. ki je še na razpolago, je torej d^ično skoraj povsem nemogoče, 4 bi mogla biti odloka potrjena. zahtevo po glasovanjih o zaup- ■ ip Trnfn P.nccicfmrn vlnHn hf)ll cje zato Cossigova vlada bolj | pospešitev postopka zasledovala Kitičen smoter, utrditev lastne ve-«.ne- To je sinoči tudi dosegla, vsaj °rnialno, , —ob dveh glasovanjih - r^PHici proti prejudicialnim ugovo-ustavnega in vsebinskega zna- čaja, ki so jih predložili misovci, radikalci in komunisti. S poimenskim javnim glasovanjem je poslanska zbornica zavrnila prve s 317 glasovi (vladnih strank) pro- ti 260, druge pa s 317 proti 257. Zarrfmivo je omeniti, da se je mp-lonarka Gruber Benco pri obeh glasovanjih vzdržala. Takoj nato je radikalka Aglietta predlagala, da se seja nadaljuje brez prekinitev do zaključka posegov in glasovanja: za predlog so glasovale vladne stranke in PR, Ustanovili nagrado «Zlati Osimo» RIM — Mesečna revija o jugoslovansko - italijanskih odnosih «Ital - Jug», ki izhaja v Rimu ob sodelovanju rimskega centra za odnose med državama, je ustanovila nagrado z i-menom »Zlati Osimo*; podeljevali jo bodo vsako lpto, ob obletnici osimskih sporazumov, slovesno podpisanih 11. novembra 1975. To priznanje naj bi dobili zaslužni ljudje, ki so posebej prispevali k nadaljnjemu izboljševanju in krepitvi odnosov med Italijo in Jugoslavijo. U-redništvo revije je povabilo svoje bralce, da od 10. oktobra predlagajo za to nagrado iz Italije in Jugoslavije tri kandidate. proti pa opozicija, razen misovcev, ki se niso udeležili glasovanja. Začela se je zato splošna razprava, ki pa ima, kot že omenjeno, prav malo možnosti, da se zaključi s potrditvijo odlokov. Kaj se bo pa zgodilo, če bosta, kot je skoraj gotovo, zapadla? Kot že v mnogih podobnih primerih ju bo morala vlada ponovno predložiti, da si pridobi nadaljnjih 60 dni časa za njuno potrditev z novim dolgim postopkom v komisijah in skupščinah o-beh vej parlamenta. Izid sinočnjih glasovanj je torej pomenil bolj formalno kot pa stvarno politično utrditev vlpde saj si ni mogoče predstavljati, da bi pri javnem poimenskem glasovanju poslanci večine ne glasovali zanjo (prosti strelci se pojavljajo le anonimno). S tem, da je postavila vprašanje zaupnice, je pa Cossigova vlada zaostrila politične odnose z opozicijo, določeno nesoglasje in vznemirjenost sta se pa pokazala tudi v vrstah strank, ki jo podpirajo (vrstili so se razlkV posveti voditeljev), saj je bilo v sami KD več poslancev, ki so nasprotovali vztrajanju do konca pri inštrumentu zaupnice (vlada naj bi se sprijaznila z zapadlostjo in naj bi ponovno predložila odloka), v nasprotju s stališči PSI in PRI. Pogajanja o Čadu PARIZ — V glavnem mestu Toga. v Lomeju so v teku pogajanja o reševanju krize v Čadu, ki ga že nekaj mesecev pretresa državljanska vojna. Vsi dosedanji poskusi, da bi na miren način zgladili spore so se izjalovili. V Lomeju poudarjajo, da bodo tudi tokrat pogajanja skrajno težavna. Vedno bolj pa se širijo govorice, da bi ob morebitnem neuspehu Organizacija afriške enotnosti zaprosila OZN, naj pošlje v Čad «modre» čelade. RIM — Parlamentarna preiskovalna komisija, ki proučuje zadevo Moro, je včeraj določila, da bo podaljšala rok preiskave do 24. decembra. in je hotel Wyszynski opozoriti delavce na to nevarnost*. «Nevarnost» naj bi bila v možnosti posega Sovjetske zveze v dogajanja na Poljskem. Tu seveda ni mišljen samo oborožen poseg, dovolj je, da Moskva privije vijake pri dobavljanju energetskih virov Poljski. Po splošnem mnenju je torej ta nevarnost vplivala na odločitev primasa, da s tako odločno pridigo svetuje delavcem, naj prenehajo s stavko. Zaskrbljenost je večja, ker je včeraj prišel isti nasvet z diametralno nasprotne strani, to je iz glasila poljske partije Trybuna Ludu. V uvodniku, katerega avtor je član strankinega centralnega komiteja Ryszard VVojna, med katerim piše: «Mi smo velika in pomembna socialistična država, z velikim gospodarskim, demokratičnim in vojaškim potencialom. Naša država je sredi celine, v neposrednem varnostnem pasu svetovne socialistične velesile, Sovjetske zveze. Smo člani varšavskega pakta in pripadamo Sve tu za medsebojno gospodarsko pomoč (SEV). V sedanji obliki predstavljamo osnovni element za ohranjevanje miru in varnosti v Evropi. Stanje v n»ši državi se je razvilo v nevarni smeri in v sedanjem trenutku ni mogoče trditi, da je bil zaustavljen tek dogajanj, ki bi lahko privedla do državne katastrofe.* S temi stališči se morajo soočati delavci, ki pa so včeraj potrjevali, da vztrajajo pri stavki. Pravzaprav se je število podjetij, kjer je delo prekinjeno zaradi stavke, še povečalo. Na območju Gdanska je od včeraj ustavljeno delo v 450 podjetjih, stavka pa se štiri v manjša središča. Iz Wroclawa poročajo o ustanovitvi krajevnega odbora stavkajočih, v Koszlinu, mestu na pol poti med Gdanskom in Szczecinom, pa je stanje »enako kot v Gdansku*, kar pomeni, da je mesto paralizirano. Prevozna sredstva stojijo tudi v Lodzu in v Rze-szowu v 01sztynu in v Nowi Huti pa delavci ne stavkajo, pač pa bo verjetno delo obstalo zaradi pomanjkanja surovin. Medtem pogajanja potekajo zelo počasi. Včeraj sta se delegaciji vlade in delavcev ponovno sestali in po koncu sestanka je voditelj stavkajočih Lech Walesa izjavil, da bo treba «prehoditi še dolgo pot*. Voditelj vladne delegacije Jagiel-ski se je predsinočnjim mudil v Varšavi, kjer se je sestal z ostalimi člani partijskega vodstva in se je seznanil z vsebino zasedanja vsedržavnega sveta sindikatov. Na tem zasedanju so med drugim tudi sprejeli predlog za reformo sindi- kata, ki vsebuje dve zelo pomembni točki: neposredne volitve »tovarniških svetov* (medtem ko bi imenovanje osrednjega vodstva sindi-datov sodilo še vedno v partijsko pristojnost) in pravico do stavke, kot oblike »nasprotovanja zgrešenim sklepom uprave podjetje* v primeru, da bi »ti sklepi ogrožali interese delavcev*. Ti predlogi pa stavkajočih očitno niso zadovoljili, saj ostaja njihova glavna zahteva ustanovitev svobodnega sindikata, takega, ki bi bil neposredno izvoljen od delavcev vse do vsedržavnega vodstva. Pr' tem se delegaciji razhajata in zaenkrat ni izhoda z mrtve točke, na katero so zašla pogajanja. Stanje je torej napeto in zaskrbljenost raste tudi zaradi nekaterih zunanjih dogajanj. Znak zaostritve Minister Jagielski in Lech Stanka v Gdansku VValesa pred začetkom včerajšnjega se- (Telefoto AP) lllllll|llllllll|||||||||||||||||llllllllll|||llll|Mlllllllll(||Ulltllllllllllllll|l||l,,,|||,||||||||,||||n||||||||||||||||||||||||n||||||||||||||n||||||||||||tn||m|||||||||||||||||||a(||||n||||||||||||||||n||||||| SOVJETSKA ZVEZA PRIPRAVLJENA NA POGAJANJA 0 EVROIZSTRELKIH Poslanica Brežnjeva voditeljem držav NATO MOSKVA — Sovjetski predsednik i voditelja na predloge zahodnih dr-Leonid Brežnjev je voditeljem pet- žav iz preteklega decembra. Pred-najstih držav'članic pakta NATO, logi so bili izraženi hkrati z odločit- med njimi Carterju, Giscard D’E-staingu, Schmidtu, Thatcherjevi in Cossigi, poslal osebne poslanice, ka terih vsebina za sedaj še ni bila uradno pojasnjena. Dobro obveščeni krogi so prepričani, da gre za podobno vsebino vseh poslanic, ki se nanaša na morebitno ponovno odprtje pogajanj o raketah z jedrsko konico v Evropi. Po vesteh iz ZRN izraža Brežnjev pripravljenost za pogovore, kar je prva uradna reakcija sovjetskega vijo o namestitvi novih atomskih raket vrste pershing in cruise v nekaterih zahodnoevropskih državah. Sovjetska zveza je na to odgovorila z dolgim molkom, ki ga je pretrgala šele ob srečanju med Schmidtom in Brežnjevom. Takrat je sovjetski voditelj izrazil pripravljenost na pogajanja, ne glede na to, da Zahod ne namerava preklicati namestitve novih raket. Glasnik bonske vlade je medtem izjavil, da bodo poslanico Brežnje- va skupaj z zavezniki skrbno analizirali, ter da bo kancler nanjo odgovoril v ustreznem trenutku. V Bonnu tudi menijo, da se bu ameriški državni sekretar o tem pogovarjal s sovjetskim kolegom že septembra, med generalno skupščino OZN in da bosta državnika že takrat določila osnovne smernice za začetek pogajanj. V drugih državah članicah atlantskega pakta, so reakcije previdne in vezane na podrobnejšo preučitev besedila poslanice. Značilno se jim zdi dejstvo, da pobuda Brežnjeva prihaja v trenutku, ko je svet za- skrbljen nad možnimi mednarodnimi zapleti ob poljski situaciji. V Moskvi zaenkrat še niso potrdili vesti o iniciativi sovjetskega predsednika, čeprav je agencija Tass novico sporočila posredno, tako da je navedla pisanje Washington Posta. Medtem pa sta se o tem pogovarjala tudi zahodnonemški zunanji minister Genscher, ki zaključuje svoj obisk v ZDA, in njegov ameriški kolega Muskie. V zaključni i-zjavi pravita, da bi se ameriško -sovjetska pogajanja o jedrskih raketah v Evropi lahko pričela v zelo kratkem času. prihaja predvsem iz Moskve: sovjetska tiskovna agencija TASS je včeraj pisala o «naraščanju protisocialistične dejavnosti* na Poljskem; namen te dejavnosti ie da bi ob izkoriščanju objektivnih težav v državi «pahnila državo s ceste ki si jo je izbrala*. Sovjetska agencija poudarja, da kljub ukrepom varšavske vlade »v nekaterih po- ' djetjih ob Baltskem morju delo še ni steklo* in obtožuje zahodnonemški tisk, da »odkrito ščuva sovražnike socializma* ter ob koncu u-gotavlja, da «samo socialistični sistem predstavlja nerazrešljivo osnovo za napredek poljskega ljudstva na vseh področjih.* V Afganistanu zaseden prelaz Khyber KABUL — P0 vesteh, ki prihajajo iz diplomatskih krogov so pred dvema dnevoma muslimanski uporniki prekinili promet na glavni cesti, ki pelje iz glavnega mesta proti Pakistanu. Cesta je bila prekinjena med Kabulom in prelazom Khyber. ki so ga zasedli uporniki ■ pomočjo redne afganistanske vojske. Na stotine tovornjakov še vedno čaka, da bodo cesto odprli prometu. Poslanica Carterja Cvijctinu Mijatovicu BEOGRAD — Ameriški predsednik Jimmy Carter je poslal poslanico predsedniku predsedstva SFRJ Cvijetinu Mijatoviču. Poslanico j« včeraj ameriški veleposlanik v Beogradu Eagleburger izročil namestniku zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloradu Pešiču. Poslanica ameriškega predsednika se nanaša na nekatera žgoča vprašanja mednarodnih odnosov kot tudi na nadaljnji razvoj jugoslovansko - ameriški odnosov, (dd) Sodelovanje radijskih postaj neuvrščenih držav FREETOWN — V glavnem mestu Sierre Leone se bo danes začel šesti sestanek odbora za sodelovanje radiodifuznih organizacij neuvrščenih držav. Poročilo o razvoju sodelovanja neuvrščenih držav na tem področju bo imel predsedujoči komiteja v ten mandatu Tone Krašovec. V jugoslovanski delegaciji je tudi izvršni sekretar JRT Zlatko Sinodah. Glavna naloga komiteja bo proučitev in uskladitev predlogov za dnevni red in sklepni dokument druge konference, deklaracija konference, izhodišča za strategijo razvoja '*i sodelovanja radiodifuznih organizacij ter akcijskega programa tega sodelovanja, (dd) ZA REŠITEV VPRAŠANJA NOVE POKRAJINSKE UPRAVE Včerajšnji sestanek demokratičnih strank morda premaknil položaj z mrtve točke Politična vodstva strank se bodo sestala v prihodnjih dneh, da bi proučila nove hipoteze o sestavi večine v pokrajinskem svetu Včerajšnji sestanek med petimi u-stavnimi strankami — KD, KPI, PSI, PSDI in SSk — za rešitev vprašanja nove pokrajinske uprave, se je sicer zaključil brez. vidnih rezultatov, vendar je — kot kaže — premaknil položaj z mrtve točke. Iz uradnega komunikeja, ki co ga objavili o srečanju, sicer to ni razvidno. Tiskovno poročilo, ki ga je podpisal tiskovni urad PSI, se namreč v bistvu omejuje na naštevanje udeležencev srečanja: Carbone, Pit-toni, Coslovich, Pahor in Ghersi z.a PSI, Tonel, Poli, Martone in Mor-gutti za KPI, Coslovich, Pangher, 'Locehi, Cerniz, Orlando in Penta za KD, Pierandrei, Martini in Lan-za za PSDI ter Ilarej in Štoka za Slovensko skupnost. Poročilo še o-menja, da so v razpravo posegli Pittoni, Carbone, Coslovich, Tonel, Pierandrei in Harej, ter se zaključuje z napovedjo novega sestanka petih ustavnih strank v ponedeljek zjutraj, se pravi samo nekaj ur pred sestankom pokrajinskega sveta, na katerem bo moral poverjeni predsednik Carbone sporočiti, kakšen odbor namerava sestaviti, ali pa vrniti mandat. Prav zadnji stavek iz uradnega komunikeja je najbolj zgovoren. Če je potreben nov sestanek, je jasno, da se nekaj premika. V prihodnjih dneh. kot smo zvedeli, se bodo sestala pokrajinska vodstva vseh strank, ki so se udeležila včerajšnjega sestanka. Očitno je torej prišlo do novih predlogov, ki morajo dobiti pooblastilo političnih vrhov. Kateri so ti predlogi, nam udeleženci včerajšnjega sestanka niso hoteli povedati Vsi pa so potrdili, da je na včerajšnjem sestanku prišla dokaj jasno do izraza volja, da se prepreči Listi za Trst. da bi se polastila pokrajinske uprave, kot se je že občinske prav zaradi obstoječih sporov med demokratičnimi strankami. Jasno pa je tudi. da demokratične stranke zaradi številčnega razmerja v novem pokrajinskem svetu lahko prevzamejo upravo pokrajine samo v primeru, da pride do nekakšnega dogovora med KPI in KD. Obe stranki sta doslej imeli dokaj nepopustljiva stališča. KD je zavračala vsakršno obnovitev starega levičarskega odbora. KPI pa je dala vedeti, da ne bo podpirala odbora, v katerem ne bi bila tudi sama udeležena z lastnimi predstavniki. Toda sedaj ni čas za nepopustljivost, ki pelje samo vodo na mlin Liste za Trst. Vse kaže, da so predstavniki tako KD kot KPI pokazali na včerajšnjem sestanku dobršno mero dobre volje, jasno pa je tudi, da gre za odločitve, ki terjajo odobritev strankinih vrhov. Odtod torej sklicanje strankinih vodstev v prihodnjih dneh in odtod tudi napoved novega sestanka prihodnji ponedeljek. Glede formule, na osnovi katere naj bi sestavili novi pokrajinski odbor. pa so za sedaj seveda možne le hipoteze. Najbolj verjetna je sestava odbora, v katerem bi bili predstavniki KD, PSI, PSDI in Slovenske skupnosti in ki bi uživala zunanjo podporo komunistov. Za realizacijo te hipoteze pa je potrebno, da se uresničijo nekateri pogoji in da ta formula — kot smo dejali — dobi potrditev s strani političnih vodstev. predvsem obeh najbolj zainteresiranih strank: KD in KPI. V ponedeljek bomo zvedeli, če se bo ta hipoteza uresničila. V nasprotnem primeru bo moral predsednik Carbone vrniti mandat in s tem omogočiti Listi za Trst, da sama sestavi svoj — čeprav manjšinski odbor. Tega pa — kot kaže — nihče noče. (tm) Najemninski poviški za obrtnike in trgovec Te dni so nekateri upravitelji in lastniki poslopij, v katerih obratujejo obrtniki in trgovci, pričeli zahtevati od najemnikov letni stana-rinski povišek (tretji) pa še izplačilo prvega obroka na račun tako imenovane indicizacije v smislu podatkov Istat o naraščanju življenjskih stroškov. Organizacije SUNIA (Ul. S. Lazzaro 9), CNA (Drevored XX. septembra 56) in Confesereenti (Trg Ponterosso 2) javljajo prizadetim naslednje: 1. pri najemninskih pogodbah, ki veljajo za obrtniško in trgovsko poslovanje ter so bile sklenjene pred L avgustom 1978 (ko je tudi stekel zakon 392/78), pridejo v poštev poviški v smislu člena 68 omenjenega zakona, in sicer: 15 od sto za pogodbe, sklenjene pred 31. decembrom 1964; 10 od sto za pogodbe sklenjene med 11 januarjem 1965 ter 31. decembrom 1973; 5 od sto za pogodbe sklenjene med 31. decembrom 1973 in 31. julijem 1978. 2. Za pogodbe, ki so bile sklenjene v režimu tako imenovane pravične stanarine (od 1. avgusta 1978 naprej) se količnik Istat lahko uveljavi začenši s četrtim letom po sklenitvi pogodbe. V nobenem primeru ni mogoče a-pliciranje obeh poviškov. OD DANES DO NEDELJE V REPENIABRSKI OBČINI NAŠA NAJVEČJA FOLKLORNO - ETNOGRAFSKA PRIREDITEV DARILA ZA KRAŠKO OHCET Za Kraško ohcet oziroma za kraška para so doslej darovali: Občina Repentabor — 500.000 lir kot prispevek za izdelavo narodnih noš za nevesti. SLOVENSKA KULTURNO -GOSPODARSKA ZVEZA -narodna noša za ž,enina. ZVEZA SLOVENSKI!' KULTURNIH DRUŠTEV (SPZ) -narodna noša za ženina. KMEČKA ZVEZA - 150 litrov vina. Zadruga »NAŠ KRAS» — poročna prstana. Trgovina čevljev MALALAN, Opčine — čevlje za nevesto in ženina. Trgovina čevljev FERNAN-DO, Trst, Ul. Coroneo 7 — čevlje za nevesto in Ženina. Potovalna agencija «INEX» iz Ljubljane — poročno potovanje v Tunis. Potovalna agencija »ATLAS* iz Zagreba — poročno potovanje na Krf. Trgovina jestvin ŠKABAR (najemnika Anita in Silverij), Opčine — 10 kg konfetov. Cvetličarna ŠVAGELJ. Opčine — poročna šopka in 300 nageljnov. PRIMORSKI DNEVNIK - e noletna naročnina na Primorski dnevnik za oba para. FOTO EGON, Trst, Ul, Oria-ni 2 —- dva usnjena albuma in dva okvirja s poročno sliko. Železnina UNUSSI, Opčine — dva »ekonom* lonca. TRŽAŠKA KNJIGARNA - o-bema paroma Černigojevo monografijo in knjigo »Kosovel -Spacal - Kras*. HRANILNICA IN POSOJIL NICA na Opčinah — dve hranilni knjižici po 150.000 lir. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA, Trst — dve hranilni knjižici po 100.000 lir. Pekarna ČOK, Opčine — dva poročna kolača. Zlatama in urama MALALAN, Opčine — dve potovalni budilki. Vsi dosedanji PARI KRAŠKIH OHCETI — vsakemu paru gorenjsko skrinjico in prtič z narodnimi motivi. Galerija kraške umetne obrti BOR, Nabrežina — keramično vazo in lesen krožnik s kra- škim motivom. * « # (Kdor želi kraškima paroma še kaj podariti, naj to javi na uredništvo našega dnevnika, in sicer na telefonsko številko 79 46 72. Naslednji seznam daril bo objavljen v nedeljo, 31. avgusta). «KRAŠKA OHCET» VABI Postavljanje slavoloka na Colu. Pri tem delikatnem opravilu je sodelovala praktično vsa vas, najbolj navdušeni pa so bili seveda najmlajšf, kot kaže tudi gornja slika, ki jo je včeraj posnel naš fotoreporter .........................................,,„..................................................................................................................................................................................................................................n KNJIGA « KULTURNE USTANOVE V TRSTU> Pomemben prispevek tržaške pokrajine k poznavanju kulturne problematike Delo so predstavili včeraj - Obsežna raziskava, ki kaže na nezavidljivo stanje kulture v našem mestu Tržaška pokrajinska uprava je v zadnjih letih vedno smatrala, da je njena živa prisotnost na področju kulturnih dejavnosti ena izmed temeljnih nalog te krajevne ustanove, s čimer se je navezala na izkušnje in predloge prejšnjih uprav. Po drugi strani pa je hotela biti pokrajina pod predsedstvom dr. Ghersija v prvi vrsti nekakšen pobudnik pri razvijanju sistematičnih in znanstvenih raziskav o kulturnem stanju v Trstu, ki naj bi se dotaknile vseh zgodovinskih, jezikovnih in socioloških faktorjev ter tako pripomogle k boljše mu poznavanju polpretekle zgodov! ne v naših krajih. V drugih1 besedah povedano pa naj bi se te raziskave na sodoben način Lotile »slbčenskega vprašanja*, ki daje specifičen in edinstven obraz Trstu samemu. In prav na to specifičnost je treba gledati kot na velik potencial (in ne o-viro), ki lahko zagotavlja Trstu originalen razvoj in ga postavi na posebno mesto v Evropi. S poznavanjem slovenske kulture in reševanjem vprašanj, ki so v zvezi s slovensko narodnostno skupnostjo lahko mesto pripomore tudi k splošni rasti italijanske družbe. Tako je zapisal pokrajinski odbornik za kulturo in šolstvo prof. Stelio HHIItlllltlllMIlIMMIMIHIIIIIIMMIIIIIIIIIIlIlHMIIIIIHIIIinilMtlMIIIIIIIIHIIlUflllHIIIIIIIIIHIllllllllllllIMMIIlilU TRAGEDIJA V ŠTIVANSKI PAPIRNICI Štiri sodna obvestila zaradi nenamernega uboja Namestnik državnega pravdnika dr. Rrenci bo predaI akte preiskovalnemu sodniku Namestnik državnega pravdnika v Trstu, dr. Alessandro Brenči, je po policijskem poročilu, ki ga je prejel prejšnje dni glede tragedije, ki se je zgodila v začetku tega meseca v štivanski papirnici, ko so trije delavci pri čiščenju velike jeklene cisterne zaradi strupenih hlapov izgubili življenje, odločil, da preda akte o preiskali, ki jo je sam koordiniral, v roke preiskovalnega sodnika in da se tako začne formalna raziskava in se poiščejo krivci. Obenem je dr. Brenči tudi poslal štiri sodna obvestila štirim uslužbencem štivanske papirnice. Njihova imena za zdaj še niso znana, saj so pod preiskovalno tajnostjo. Sodno obvestilo, ki so ga prejeli, se nanaša na hipotezo nenamernega umora. Namestnik državnega pravdnika še pričakuje rezultate uradnih medicinskih izvidov žrtev, poveljnika papirniških gasilcev Oscarja Cle-mentija, vodje papirnice Alessan-dra Agostinella in delavca Fabia Conteja. Nesreča mehanika v ladjedelnici Sv. Marka V ladjedelnici Sv. Marka se je včeraj popoldne laže ranil mehanik Daniele Marchesan. star 23 let. iz Ul. Baiamonti 29. Na ladji Freccia dell’Ovest je popravljal motor. Medtem ko je odvijal vijak, mu je spodrsnilo in se je močno udaril v dlan in zapestje. Z osebnim avtomobilom so ga prepeljali v glavno bolnišnico, k.ier so ga sprejeli na ortopedski oddelek: zdravniki me nijo, da bo ozdravel v dveh tednih. Nesreča tržaške družine pri Rovigu V ponedeljek se je okrog 17. ure ponesrečila na avtocesti A 13 v bližini Roviga štiričlanska tržaška družina, ki se je vračala z dopusta proti domu. Avto, v kateren so se vozili 68-letni advokat Alfonso Masucci, doma v Ul, Valdirivo 4, njegova žena, 45-letna Eleonora Pio-la, in hčerki, 19-letna Adelina in 16-letna Alessandra, je zavozil s ceste v jarek in se tam prevrnil. Vsi štirje člani so bili poškodovani in so jih mogli izvleči iz prevrnjenega vozila šele gasilci. Najhuje je bila poškodovana 19-letna Adelina, ki so jo, kot tudi ostale člane družine, prepeljali v tamkajšnjo bolnico. Zdraviti se bo morala celih 60 dni. 16-letna Alessandra bo ozdravela v 30 dneh, medtem ko se bosta advokat Masucci in njegova žena zdravila 15 oz. 45 dni. Spadaro v uvodu h knjigi «Kulturne ustanove v Trstu*, ki so jo prav včeraj predstavili na sedežu tržaške pokrajine. Odbornik Spadaro je na včerajšnji tiskovni konferenci tudi podčrta! da je knjiga, ki so jo poslali vsem šolam, knjižnicam in rajonskim svetom, analitični instrument, ki mora v bodoče producirati še nove sorodne znanstvene raziskave, je torej izhodišče za bodoče delo. Da je publikacija tržaške pokrajinske uprave «KuIturne ustanove v Trstu* res pomemben dosežek v mfs|a Priča že sa-rno dej&tvo/aa so bili pri raziskavi soudeleženi mnogi izvedenci, v prvi vrsti zgodovinar Elio Apih, ki je raziskavo' koordiniral "in pa sociologa, predavatelja na tržaški univerzi, Darko Bratina in Bruno Tellia. Apih je včeraj poudaril predvsem novost v italijanskem kulturnem življenju, ki jo predstavlja knjiga, in tudi novost v delovanju krajevnih uprav, ki posvečajo le malo pozornosti kulturnim vprašanjem. Govornik se je nato navezal na težave, ki so jih imeli pri raziskavi ter podal tudi kratko zgodovino delovanja kulturnih društev in ustanov v Trstu. Po drugi strani pa je prof. Bratina o-risal in osvetil rezultat raziskave, ki dovolj točno govori o kulturnem položaju v tržaški pokrajini, o pogledih posameznikov na to problematiko in nakazuje bodoče prespek-tive razvoja. Intervju vali so namreč preko 2 tisoč društev, ustanov in o-seb, na koncu knjige pa je podan tudi precej popoln seznam vseh tistih ustanov, ki razvijajo kulturno delovanje, čeprav moramo pri tem pripomniti, da so izostala nekatera društva in revije. In kateri so pravzaprav najpomembnejši izsledki raziskave? Temeljni je pravzaprav ta, da deluje na področju tržaške pokrajine 63 popolnoma slovenskih kulturnih u-stanov (italijanskih je le malo več), kar potrjuje živo prisotnost slovenske narodnostne skupnosti na tem področju. Po drugi strani pa so raziskovalci prišli do prepričanja, da obstoji v Trstu meja med tistimi u-stanovami, ki jih močno publicizira-jo in so bolj ali manj uradne, ter tistimi, ki delujejo skoraj anonimno. Gre za pravi kulturni »iceberg*, katerega konico predstavlja omejeno število društev (to predstavljajo tudi navzven kulturo Trsta), pod mor- sko gladino pa je kopica drugih u-stanov, ki delujejo z neverjetnim navdušenjem na različnih poljih kulture. Ta dualizem, menijo raziskovalci, izhaja predvsem iz pomanjkanja volje do komunikacije in povezovanja, kar je glavni problem celotnega tržaškega kulturnega življenja. Kaj pa je s slovensko prisotnostjo oziroma deležem slovenske kulture? Kako je ta v knjigi obravnavan? Žal moramo ugotoviti, da je raziskava nekoliko obšla delovanje slovenskih kulturnih ustanov, ki je razvidno le v tabelah ob'koncu'knjige. Kljub temu pa lahko rečemo, da dobimo precej .jasno sliko, o tem, kako naši italijanski someščani gledajo na slovensko kulturo in sploh kako gledajo na najbolj pereča vprašanja, ki pestijo Trst. Tudi po tej plati je torej knjiga zanimiva in velja reči, da predstavlja pomemben kulturni dosežek pokrajinske uprave. »Kulturne ustanove v Trstu* je skratka delo, ki dovoljuje vpogled v pisan in neraziskan svet tržaške kulture in obenem dovoljuje ugotovitev, kako malo občutljiv je povprečni Tržačan do te problematike, (mč) MEDNARODNI TEČAJ O PREVOZIH Energetska varčnost glavno vodilo Evrope v letih ’80 Včeraj sta nastopila nemška izvedenca Seidenfus in Woelker Danes razprava o prometnicah v naši deželi in na območju AIpe-Adria V okviru 21. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v EGS, ki se odvija na tržaški univerzi, se je včeraj začel prvi ciklus predavanj o verjetnostnem razvoju kopenskega prometa v Evropi v letih '80. Nastopila sta dva nemška izvedenca, in sicer ravnatelj Inštituta za promet na univerzi v Muen-stru prof. Seidenfus in ravnatelj bonskega ministrstva za promet dr. Woelker, oba dolgoletna sodelavca na poletnih tečajih, ki jih organizira inštitut prof. Materni-nija. Prvi predavatelj, prof. Seidenfus, je v daljšem posegu poudaril zla sti nujnost varčevanja z *čhWgijo V Evropi. Kar zadeva, razpoložljivosti mineralnega o!ja',‘<*j»**pteda-vatelj dejal, da znašajo doslej u-gotovljene svetovne rezerve te e-nergije okrog 90 milijard ton nafte, na Evropo pa odpade le slabih 5% te razpoložljivosti, že sam ta podatek kaže, da bodo morale članice EGS v prihodnjem desetletju močno zavreti naraščanje potrošnje surove nafte. Kako naj se to doseže, je vprašanje, s katerim se ukvarjajo posamezne države, pa tudi številna mednarodna telesa. Prizadevanja strokovnjakov so v glavnem usmerjena v to, da se po eni strani kolikor mogoče favorizira potrošnja tako imenovanih »alternativnih* vrst energije, hkrati s tem pa da se v prometu, ki izkorišča energijo tekočih goriv, odpravijo neskladja in zapreke, ki onemogočajo polno izkoriščanje te energije (zastoji v prometu, neustrezne razsežnosti vozi! pomanjkljivosti v cestnem in železniškem omrežju, nezadovoljiva izkoriščenost zmogljivosti voznega parka, itd.). Bonski izvedenec dr. Woelker pa je v svojem predavanju orisal perspektive, ki se v Evropi odpirajo razvoju tako imenovanih kombiniranih prevozov (po morju oz. notranjih vodnih poteh, po cesti in po železnici). V letih, 780.i.je pričakovati, da se bo ta sistem blagovnega prometa močno povečal zlasti na mednarodnih relacijah. To pa zahteva pripravo primernih preto-vornih struktur ob sodelovanju vseh zainteresiranih držav. Tudi s tem problemom se vneto ukvarjajo razne mednarodne organizacije ne le v okviru evropske deveterice, temveč tudi drugod v svetu, in sicer toliko bolj, ker je to vprašanje tesno povezano z nadaljnjim naraščanjem kontejnerizacije mednarodnega blagovnega prometa. V PRVIII SEDMIH MESECIH LETOS Blagovna izmenjava po avtonomnih raiunih presegla 50 milijard lir Močan napredek v primeri z lanskim letom (38*5 milijarde) - Uvoz s sosednih obmejnih območij znatno večji od prometa v nasprotni smeri Tudi podatki za pretekli julij potrjujejo, da se vrednost blagovne menjave med Trstom in Gorico na eni ter sosednimi obmejnimi območji Slovenije in Hrvatske na drugi strani, v letošnjem letu stalno veča. Iz ustreznega pregleda je namreč razvidno, da je vrednost izmenjanega blaga po vplačilih in izplačilih z avtonomnih računov na Tržaško in Goriško dosegla v prvih sedmih mesecih letošnjega leta 50 milijard 366 milijonov lir, ............... PO PREGLEDU RAČUNOV V BANCI CATTOLICI DEL VENETO Aretirana ravnatelj tržaške podružnice in trgovec s kavbojkami zaradi goljufije Knjigovodja Vittorio Benvenuto in trgovec Giovanni Zanetti sta z nepokritimi čeki izmaknila iz banke za več kot milijardo lir - Goljufati sta začela marca letos Dokaj presenečenja in začudenja je v tržaški javnosti povzročila vest, da je sodna policija včeraj zjutraj aretirala ravnatelja tržaške podružnice štev. 1 Bance cattolice del Veneto s sedežem v Ul. Giulia 9 in znanega trgovca s kavbojkami. Ravnatelj banke je 37-letni knjigovodja Vittorio Benvenuto Bonotto; policija ga je aretirala na njego vem stanovanju v U! Palladio 3. Trgovec in poznani preprodajalec bluejeansov pa je 30-letni Giovanni Zanetti ,po rodu iz Torre del Mosto v beneški pokrajini, a g stalnim bivališčem v Trstu. Obtožnica je zelo huda. Benvenu-ta in Zanettija dolži goljufije, ponarejanja zasebnih listin uniči rja Uradnih aktov in izdajanja nepokri tih čekov. Goljufiva dejavnost bančnega ravnatelja in milijonerja Zanettija se je pričela letos marca. Trgovec je banko zalagal z nepokritimi čeki za dobro milijardo in dvesto milijonov lir. Benvenuto je čeke sprejemal in ponarejal računovodske dokumente ter spreminjal vsebino računovodskih knjig. Uničeval je redno dokumentacijo ter pisal lažno, s katero je zakrival vedno višji primanjkljaj, ki so ga ustvarjali nepokriti čeki. Toda najbrž so se tudi Benvenutu samenu- zamešali računi, kajti nadzornik osrednjega ravnateljstva banke je ob enem izmed občasnih pregledov računov goljufijo odkril in ravnatelja Vitto-ria Ber.venuta prijavil sodnim o- blastem. Prijavi se ni mogel izmakniti niti Zanetti, ki je pri kaznivem dejanju tudi sam sodeloval. V trgovskih in podjetniških krogih je utrjeno mnenje, da je Trst, vsaj kar zadeva severno Italijo, prestolnica nepokritih čekov. Sodišče pa se proti prestopnikom lahko opre le na zakon, ki je bil izdan že leta 1933 in ki predvideva za kršilce smešno nizke kazni. Sicer pa gre v Benvenutovem in Zanettijevem primeru za mnogo večji in hujši prestopek. Vsekakor goljufa sta že za zapahi v koronejskih zaporih, sodna in davčna policija pa nadaljujeta s preiskavo. Zaporni nalog je izdal sam načelnik državnega pravdništva tržaškega sodišča dr. Ferruccio Zanetti, medtem ko je znašala v ustreznem razdobju lani 38 milijard 551 milijonov. Zanimivo je pri tem. da uvoz blaga z obmejnih jugoslovanskih območij na Tržaško in Goriško močno presega vrednost prometa v nasprotni smeri, kakor je razvidno iz naslednje razpredelnice: (Januar - julij, vrednosti v milijonih lir) Uvoz Izvoz Tržaški račun 24.111 15.067 Goriški račun 8.188 3.000 Največje postavke v uvozu na Tržaško so bile v omenjenem razdobju naslednje: živo govedo 5 milijard 174 milijonov, živi kpnji in osli 4 milijarde 551 milijonov, goveje meso 1 milijarda 967 milijonov. žagan in rezan les 4 milijarde 230 milijonov, metali in rudnine 1 milijarda 796 milijonov, športni rekviziti 1 milijarda 178 milijonov, tekstil in predivo 1 milijarda 177 milijonov, avtomobilski deli in pnevmatike 1 milijarda 83 milijonov, itd. Iz Trsta pa smo izvozili na sosedna jugoslovanska območja predvsem stroje, opremo in električni material (4 milijarde 704 milijoni), proizvode kemijske industrije (2 milijardi 283 milijonov), umetne smole in plastične mase (2 milijardi 48 milijonov), tekstilne surovine in izdelke (875 milijonov), kovine in ustrezne izdelke (833 milijonov), razna vozila (768 milijonov), itd. Na Goriško pa so iz sosednih krajev Slovenije uvozili predvsem konje (3 milijarde 131 milijonov), les (2 milijardi 556 milijonov), meso in polže (719 milijonov), papir in embalažo (503 milijoni), gobe (490 milijonov) ter še manjše količine drv za kuriavo, pohištva, mineralne vode, piva, aluminija in drugeea blaga, v nasprotno smer pa odpremili nadomestne dele (1 milijarda 672 milijonov), žage In stroje (507 milijonov), gospodinjske predmete (188 milijonov), polietilen (178 milijonov) ter manjše količine jekla, toaletnih predmetov, embalaže, avtomobilskih pnevmatik, papirja, barv in lakov. Festival komunističnega tiska na vrtu pri Pončani Od jutri do ponedeljka, 1. septembra, se bo na ljudskem vrtu pri Pončani odvil festival komunističnega tiska «l’Unita» in «Delo». Začetek bo jutri ob 17. uri, ob 20.30 bo koncert Alfreda Lacosegliaza in Ve-lemira Dugine. V soboto, 30. t.m., ob 20. uri nastopi pevski zbor »Tina Modotti*, od 21. ure naprej pa bo ples ob zvokih orkestra «Asterno-vas*. V nedeljo, 31. avgusta, bo ob 18. uri zaigrala godba na pihala iz Ricmanj, ob 19. uri bo tombola, ob 20. uri bosta prisotnim spregovorila Ezio Martone in Adolf Wilhelm, ob 20.30 pa bo ples z ansamblom Folk romagnolo - Roberto e i Sovrani, V ponedeljek, 1. septembra, pa bo od' 20.30 dalje zopet ples ob zvokih orkestra »Asternovas*. Novo priznanje Abdusu Salamu Češkoslovaška Akademija za zna nost je podelila visoko priznanje ravnatelju Centra za teoretsko fizi-ko i -i Miramaru in Nobelovemu nagrajencu za fiziko iz leta 1979 prof. Abdusu Salamu. Gre za zlato plaketo, ki jo je 53-letnemu zaslužnemu znanstveniku izročil med krajšo slovesnostjo v Pragi podpredsednik omenjene akademije Bohumil Kvasil kot priznanje za Salamovo delo »v korist znanosti in človeštva*. Od danes pa do nedelje bo repen-tabrska občina spet prizorišče naše največje folklorno etnografske fa-nifestacije «Kraška ohcet*. Vse je pripravljeno, da bo ohcet potekala po starih običajih in vsi samo čakajo začetka, se pravi dekliščine in fantovske, ki bosta danes zvečer. V zadnjih dneh so domači fantje postavili slavoloke v Repnu in na Colu, dekleta so končala izdelavo ži-vopisanih papirnatih rož, sedaj pa imajo skupaj z ženami še polne roke dela za ureditev in likanje narodnih noš, ki so jih potegnile iz domačih skrinj in ki morajo biti pripravljene za nedeljsko slovesnost. Občina je poskrbela, da so vaške ulice in trgi očiščeni, a tudi dvorišča domačih hiš so zadobila bolj praznično podobo. Pripravljene so tudi osmice, kjer bedo domačini točili svoj pridelek, medtem ko bodo gostilne v občini poskrbele, da bodo vsak dan na razpolago značilne kraške jedi. Nekako »uradna* otvoritev IX. Kraške ohceti bo nocoj ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu, kjer bo odprta razstava slikarja Marjana Kravosa in kjer bo zapel domači pevski zbor »Srečko Kumar*. Medtem ko si bodo ljubitelji likovne umetnosti ogledovali razstavo, pa se bodo domača dekleta zbrala v gostilni »Pod Tabrom*, kjer11 bo dekfiščiha, fantje pa bodo ostali v gostilni »Križman* na fantovski. Na repenskem trgu bo ansambel' TAIMS pozval''obiskovalce na ples — vse do 23. ure — ko bodo na trg prišli udeleženci dekliščine in fantovske. Oba letošnja para se bosta tu zadnjič zavrtela v dedih stanu*, potem pa bo plesišče spet na razpolago vsem, in sicer tja do pol ure čez polnoč. Jutrišnji dan je namenjen zadnjim pripravam za ohcet. Odprte pa bodo osmice, in sicer od 19. ure dalje, odprti bosta tudi Kraška galerija in Kraška hiša. V soboto bo prevoz bale po starih običajih. «Balarji» so končno dobili vola, ki mora biti vprežen v voz (pripeljali ga bodo iz Dutovelj!) in ob 20.30 bodo balo odpeljali s Cola v Kraško hišo v Repen, kjer jo bodo izročili «velikemu očetu* in »veliki materi*. Na trgu v Repnu bo spet ples — tokrat s Furlanovim ansamblom — odprte bodo osmice in seveda Kraška hiša z galerijo. Glavna slovesnost pa bo seveda v nedeljo. Oba bodoča ženina bosta skupaj s svati odšla ob 8.30 iz Kraške hiše po nevesti na njun »dom* na Colu, kjer bo prigrizek, ob 9.30 pa bodo vsi skupaj odšli k cerkvi na Repentabor. Tu bodo zbrane narodne noše in ob 10. uri se bo začela poroka, ki jo bo opravil repentabrski župnik Tone Bedentič. Po poroki bodo ohcetarji zavili najprej na tradicionalni »žvacet* * * * * v Furlanovo restavracijo, od tu P® bodo novoporočenci in narodne no-še odšli v sprevodu v Repen, kjer bo predaja nevest. Sledilo bo še poročno kosilo, ob 17. uri pa bosta oba para odprla javni ples na trgu v Repnu (igral bo ansambel Toneta Kmetca iz Ptuja), ki bo trajal tja do polnoči. To je torej program letošnje Kraške ohceti. Organizatorji pričaku; jejo, da se bo tudi letošnje ohceti udeležilo kar največ narodnih no« s Tržaškega in Goriškega, saj J« predvsem od števila noš odvisen u-speh te naše edinstvene manifestacije, ki oživlja spomine na našo preteklost. Zborno mesto narodnih no* je ob 9.30 pred cerkvijo na R®" pentabru. Omenimo naj še, da so organizar tor ji tudi letos poskrbeli za prilog nostne značke, ki jih bodo del® vsem obiskovalcem. Pobirali pa bodo prostovoljne prispevke, s katerimi naj se vsaj delno krijejo stroški prireditve. No, če bo vreme držalo, potem bo prav gotovo vse v nailepšem redu. In prav lepo vreme želimo tako obema paroma kot tudi vsem, ki so vložili toliko truda za pripravo letošnje Kraške ohceti! V BAZILIKI SV. SILVESTRA Drevi Ifpncert dua Marzorati Drevi bo ob 20.30 v baziliki sV-Silvestra drugi redni koncert «Glo»' benega septembra*. Nastopal duo Marzorati, ki ga sestavijo’A violinist Claudio in pianistka Lučjo Romanini. Marzorati. Na sporedu bodo skladbe Schuberta, Brahmsa> Blochova improvizacija tNigun» 1,1 Bachov solo za violino. Sekcija SSk občine Dolina izraž® ob težki izgubi repentabrskega činskega svetovalca RADA KOMARJA globoko sožalje družini in somišlj®" nikom. Ob težki izgubi občinskega svetovalca RADA KOMARJA izrekajo župan in svetovalci občin® Repentabor globoko sožalje prir®' deti družini. Ob tragični izgubi prijatelja RADA KOMARJA izreka iskreno sožalje svojcem družina Covacio. Sporočamo, da bo pogreb RADA KOMARJA danes, 28. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na repentabrsko pokopališče. ŽALUJOČI SVOJCI Fernetiči, Boršt, 28. avgusta 1980 Ob hudi in prerani izgubi našega dragega in priljubljenega prijatelja ter delovnega kolega RADA KOMARJA izrekamo iskreno sožalje ženi, hčerki, staršem in drugim sorodnikom. Delovni kolegi podjetja ENEL 28. 8. 1968 28. 8. 1980 EDO KRIŽNIČ Dvanajst let je minilo, odkar smo na zadnji poti spremili našega predragega in nepozabnega moža, očeta in prijatelja. SVOJCI Opčine, 28. avgusta 1980 Kino Ariston 21.30 «Salon Kitty». H. Ber ger, S. Salta Flores. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00-22.00 «Paris eroti ca oggi*. Prepovedan mladini pod 18. letom. 8't* 18.00 «Attacco: piattaforma Gennyfer». R. Moore. Barvni film. za vsakogar. Eden 17.30 «L’impero dei sens; n. 2». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 17.00 «Ormai non c'č; piu scampo*. Barvni film. Grattacielo 17.00 «1 guerrieri della nottes. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Penice 17.00 «Paura nelia citta dei morti viventi*. Prepovedan mla dini pod 18. letom. Mignon 16.00—22.00 «Quello strano cane di papa*. Walt Disney. Risani barvni film. Filodrammatlco 15.15 «Bibi, diario di una porno sedicenne*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18 letom. Moderno 16 00 «Sexy jeans*. Barv-ni film /a vsakogar. Aurorn 17 00 «L’uomo eh e cadde sul-la terra*. Barvni film za vsako gar. v-ris(a||o ifi 15 »Aeente 007 Una ca-scata di diamanti*. Sean Connery Barvni film »IttOrfo Ve;-etn 17 00 «Ouel corpo dl donna*. .J. Broun. A. Robinson. Barvni film za vsakogar. Paoitol 17.00 «Suoertilt>. Prepovedan mladini pod 18. letom. MIRAMARSKI PARK predstave »LUČI IN ZVOKI« Danes, 28. avgusta, ob 21. uri v italijanščini in ob 22.15 v slovenščini «Cesarski sen v Miramaru*. Redne vožnje z motornim čolnom r Čestitke One 15. avgusta je praznoval svoj r°istni dan VOJKO BOGATEČ. Vse n»jbolj$e in da bi čimprej okreval lan želijo sestre in bratje z družinami. Izleti Sekcija KPI iz Križa sporoča vsem •»letnikom za Moskvo in Leningrad, d0 je zbirališče na letališču v Ron-nah dne 31. t.m. ob 6. uri zju-^aj. Priporočamo točnost. SPDT prireja v soboto, 30. in netijo, 31. avgusta, delovno akcijo Zf* zgraditev koče pri Krnskem je-?®ru. Izlet je z osebnimi avtomobili. Gdhod v soboto ob 6. uri, izpred ?Pdniške palače (Foro ulpiano). Planinci naj se telefonsko, vpipgjftpa ?«dežu ZSŠDI, tel. 767-304. V nedeljo te tudi predviden vzpon na Krn. Društvo slovenskih upokojencev Sporoča, da bo odhod avtobusa za na B1^d danes, 28. avgurla, ob 7. dri izpred deželne palače na Trgu Gberdan. Združenje Union priredi dvi enodnevna izleta in sicer 31. avgusta v Celje - Velenje in 14. septembra d Bohinj ob priliki Kravjega bala. 'menem združenje javlja, da se interesenti lahko vpišejo za izlet v •tepgrad, kot smo že govorili na sedežu združenja. Izlet bo 6., 7. in 8. *nptembra 1980 in sicer: Beograd Hitov grob), Djerdap (romunska dteja). Vse informacije na sedežu V Ul, Valdirivo 30. telefon 64459 tetri, od 17. do 19. ure. Potovanja z «AURORO« Od 13. do 25. septembra - tri Petdnevna bivanja v hotelu «Bellevue» na Malem Lošinju. Cena 88.000 lir (vožnja vključena). Od 18. do 21. septembra — avtobusni izlet na Rab. Cena 76.000 lir. 20. in 21. septembra — avtobusni izlet na Krk (po novem m»stu). Cena 30.000 lir. Od 2. do 7. oktobra — izlet z *adjo in avtobusom vzdolž dalmatinske obale. Cena 175.000 lir. Od 16. do 19. oktobra — avtobusni izlet v Fudimpeštb. Cena 155.000 lir. • Septembra potovanja in bivaje v Palmi ds Mallorca, v fb'?i. na Rodosu in v Tunisu t* letalom iz Ljubljane). Informacije in rezervacije Pri potovalnem uradu «Auro-ra», Ul. Cicerone 4, tel. 60-261. OB ROBU JP0DL0NJERSKE RAZSTAVE VIN Ovrednotimo domači pridelek V nedeljo, 24. avgusta, je bila v Podlonjerju druga razstava vin na pobudo združenja Union, ki ima za cilj izboljšanje in ovrednotervje vin našega kraja. Enaindvajset vinogradnikov je pringslo na presojanje svoje črno in tudi belp vino.,Steklenice z vihom so bile opremljene z .nalepko, na kateri so bili; osebni podatki vinogradnika. Za razstavo in pokušanje je moral požrtvovalni Pino Čepar vse vino prelili v druge steklenice, ki jili je označil le s številko. Imena vinogradnikov je opremil z ustrezno številko in nato pred pričama zaprl in zapečatil v kuverto. Na dan poku.šanja so po-žrtvovalni in delavni člani Uniona prinesli steklenice z vinom, označene s številkami, v prostore Ljudske-gadoma, kjer naj bi potekala pokušanje in ocenitev. Za pokušanje je bilo treba pripraviti še mnogo čašic, koščke kruha, dolgo mizo s prtom in prtički, pa tudi papir za zapisnike. Naj povem., kdo je vse to naredil? Delavne žene, članice U-niona, ki jih v Podlonierju vsj poznamo, in še kak moški. Ob petih in pol so pokuševalci Mario Šugan, Vlariimiro Leschi. Igor Petaros, Pie-tro šavron in Miran Kuret začeli svoje zahtevno delo. Pojedli so košček starega kruha in si dali natočiti vino iz prve steklenice. Z vinom so kozarec le oplaknili, nato vino zlili v skupno skledo, ki je bila za to na mizi. Točaj je spet natočil in šele zdaj so pokuševalci pokusili. Vsak po svoje: vonjali so vino. ga pomalem pokušali, zaprli IMIIIIIMnilMIttlllllllllllHIIIIIIIIlllllllIllliiliiiiiiiiiiii Šolske vesti Ruvnateljstvo srednje šole Igo Gruden v Nabrežini sporoča, da se prične v torek, 2. sept. 1980, ob 8.30 dopolnilni državni zaključni izpit s pismeno nalogo iz ita'ijanščine. Ravnateljstvo Državnega poklicnega zavoda za Industrijo in obrt v Trstu sporoča, da se popravni izpiti začnejo v ponedeljek, 1. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored popravnih izpitov na Državnem trgovskem tehničnem zavodu «žiga Zois*. Popravni izpiti se začno v ponedeljek, 1. septembra 1980, ob 8.30 po naslednjem razporedu: Ponedeljek, L 9. 198« - ob 8.30 Pismena naloga iz slovenščine za: I. c, II. a, I. b, III. b razred Pismena naloga iz italijanščine za: I. a, II. a, II. b razred Pismena naloga iz nemščine za: I. a, I. b, II, c, III. b, IV, a razred Pismeni, naloga iz angleščine za: II. b, III. b IV. b razred Pismena naloga iz knjigovodstva za: III. a razred Torek, 2. 9. — ob 8.30 Pomena , nploga iz, ,#n$p|či^ za: J. b, II, ,a ras?re ’ H2-letna Antonia Zullian vd. Vi/06, 7(*’letna Eufemia Blasevich Peraz, 73-letna Maria Blažič r; Rebula, 80-letni Albino Versa, 88 letna Ada Loser, 65 letni Guido Mauro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (ml 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. dei Soncini 179, U. Revoltella 41. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg San Giovanni 5, Čampo San Giacomo 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg San Giovanni 5, Čampo San Giacomo 1. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124; Bazovica tel. 226 165; Opčine: tel. 211001. Prosek: tel. 225 141; Božje polje. Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina; tel 200-121; Sesljan: tel. WJ 197; Žavlje: tel, 213 137; Milic: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8, do 20, ue tel. 68441. Mali oglasi telefon (040) /9 46 /2 ZADRUGA z o.z., s sedežem v bližini Trsta, išče izkušenega knji-govodjoAnjigovodkinjo za Vodenje celotnega poslovanja družbe. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montec-chi 6, pod šifro «Uprava». PRODAJALKO/CA z znanjem slovenščine sprejmemo takoj v službo. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik — Ul. Montecchi 6 — pod šifro «Proda ialec*. DELAVCA/KO za pomoč pri prodaji gradbenega materiala sprejmemo v službo. Ponudbe pošljite na PD r-' Ul. Montecchi 6 — pod šifro «Služba». KUPIM bas (fa) za godbo na pihala. Telefonirati ob večernih urah na tel. štev. 228-258. PRODAM avtomobil 1100 R v dobrem stanju po ugodni ceni. Telefonirati na št. 229-264. ŠPORTNO ALFA ROMEO 1750 SPRINT. Stara 10 let. Prevoženih 90.000 km - odlično ohranjena in vzdrževana. Informacije dopoldan (061) 340-557, popoldan (061) 323-105. ALKASUD 5M 1976 v odličnem stanju proda privatnik, Tel. 421671. 15-LETNO dekle nujno išče zaposlitev, najraje kot frizerska vajenka. Telefonirati na štev. 220495 od 12 do 13. ure. PRODAM v središču Mirna pri Go rici štev. 107 (Jug.) dvonadstropno stanovanjsko hišo, dve lopi (eno je mogoče prezidati v začasno stanovanje) dvorišče in vrt s 4 začasnimi podnajemniki. Informacije na telefon 0481-83498. OSMICO so odprli Legiša — Koima-novi iz Mavhinj. Točijo pristno do mačn kapljico. KOMPLETNO, moderno, skoraj novo dnevno sobo prodam zaradi selitve. Telefon 825-050. - v- banoa bi (;r|3dito ui nmiSTc T H ž A š K A K 6 E DI [ N A R A N K A S. I' A T.4ST ULICA V. HC/I 1C). • •- F1-«14r.» 27. 8. 1980 Ameriški dolar 855.— Funt šterling 2030.— Irski funt šter|ing 1790-— švicarski frank 513— Francoski frank 203.- Belgijski frank 29.- Nemška marka 472.— Avstrijski šiling 66,50 Kanadski dola- 730.- Holandski fiorint 434,— Danska krona 152.— švedska krona 203,- Norveška krona 175- Drahma 18— Mali dinar 27,50 Veliki dinar 27,50 NEVERJETNE ŠIBKOSTI STRANKARSKEGA SISTEMA Razbila so se pogajanja med strankami za sestavo občinskega odbora v Gorici PSDI ne sprejema predloga KO, po katerem bi imel samo eno (podžupansko) odbor-niško mesto • Stranke bodo morale dati delegacijam za pogajanja nove mandate MENJALNICA vseh tujih valut V trenutku, ko je vse kazalo, da smo na koncu zapletene pogajalske poti, se .je v hipu vse podrlo. Ves trud, ki so ga vložili gogajalci v to. da bi dosegli sporazum, je bil zaman. Tragična igra, ki že sama po sebi, tudi brez družbenih zapletov in dram. postavlja pod vprašanje učinkovitost naše demokracije, njeno vsebino, resnost dela itd. Zakaj naenkrat takšen preokret? PSDI v goriški občini noče prista ti na predlog, da bi imel eno samo odborništvo v Gorici, dasiravno je to odborništvo hkrati tudi podžu-pansko mesto, rezervirano izrecno za Zucallija. Torkov sestanek, bil je četrti za poredoma, se je začel z določanjem števila odborniških mest. Poprejšnji sestanki so bili posvečeni izdelavi programskega sporazuma. Krščanska demokracija, ki vztraja na petstranskem odboru, je izpostavila svoj predlog, po katerem naj bi ji pripadala tri odborništva in župansko mesto. Odpovedala se je četrtemu odborništvu v korist SSk. Eno odborništvo je prisodila PRI. dve PSI in eno, s podžupan-skim mestom, PSDI. Socialdemokratska stranka se s to ponudbo ni zadovoljila ter je povedala, da je raje pripravljena stopiti v opozicijo. Da bi prispeval k rešitvi, je predsedujoči Mario Del Ben predlagal, naj se po krajšem premoru sestanejo samo tajniki petih strank in nadaljujejo pogovor ter ga po možnosti srečno izpeljejo. V drugi fazi so sedli za mizo Brunello (PSI), Terpin (SSk), Ron cone (KD), Zucalli (PSDI) in Vec-chiet (PRI). Zucalli je takoj povedal. da ne sprejme predloga KD in naj zato KD predlaga drugačno rešitev. KD je vztrajala pri svojem predlogu in dodala, naj se tisti, ki v takšno koalicijo noče stopiti, izključi sam. Na tem mestu predstavnikom strank ni preostalo drugega, kot da so sklenili svojim strankam poročati o zastoju v pogajanjih za sestavo občinskega odbora v Gorici, da bi od svojih vodstev dobili nova pooblastila. Tako se bo danes sestalo pokrajinsko vodstvo PSI. v petek vodstvo KD, v kasnejših dneh pa tudi vodstva ostalih strank. riškem. V tistih redkih podjetjih, ki so še zaprta, pa bodo stroji spet stekli v ponedeljek, 1. sep tembra. Skoraj istočasno pa se je obnovila tudi dejavnost sindikalnih organizacij, čeprav so sindikati, kakor smo poročali pred tedni, budno sledili dogajanju tudi med počitnicami. Tako se je te dni sestalo pokra jinsko tajništvo sindikata gradbincev ter razpravljalo o splošnem položaju gospodarstva na Goriškem s posebnim ozirom na gradbeništvo ter druge panoge, ki so v tesni povezavi s to dejavnostjo. Tako so ugodno ocenili sklenitev dopolnilnih pogodb v nekaterih podjetjih (Tacchino, Silme, Maroni, Venturini itd.) neposredno pred ko- lektivnimi dopusti, izrazili pa so zaskrbljenost zaradi neugodnega poteka pogajanj z združenjem gradbenikov. V tej zvezi je tajništvo zahtevalo od združenja industrijcev določitev datuma za nadaljevanje pogajanj. Sindikati bodo svoje zahteve, v kolikor se bo izkazalo za potrebno, podprli tudi s stavko. Veliko pozornosti so na seji sindikata gradbincev namenili tudi o-ceni položaja v podjetjih lesnopredelovalne industrije (na Goriškem je v tej dejavnosti zaposlenih okrog 1000 delavcev). Sindikati pripravljajo vrsto zahtev, ki jih bodo predložili predstavnikom združenja in dustrijcev, združenja malili in srednjih podjetnikov ter združenja obrtnikov, na pogajanjih za dopolnilnih pogodb. PRED ZAČETKOM GLAVNE SEZONE OBIRANJA Neobičajno bogata letina hrušk v nasadih pri Mirnu Doslej so pobrali že okrog 1300 Ion zgodnjih sort, glavno delo pa jih čaka v prihodnjih lednih, ko bo treba pospraviti okrog 1800 Ion zimskih sort Naložba za orosevalne naprave se je izplačala Jablane in hruške so letos, posebno na Primorskem, bogato obrodile. Hrušk je toliko, da tudi briški kmetje, ki so doslej svoj pridelek zmeraj dobro prodali, če ne doma, pa na tržnicah v Ljubljani, Cglju, Kranju, Jesenicah in celo na Reki, ne vedo kam z njimi. Zadovoljni pa so seveda potrošniki, saj je sadje nekoliko ceneje kakor druga leta. Letos, tako pravijo sadjarji, je hruškino leto. Zgodnje sorte so že sicer pobrali, v prihodnjih dneh pa bodo začeli z obiranjem poznih sort, ki so namenjene zimski porabi in bodo zato do takrat počakale v hladilnicah. Posebno dobro so hruške obrodile tudi v nasadih Kmetijskega sklenitev I kombinata Vipava v Mirnu in oko-I lici, ki sodijo med največje v Ju- tVfflllUmillMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllinillllllllMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIItllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUIIIIIIIIIIIIIIIIN POLEMIKE V ZVEZI Z OBČINSKIMI BAZENI i objektom naj bj razpolagal upravni odbor Za tako obliko upravljanja se zavzemajo predstavniki športnih društev Juventina in Podpora ter ustanove ARCI Občinski bazeni na Rojcah so lani »prinesli* 79 milijonov lir izgube. Letos se bo slednja povečala na okrog 120 milijonov lir. Po treh letih, odkar so bili izročeni v uporabo, pa se že kaže potreba po določenih manjših popravilih, govor pa je tudi, da bi kako drugače u-redili sistem ogrevanja in s tem prihranili. Sprva je bil govor o sončnih kolektorjih, v zadnjem času pa se omenja načrt da bi objekt ogrevali s toplotno energijo upepeljevalnika v Sovodnjah. Baje bi taka ureditev stala samo nekaj sto milijonov lir. Sicer pa ni to ključno vprašanje polemike o načinu upravljanja tega pomembnega objekta, ki je last goriške občine. Doslej je bazene upravljalo društvo Gorizia nuoto in prav na račun te uprave je bilo v zadnjem času veliko pripomb, češ, da je šlo,,za neke vj;ste, ,pm^po upravo, na škodo skupnosti. Samo društvo Gorizia nuoto si prižadeva:» d* bi prišlo- do- spremembe dosedanjih odnosov z občinsko upravo, vendar v smeri večje avtonomije. Namesto da bi občinska uprava krila stalne izgube in druge stroške za popravila itd., kar sicer opravlja z veliko zamudo, naj Tap(Y teku akcija za očiščenje pogorja Triglava, tokrat pa jo prirejata reviji Antena in Mladina. Ker je bilo prijavljenih celo preveč, so morali udeležence delovne akcije celo izžrebati, sicer ne bi bilo prenočišča za vse Slovenci v Eigerju Gora Eiger v Bernskih Alpah je znana predvsem po svoji mogočni in veličastni steni, ki je visoka kar 1800 m, prvi pa so jo leta 1038 preplezali alpinisti Harrer, Heck-meier, Kasparek in Vorg, Še prej pa jih je seveda mnogo poizkusilo, toda zaman. Devet jih je pred temi tudi izgubilo življenje. Prvo preplezano smer v tej steni imenujejo klasično, od Slovencev pa sta jo leta 1989 prva preplezala Dušan Kukovec in Janez Resnik. Severna stena Eigerja sodi med *tri zadnje probleme Alp» po pisanju Hechmaira. Čeprav danes vzpon preko te stene še zdaleč ne pomeni tistega, kar je pomenil nekoč, je še vedno sen mnogih alpinistov vsega sveta. Tudi letos se je sedmerica slovenskih alpinistov podala v Alpe ter med 10. in 12. avgustom osvojila to steno v dveh navezah. D. J. KOTALKANJE EVROPSKO PRVENSTVO V TRSTU Včeraj podelili prve kolajne Včeraj so podelili prva dva naslova na evropskem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju. V obveznih likih je prepričljivo in z veliko prednostjo zmagal, kot predvideno, favorit zahodni Nemec Michael Butzke, ki je tako potrdil svqjo neoporečno premoč v Evropi. Italijan Nutarelli Giancarlo pa je v isti disciplini zasluženo dosegel bronasto kolajno. Premoč pa so Italijani pokazali v tekmovalnih parih z osvojitvijo prvega in drugega mesta. VČERAJŠNJI IZIDI Obvezni liki za posameznik: 1. Butzke (ZRN) 137,8 2. Wieser (ZRN) 123,9 3. Nutarelli (It.) 121,1 5. Biserni (It.) 119,5 6. Ragazzi (It.) 119,1 15. Kuret (Jug) . 96,8 16. Malivuk (Jug.) 93,8 Prosti program za tekmovalne par« 1. R. Trevisani - F. Trevisam (It.) 2. S. Meco - G. Pistocehi (It.) 3. G. Beck - J. Stahl (ZRN) Današnji spored 8.00: obvezni liki za posameznice 15.00; obvezni liki za plesne pare 21.00: prosti program za posameznike Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST, Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Mogglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotno 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. zo naročnike brezplačno revija «DAN». V'SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din. za zasebnike mesečno 65,00. letno 650.00 din, zo organizacije in podjetia mesečno 80,00. letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Poštni tekoči račun za (talilo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 tADIT* • DZS • 61000 L|ubt|ana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delovnikih: trgovski 1 modul (Str. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije- Julijska krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. I l Član italijanske zveze časopisnih M J^Trst založnikov FIEG 28. QVQUStQ 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska f BILA JE ZGOLJ FORMALNOST ČUN DU HVANA VČERAJ IZVOLILI ZA JUŽNOKOREJSKEGA PREDSEDNIKA Za predsednika bo slovesno proglašen v ponedeljek, 1. septembra Novi predsednik se lahko opira na 600.000 aktivnih vojakov sedla vojaška osebnost. Pred tem i blast. V tem obdobju se je še popa je dosedanji predsednik Čoj Kju | sebno izkazal z zatiranjem začetega Zaradi prenizke odkupne cene brezplačno razdeljevanje sliv SEUL — Bivši general čun Du Hvan, ki je bil eden od glavnih sodelavcev zasovraženega diktatorja Parka, je včeraj tudi uradno postal voditelj Južne Koreje. Posebej sestavljeno glasovalno telo z 2525 velikimi volivci je namreč včeraj brez razprave poverilo mesto predsednika človeku, ki si je po uboju diktatorja Parka zagotovil vso o-blast v državi. Z izvolitvijo Čun Du Hvana za predsednika je južno-korejsko ljudstvo izgubilo še zadnje upanje, da bi si v doglednem času izborilo svobodne volitve in demokratično predstavništvo. Izvolitev novega južnokorejskega predsednika je končala skoraj enoletno ruvanje za oblast v vojaških vrhovih te države. Pred nekaj dnevi je Čun Du Hvan slekel generalsko uniformo, zadnjo oviro na poti do predsedniškega mesta. Južnoko-rejska ustava namreč prepoveduje, da bi najvišji položaj v državi za- aa podal ostavko. Zadnjih nekaj mesecev je namreč vladal le formalno, stvarna moč je bila v generalovih rokah. Po uboju diktatorja Parka oktobra lani si je Čun Du Hvan. ki je bil poveljnik njegove osebne garde, najprej zagotovil podporo najvplivnejših vojaških 'osebnosti, decembra pa je z državnim udarom prevzel vso oblast v vojski. Istočasno je postal tudi poveljnik notranjih varnostnih sil. Po študentskih demonstracijah v Seulu in ko je z vojsko zatrl krvavi upor v Kvadžuju je postal predsednik stalnega komiteja za državno varnost, ki so ga ustanovili po neredih v maju. V zadnjih treh mesecih je 49-letni general, eden iz prve generacije južnokorejskih vojaških poveljnikov, ki so med drugim študirali tudi v ZDA, praktično imel v rokah vso o- iiiitiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiirfiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimimiiiiiiMimtiiiiiiiiiiiiiiiiiii Po posegu vojne mornarice v nekaterih francoskih pristaniščih Spor med ribiči in vlado postaja vedno bolj napet PARIZ — Konflikt med francoskimi stavkajočimi ribiči in vlado postaja vedno ostrejši. V torek ponoči je vojna mornarica prebila blokado v pristanišču Fos-sur-mer. Med operacijo je ena vojna ladja trčila ob ribiški čoln in med trčenjem so bili štirje ribiči ranjeni. Poseg vojne mornarice v Fos-sur-mer je dobil tako hud značaj, da je deželni prefekt objavil poročilo, v katerem zavrača obtožbo, da je vojna mornarica uporabila orožje. Pristanišče Fos-sur-mer je začasno odprto prometu pod nadzorstvom vojne mornarice. Morda pa bodo situacijo spet poslabšali pristaniški težaki, ki nameravajo stavkati v znak solidarnosti z ribiči. V Boulogne-sur-mer so ribjči spet blokirali pristanišče in je pomorski promet spet onemogočen. Medtem pa so tudi šoferji tovornjakov blokirali ceste, ki vodijo v mesto, da 'bi pokazali razburjenje zaradi posledic, ki jih je imela ribiška stavka na njihovo delo. Zahtevajo trdi, da varnostne sile čimprej rešijo situacijo. Župan mesta Boulogne-sur-mer je prosil vlado naj se zavzame za hitro rešitev konflikta, ker postaja položaj v mestu nemogoč. Medtem pa so v Boulogne-sur-mer in Saint Nazare v teku sodni postopki proti ribičem, sindikalistom in voditeljem stavke, ki so jih tožile tiste osebe, ki so imele denarne izgube zaradi blokad v pristaniščih. Vprašanje ribolova bo prvi problem, s katerim se bo moral soočati komisar EGS Finn Olav Gun-delach, ko se bo v ponedeljek vrnil s počitnic. Francoski minister za prevoze in ribolov, Joel le Theule, mu je namreč poslal pismo, v katerem prosi za nujne ukrepe gospodarske skupnosti na področju ribolova. I,e Theule spodbuja skupnostno politiko sredstev in preosnovanje organizacije ribiškega trga. Kriza ribolova ne obstaja samo v Franciji, ampak v vsej evropski gospodarski skupnosti in že julija se je skupnost zavezala, da bo do prvega januarja 1981 problem rešen. Po včerajšnjem zasedanju ministrskega sveta, je francoska vlada sporočila svojo odločitev, da bo skušala obdržati velika pristanišča, ki se ne ukvarjajo z ribolovom, odprta pomorskemu prometu, ker bi njihova paraliza postavila v nevarnost zaposlenost in bodočnost državnega gospodarstva. Ministrski svet je odobril ukrepe, ki jih je predlagal Le Theule, ki pa jih bodo pregledali na deželni ravni profesionalni predstavniki. V nasprotju s pričakovanji pa ministrski svet pi odobril nikakršnega dejanskega ukrepa, ki bi rešil položaj v pristaniščih. V poročilu je namreč ministrski svet sporočil, da je konflikt industrijskega ribolova notranja zadeva tega poklica in je rešitev mogoča le s pogajanji v skladu z delovnimi pogodbami. Obstaja pa nevarnost ,da se bo položaj v pristaniščih še poslabšal. tala pomen prihodnje konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Zavzela sta se, da ne bi nameščali v Evropi novih jedrskih raket in zmanjšali število že obstoječih. Glede krize detanta sta poudarila, da je treba vse nesporazume reševati po politični poti brez odstopanja od osnovnih načel popolne enakopravnosti, spoštovanja neodvisnosti in suverenosti, nevmešavanja ter spoštovanja pravice vsakega naroda do svobodnega razvoja. Rop na pošti: pol milijarde plena AREZZO — Neznani zli Lovci so iz centralnega sedeža pošte in telegrafa v Arezzu odnesli zajeten plen, v vrednosti skoraj pol milijarde lir. Sredi noči so vdrli skozi stranski vhod v stavbo, ki se nahaja v središču mesta in najprej onemogočili alarmno napravo. Nato so se opremljeni z jeklenkami kisika in varilnimi aparati odpravili v prvo nadstropje ter se lotili blagajne in dveh blindiranih omar. Iz njih so odnesli 250 milijonov v bankovcih in nič manj kot 200 milijonov v znamkah. procesa demokratizacije južnokorej-ske družbe, zapiranjem in odstranjevanjem iz javnega življenja večjega števila politikov, funkcionarjev in novinarjev, ki so mu bili v napoto. Se posebno oster je bil njegov obračun z voditeljem opozicije Kirn Daj Džungom, ki mu .še sodijo in katerega obtožujejo, da je odgovoren za študentske nemire v Seulu in za upor v Kvadžuju ter da je prokomunistično usmerjen, za kar mu grozi smrtna kazen. Po ocenah političnih opazovalcev bi v svobodnih političnih volitvah prav Kirn Daj Džung lahko premagal sedanjega predsednika. Današnji predsednik, ki ga bodo «ustoličili» v ponedeljek, 1. septembra, se lahko opira na 600.000 aktivnih vojakov, ki porabijo približno 30 odstotkov vseh izdatkov države. Kritično stanje južnokorejskega gospodarstva, visoka stopnja inflacije in veliko število nezaposlenih so mu omogočili, da se s svojo sliko «trdgga človeka* lahko predstavlja kot osebnost, ki je sposobna pripeljati državo iz sedanje krize. Po novi ustavi, ki jo že sestavljajo in jo nameravajo sprejeti že letos, naj bi predsedniški mandat Čun Du Hvana trajal sedem let. Po sprejemu ustave naj bi v Južni Koreji imeli tudi volitve za sestavo novega parlamenta, ki so ga razpustili maja po uvedbi izrednega stanja. Flamska šola na frankofonskem? BRUSELJ — V belgijskem glavnem mestu se je na izredni seji sestala vlada, da bi rešila problem narodnostnega značaja. Skupina družin flamskega porekla iz Comi-nesa je izrazila željo, da bi na frankofonskem ozemlju ustanovili o-troški vrtec in osnovno šolo, ki bi jo obiskovali Flamci. Želja je naletela po vsej državi na ostre polemike. Belgijski minister za vzgojo‘je rftedtem ie zadolžil -mevtral-ne» strokovnjake, da bi problem rešili. Kaže, da osnovno šolo bodo zgradili, medtem ko vrtca ne. VESTI LE PO MALEM PRONICAJO V SVET Nasilje in represija v Latinski Ameriki V Gvatemali oboroženi neznanci ugrabili 17 sindikalistov V San Salvadorju pripravljajo proces proti pobudnikom zadnje stavke - Bolivija se boji osamitve v Andskem paktu GVATEMALA — Skupina oboroženih mož v zelenih uniformah je u-grabila 17 sindikalistov, ki so se sestali v Escuintli, mestu 50 kilometrov južno od gvatemalskega glavnega mesta. Vest je sporočil nadškof iz Escuintle msgr. Alberto Rios. To je že druga množična ugrabitev gvatemalskih sindikalistov v zadnjih štirih mesecih. Maja so prav tako uniformirani neznanci ugrabili večjo skupino delavskih voditeljev v samem sedežu vsedržavne sindikalne centrale v gvatemalskem glavnem mestu. Za njimi so izginile vse sledi in bržkone so jih umorili, podobna usoda je skoraj gotovo doletela tudi sedanje ugrabljence. Od začetka' leta je zaradi desničarskega nasilja izgubilo življenje v tej latinskoameriški državi kar 2.000 oseb. Sindikalisti so v vseh vojaških režimih Latinske Amerike glavna tarča nasilja, saj se jih hunte bolj bo- V Neaplju so včeraj brezplačno razdeljevali slive; na ta način so pridelovalci protestirali proti prenizkim odkupnim cenam. V Apuliji pa se nadaljuje protest vinogradnikov (Telefoto AP) V OKVIRU KAMPANJE ZA BLIŽNJE PREDSEDNIŠKE VOLITVE Carter predlaga nov gospodarski načrt za obnovo industrijskega ustroja ZDA Za oživitev proizvodnih sektorjev, ki niso kos tuji konkurenci, predlaga ameriški predsednik zmanjšanje davkov in spodbujanje raziskav na energetskem in tehnološkem področju Stota žrtev alpinizma AOSTA — 52-letni Richard Mohr je letošnja stota žrtev alpinizma. Mohr je včeraj sam plezal na Schvvarzhorn v dolini Zermatt. Zaradi krušljive stene mu je klin popustil in nesrečni alpinist je zgrmel v globino. NEW YORK - «Reindustrializa-cija» je nova beseda, ki jo je skoval ameriški sociolog Amitai Etzioni nalašč za govor, ki ga bo danes predsednik Carter naslovil narodu, da mu obrazloži novi gospodarski načrt. S to besedo, ki naj bi pomenila preustroj industrije, bo Carter ponazoril smotre svojega programa, ki so ga prvič v ameriški zgodovini pripravili, da se poštkvlJtTV brati evropski in japonski konkurenci. Po dolgotrajni ogromni premoči je namreč industrijski sektor ZDA v težavah zaradi zastarelosti naprav, ki jih morajo obnoviti, da postanejo zopet kompetitivni na mednarodnem tržišču. Kriza je zelo razširjena in zadeva še zlasti gonilne sektorje ameriškega gospodarstva (avtomobili, gume, jeklo), prizadeva pa tudi proizvodnjo obutve, televizijskih sprejemnikov, radioaparatov in tekstilnega blaga. Zgovorni so nekateri novejši podatki: na štiri prodane avtomobile prihaja eden iz tu- ■iiiiiiiifiMiiiiHiuuiiiiiiMiiiiiiiMiMiiiiiiiiiinmiiiiiMiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiniiiiiii DVA DNI PO ODKRITJU TAJNEGA LABORATORIJA IN ARETACIJI ALBERTIJA Osem osumljencev se bo zagovarjalo zaradi predelave morfija v heroin Policija in preiskovalni sodniki raziskujejo ozadje mafijskih prekupčevanj Ceausescu in Carrillo o «novi enotnosti» komunističnih partij BUKAREŠTA — O pogovorih med i romunskim predsednikom Ceause-scom in generalnim sekretarjem KP Španije Carrillom je včeraj obširno poročala romunska tiskovna agencija «Agerpress», ki je med drugim prikazala, kako sta se partijska voditelja zavzela za novo e- 1 notnost med komunističnimi in delavskimi partijami, ki bi slonela na načelih obojestranskega spoštovanja avtonomije, pravice za vsako partijo, da sama poišče svojo politično Unijo, strategijo in revolucionarno pot glede na pogoje in značilnosti posameznih držav. Med pogovori st* voditelja podčr- Med ponedeljkovo aretacijo mafijskega kolovodje Gerlanda Albertija ga policija skorajda ni prepoznala, saj je razpolagala le z njegovimi arhivskimi posnetki, ko je še nosil lasuljo in . imel pristrižene brke (Telefoto AP) PALERMO - Akcija je bila do pičice dobro organizirana, na dan je prišel tajni laboratorij za predelavo morfija v heroin, lisice so se sprožile, v palermskem zaporu pa sedi sedaj osem osumljencev, med katerimi tudi zloglasni Gerlan-do Alberti, mafijski kolovodja, ki je bil obtožen več umorov, ugrabitev in pokolov na Siciliji. Doslej niso imeli dokazov, da je Alberti vpleten tudi v prekupčevanje z mamili, sedaj bo moral poravnati pred pravico še to protizakonito dejanje. Tako pravijo preiskovalci iz Palerma dan po odkritju laboratorija za predelovanje mamil in aretaciji mafijskega kolovodje Albertija. Poleg tega 53-letnega zločinca sedijo v celici palermskega zapora tudi trije Francozi in sicer Andre Bous-juet, izvedenec pri predelavi mamil, Jean Claude Ramen in Daniel Bpzzi, ki je ob aretaciji predložil policiji ponarejene dokumente pod imenom Jean Claude Chamrion. Boz-zija pozna francoska policija kot vidnega voditelja pariškega podzemlja. Ostali aretiranci so še; Albertijev svak Vincenzo Citarda, lastnik poslopja, kjer so predelovali morfij Matteo Buceola, njegov svak Giacomo Vaiguamera in lastnik u-rada za predstavništvo električnega materiala Attilio Andreini. Ta množična aretacija je bila prvi korak krajevne policije pri nadaljnji preiskavi mafijskega ilegalnega prekupčevanja. Namestnika državnega pravdnika dr. Schiacchita-no in Guarino, ki vodita preiskavo, pa sta s polno paro na delu. Kaže, da se bo v prihodnjih urah število aretirancev še povečalo, saj je policija priprla še nekaj osumljencev, ki jih bo sodstvo šele po zaslišanju aretiralo ali oprostilo vsakega nezakonitega dejanja. Na dnevnem redu dela preiskovalcev so , še nadaljnje štiri osebe, ki jih je. francoska policija aretirala v Marseillu. za posodobljenje naprav in ustvarjanje novih delovnih mest bo prevzela, po Carterjevem načrtu, državna Uprava za gospodarski razvoj. Najnovejše v predsednikovih namenih je pa ustanovitev študijskih skupin za izvajanje programa za ozdravitev ameriškega gospodarskega ustroja, ki naj bi jih sestavljali zastopniki vlade, sindikatov in delodajalcev. In ravno, tarnu se najbolj upirajo ameriški konservativni podjetniški krogi, katerih neuradno glasilo «Wall Street Journal* je že ostro napadlo Carterjev program, še preden ga je objavil, in zahtevalo, naj se vlada omeji na stabilizacijo dolarja in zmanjšanje državnih izdatkov. Brodolom italijanske trgovske ladje ja Bornerif, ki je prevažala razno blago po Sredozemlju je verjetno v torek ponoči, doživela brodolom med Korziko in Elbo. Radio Civitavecchia je prejel klic SOS včeraj zjutraj in je obvestil pomorske oblasti. Čolni luške kapitane-rije iz Olbie, Porto Santo Stefana in Portoferraia so takoj prihiteli na označeni kraj, vendar so brodolomcem že nudile pomoč francoske oblasti. Francoski vojni helikopter je rešil vseh šest mornarjev Bor-nerifa, ki Sp' bili na rešilnjh čolnih. Ladja Bornerif, ki je razbita na boku, je sedaj na odprtem morju. Niso še znani razlogi, zaradi katerih je prišlo do brodoloma. VIDEM - V bližini Trbiža so varnostni organi aretirali 17-letne-ga Avstrijca Josepha Kersa, ki je skušal ilegalno prestopiti italijan-sko-avstrijsko mejo. Pri njem so našli pištolo kalibra 9 in dva šar-žerja. Z zadevo se ukvarjajo preiskovalni sodniki. PORTO SANTO STEFANO (Gros-seto) — Italijanska motorna lad- •iitiiiiiHliliiiiiiiiimiiHiliimiiiMiiviiiiiiHiuiiiiiimitiiiiiiiiiiliiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiliiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiH1'1* Vsakdanja izraelska stvarnost jine, na vsakih šest jeklenih plošč je ena uvožena, od 25 tovarn za proizvodnjo televizijskih sprejemnikov jih obratuje le šest. Za vse to krivijo tujo konkurenco, ki je kriva zmanjšanja proizvodnje in zato naraščanja inflacije, ki je še vedno na ravni med 15 in 18 odstotki in povečanja brezposelnosti, ki se bliža 8 odstotkom vse delovne sile. Zmanjšanje proizvodnje je imelo tudi socialne posledice, zlasti med etničnimi manjšinami, v prvi vrsti med črnci, katerih jeza se’ je najprej sprožila v Miamiju na Floridi in nato še v drugih predelih države na številnih protestnih manifestacijah. Kakšno zdravilo predlaga Carter na predvečer predsedniških volitev? Njegov , načrt, ki naj bi pomenil odgovor politično - gospodarski platformi republikanskega kandidata Ronalde. Reagana, ki sloni na večanju produktivnasti in na zmanjšanju davkov na spodbujanje naložb, si postavlja tri temeljne smotre: zmanjšanje davkov za okrog 30 milijard dolarjev, krepitev energetskega sektorja, spodbujanje raziskav in tehnološkega napredka ter pomoč posameznim industrijam in področjem v krizi. Predsednik ZDA bo v tem okviru predlagal kongresu, naj odbije skupno 8 milijard dolarjev davkov za industrije, ki bodo posodobile svoje naprave, več kot 20 milijard dolarjev pa naj bi predstavljal razbremenitev prispevka posameznih davkoplačevalcev. Po Carterjevem programu naj bi vlada vložila 25 milijard dolarjev za krepitev proizvodnje in zmanjšanje porabe energetskih sredstev, dodatne fonde pa za krepitev državnega prometnega omrežja in za preureditev pristanišč, da jih usposobijo za pretovarjanje premoga, ki naj bi postal glavni alternativni vir energije. Na tehnolaškem področju naj bi pospeševali raziskave za pridobivanje novih kovin, da bi zmanjšali odvisnost ZDA od tujine pri uvozu surovin. Največ pozornosti posveča novi program usmerjanju državnih finančnih sredstev na tista področja, ki jih tuja konkurenca in izdatki za energijo najbolj prizadevajo. Pomoči bodo zato pbedvsem deležne zvezne države na severovzhodu ZDA, od Pennsvlvanie do Michiga-"•j, kjer je osredotočena proizvodnja avtomobilov, gume in jekla. Razdeljevanje finančnih sredstev llllllllllillUIIHIIIIIIIIIinillllllllllfllllllllllllllHIIIIIIIHIMHIIIIHIIMHIMIIIIHIIIIIIIMIIIIHHIUIIIIIIIIIllllllHIIIIIHIIIIIIIIIIIHHIIIIIVIIHIiHlllllllllllllllllHlllllliHIIIIIIII ZUNANJI MINISTER V BOJU S TRADICIONALNO ZAPRTOSTJO Švicarska zunanja politika se spreminja jijo kot samih politikov. V San Salvadorju bo moral pristojni vojaški sodnik v roku 15 dni določiti, če bodo sodili skupini sedemnajstih sindikalistov, ki so prejšnji teden organizirali 24-urno stavko in so jih zato varnostne sile vojaške hunte a-retirale. Med sindikalisti je tudi sekretar najpomembnejše salvadorske sindikalne centrale «Fenastras» Hec-tor Bernabe Recinos. Komisija 73 človekove pravice v San Salvadorju je zahtevala osvoboditev priprtih sindikalistov in spoštovanje njihovih pravic. Omenjena organizacija ie tudi zahtevala preklic huntinega sklepa o militarizaciji javnih služb. Medtem pa se v državi nadaljuje nasilje vojaške hunte in odpor prebivalstva. V zadnjih 24 urah je izgubilo življenje najmanj devet o-seb. Levičarski gverilci so zasedli manjše središče Labor, 70 kilometrov zahodno od glavnega mesta. Argentinski napredni tisk ie včeraj objavil izjave neke katoliške nune, ki je odpotovala v Salvador, da bi zbrala podatke o kršenju človekovih pravic. 38-letna Sandra Priče je ob vrnitvi v San Francisco izjavila, da so posilstva, mučenja, umori, pohabljanje ljudi vključno otrok žc tragična salvadorska vsakdanjost. Represija je dosegla nepojmljivo stopnjo. Ameriško nuno je salvadorska policija aretirala in izpustila šele na pritiske washingtonske vlade. Salvadorske oblasti so ji odvzele vse gradivo in dokumentacijo o represiji in nasilju, zaplenile so ji celo sveto pismo, češ da je pre-vratniška knjiga. Nasilje je skupni imenovalec vseh vojaških režimom Latinske Amerike. Trpljenje ljudi pa ostane povečini ngznano, saj so agencijske vesti izredno skope. Živa pričevanja pa le na obroke pronicajo v tujino-Vsi vojaški režimi skrbno pazijo-da ne bi njihovi zločini prodrli med svetovno javnost. Mednarodna osamljenost najbolj zaskrblja take režime. s tega vidika je razumljiv* ostra kampanja bolivijskih pučistov, ki poudarjajo, da ne bedo dopuščali nobenega vmešavanja v notranje zadeve Bolivije. V La Pazu so zaskrbljeni, lcer bi se moral v kratkem sestati ^andski parlament* sestavljen iz poslancev šestih držaV Andskega pakta. Na vse načine skušajo preprečiti zasedanje, sai ne bi bila v njem zastopana Bolivija, ker so pučisti razpustili njen P®r' lament. MEXICALI - Zaradi nepazljivosti delavcev, ki so popravljali železniško progo, se je blizu tega mehiškega mesteca zgodila železniška nesreča, ki je terjala petnajst človeških življenj, osemdeset ljudi Pa je bilo ranjenih. ŽENEVA — V še pred nekaj leti varni, bogati in vase zaprti Švici, danes lahko ugotavljamo prve znake določenih sprememb v vladni politiki in miselnosti ljudi. Gospodarski posli ne cvetijo, kot v poslednjih letih, izvoz sicer rahlo, pa vendarle upada, medtem ko je uvoz vse večji. Res je, da je Švica še vedno v mnogo boljšem položaju, kot druge industrijsko razvite dežele, vendar se tudi njej obetajo hujši časi. vTakrat ne bo mogoče spustiti okenskih navojnic in čakati na boljše čase,d pravi zunanji minister Pierre Aubert, «saj probleme osemdesetih let lahko rešimo samo z napori celotne mednarodne skupnosti.» Da bi tako stališče podprl z dejstvi, se je Aubert lanskega leta v nasprotju s švicarskimi navadami, podal v vrsto afriških dežel in Švicarji so čez noč ugotovili, da kaj takega pravzaprav ni prepovedano. Prepoved, da ne sme zapuščati države, dokler opravlja svojo funkcijo, velja namreč samo za predsednika države: trmasti Švicarji sveto verjamejo, da jih bodo tisti, ki jih ‘potrebujejo, sami poiskali. Pierre Aubert pa svojim sodržavljanom , skuša na vse načine dokazati, da Švica lahko ostane nevtralna tudi, če se pomeša med ostali svet, Ne- zaupanje vanj je namreč še zelo močno zakoreninjeno, ljudje so prepričani, da od zunaj lahko pridejo samo nevšečnosti in nevarnosti konfliktov, ki pretresajo zunanji svet. Odtod tudi zelo dolgo časa trajajoče nezaupanje v Organizacijo združenih narodov, ki ima sicer mnogo svojih organizacij in organov prav na švicarskih tleh. Bogata Švica je do nedavnega bila na samem repu lestvice držav, ki dajejo svoje prispevke za nerazviti svet. Zunanjemu ministru je tudi v tem primeru uspelo pripraviti vlado, da je ta prispevek nekoliko povečala. Seveda pa pri vsem tem ministrova popularnost ni nič kaj velika, saj njegova prizadevanja primerjajo z donkihotskimi, ki nimajo nobenega upanja v soočanju s tradicionalnim švicarskim pragmatizmom, oživeti v bogati Švici in sodelovati s siromašnimi — ali je to po trebno?» se sprašujejo zakrknjeni tradicionalisti. Aubertovi pozivi na skupni napor mednarodne skupnosti v reševanju problemov razvoja in odnosov Sever - Jug v širšem smislu, so v zadnjem času vendarle obrodili sadove. Nekateri premiki in sveža stališča švicarske vlade nakazujejo, da njegova prizadevanja vendarle niso bila zaman. TEL AVIV - ZDA bodo poskusile ponovno vzpostaviti pogovore mea Izraelom in Egiptom, ki jili je Pre' kinil egiptovski predsednik Sadat P° proglasitvi Jeruzalema za prestolnico izraelske države. Posebni odposlanec ameriškega predsednika So* Linovvitz bo v soboto odpotoval na Bližnji vzhod kjer se bo najprej sestal s predsednikom izraelske vlade Beginom, kasneje pa z egiptovskim predsednikom Sadatom. V Washingtonu poudarjajo, d® -1 j sedanja misija izredno težavna, saj ni Izrael pokazal nobene volje, o® bi spremenil svoja stališča, ki y}. vsaj delno omilila sklep o aneksij Jeruzalema. V arabskih državah P® medtem z zadovoljstvom komentirajo sklepe raznih latinskoameriških držav in Nizozemske o premestitvi svojih veleposlaništev iz Jeruzale' ma v Tel Avivu kot to zahteva nedavna resolucija varnostnega svet® OZN. Na zasedanju notranjih ministrov arabskih držav v Taefu J' saudijski prestolonaslednik ,Pr*n? Fahd ponovno pozval islamski sv’e_ na «džihad» (sveto vojno) za osvoboditev Jeruzalema, če bi se kj®' lovili sedanji diplomatski pritiski- Na sliki (telefoto AP); izraelsk® izvidnica je zavozila s terensk^ vozilom kar na plažo med kopalce * i. , i