R554 A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P. 126 66001 KOPER
Primorski c
neviuk
113 P*3Čana V g0£0VmJ	/^1	1.
A°b. postale i gruppo	Lena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 131 (10.043)
TRST, nedelja, 4. junija 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ŽIVO KOLESJE
Kaše skupnosti
^ današnjem občnem zboru Slovenske prosvetne zveze v Gorici
(t erniren je današnji čas. Mogo-
l.w vseh teh tridesetih in nekaj (j/1 °d konca vojne še ni bil tlo-& zaskrbljen kot je danes.
drgeta v krčih globokega ^‘"ovijanja. Na njenem živem ^ *e odpirajo krvavi izpuščaji j^tma, nasilja in negotovosti. k. je gniloba družbe, ki prihaja 'krc in ki se mora izčistiti, da l^0r9anizmu bolje. Vendar se lah-ie ,Utfi kot kužna bolezen razpase, mJ temu ne zoperstavimo z vso t, Cn°stjo, enotnostjo in trdno ve-nj vrednote, za katere je bilo NOB in odporništvom prelite N krii-
l e‘ te širše družbe, katere gi-iipj® Je treba stalno spremljati in Hj teVati, je tudi naša narodnost-)tj .^upnost s svojo specifiko, s 5l[ ,rcii značilnostmi in potrebami. pjk°st, ki terja vztrajno in ne-vo, že tri desetletja, svo-^ Pfavice, a jih še ni izteriala.
! ™ost z vlogo mostu med deže-.. 'rc narodi, kot pravimo in kar
k
5jj
Priznavajo. Skupnost s svnji-L^Vadami in s svojo kulturo.
ki mora v korak s ča-i),,' da ne zaostane, da jo zgo-ne prehiti in izniči. To je il^na. budna in gibljiva sloven-p narr>dnostna skupnost, friemben delček v zapletenem r“rcerji kolesju, ki daje naši prožnost, gibljivost in
gpTCosti
% ..
*' crcejši ter samozavestnejši vpo-
v širše dogajanje, je Slovenilposvetna zveza s svojimi šte-kulturno - prosvetnimi dru-(J'‘n skupinami in s široko raz-Ujo ljudsko kulturno dejavno-^1 ce bi ta delček zarjavel, bi l( v vsem kolesju zaškripa-(j/e9a pa ne smemo in ne bomo jj| in to bo še enkrat potr-^našnji občni zbor zveze, dva-rcjset; p0 vrsti.
io^hSka prosvetna zveza, kot lw^rcben dejavnik družbeno kul-življenja v zamejstvu in Id^rcjbolj množičnih osnovnih or-na področju kulture, u-Urkna k enoten ju slovenskega injjne9a prostora, je s svojo tj)/* opredeljeno ljudsko izobraženi in obveščevalno ter s tem narodnoobrambno, obeliJ Pa k najširšemu sožitju in so-Ido^rcju usmerjeno vlogo, globoko 1^v brazde našega manjšin-življenja. Njena današnja ,e v m<ir.s!Čem Se posebno ^ U(^na in zadovoljiva. Brez re-iiilje h lahko rekli, da Se je v našo • ^0 prosvetno stvarnost vrnila Začutili smo njen drhteči it|w rciA v živahnem brstenju de-v Miljskih hribih, kjer se kratkim rodil zbor <Ja-W in so kulturne prireditve <),(0 Pogostejše, čutimo jo v mla-zagonu, s katerim ustvarili pr°svetne skupine v Bregu, i / kakovostno vse bolj zrelem ijgrlenem snovanju in delova-
*	le? ^P^tnah, v Križu in naprej \ aterih krajih Goriške. S poli j? radostjo pa jo doživljamo Kffižki Sloveniji. Napolnila je t s'e in druge beneške doline ^ ritjem, kakršnega tod še ni
L .
je tudi, da je ponekod še Nekatera društva v narod-'s 7° najbolj mešanih predelih, Predvsem v mestih in pred-Sl'. se že niso predramila iz tL ki je prišla s hladnim (ije . Počasne a vztraine asimila-'snove potrošniške odlujeval-Veln0sti- Nekdaj cvetoče sveto-\jj 0 društvo tškamperle» še ni Pravega priliva sil. Šenlja-društvo aCankar» je tako
*	l)°' da komaj še diha. In tako
*	« farkočijah, le malo boljše ta; Skednju. In tako je tudi v
Treba jih je obuditi, da j,.spet prevzela vlogo, ki so jo bQela-
S|( nažnji občni zbor mora biti tem pogledu mejnik. Pred-\ Pa mora opozoriti na dej-**** bo tudi vsa tista kulturno \ etna dejavnost, ki doživlja da-\P°miad, splahnela ali izgubila ^ t jrcoč, če ne bo slonela ne le ^is^Peiši strokovni in organtza-Podlagi, temveč tudi na dru-'iiitjjV'1. prožnejšem pristopu do p kulture in odprtejših odnosi .j °Sebej velja ob tem nagla-Mj .jstoo, da bomo težko spozna-sie'\ razumevali seaanje doga-!e|j' t"e ne bomo poznali in razu-\ . naše preteklosti, vendar bo-
\ tndi
v l težko cenili preteklost, če aktivno vključeni tudi v

nie družbeno dogajanje. Skrbi
za ovrednotenje naših tradicij in ljudsko-kulturnih izročil, 'za obogatitev in popestritev kulturno prosvetnega delovanja na načelih soustvarjanja kulture kot alternative odtujevalnim vplivom potrošniške kulture Zapada, mora spremljati tudi skrb za aktivnejše vključevanje v širše dogajanje. Na to dogajanje bodo seveda najbolj vplivale predvsem tiste organizacije, ki so dosegle zadovoljivo stopnjo organiziranosti, ki imajo jasne cilje in programe, ki sv s svojim delom pridobile določen ugled, ki imajo odprte jše poglede na današnjo stvarnost in se ne opirajo na ozko provincialistično gledanje, na zatohle kampanilizme in druge preživele usedline preteklosti.
To z drugimi besedami predpostavlja, poleg razvijanja in bogatenja dosedanje dejavnosti ter iskanja sodobnejših oblik dela, predvsem večje sodelovanje z našo šolo, ki se mora po drugi strani prav tako odpirati stvarnosti, ki jo obdaja in doseči zlasti na podlagi novih šolskih zbornih organov večjo stopnjo demokratizacije in bolj zaživeti z utripom družbe ni matičnega naroda. Predpostavlja pa tudi večjo sodelovanje z drugimi družbenb-kultutnimi organizacijami ter soudeležbo pri upravnem življenju v duhu postopne vse večje decentralizacije tega življenja, ki prehaja na Tržaškem sedaj v novo fazo prav z bližnjimi volitvami rajonskih svetov.
V trenutku, ko so se s podpisom osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo odprle nove perspektive tudi za razvoj naše narodnostne skupnosti in ko se je kot prvi korak na poti zakonske globalne zaščite naše manjšine ustanovila pri predsedstvu vlade posebna komisijfi, ki naj bi lej zahtevi pripravila zakonsko osnovo, je takšna zavzetost naših osnovnih organizacij, s prosvetnimi društvi v prvi vrsti, še bolj potrebna.
DUŠAN KALC
Uradno predložen zakonski predlog KPI za globalno zaščito slovenske manjšine
RIM — Te dni je senatorka Jelka Gerbec skupaj z načelnikom senatorske skupine Pemo in drugimi podpisniki predložila novi zakonski osnutek KPI za globalno zaščito Slovencev v Italiji.
Ker je trenutno poslanska zbornica prekinila svoje delo za teden dni bo zakonski osnutek KPI za zaščito Slovencev predložen v tej veji parlamenta ob ponovnem odprtju. Podpisala ga bosta tržaški poslanec Antonino Cuffaro, načelnik skupine Natta in drugi vidni voditelji KPI.
Kot je znano je KPI pred nekaj meseci načela širše posvetovanje s slovenskimi organizacijami o prvem, okvirnem besedilu Osnutka. Na osnovi zbranih predlogov in nasvetov je KPI osnutek temeljito pregledala in ga ustrezno tudi spremenila, saj želi, da bi zakonski predlog v kar največji meri odražal težnje in želje slovenske narodnostne skupnosti.
Dokončno besedilo osnutka, kakor tudi utemeljitve, bodo predstavniki KPI orisali prihodnje dni na tiskovni konferenci in srečanju, na katero namerava povabiti predstavnike vseh organizacij, s katerimi se je posvetovala. KPI pri tem poudarja, da se želi tudi v nadalje soočati s slovensko in vso demokratično javnostjo o vsebinskih rešitvah za globalno zaščito Slovencev v Italiji.
Tudi Italija in SFRJ zahtevata izročitev zločinca G. F. Wagncrja
RIO DE JANEIRO - Včeraj je prišla vest, po kateri naj bi po Izraelu, Zvezni republiki Nemčiji, Avstriji in Poljski zahtevale izročitev nacističnega vojnega zločinca Gustava Franza Wagnerja tudi Nizozemska, Italija in Jugoslavija.
Z druge strani sc je zvedelo, da zahtevajo Brazilci od države, ki bi dosegla VVagnerjevo izročitev, obvezo, po kateri ne bo dosodila zločincu višje kazni od tiste, kateri bi bil podvržen v Braziliji.
KLJUB MNENJU, DA STA REFERENDUMA BILA VSILJENA PO NEPOTREBNEM
Zveza partizanov ANPI poziva demokrate naj glasujejo «Ne» na obeh referendumih
Ugibanja o morebitni udeležbi na ljudskem glasovanju 11. junija
RIM — Čez teden dni bo 41 milijonov italijanskih državljanov i-melo priložnost, da se z udeležbo na referendumih izrečejo o nadaljnjem obstoju zakona o finansiranju političnih strank in »zakona Reale*. V pričakovanju na to pomembno glasovanje, glede katerega s. mnogi m.ienja, da je bilo vsiljeno javnosti z ne povsem čistimi nameni, vlada med političnimi strankami dokajšnje zatišje čeprav se voditelji političnih sil čedalje jasneje izražajo o teh pobudah.
Dejstvo, da je bilo treba priti do teh referendumov, odločno kri-tiriza vodstvo vsedržavne zveze partizanov ANPI, kj v svoji resoluciji poudarja, da «res ni bilo treba mobilizirati milijone držav-
ljanov in potrositi milijarde lir za dva referenduma*. Vsekakor pa je ANPI do njih zavzela jasno stališče: «Zahteva, naj se odpravi zakon Reale bi ustvarila normativno praznino, ki bi spodbujala zločinsko dejavnost prot; kateri smo vsi mobilizirani zato, da se ohranj republika*. Kar zadeva finansiranje strank pa je ANPI mnenja, da je zahteva po odpravi zakona «lažno moralistična*, v resnici pa samo «razpihuje kvalun-kvizem*. Zato je vsedržavni svet zveze partizanov ANPI pozval volivce, naj 11. junija odgovorijo na oba referenduma z «NE».
Stranke se medtem sprašujejo, koliko ljudi sc bo udeležilo tega ljudskega glasovanja, ki so ga radikalci in mdsovci vsilili pred-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiMMiiHiiHMMMiiiuiiii,,,,
ZAKLJUČENI POGOVORI MED TITOM IN CIEREKOM
Uspešen razvoj odnosov med Poljsko in SFRJ
Načela deklaracije iz leta 1973 trajna podlaga za jugoslovansko-poljsko sodelovanje
BRIONI - Poljski voditelj Ed-ward Gierek je včeraj po dvodnevnem uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji odpotoval s puljskega letališča v domovino. Na Brionih je imel Gierek skupaj s člani svoje delegacije v petek uradne politične pogovore z jugoslovanskim predsednikom Titom in njegovimi sodelavci., Včeraj pa sta državnika nadaljevala in končala pogovore med križarjenjem z ladjo «Galeb» ob zahodni istrski obali. Tito je včeraj na ladji »Galeb* priredil tudi svečano kosilo in se zatem poslovil od gosta z najvišjimi častmi, namenjenimi tujim državnikom. Sinoči so objavili tudi skupno sporočilo o Gierekovem obisku in pogovorih v Jugoslaviji.
Sporočilo poudarja, da sta Tito in Gierek z zadovoljstvom u-gotovila, da se odnosi in sodelovanje med državama na političnem, gospodarskem, znanstveno -tehničnem in drugih področjih vse-stransKo in uspešno razvijalo. Naglasila sta, da so načela jugoslovansko - noljske deklaracije iz leta 197’’ — načela o neodvisnosti, enakopravnosti in obojestranskem upoštevanju razlik v poteh graditve socializma in v mednarodnem položaju ene in druge države — trajna podlaga za vsestranski razvoj jugoslovansko - poljskih odnosov in sodelovanja. To pa ustreza tudi interesom obeh držav, miru, napredku in socializmu. Sporočilo tudi poudarja, da sta Tito in Gierek pozitivno ocenila stike in sodelovanje med jugoslovansko in poljsko partijo. Nadalje v sporočilu, ki ga objavlja Tanjug, teče beseda o vsebini pogovorov, pri čemer so postavljene v ospredje razprave o krepitvi miru, varnosti, razorožitvi in razvoju fnedna-rodnega sode1'"'.nja.
VLADO BARABAŠ
Nove cene
petrolejskih derivatov
RIM — Jutri bi morale stopiti v veljavo nove cene petrolejskih derivatov, ki jih je v petek odobril medministrski odbor za cene. Nafta in plinsko olje se bosta podražila za 4.550 lir pri toni, tekoče gorilno olje za 1.360 in polte-koče gorilno olje za 1.040 lir. Do podražitve, ki pa ne bo prizadela bencina, je prišlo zaradi rahlega padca lire nasproti dolarju.
vsem z znano parlamentarno obstrukcijo proti koreniti spremembi »zakona Reale*. Po nekaterih podatkih, ki jih je zbralo notranje ministrstvo, naj bi se referendumov udeležilo 70 odstotkov volivcev, torej odločno manj kot v primeru podobnega glasovanja o raz-poroki. To naj bi bil obenem dokaz, da je zanimanje za referenduma dokaj nizko. Vendar so v vodstvih strank zaskrbljeni, ker bi nizek odstotek udeležencev na glasovanju pomenil tudi val kva-lunkvistične brezbrižnosti.
Demokristjan Bodrato je celo mnenja, da bi se utegnila volilna udeležba znižati do 60 odst. To utemeljuje z anketiranjem volivcev KI), iz katerega izhaja, da se za referendum ne brigajo predvsem meščanski in drugi «višji sloji*. Na sedežu KPI pa menijo, da bo volilna udeležba višja, ker so italijanski državljani zadnja leta »navajeni na volitve*
Kar zadeva rezultate referendumov pa so predvidevanja težka. Mnogi so prepričani, da bo težje z referendumom o finansiranju strank, ker se v njem jasneje pokaže nezaupanje v demokratični sistem, Glede referenduma o »zakonu Reale* pa so mnogi mnenja, da bo pokazal, kolikšen je odstotek, ki se v trenutku terorističnih zarot izreka proti državnemu sistemu. (st.s. - m.f.)
ALŽEt — Libijski predsednik Gedafi, kj se mudi na obisku v Alžiriji, je v govoru, ki ga je i-mel v ljudski skupščini, ostro obsodil francoski poseg v Vzhodni Sahari: francoska intervencija naj bi po Gedafijevih besedah predstavila ponižanje za ves arabski svet.
BUENOS AIRES - Argentinska komunistična Partija je javila, da so v poslednjih urah izginili štirje njeni člani: Walter Benjeldorf (član svetovnega sveta za mir), njegov sin Carlos (inženir), Francisco Ber-dichevsky (psihiater) in Carlos Lerner.
Tovorno postajališče odprto
Včeraj dopoldne je minister za promet in trgovinsko mornarico Vittorino Colombo (na sliki pred mikrofonom) uradno odprl tovorno postajališče pri Fernetičih. Postajališče je dograjeno do vključno 2. faze predvidenih del, nadaljnja gradnja pa bo trajala do leta 1980. Celotna struktura, ki bo odločilno vplivala na razvoj mednarodnega blagovnega prometa čez Trst, pa bo stala 25 milijard lir	(Foto Magajna)
NIIIIMIIIIIIlllinitllllllllMIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllMItllllllllllllllllllllllllllllllMiMIIIMIIIIIIIIIIIIiniUMIVIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllMIIIIIlimiMi
v ŠTIRINAJSTIH DNEH KAR DVA NAPADA PROTISLOVENSKIH SKRAJNEŽEV
Nova izzivanja avstrijskih nacionalistov proti predstavnikom koroških Slovencev
Heimatdienst začel kampanjo pod geslom «Nobenih novih koncesij Slovencem*
Mesto Savona je prejelo visoko priznanje: zlato kolajno za vojaške zasluge v odporniškem gibanju. Obenem je postal posl. Sandro Pertlni častni meščan Savone. Na sliki: ginjenemu Pertiniju ploskajo posl. Ingrao in drugi gostje.	(Telefoto ANSA)
CELOVEC — Običajni neznanci so v noči s srede na četrtek poskrbeli za nov incident na škodo pripadnika slovenske manjšine na Koroškem: v Borovljah so skorajda df 'a uničili avtomobil slovenske'a občinskega odbornika Feliksa \7ieserja, ' j se je bil v to občinsko središče pripeljal na ob činsko sejo.
Gre za drugi napad z jasnimi protislovenskimi programskimi cilji v dobrih štirinajstih dneh: sredi ma ja je am' č skupina škocjanskih nemškonacionalističnih huliganov napadla in pretepla Valentina Hartmana, ki je zagrešil samo to neprevidnost, da je v gostilno stopil sam, brez spremstva.
Boroveljski incident, ki ni slučajen. je s številnimi drugimi dogodki, ki prav tako niso slučajni, hitro postavil na laž avstrijskega zveznega kanclerja Bruna Kreiske-ga. Ta je namreč minuli ponedeljek brž po vladni seji spregovoril Uidi o svojem zadnjem bivanju na Koroškem, kjer je minulo soboto obiskal tudi slovensko gimnazijo v Celovcu. Na podlagi tega obiska je kancler prišel do optimističnega vtisa — tako je sam izjavil — da se je na obeh straneh uveljavilo stališče, ki daje upati, da bodo manjšinsko vprašanje obravnavali^ poslej bolj preudarno in umirjeno. Ali povedano z navadnimi besedami: Slovenci se bodo s sedrnoju-lijskimi zakoni počasi že sprijaznili, potem pa tako ali tako ne bo več razlogov za konflikt,
Od kdaj je kancler tak optimist, ni jasno. Še pred njegovim prihodom na Koroško je koroški Heimatdienst začel kampanjo, ki je potekala pod geslom »Nobenih novih koncesij Slovencem* in ki je bila tako glasna, da je kancler ni mogel preslišati. In je tudi ni. Prav na tleh slovenske gimnazije se je zgodilo, dr je kancler sicer zagotavljal, da je pripravljen Slovencem na vso moč pomagati, pri čemer pa je hkrati prisegel zvestobo tristrankarske-
■ lllllllinilflllllllllllllMI II1IMIIIIIIII1IIIIIIIII1IIIIIIIII1IIII,II,1111,1,1,,Hll,,limil,l,l,„l„,||||ml||,„„|„|,(„|||l|,n,,,,,,,,,,!,,,!,!,,,,,11M„|,1,11,|||„,|||l„„„||„rt|n|1|||1||UP,l|||11I||||rll||||||||I|(|1||1||||(1|(||||1||||1|||||||
Zakaj bomo Slovenci glasovali «NE»
Prihodnjo nedeljo in ponedeljek bodo po vsej Italiji volivci odločali na referendumu o ohranitvi zakona o finansiranju strank in zakona Reale o javnem redu. Tako se vsaj glasi uradno vprašanje, katerega bodo volivci prejeli z glasovnico pred volilno kabino. Dejansko pa gre za nekoliko bolj zapleten odgovor na nekatera osnovna vprašanja politične usmeritve italijanske družbe.
Finansiranje strank iz javnih sredstev je prav gotovo malo priljubljena zadeva, nič bolj pa niso restriktivni zakoni o javnem redu ter še posebej tak zakon, ki predvideva pregon brez sodnega postopka ha osnovi preprostega in nedokazanega suma policije.
Pa vendar je treba priznati dejstvo, da živimo v sistemu strank, preko katerih se odražajo interesi državljanov skozi demokratično dialektiko in da je zato njih finansiranje nekaj normalnega, če je temu tako, in tako je, potem je to finansiranje možno samo na dva načina: ali iz javnih sredstev in odkrito, javno s parlamentarnim nadzorom in javnimi proračuni in obračuni ali pa prikrito iz
črnih fondov, za katerimi se skrivajo tesne povezave interesov kapitala in oblasti. Dejansko gre za vprašanje demokracije in njene širine.
Za vprašanje demokracije in njene širine, predvsem pa za vprašanje demokratičnega družbenega ustroja gre tudi pri referendumu o zakonu Reale. Predvsem je v razpravi način. Levica itali janskega parlamenta, predvsem komunisti in socialisti, so bili o-stro kritični proti raznim členom zakona Reale in so v okviru nove vladne večine zahtevali njegove spremembe ter tudi dosegii bistveno nov zakonski osnutek, katerega je že odobril senat. V nedeljo bomo torej glasovali o zakonu, katerega bo parlament pi;av gotovo ukinil in katerega bo — ne glede na izid referenduma — spremenil tako, kot je to senat že storil.
Pa vendar sta skrajna radikalna levica in skrajna misovska desnica sprožili okrog tega vprašanja bučno hajko in sklicujoč se na nekatere utemeljene argumente o restriktivnosti zakona referendum tudi izsilili. Obstrukcija v
parlamentu, bučna kampanja. Id jo očitno podpirajo tudi nekatere desne sile v okviru tradicionalnih strank, je očitno odraz širšega manevra za ošibitev sedanje vladne koalicije, predvsem pa za ošibitev njenega levega dela, delno socialistov, še zlasti pa komunistov. V resnici gre za poskus premakniti politično os italijanskega družbenega ustroja na desno, razbiti prvi rahel poskus širšega sodelovanja, ustvarjene enotnosti okrog reševanja najostrejših gospodarskih in družbenih nasprotij.
V tem družbeno - političnem o-kolju je tudi razlog, zaradi katerega se bodo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v svoji veliki večini odločili, da bodo v nedeljo na glasovnici dvakrat napisali «ne», v trdnem spoznavanju, da lahko samo v širšem demokratičnem družbenem napredku italijanskega državnega in družbenega usrioja iščemo reše vanje tudi naših specifičnih vprašanj. Premike na desno smo v preteklosti, in bomo tudi v prihodnosti, vedno prvi občutili na naši lastni koži.
S tem pa seveda nikakor ne zapiramo oči pred stvarnimi nepravilnostmi sistema. Dejstvo je, da nekatere stranke izkoriščajo javna sredstva, niso pa se odpovedale prikritim finansiranjem. Treba je izvesti zakon do kraja in ustvariti učinkovito nadzorstvo. Zakon Reale je v nekaterih členih poskus antifašističnega policijskega ukrepanja in določa pregon oživljanja fašizma. Mi pa vemo, aa se te norme niso dosledno uporabljale, kadar je šlo za očitne "ašistične napade in da dosedaj še ni bil odkrit in resno kaznovan noben fašistični napadalec na slovenske ustanove, šole, spomenike padlim borcem itd.
Pa tudi pri tem gre v bistvu predvsem za družbeni sistem in za odnose. Treba je utrditi demokratični sistem, Slovenci v Italiji smo za družbeni napredek in demokratične odnose bili vedno strnjeni v prvih borbenih vrstah. Prav gotovo bomo tudi prihodnjo nedeljo, ko bomo na glasovnicah za referendum dvakrat prečrtali znak »ne*.
BOGO SAMSA
mu sporazumu, na katerem počivajo znani protislovenski zakoni, sprejeti 7. julija 1976. In prav pred slovenskimi dijaki in njihovimi vzgojitelji je kancler še enkrat pozval Slovence, naj se pri reševanju svojih problemov poslužijo obstoječih inštitucij, to je manjšinskega sosveta, ki pa ga manjšina 1 iz že znanih razlogov zavrača. Prav sosvet je tisto, kar Slovencem nriporočajo tudi nemški nacionalisti, je dan kasneje, ko je odkrival partizanski spomenik na Komelju, izjavil predsednik Zveze slovenskih organizacij Franci Zwitter in kanclerja pozval, naj se nad tem nekoliko zamisli. Vztra * ii
janje Kreiskega pri sedmojulij-skem diktatu, sta predvčerajšnjim in včeraj ostro obsodili tudi glasili obeh osrednjih organizacij.
MARJAN SEDMAK
PADOVA — Silovit požar je povzročil milijardno škodo v skladišču tovarne vate »Ovattificio resi-natura Valpadana* v Grantortu.
ABU DAB1 — Včeraj je strmoglavil v morje helikopter petrolejske družbe «Zakum development eompany». Življenje je izgubilo 17 oseb, med njimi osem britanskih državljanov ter Američan. Vzroki nesreče niso znani.
HiMniuniiniiiiini»mnnnnniiHiiinnniniii.....(m..        i—mrr~nntnpiin—
OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKE MLADINE
Koroška mladina enotna v boju za svoje pravice
Za predsednika ZSM potrjen Teodor Domej
CELOVEC — Uresničevanje programa enotnih akcij v prid sedmemu členu državne pogodbe ter manjšinskim pravicam nasploh bo najboljša varščina zoper nesporazume, ki bj utegnili nastati med ideološko različno naravnanimi skupinami v koroškem slovenskem mladinskem gibanju. Tako se je glasila ena od glavnih ugotovitev današnjega občnega zbora Zveze slovenske mladine, prve. a, odkar je ta organizacija v začetku lanskega leta svoje delo postavila na nove organizacijske osnove.
Lanska odločitev, ki ji je botrovala želja zajeti mimo dijaške mladine t- ta je že nekaj let organizirana v koroški dijaški zvezi — tudi delavsko in kmečko mladino, se je na današnjem občnem zboru izkazala za edino pravilno: v nekaj več kot letu dni je pojavilo kar osem krajevnih odborov Zveze slovenske mladine in v praktično vseh osmih krajih, ki imajo nove mladinske organizacije, je delo z mladino doživelo pravcati preporod. Prav tako pa je prinesla prve rezultate tudi lanska odločitev koroških mladincev, da morajo biti prav krajevni odbori tisti, v katerih se snuje in izvaja politično, kulturno in drugo delo. Prav mladina je bila zato v minulem obdobju boja za manjšinske pravice tista, ki je ob svo-
ii redni aktivnosti nosila levji delež organizacijskega dela za lanske protestne akcije in postavljanje dvojezičnih krajevnih napisov, pri čemer je bilo v poročilu predsednika Zveze slovenske mladine Teodorja Domeja ugotovljeno, da se je organizacijska struktura Zveze slovenske mladine krepila iz dneva v dan in da je število udeležencev akcije raslo od demonstracije do demonstracije.
Današnji občni zbor Je izrekel vrsto kritičnih misli, nekaj na račun pasivnosti nekaterih mladinskih skupin ali celo direktnega nasprotovanja akcijam Zveze slovenske mladine, nekaj pa na račun lastnih organizacijskih pomaniklji vosti. Tako so na primer na dvojezičnem ozemlju kraji, k( nima jo dovolj kadra, ki bi se znal lo-
titi organiziranja krajevnih odborov, in takšnim krajem bi moralo pomagati osrednje vodstvo. Prav tako so ugotovili, da je bila povezava med terenom, in osrednjim vodstvom pogosto preslaba. Delo je bilo pogosto omejeno na politične akcije, čeprav bi organizacija lahko pokrivala celo vrsto drugih področij, od izobraževalnega do športnega. In končno: osem odborov je za začetek veliko, vendar pa se delo pri tem ne, sme ustaviti. AH kot je v svojem pozdravnem govoru dejal predsednik Zveze slovenskih organizacij Franci Zwitter: delo Zveze slovenske mladine se ne Sme končati v Rožu, dvojezično ozemlje sega vse tja do Šmohora.
Da bi bil teren še bolj prisotep pri oblikovanju nalog Zveze slovenske mladine, so na dahašnjem občnem zboru dopolnili statut in uvedi; delegatsko konferenco, ki se bo sestajala med dvema občnima zboroma. Za predsednika Zveze slovenske mladine na Koroškem je bil ponovno izvoljen Teodoe Domej. MARJAN SEDMAK
Od jutri v veljavi zakon o prekinitvi nosečnosti
RIM — Z jutrišnjim dnem stopi v veljavo zakon o socialnem varstvu materinstva in o prekinitvi nosečnosti, ki je bolje poznan kot zakon o splavu. Določila novega zakona so večini že znana, kot so znane polemike ob sestavi in izglasovanju zakona. Za nekatere predstavljajo nove norme 1« prvo stopnjo do popolne liberalizacije splava, za druge spet najbolj sodoben in omikan zakon, za tretje pa pravi zločin ,ki se mu ja treba na vse pretege upreti.
RIM — Včeraj sta re vrnila k New orka, kjer sta se udeležila zasedanja OZN o razorožitvi, predsednik vlade Andreotti in zunanji minister Ferlani.
TRŽAŠKI DNEVNIK
4. junija
ACHILLE OCHETTO NA VČERAJŠNJEM SHODU NA TRGU GOLDONI
Skrb KPI za obvarovanje demokracije
m za pravičnejše družbene odnose
Govorila sta tudi Fausto Monfalcon in Miloš Budin • KD predstavila svoj volilni program - Galloni o političnem položaju • Tiskovna konferenca tajnika PLI lanoneja
Glavni politični dogodek predvolilnega značaja včerajšnjega dne je bilo zborovanje KPI na Goldonijevem trgu, kjer je govoril član vsedržavnega vodstva partije Achille Ochetto, ki je v zadnjem trenutku nadomestil obolelega vsedržavnega tajnika Berlinguerja. Ochetto je nazorno orisal stališča in izbire partije v zvezi z zadnjimi dogodki v Italiji, ki jih je v prvi vrsti označevalo naraščanje terorizma in nasilja. Podčrtal je pomen odločnosti, ki jo je KPI pokazala ob tragični ugrabitvi in uboju Alda Mora ter dejal, da se je terorizem razbohotil z jasnim namenom, da bi zaustavil demokratični proces, ki se je začel hitreje razvijati po zmagah delavskega gibanja in partije. Tem poskusom rušenja demokratičnih pridobitev se je treba zato upreti z vsemi silami, predvsem pa je treba poskrbeti za obrambo demokracije, pravičnejšo družbeno ureditev, odpravo zlorabe oblasti, ustvarjanja privilegijev in podpiranja korupcije. Skrb za dosego teh ciljev je naloga KPI v novi večini, kajti le z utrditvijo države bo mogoče odpraviti globoka protislovja, ki označujejo italijansko družbo. Sedanje splošno dogajanje v državi je govornik nato povezal s problemom bližnjega glasovanja na referendumih ter upravnih volitvah v naši deželi. KPI se je odločno izrekla proti odpravi zakonov o javnem redu in finansiranju strank, ker predstavljajo predlogi za njuno odpravo dejansko hud napad na ustavne temelje ter na celoten predstavniški parlamentarni sistem. Utemeljil je skratka že znana stališča ob katerih KPI poziva volivce naj glasujejo «ne» na nedeljskem glasovanju.
Glede upravnih volitev v naših krajih pa je Ochetto dejal, da vsa država z zanimanjem gleda nanje, ker je tudi od njih v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj demokracije. Trst in vsa dežela potrebujeta hitrejši gospodarski in družbeni razvoj, zato pa se ne smeta zapirati vase. Skladen razvoj pa lahko zagotovi le napredek tistih sil, ki se zavzemajo za nove pravičnejše in demokratičnejše družbene odnose.
Zborovanju je predsedoval Fausto Monfalcon, načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu in kandidat tudi za prihodnji občinski svet, v slovenščini pa je spregovoril Miloš Budin, ki je posebej naglasil skrb KPI za pravice Slovencev. Ob tem je dejal, da je bil ravno v teh dneh vložen v senatu zakonski predlog KPI za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, v prihodnjih dneh pa ga bodo vložili tudi v poslanski zbornici.
Tudi za prihodnje dni napoveduje KPI vrsto zborovanj. Danes bosta na festivalu Unita in Dela, ki ga prireja sekcija s Kolonje in Škork-lje, govorila Tonel in Iskra (19.30), v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija pa bo ob 19. uri govoril član osrednjega vodstva KPI Rodol-fo Mechini. Jutri ob 18. uri pa bo v krožku Che Guevara v Ul. Ma-donnina 19 govoril posl. Ugo Spa-gnoli.
Včeraj popoldne je bilo v Tržiču deželno zborovanje voditeljev KD, na
katerem so predstavniki stranke o-brazložili volilni program, s katerim stopa KD v predvolilni boj za obnovo deželnega sveta. Zborovanje je odprl odgovorni prednik strankinega glasila «11 Popolo» posl. Corra-do Belci, ki se je spomnil in orisal osebnost na barbarski način ubitega Alda Mora. Besedo je nato prevzel deželni tajnik Sergio Coloni, ki se je zaustavil pri orisu državnega političnega položaja in analiziral rezultate zadnjih upravnih volitev. Prešel je nato na analizo deželnih vprašanj in pri tem pristavil, da je bila tretja mandatna doba deželnega sveta najtežja, saj je bilo treba rešiti številne velike probleme, ki pa jih je deželna uprava kljub številnim težavam pozitivno premostila.
Volilni program, s katerim se KD predstavlja volivcem je v okvirnih obrisih podal sen. Giuseppe Tonutti. Glavni točki tega dokumenta sta obnova potresnega območja in izvajanje osimskih sporazumov, ki sta že v veliki meri označevali tretjo mandatno dobo deželnega sveta. Vsekakor pa je v dokumentu naštetih še veliko
vprašanj, katerim bo KD skušala najti primerne rešitev. Govor je tudi o slovenski narodnostni skupnosti, kateri je treba zagotoviti njene pravice v sklopu deželne enotnosti in družbenega razvoja. V programu je tudi poudarjeno, da se bo KD zavzela za zaščito Krasa in njegovih značilnosti. P0 kratki razpravi je zborovanje zaključil državni podtajnik stranke posl. Galloni, ki je predvsem govoril o političnem stanju v državi in obrazložil stališče KD do dveh referendumov. Govoril je tudi o vprašanjih deželnega značaja in se zaustavil pri obnovi potresnega obmo-čjia in izvajanju osimskih sporazumov.
O vprašanju slovenske narodnostne skupnosti se je posebej zaustavil v intervjuju, ki ga je dal koprski televiziji. Poudaril je, da je bila KD vedno zelo odprta do vprašanj zaščite narodnostnih manjšin. Kot je že rešila vprašanje južnotirolske manjšine, tako se bo lahko rešilo in bo treba pozitivno rešiti tudi to vpra-
Športniki iz SR BiH gostje SKGZ
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Predsednik SKGZ pozdravlja goste iz BiH
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Nad 70-člansko zastopstvo športnikov in športnih organizacij SR Bosne in Hercegovine, kd se mudi pri nas na povabilo ZSŠDI na povračilnem obisku, je bilo včeraj gost 10 Slovenske kulturno - gospodarske zveze, kd je priredila kosilo v znanem gostinskem lokalu v Dolini.
V zdravici je, po uvodnih besedah predsednika ZSŠDI Vojka Koc-
■iMitaiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiirifriiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ DOPOLDNE PRI FERNETIČIH
Minister za promet V. Colombo uradno odprl tovorno postajališče
Italijanska vlada pripisuje osimskim sporazumom velik politični in strateški pomen - Župan Colja o pričakovanjih domačinov ■ Kdaj bo konzorcij izplačal preostalih 40% odškodnine?
Minister za promet in trgovinsko mornarico Vittorino Colombo je včeraj dopoldne uradno izročil njegovemu namenu tovorno postajališče pri Fernetičih. Ob vhodu na obsežno ploščad je minister prerezal tradicionalni trak, ob čemer je z vrha visokega žerjava priletela na tla buteljka šampanjca. Množica povabljencev in gostov — med katerimi so bili tudi predsednik deželnega sveta Pittoni, predsednik IS SRS Dušan Šinigoj, predsednik za promet in zveze in član IS SRS Livij Jakomin, načelnik kabineta predsednika IS SRS Drago Mirošič, jugoslovanski generalni konzul v Trstu I-van Renko s konzulom Lucijanom Benoličem — se je nato podala v novo carinarnico, kjer so bili slavnostni govori.
Prvi je spregovoril župan repenta-brske občine dr. Pavel Colja, ki je poudaril pomen novega objekta, hkrati pa opozoril na žrtev, ki jo je uresničitev postajališča zahtevala od marsikaterega občana. Za to žrtev, je dejal Colja, nikakor ne zahtevamo priznanj, ampak obvezo, da se zagotovijo naši občini pogoji za skladen razvoj, ki seveda na noben način ne more mimo priznanja pravic slovenski narodnostni skupnosti. Tudi s tega vidika je objekt temeljne važnosti: za nas je to prvi korak k uresničitvi ekonomskega in politič-
miiMimiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiininniiiiiiiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiii
DR. VLADO TURINA SEDEMDESETLETNIK
Te dni je dr. Vlado Turina slavil svojo 70-letnico. Njegov jubilej je šel tiho mimo nas, v skladu z njegovo skromnostjo. In vendar to enkratno doživetje ni ostalo tajno, kajti vsi, ki dobro poznamo dr. Tu-rino. smo spoštljivo sprejeli njegov jubilej.
Po prednikih Istran iz Brtonigle,
po •vsem bogatem življenjskem de tu in prepričanju napreden in
za-
veden zamejski Slovenec.
Življenje dr. Turine je bilo zelo razgibano in pestro od Ciril-Meto-dove osnovne šole v Kopru, slovenske gimnazije v Trstu, mature leta 1928. v Ljubljani in ekonomske fakultete v Trstu. Po vojaščini v Padovi je bil likvidator tvrdke Caligaris v Komnu. Leta 1936 so ga fašistične oblasti obsodile na konfinacijo na otok Ponza za pet let in je bil po dogovoru med Jugoslavijo in Italijo (Ciano - Sto-jadinovič) predčasno izpuščen iz komfinacije. V Ljubljani, kamor se je zatekel, se ni mogel zaposliti, <ker je bil kompromitiran v Italiji*. Zaposlil se je v Dubrovniku, kjer je bil tudi predsednik društva emigrantov iz Istre. Leta 1938 je bil poklican v Beograd, kjer se je vključil v emigrandska društva. Po nemški okupaciji Beograda je bil aretiran, a je od vsega začetka okupacije z delavko Kneževič v farmacevtski tovarni
STEG podpiral z zdravili in cepivi narodnoosvobodilno gibanje.
Po osvoboditvi Beograda so ga imenovali za upravitelja upravnega odbora filmskega podjetja ter za člana ustanovitelja zavarovalnice DOZ. Po vrnitvi v Trst leta 1946 se je posvetil pedagoškemu poklicu in sicer na Trgovski akademiji, kjer je ravnateljeval mnogo let do upokojitve leta 1975. Za raven, ki jo je dosegla Trgovska akademija «žiga Zois» v Trstu, mu pritiče glavni delež.
Že v mladih letih je bil dr. Turina aktiven v narodnoobrambnem delu. Bil je soustanovitelj Mladinskih društev», predsednik društva slovenskih srednješolcev «Zora» in član organizacij emigrantov v Ljubljani. Po vojni je bil soustanovitelj «Slovenskega kluba», ki ga je po dr. Hlavatpju vodil nepretrgoma 13 let. Dr. Turina je večletni član upravnega odbora Stalnega slovenskega gledališča v Trstu in predsednik odbora za u-pravljanje Kulturnega domh v Trstu.
Življenje dr. Turine je bilo bogato na trudu in uspehih. Je znan in priljubljen, družaben mož veselega značaja z velikim smislom za šalo in smeh, po naravi pa neugnano delaven in ploden. Vsi prijatelji ga poznamo kot takega na družabnih toriščih pri Jazbecu v Tupeljčah na Krasu, pri Dolencu v Devinščini, na Opčinah in še kje.
Nepoboljšljiv optimist in čuteč zlasti v odnosih do mladine, do kolegov in prijateljev, kar je izpovedal na poslovilni večerji v Zgoniku, ko se mu je oko orosilo.
Člani Slovenskega kluba, kateremu je toliko let predsedoval, in vsi, ki nam je drag tovariš in prijatelj, mu srčno čestitamo in želimo, da bi dolgo in še dolgo let bil z nami.
R.HL.
Čestitkam pa se seveda z vsem srcem pridružuje tudi Primorski dnevnik, ki šteje jubilanta med svoje občasne sodelavce, vsekakor pa med svoje naročnike in zveste bralce
nega dela osimskih sporazumov, ki odpirajo nova obzorja in nudijo nove pogoje za bratstvo, prijateljstvo, sodelovanje in medsebojno spoštovanje med tu živečima narodoma. Svoj poseg je Colja podal najprej v italijanščini, nato pa še v slovenščini.
Nato je govoril podpredsednik deželnega odbora Nereo Stopper, ki je na slovesnosti predstavljal tudi predsednika Comellija. Stopper je omenil važnejša javna dela, ki so v načrtu na območju Furlanije - Julijske krajine in na Tržaškem ter orisal tehnične zpačilnosti tovornega postajališča, katerega gradnja se bo zaključila leta 1980 in zahtevala naložbo 25 milijard lir. Stopper je načel tudi vprašanje prometnih zvez med tržaško luko in zaledjem in izrazil pričakovanje, da bo naša luka čim prej sodobno povezana tudi z avtocesto Razdrto - Ljubljana.
V svojem govoru pa je minister V. Colombo naglasil, da namerava vlada v prihodnje primerno ovrednotiti mednarodno vlogo Trsta, tako kar zadeva promet, kakor tudi na področju industrije. V tej zvezi je omenil osimski sporazum in naglasil, da Italija trdno računa na u-trjevanje prijateljskih odnosov z Jugoslavijo, s katero je Italija povezana v važni strateški vlogi v Evropi in na Sredozemlju. Poleg vloge povezovalk med vzhodno in zahodno Evropo, med Evropo in Srednjim vzhodom, pripada namreč Italiji in Jugoslaviji vloga dejavnika političnega ravnovesja, ki naj zajamči Evropi enoten in avtonomen razvoj "mimo vseh hegemonističnih vplivov s strani velesil. Prav zato pripisuje italijanska vlada velik političen pomen osimskim sporazumom, v zvezi s katerimi je Italija prejela več priznanj v mednarodnih krogih.
Odprtja postajališča so se udeležili tudi nekateri domačini od Ferneti-čev, ki so nas v razgovoru ponovno opozorili na neizpolnjene obljube graditeljev. Po petih letih, odkar so jim bila razlaščena zemljišča, domačini namreč še vedno čakajo na izplačilo 40 odst. dolgovane odškodnine. Pred postajališčem pa se je zbrala skupina predstavnikov odbora za zaščito Krasa in WWF, ki je s transparenti in letaki protestirala proti industrializaciji Krasa, onesnaževanju in napovedani gradnji novih jedrskih central.
Deset let petja zbora I. Gruden
Jubilant, moški pevski zbor «lgo Gruden» iz Nabrežine, je sinoči svo-
ji publiki ob priložnosti koncerta za 10-letnico svojega obstoja zapel toplo in prisrčno doživeto slovensko pesem. Na samostojnem koncertu je zbor (ob pomoči dekliškega) ponudil vse, kar nam lahko da. Jubilanta je hvaležna publika nagrajevala z burnim ploskanjem, ki se je malodane sprevrglo v prave ovacije, ko so prisotni predstavniki naših kultumo-prosvelnih organizacij in predstavniki matične domovine zaželeli zboru še mnogo uspeha. še posebno slavnostno so prisotni to 10-letnico doživljali ob zasluženem nagrajevanji# pevce/c z Gallusovimi odličji. (ip)■	vv
• Sedež Slovenske skupnosti v Trstu je odprt vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure.
OBVESTILO KZ LASTNIKOM
Napovedani obiski tehnikov bencinovoda
Kmečka zveza obvešča lastnike zemljišč v Lonjerju, po katerih bo potekal bencinovod Aquila iz Trsta do Visca pri Ogleju, da jih bodo v prihodnjih dneh obiskali tehniki podjetja, da opravijo skupaj pregled zemljišč in določijo odškodnine. V primeru, da bi pri tem nastale težave, poziva Kmečka zveza prizadete, naj se zglasijo pri njenih vaških zaupnikih ali neposredno na tajništvu v Trstu, Ul. Cicerone štev. 8/b - tel. 62-948.
mana, predsednik SKGZ Boris Race poudaril koristnost stikov med športniki, zlasti pa še med športniki našega zamejstva in onimi iz matične domovine. Pr; tem je poudaril, da ima šport med Slovenci v Italiji posebno mesto, saj se vključuje kot pomemben družbeni dejavnik v splošne napore naše narodnostna skupnosti za narodnostne pravice na tleh, na katerih že 1300 let živimo kot avtohtoni prebivalci. Goste iz Bosne je pri tem seznanil z nekaterimi aspekti našega narodnega življenja in na koncu izrazil željo, da bi se vrnili v svojo domovino z novimi spoznanji o naši narodnostni skupnosti, njenem življenju in njenih problemih pa tudi o njeni odločnosti, da vztraja v boju za svoje pravice in da je obenem most prijateljstva med narodi in sosednima državama.
Dolinski župan Edvin Švab je goste spomnil, da so prebivalci občine Doline v pretežnem delu sodelovali v narodnoosvobodilnem boju ramo ob rami z bratskimi jugoslovanskimi narodi, da je v tem boju padlo nad 200 občanov in da je živih še nad 250 borcev NOB. Borili smo se za iste cilje, ki nas družijo tudi danes, je dejal župan Švab, in izrekel gostom prisrčno dobrodošlico v občini.
Za izrečen« pozdrave in besede se je v imenu gostov zahvalil podpredsednik SOFK Bosne in Hercegovine Novica Tadič. Potem ko je poudaril važnost medsebojnih stikov na športnem področju je dejal, da so jugoslovanske manjšine in med njimi zlasti slovenska v Italiji in Avstriji, skrb ne le slovenskega marveč vseh jugoslovanskih narodov. Ker smo pri nas v Jugoslaviji — je dejal Tadič — v skladu'z načeli naše socialistične politike — zagotovili popolno enakopravnost vsem narodom ib ‘narodnostim, u.-pravičeno pričakujemo, da tako ravnajo tudi z našimj manjšinami izven meja SFRJ.
Na koncu je Novica Tadič izrekel prepričanie, da sta obiska zastopstva ZSŠDI v Bosni in SOFK BiH v Trstu in Gorici šele začetek še bolj intenzivnih športnih stikov in se iskreno zahvalil za gostoljubnost, ki jo je označil za tovariško in bratsko. Predsedniku in drugim predstavnikom 10 SKGZ je nato i-zročil priložnostna spominska darila.
fl
ŠOLA
GLASBENE MATICE - TRST
jutri, 5. junija, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
ČETRTA ZAKLJUČNA AKADEMIJA
Vljudno vabljeni.
Vstop prosti
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST
Sezona 1977-78
BALETNA ŠOLA
BALETNI NASTOP
PEDAGOŠKI PRIKAZ ŠTUDIJA
Pedagoga in koreografa:
NADA KRIŽMANCIČ in
JANEZ MEJAČ
V soboto, 10. junija, ob 16.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Prodaja in rezervacija vstopnic v petek in soboto od 10.30 do 12.30 pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734265).
SLOVENSKA OSNOVNA ŠOLA V NABREŽINI
vabi na
SLOVESNOST OB POIMENOVANJU ŠOLE
po duhovniku, politiku, izdajatelju in publicistu VIRGILU ŠČEKU, ki bo danes, 4. junija, ob 17, uri v šolskih prostorih.
Ponovitve komedije Daria Foja «Sedma zapoved: kradi malo manj» danes, 4. junija, ob 16. uri - abon ma red C (prva nedelja po pre mieri); v sredo, 7. junija, ob 17 uri - abonma red II in abonma red I; v soboto, 10. junija, ob 20.30 abonma red F (sindikalni - druga so bota po premieri); v nedeljo, 11. ju nija, ob 16. uri - abonma red G (po poldanska predstava na dan pra znika).
Prodaja in rezervacija vstopnic pr blagajni Kulturnega doma ob delavnikih od 10.30 do 12.30.
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje jutri, 5. junija, ob 21. uri (po it. času) v Portorožu s komedijo Daria Foja «Sedma zapoved: kradi malo manj*.
ROSSETTI
Jutri in v torek ob 20.30, v sredo ob 19. uri: «Zgodbe in dunajskega gozda* Odona von Horvatha. Abonenti lahko izkoristijo vsakršen kupon a-bonmajev. Parter:	2.500; galerija
1.500; mladina in upokojenci 1.000 lir. Rezervacija vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
DARIO FO
SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ (Settimo:
ruba un po' meno)
komedija v dveh dejanjih
Danes, 4. junija, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu - abonma red C (prva nedelja po premieri).
V petek, 9. junija, ob 20.30 v gledališču »France Prešeren* v Boljuncu. (Abonma sobotni in nedeljski).
Kino
Ariston 16.00-18.00—20.00-22.00 «Blow-up». Režija Michelangelo Antonioni. Vanessa Redgrave, David Hamming. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 15.00 »Pantera rosa show».
Nazionaie 16.30 «La squadra speciale delTispettore Swinney». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Grattacielo 16,30 premiera filma «Tre simpatiche carogne*. Gerard De-pardieu, Sylvia Kristal, Michel Pic coli, Stefano Patrizi. Prepovedan maldini pod 14. letom.
Excclsior 16.00 »American Graffiti*.
Fenice 17.00 »Morte di una carogna* Alain Delon, Ornella Muti.
Eden 16.30—22.15 «Emanuelle e Loli-ta». Susan Scott. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ritz 16.30—22.15 «Manitu lo spirito del male*. Tony Curtis, Susan Stras-berg, Michael Ansara. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 »Braccio di Ferro». Barvna risanka.
Filodrammatico 15.30 «La tigre del sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Aurora 16.00 «L’animale». Jean Paul Belmondo, Raquel Welch. Barvni film.
Capitol 16.30 «G!i uomini della terra dimenticata dal tempo*. P. Wayne.
Moderno 15.00 «Io e Annie*. Woody Allen. Barvni film.
Ideale 15.00 «E poi lo chiamavano il Magnifico*. Terence Hill. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.30 «L’altra faccia di mezzanotte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Astra 16.30 «Tre tigri contro tre tigri*. Enric0 Montesano, Renato Poz-zetto, Dalila Di Lazzaro. Barvni zabavni film.
Radio 15.00 «Led Zeppelin* Glasbeni film.
Volta 15.00 »Anche gli angeli tirano di d,estro». Giuliano Gemma. Wes tem film.
............................................................................................................................■ ■ihmiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih,iiiiiiiiiiiiiii
V nedeljo, 11. t.m., «izlet v neznano
Vse Naročnike in bralce, ki so se udeležili naših izletov v Budimpešto, na Kitajsko, v Egipt in v London obveščamo, da bo «IZLET V NEZNANO* v nedeljo, 11. junija.
Prvih pet avtobusov je namenjenih izletnikom, ki so bili v Budimpešti, 6. in 7. avtobus sta namenjena izletnikom, ki so bili v Egiptu, 8. avtobus pa onim, ki so bili v Londonu. Izletniki, ki so se udeležili potovanja na Kitajsko, bodo razporejeni v 6., 7. in 8. avtobusu.
Avtobusi bodo odpeljali po naslednjem voznem redu:
Avtobus št. 1 (Budimpešta): Odhod ob 8.00 izpred sodnije v Trstu.
Avtobus št. 2 (Budimpešta): Odhod ob 8.00 izpred sodnije v Trstu.
Avtobus št. 3 (Budimpešta): Odhod ob 8.00 s Proseka.
Avtobus št. 4 (Budimpešta): Odhod ob 8.00 z Opčin.
Avtobus št. 5 (Budimpešta): Odhod ob 7.15 iz Sesljana (avtobusna postaja); ob 7.30 iz Nabrežine (av-
tobusna postaja); ob 7.45 iz Križa
(avtobusna postaja); ob 8.00 s Proseka (avtobusna postaja).
Vse izletnike prosimo, da stopijo v avtobuse s številko, ki so jo imeli na prejšnjem izletu in da zasedejo iste prostore.
Avtobus št. 6 (Egipt - skupina od 18. februarja): Odhod ob 8.30 izpred sodnije.
Avtobus št. 7 (Egipt - skupina od 2. marca): Odhod ob 8.30 izpred sodnije.
Avtobus št. 8 (London): Odhod ob 8.30 izpred sodnije.
IZLETNIKI, KI SO BILI NA KITAJSKEM, NAJ STOPIJO V AVTOBUSE ŠT. 6., 7. in 8.
* * 4*
Vsi izletniki morajo imeti s sabo veljaven potni list!
Če kdo iz enega ali drugega razloga ne bi mogel na izlet, prosimo, da to javi najkasneje do srede, 7. junija, turističnemu uradu AURORA v Ul. Cicerone 4, telefon 60-261. Kdor ne gre na izlet, ne more nadomestiti svoje osebe s kom drugim!
Povratek v Trst je predviden najkasneje do 20. ure, tako da bodo vsi izletniki lahko pravočasno glasovali na referendumu.
Goriški izletniki so priključujejo skupini v Trstu!
Morebitna pojasnila nudi potovalni urad «AURORA» med običajnimi uradnimi urami.
Primorski dnevnik želi vsem izletnikom v neznano prijeten izlet!
DUDKE VESTI NA ZADNJI STRANI
Izleti
Enodnevni izlet na otok Rab: Sekcija Slovenske skupnosti v dolinski občini sporoča, da je odprto vpisovanje za ponovitev enodnevnega izleta na otok Rab v soboto, 17. junija. Izlet bo, če se bo priglasilo zadostno število udeležencev. Vpisovanje pri Marju Zaharju, Zabrežec 12, tel. 228481 še jutri, 5J junija.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi
Nazario Principe
Pogreb bo danes, 4 junija, ob 11.30 iz hiše žalosti, Gropada št. 104.
Žalujoča žena Francka Gropada, 4. junija 1978
ZAHVALA
Ob izgubi ljubljenega očeta
Edvarda Sosiča
učitelja v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem Pro-sečanom in prijateljem, ki so darovali za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Žalujoča hči Darinka in sorodstvo Prosek, 4. junija 1978
Dne 3. junija nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono
JOSIP (PEPI) OKRETIČ
.Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 6. t.m., ob 16. uri i* hiše žalosti.
Žalujoči: žena Ana, hči Norma z rnwfn’ in malo Eriko, sinovi Dorče z ženo, Alf#8* in Jožko, sestri in drugi sorodniki
Mavhinje, Bazovica, 4. junija 1978
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno y
vesti
da nas je 6. maja, v Torontu, po dolgi in težki bolezni 83 vedno zapustila naša ljubljena sestra
ZORKA BARTOL
»Initi
Ker ji zaradi nepredvidenih težav nismo mogli izP0^ srčne želje, da bi počivala v rodni grudi, ki jo je tako 1J**'? smo jo 10. maja položili k večnemu počitku na torontske* pokopališču.	je
Vedno ji je ostal ljub in svetal spomin na povojno desetič«; ko je na slovenskih šolah v Trstu, na Opčinah, Katinari, v brežini in Sv. Križu, kljub takratnim težkim razmeram, PPU'"L vala in vzgajala mladino v ljubezni do slovenske zerriJ®.^ slovenske besede, idealov, ki so ji bili vedno sveti in kateri je ostala zvesta do konca.
Sestri: Zlata in Majda por. G*r3|f ter brat Marijan v imenu vse* sorodstva
Toronto, Trst, Ljubljana, 4. junija 1978
Dne 2, junija nas je za vedno zapustil naš dragi
VILJEM LAZAR
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 5. t.m., ob 13.30 38 mrtvašnice glavne bolnišnice na Repentabor.
Žalujoči sorodniki
Veliki Repen, 4. junija 1978 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli h3®1 pdčaštili spomin naše drage mame
MARIJE TRAMPUŽ vd. KOVAČ
Posebna zahvala g. Škerlju. Trst, 4. junija 1978
Družina Kovač
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob težki naše drage
IRENE GERD0L roj. ŠVAB
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način častili njen spomin.
SVOJCI
Trst, 4. junija 1978
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli počastili spomin dragega očeta in noneta
ZORKA KRAUIČA
Hčere in vnuki z družinami
Boljunec, Ankaran, 4. junija 1978
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
URŠE STARC vd. KOROŠEC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji P°^_ in so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna 28 hvala g. župniku Gerdolu, cerkvenemu zboru in darovale®*11 cvetja.
Žalujoče hčere
Boljunec, 4. junija 1978
. . .
Ob 1. obletnici smrti predragega 1 ža in očeta
STANKA MILIČA
se ga z ljubeznijo spominjajo
že«3
Ida. hčeri Stana in Milka ter Stanko z družinami.
siti
Zgonik, Repen, 4. junija 1978
k Večamo se pomembnosti izde->1(l Poročnih načrtov za ljudske Me v okviru splošnih urbanis-Ijj^Strumentov, ki urejajo te-
JjgOVORI SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE
Načrti za ljudske gradnje ne smejo prinašati slovenski manjšini nadaljnje gospodarske, socialne in etnične škode!
Predsednik SKGZ Boris Race je 31. maja t.l. poslovil na župana tržaške občine inž. Marcella sPaccinija sledeče ugovore Slovensko kulturno -9°spodarske zveze k načrtu za ljudske gradnje (za-ton št. 167 z dne 18.4.1962), odobrenemu z odlokom “Saškega občinskega sveta št. 386 z dne 8. 5. 1978.
~“U politiko na območju občili sWadu z novejšo urbanistično S°dajo in za premostitev stano-krize, ki je v tržaški občini t^1 zgrešene politike posebno ob-
L'
jj, uioremo pa soglašati, da je ob j?* uprava obšla ob izdelavi ta področnih načrtov vsa po-k^nja s političnimi strankami, vjtataiziranimi organi javne u-»tadikalnimj in strokovnimi Racijami na območju občine. ^ .tan odnos do skupnosti obča-|Je bil še enkrat podrejen ko-Čtafnemu političnemu momentu. )W°Vno tabko ugotavljamo, kot I ‘° v ustaljeni praksi občinske-0ra v preteklosti, da je po |JU občinskih upraviteljev edini v za zadostitev pomanjkanja hjsnj izgradnja novih. Že ob koraku je občinska uprava Igrala vse pozitivne smernice P*ktno teritorialno politiko, za 0 Se je obvezala ob sprejetju Erjta št. 25 in podrobnih načrtov Itiri ovinsko mestno jedro. S telili,' Programskimi argumenti, kot ,‘'takrat prej, hoče občinski od-njtakriti nevarne zunanje pritiske, nič skupnega z urbanistič-Slia .k°’ k’ lma za namen vzpo
Si
'1' .
^ Jan.je prostorskega ravnotežja ^ stanovanjem in socialnimi serki, .taed urbanim okoljem in po-
I^v področni načrt za ljudske predvideva področja tudi j ,1 zgodovinskega mestnega je-Ipredel Teatro Romano, Trg ta Staro mesto) in v nekaterih lranih predelih mesta (Pon-*J,.Ul. Molino a Vento in Ul. jT^Jstrla), pretežen del (po kuba-^jektov in po številu predvi-(fifga.Prebivalstva) odpade na ožjo \ mesta, kot so Kolonkovec, L ta Via, Naselje Sv. Sergija, Ti-^a{' ta celo Opčine. To je tisti :j,3 kjer se danes vrši važna /.taa produktivna dejavnost v
načrtovalec, koordinator in upravlja-lec teritorialne politike se je vedno izmikala obdelavi dejanske potrebe stanovanj na občinskem teritoriju na podlagi statističnih podatkov o praznih in slabo izkoriščenih stanovanjih posebno v mestu. Najbrž ji bolj odgovarja vloga pasivnega re-gistratorja dogajanj \ prostoru, kot pa dialektičen in konstruktiven odnos do teh pojavov.
Stopnji političnega in strokovnega spoznanja na področju stanovanjske politike sta že jasno opredelili, da ni dovolj ugotoviti število manjkajočih stanovanjskih enot, temveč je potrebno spoznati medsebojne zveze, ki se pojavljajo pri formuliranju povpraševanja in ponudbe stanovanj. To pomeni se obogatiti s primernimi inštrumenti, ki zagotavljajo odstranitev vseh tistih ozkih
grl, kot odnos do obstoječega stavbnega inventarja, teoretičnega viška in resničnega pomanjkanja stanovanjskih enot.
Pomanjkljive se nam zdijo tudi terminske opredelitve in zagotovila o finančni zmogljivosti občinske u-prave glede posameznih gradbenih posegov za področja namenjena ljudskim gradnjam. Bojimo se, da bo zgolj tehnološka izbira, brez detajlne analize vseh medsebojnih zakonsko -finančnih in tehnoloških spoznanj še bolj onesposobila, predvsem finančno, javno upravo in ji tako odvzela vitalno moč pri koordinaciji upravljanja teh načrtov.
Opuščanje smernic in negiranje pozitivnih kvalitet nedavno sprejetih urbanističnih inštrumentov (varianta št. 25, podrobni načrt za mestno zgodovinsko jedro) so nevaren odstop od teritorialne politike, za katero se je sedanja občinska uprava obvezala pred občani. S prvenstvenimi posegi v urbanem predelu, to je v odnosu do revitalizacije in sanacije obstoječega stavbnega fonda, je potrebno vzpostaviti ravnotežje na celotnem teritoriju in ravnotežje v odnosu stanovanje - servisi. To je teritorialna politika, ki je izšla iz politično - strokovne disku-
flIlfIllllllIvnilllllllHUlIHIIHIIIHIIIIIiiiliiltliiiiiiiiiltiiiillUllllllllllHlllllimillllimilllllUlMUlllllllllllHIIMII
S SIJI UPNIŠKEGA OBČINSKIM SVCTA
Številna javna dela na občinskem področju
Imenovani občinski predstavniki v koordinacijski odbor šolskih svetov
se je na sedežu v Zgo-1 ’ sestal zgoniški občinski svet, I
Cftah oblikah. Uničenje te deltami ne predstavlja zgolj gospo-k- škode in znižanje indeksa
v gospodarskih dejavno-1» ,arr>Dak tudi -neprecenljiv napad Djj-^bientalne in ekološke značil-Vi-taga predela. Za slovensko IjJjtao, ki živi v teh predelih, pa tJJta načrt nove razlastitve, to je I osnovne dobrine - zemlje, i^taedvidene socialne in gospela® Probleme.
l jlujna se nam tudi zdi potreba ^'“00 stanovanjih in s tem povi-%... Prebivalstva v občini v pri-ttjjta desetih letih. Vsi statistični bL,.1 o demografskih gibanjih u-V ‘lajo. da se število prebival-|« v občini in pokrajini Trst na ^z!0 zrnanišuie, da je v letu 1976
V sredo niku
ki je obravnaval vrsto točk dnevnega reda upravnega značaja.
Iz začetnega poročila župana Jožeta Guština smo zvedeli, da sc bodo v teh dneh pričela dela za razširitev ceste v Zgoniku in Bri-ščikih, kj jih mora podjetje De Paoli dokončati v roku enega meseca. Do konca julija pa bo podjetje De Fran-ceschi opravilo dela za dopolnitev o-mrežja javne razsvetljave na Božjem polju, v Devinščini, Bajti in v Bri.ščikih.
Po vprašanjih v zvezi z ureditvijo hribovskih poti in z urnikom o-smic, je občinski svet na osnovi resolucije deželnega sveta z dne 16. maja pozval deželni-odbor, da takoj in na najboljši način ukrepa v zvezi z dvojezičnim statutom kraške gorske skupnosti. Vsako še nadaljnje odlašanje bi bilo škodljiv-' in bi kršilo obvezo vseh strank ustavnega loka, ki so glasovale za omenjeno resolucijo.
Zatem so med drugim obnovili pogodbo za javno tehtnico za nadaljnja štiri leta, imenovali občinsko trgovsko komisijo za prihodnje petletje, odobrili razpis javnega natečaja za mesto vzgojiteljice v o-troškem vrtcu in izvolili občinske predstavnike v koordinacijski odbor šolskih okoMšnih in zavodnih svetov v osebah Miloša Budina, Stanka Budina in Vladimira Rebule. Končno so obnovili za nadaljnjih šest mesecev pogodbo za izredni blagajniški predujem v znesku 38.400.000 lir.
sije v državi in za katero stojijo že mnogi razumni upravitelji. Sprejeti področni načrti za ljudske gradnje v tržaški občini jasno niso izraz teh teženj, ampak ponavljanje starih shem, ki so se izkazale v preteklosti za zgrešene in nevarne.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza zahteva od novega občinskega odbora, da pozorno pregleda vse o-pornbe na sprejete področne načrte za ljudske gradnje, da na podlagi priporočil političnih strank, sindikatov, strokovnih organizacij in posameznikov izdela alternativne predloge, ki naj izhajajo iz konceptov že sprejetih urbanističnih inštrumentov, na podlagi realnih potreb po stanovanjih po resničnih materialnih zmogljivostih javne uprave, terminsko jasno opredeljene, ob u-poštevanju lokalnih gospodarskih dejavnikov in ambientalnih značilnosti posameznih območij. Kot slovenska organizacija pa zahtevamo, naj načrti ne prinašajo slovenski manjšini nadaljnje gospodarske, socialne in etnične škode*.
Pisma uredništvu
Žaljivo ravnanje z napisi v botaničnem vrtu pri Gabrovcu
tat v tržaški občini 267.857 e-tai« sta kot leta 1948 in da je u-C.ost dosegla skoraj dvakratno ! to rojstev. Občinska uprava, kot
"*»ln„mi,llllllliml,limlllll„„l„„iiiimiuliiHiHniM<iiimiilMiinHlilllMililiMiiiMiM.mirnimi
SO JAVILI OTROCI MED ŠOLSKO PRIREDITVIJO
IMENSKA OSNOVNA ŠOLA
Poimenovana po bevku
Prijetno srečanje osnovnošolskih otrok s predstavniki /5 i* Šmarij pri Jelšah
jL?°ta)to, 27. maja, so nam osnov-k1Cl i Opčin pripravili prav pri-l .Popoldan, iz pozdrava, kj sta 6~]®nki petih razredov naslovili staršem in prijateljem mla-V- srri° končno izvedeli, da je o-
it. ^ Sola nnimftnmrnna nn
tij c šola poimenovana po Fran-k °evku, za kar ..e je složno iz-irijp ''sa vas. Slovesno poimeno-prihodnje leto, vendar so dj letos učenci 4. in 5. A raz-r>invT'av prikupno posredovali naj-ii . vejše o pisateljevem življe-itjta delu. Tretješolci so se pa i fg°rili o zanimivostih letošnje-takega izleta. Pred tremi tedni <j|>reč Združenje staršev pri--a'° tap in poučen izlet v bolnico 19 J0 ta v Cerkno, kjer jih je spre-i j, ^vnateljica tamkajšnje šole in itjjtaaniis s težko zgodovino Cerk-l i*ega. Učenci 2.B in 5.B razre-Poskrbeli za veselo razpolo-if)l * 2.B z dramatizacijo «Muce /7tarice», 5.B pa z enodejanko V^ljestvu bombonov*. Prav pri-kla0 s° nastopili drugošolci A raz-tv.,s Pesmicami in z ugankami, lik ta- ki so odprli sobotno pri-C*. Pa so prikazali potek prvega leta od jeseni do poletja 'll .''mi deklamacijami in pes-Tudi petja ni manjkalo.
nike padlim. Želeli so si ogledati tu di opensko šolo in obdariti otroke s prav lepimi in številnimi knjiga mi. Učenci 4. in 1. razreda so jih z ubranimi besedami pozdravili, nato so spregovorili predstavniki Združenja borcev, učnega in neučnega osebja ter Združenja staršev openske šole. Prisrčno srečanje je zaključila pesem, šolsko leto se sicer zaključuje, začenja pa se delo za slovesno poimenovanje te največje zamejske šole po Francetu Bevku. Zato se bodo že 8. junija sestali predstavniki vseh vaških kulturnih in športnih organizacij in skupno pripravili vse potrebno.
« Prve stopnje so ubrano za-iJtokaj poskočnih. Učenci višjih Pa so ob zaključku več-i. j? ZaPeli več Župančičevih pes-i A® končanem nastopu so se vsi jeleni razpoloženju posladkali s Jatami, ki so jih kot vsako leto V av>le mamice.
2. junija, pa je bilo na im815' šoli zelo prisrčno srečanje i (“čenči in med predstavniki Zve-U, Jtoev iz občine Šmarje pri Jel-Jtastje so obiskali Tržaško, da Sedajo Rižarno in naše spome-
Marsikoga je vest o odprtju botaničnega vrta «Carsina» prj Gabrovcu iskreno razveselila.
Vsi, ki pogosto zahajamo na naš poitu§n^1- domačih vin, je v na-Kras, smo že dolgo želeli, da bi | frtu ^ vaški praznikj ki ^ 22. in
PRIHODNJO SOBOTO IN NEDELJO
V	Lonjerju
prva pokušnja vin
V	Lonjerju bodo priredili v soboto in nedeljo prvo pokušnjo domačih vin. Pobudo za to manifestacijo so dali prosvetni in športni de lavci iz Lonjerja in s Katinare, da bi tako popestrili delovanje v vasi, posebno v tem času, ko so si vzeli na grbo težko breme, da spet postavijo na noge eno najstarejših gostiln v vasi, «Pri Županovih*, ki so jo pred nekaj meseci prevzeli v svojo režijo. Prav na obširnem gostilniškem dvorišču bodo prizadevni društveni delavci priredili vinsko razstavo, v nedeljo pa tudi obšireji kulturni spored. Za pokušnjo domačih vin je svoje pridelke odstopilo o-krog deset kmetovalcev iz Lonjerja in s Katinare, posebna komisija pa bo ocenila vina, ki bodo nato na razpolago ljubiteljem domače kapljice. Seveda bo na razpolago tudi prigrizek, tako da se ne bi smel nihče dolgočasiti.
Ta pobuda spada v okvir vrste akcij, ki jih lonjerski in katinarski društveni delavci pripravljajo za letošnje poletje. Po sobotni in nedelj-
Darovi in prispevki
imeli kjerkoli možnost, da bi se malo bolje spoziiali z našim okoljem. Zlasti pa je tak vrt gotovo še najbolj dobrodošel šojski mladini, ker naj ji daje možrihst. da v lastnem jeziku spoznava rastlinstvo.
Že sama lokacija tega vrta se nam zdi precej posrečena, saj se nahaja blizu slovenske vasi Gabrovca, ime katere izhaja od povsod po Krasu razširjenega drevesa ga-brovec ali tudi črni gaber (lat. Ostrya carpinifolia Scop.). Tudi sam izgled dolinice z urejenimi stezami nas kar povleče med izbrano rastlinje.
Toda ob podrobnejšem ogledu tega vrta se nas polasti prepričanje, da smo spet prikrajšani za tisto, kar naj bi tu našli. Kajti sem ne bomo prišli, da bi našli cvetje in drugo rastlinje, ker ga morda drugje ne bi bilo dovolj, pač pa da bi spoznali in se naučili slovenskih imen zelišč in drevja, ki ga srečujemo tako rekoč na vsakem koraku slovenskega Krasa.
Zato ne moremo razumeti, kako je mogoče, da so na tablicah ob rastlinah vtisnjena poleg italijanskih (kar je- prav) le italijanska imena in da so le ponekod naknadno prilepljena tudi slovenska. Toda le-ta so na tak način pritrjena, da se dajo «po potrebi* hitro odstraniti. Pa tudi obsežnejši opisi rastlinstva so le v italijanskem jeziku.
Če je vrt res namenjen čim širšemu krogu ljubiteljev narave, nas nikakor ne sme zapostavljati, da ne bi mogli spoznati rastlinstva tudi v našem jeziku. Kajti že samo ime vasi Gabrovec dokazuje, da je ambient, v katerem je botanični vrt, slovenski in da ga je kultiviral slovenski človek, ki je bil z naravnim okoljem tako harmonično zraščen, da je svoje vasi večkrat poimenoval po rastlinskih značilnostih kraja.
Zahtevamo, da se ta «napaka» takoj popravi, da se vtisne na vse tablice tudi slovensko ime, sicer je za naše Kraševce botanični vrt v taki obliki žaljiv, za našo mladino pa nepotreben, saj se v njem ne more enakopravno poučiti ne si vzgojiti odnosa do naravnega okolja.
s. e.
23. 'julija, skupno s kolesarsko dirko ter nastopom godb, pevskih zborov in folklorne skupine. Podoben praznik bo proti koncu avgusta ali v začetku septembra.
ZA KULTURNI DOM PROSEK -KONTOVEL
V	počastitev spomina Pepke Ver-ginella (Gabrovec), Marte Terčič in Edvarda Sosiča daruje Pepka Guštin 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Edvarda Sosiča darujeta družina žužič 5.000 in Vladi Ukmar 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marte Terčič roj. Puntar darujeta Slava in Lučano Caharija 10.000 lir.
Cvetana Daneu 2.000, Pierina Sigmund 2.000, Albert Danieli 5.000, Viktor Regent 10.000, Josip in Oliva Štoka 50.000, Danilo Puntar (Kon-tovel 53) 50.000, Ravel Kodrič 50.000. Emil Pahor 5.000 ter S. Štoka 10 tisoč lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA KONTOVELU darujejo: Marjo Matjašič (Barkov-lje) 2.000 ter Emilij in Danica Regent 4.000 lir.
V	spomin na Jako Kemperleja daruje družina Gerlanc - Minucci 5 tisoč lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V KRIŽU Namesto cvetja na grob strica Jožeta Sedmaka darujeta Helena in Paulo Jerič ICO NDin. V isti namen darujeta Gigi in Zorka 5.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA OPČINAH Ob 2. obletnici smrti Franca Sosiča daruje sestra Berta 5.000 lir. V isti namen daruje žena Lina 10.000 lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA -OPČINE
Namesto cvetja na grob Edvarda Vršeja daruje družina Kalc (Bazovica 158) 2.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ferdinanda Škabarja daruje družina Emil Škabar (Veliki Repen) 7.000 lir.
Ob 1. obletnici smrti očeta Stanka Miliča daruje hči Milka 10.000 lir za PD Rdeča zvezda.
Danica Rismondo daruje 12.000 lir za PD Slovan iz Padrič.
V	spomin na pok. mamo Lojzko Peric daruje hči Slava 30.030 lir za nabrežinsko godbo in 20.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na pok. Boženo Brezigar daruje Guštin Rožeta 4.000 lir za ŠK Kras.
V	počastitev spomina ljubega moža Milčka škrapa darujeta žena Nada in sin Miran 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev in 5.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na nonota Zorkota darujejo vnuki Zvonko, Sergij, Milenka in Divna z družinami 10.000 za Skupnost Družina Opčine, 10.000 za PD Prešeren, 10.000 za TFS «Stu ledi* in 10.000 lir za ŠD Breg.
V	počastitev spomina nepozabnega očeta Stankota Miliča, ob 1. obletnici njegove smrti, daruje hči Stana 10.000 lir za PD Rdeča zvezda, sin Stanko pa 15.000 lir za ŠK Kras.
N.N. daruje 50.000 lir za pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V NABREŽINI PO VIRGI-LU ŠČEKU darujejo:
Jvan Pertot (Nabrežina) 5.000. Vera Caharija - Verri 5.000, Ivan Bre-
(tiiimtmiiiiiiKiiiiiiiiiiiiHmimiiiiiiuiiiiitiumiiiiiitiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiikiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiii
Pri Stavčevih v Dolini danes kar trojno slavje
celj (Devin) 15.000, dolgoletni ve-roučitelj Srečko Rejc 20.000, lekarna Logar (Nabrežina) 10.000 in Marinka Terčon (Nabrežina) 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE V ŠEMPOLAJU PO STANISLAVU GRUDNU
Vas Praprot daruje: Leopold Rebula 10.000, Mario Blasina 5.000, Bruno Kante 30.000, Albert Adamič
10.000,	Bruno Brando 6.000, Alojz Peric 5.000, Romano Zidarič 20.000, Miro Briščak 10.000, Claudio Leghis-sa 3.000, Alojz Cante 10.000, Jožef Zidarič 10.000, Angelo škerk 10.000, Miroslav Škabar 15.000, Bruno škerk 10.000 Marta Zidarič 10.000. Jožef Legiša 15.000, Alojz Lupine 25.000, Danilo Lupine 25.000 in Danica Su-šterčič 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ROJANU PO BAZOVIŠKIH JUNAKIH darujejo:
Lidja Volpi 3.000, Pepi Piščanc
5.000,	Sergio Ferfolja 10.000, Adriano Pisanj 3.000, Bruno Pisani 3.000, Iva in Miro Ščuka 10.000, Felicita Posega 10.000, družina Posega 10.000, Vida Siega 5.000, Milan Ambrožič
50.000,	družina Zlobec 10.000, Marija Zlobec 5.000, Silvio Ferluga 10.000, Zoro in Renato štokelj 15.000, Roberto Faganel 10.000, Albina Košuta 5.000, Carlo Malalan 10.000, družina Mirko Cibic 10.000, Luciano Gulič 10.000, Paolo Čepar 5.000, Franc in Slava Košuta 10.000, družina Segulin 20.000, Miljo Resent
5.000,	Filip Fischer 2.000, Elio Fornazarič 3.000, Vera Udovič 3.000, Ma-riano Bernardi 3.000, Cveto Hrovatin 2.000, Bojan Pavletič 5.000, žarko Sosič 2.030, Roberto Sestan 2.000, Ivan Fischer 3.000, Darko Grgič
3.000,	Marijan Dolgan 5.000, Mario Canciani 2.000, Marjan Čuk 1.000, Peter štrajn 1.000, Rudolf Mahnič
5.000,	Boris Kuret 5.000, Aldo Masi
5.000,	Maria Beltrami 10.000, Ro-setta Poberai 10.000, Majda Gerdol
10.000,	Stanko Birsa 5.00C, Miro Kar-njel 5.000, Olga Ostrouška 1:000, Stanko Filipič 2.000, Angel Starc
7.000,	Tereza Bertini 15.000, Mario Agostini 10.000, Boris Ščuka 5.0C0, Adriana Guštin 5.000. družina Leopold Ažman 30.000, Evgen Dobrila
5.000,	družina Torrisi 10.000, N.N.
5.000,	fdma Ferluga 5.000, družina Devčič 5.000, Luciana Feiluga 5.000, družina Brus 5.000, družina Gustinčič 5.000, .Stanko Pertot 5.000, Ottavio Pisani 10.000, družina Vit-torio Piščanc 10.000, družina Harej
10.000,	družina Gregori 5.000, družina Vesel 5.000. Ana Gombač 10.000 in družina Gulič 10.000 lir.
tliiiiimmiHimiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiimiiiiiiii
Zakaj šola na Proseku še ni poimenovana?
V zvezi s protestnimi pismi Združenja staršev Osnovne šole-na'Proseku, ki so bila objavljena v vašem listu dne 7.5.78 in 16.5.78 ter 26.5.78 s strani Zdhlženja staršev otroškega vrtca, so se v četrtek zvečer v prostorih Prosvetnega doma na Proseku zbrali predstavniki kulturno-športnih, gospodarskih in političnih organizacij s Proseka -Kontovela, da bi preučili problem o poimenovanju proseške osnovne šole. Potem ko so zbrani poslušali poročilo predstavnikov Združenja staršev katerim so izrekli vso solidarnost ob njihovem boju za poimenovanje šole po Ivanu Regentu, so prišli do sklepa, da vse organizacije odločno nastopijo upoštevajoč tudi dejstvo, da na vsa tri pisma ni bilo odgovora, kar daje slutiti, da se v tej zadevi le nekaj prikriva. Zaradi tega so izvolili delegacijo, kj bo v prihodnjih dneh stopila do pristojnih oblasti in zahtevala jasen odgovor o tei zadevi. Vsem se zdi, da tako zadržanje v odprto in demokratično šolo ne spada in zato je naloga te delegacije, da pride do resnice, kajti po toliko posvetovanjih in sejah je res nepojmljivo. da Prosek nima še poimenovane šole, pa čeprav se je ?e pred dvema letoma na Proseku in Kontovelu večina zavzela, da se šola poimenuje po domačem rojaku Ivanu Regentu.
PD Slovenec in vinogradniki iz Boršta in Zabrežca priredijo v Borštu
8. PRAZNIK VINA
DANES, 4. junija, ob 17, uri koncert godbe na pihala Breg, nastop otrok osnovne šole iz Boršta, nastop domačega mešanega pevskega zbora Slovenec in moškega pevskega zbora F. Venturini od Domja, nastop tržaške folklorne skupine «Stu ledi* in harmo-nikaškega ansambla Miramar. Za ples in za dobro voljo bo igral ansambel Supergroup.
JUTRI, 5. junija, ob 19. uri nagrajevanje vinogradnikov iz Doline, od 20. ure dalje ples z ansamblom Lojzeta Furlana.
V naših kioskih vam bomo stregli s pristnim domačim vinom in jedačo.
Vabljeni!
Šolske vesti
Osnovna sola «Oton Župančiču pn Sv. Ivanu v Trstu prireja razstavo ročnih del in risb.
Celodnevna šola divan Trinko -Zamejski* iz Ricmanj in od Domja vabi na ogled razstave šolskih tlel, ki bo danes. 4. junija, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure v šoli pri Domju.
Osnovna šola «Bazoviški junaki* v Rojanu prireja razstavo risb in ročnih izdelkov. Razstava bo odprta danes, 4. junija, od 9. do 12. in od 15. do 17. ure.
Osnovna šola Dragotin Kette v Ul.
sv. Frančiška 25 prireja v torek, 6. t.m., ob 10.30 zaključno šolsko prireditev in razstavo ročnih del in risb.
Danes bo na celodnevni šoli divan Trinko - Zamejski* pri Domju odprta razstava od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Učenci osnovne šole Stanislav Gruden v Šempolaju vabijo na razstavo, ki bo danes. 4. t.m., od 9. do 12. ter od 16. do 20. ure.
Osnovna šola dPrimož Trubar* iz Bazovice vabi na ogled razstave ročnih del in risb, ki bo danes, 4. t.m., od 9. do 13. ter od 16. do 21. ure. šolska prireditev pa bo v kinodvorani v Bazovici v torek, 6. t.m., ob 20.30. Vabljeni.
Osnovna šola dFran Milčinski* na Katinari vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v torek, 6. junija, ob 20.30.
Osnovna šola dAlojz Gradnik* Re-
pentabor priredi jutri, 4. junija razstavo od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Danes, 4. junija, ob 18. uri priredi rojanska srednja šola •Fran Erjavec*
zaključno prireditev
v Marijinem domu, Ul. Cordaroli 29. Nastopila bosta šolski pevski zbor in glasbeni ansambel, dijaki bodb Predstavili mladinsko veseloigro Prigode Toma Saw-yerja.
Vabljeni starši in prijatelji!
6H
Podružnica Glasbene matice Nabrežina PD Igo Gruden
v torek, 6. junija, ob 20.30 v prosvetni dvorani Igo Gruden v Nabrežini
NASTOP GOJENCEV GLASBENE SOLE
Vljudno vabljeni!
V nedeljo. 11. junija, ob 19. uri bo v Skednju na prostem pred domom
ČETRTA SKEDENJSKA POLETNA PRIREDITEV
Nastopajo folklorna skupina iz Pirana, škedenjski otroci s folkloro in petjem, domači in rnač-koljanski pevski zbor.
Razna obvestila
Odseki za zgodovino, etnografiji) ia slovenski jezik pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu delujejo v novih prostorih. Ul. Petronio štev. 4 (poslopje Kulturnega doma) — telefon štev. 733-086 z urnikom od 8. do 13. ure.
• Trgovinska zbornica obvešča, da bo 30. junija ob 12. uri zapadel rok za vlaganje prošenj za sodelovanje na nagradnem natečaju, v okviru katerega bod0 podelili priznanja 1978 za posebno privrženost delu in gospodarskemu napredku. Prošnje morajo biti napisane na posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri trgovinski zbornici. Pri ustanovi je interesentom na voljo tudi pravilnik natečaja.
POTOVALNI URAD AURORA
prireja v času poletnih počitnic tedenska bivanja v Kranjski guri, na Kfku, v Trogirju in na Ma-karski rivieri.
Od 7. do 14. in od 14. do 21. avgusta počitnice na otoku Rodos (vključno letalski prevoz).
Informacije pri potovalnem n-radu Arnova v Ul. Cicerone 4. tel. 602G1.
NAMERAVATE KUPITI NA OBROKE POHIŠTVO. AVTO. BARVNI TELEVIZOR itd.?
Obrnite se na
KMEČKO IN OBRTNIŠKO POSOJILNICO V NABREŽINI
Posojilo |e cenejše od obročnega plačevanja in še prihranili boste!
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA
V NABRE2INI — TVOJA BANKA
Urnik: 8.30 — 12.30 In 16. — 17. — Telefon: 200186
Pri Ivanu in Danili Slavec v Dolini imajo danes velik trojni praznik. V skupno slavje so namreč strnili njuna bližnja rojstna dneva ter še srebrno poroko, oziroma praznovanje 25-letnega skupnega življenja.
Ivan Slavec se je rodil 8. 6. 1928 v Skednju v napredni delavski družini. Ko je bil star tri leta, se je s starši preselil v Dolino. Po končani šoli .'e ubral pot mehanika. Toda ne za dolgo, ker je marca 1944 odšel v partizane, še ni bil star niti 16 let in je torej, če ne najmlajši partizan na Tržaškem, zagotovo najmlajši partizan iz Brega. Dolgo je bil na istrskem vojnem področju, pri komandi mesta Koper in nato Vipave, po osvoboditvi je bil še kot vojak v Ankaranu, Iger je bil 1946. leta demobiliziran. Nato se je zaposlil kot šofer pri vojni u-pravi v Kopru, kjer je ostal do 1950. leta. Nato se je vrnil domov.
Danila Slavec roj. Kocijančič pa bo slavila svoj 50. rojstni dan prihodnji mesec. Rodila se je namreč 25. 7. 1928 v Šmarjah pri Kopru. Tudi ona se je še kot mlado dekle vključila v vrste OF, dolgo časa je bila kurirka. Nacisti pa so njenega očeta aretirali in odpeljali v Nemčijo, Danila pa se je morala
od tedaj po dvakrat na dan javiti na nemški policiji v vasi. Po osvoboditvi se je zaposlila v Kopru, cd koder se je 1953 preselila z Ivanom v Dolino na njegov dom, kjer sta si zakonca Slavec ustvarila družino.
Čestitkam sina in drugih sorodnikov se pridružuje tudi naš dnevnik, katerega zvesta čitatelja sta Ivan in Danila, (mm)
Pripravljalni odbor za poimenovanje šole pri Sv. Ani po Marici Gregorič - Stepančič ob svojem razpustu je napravil obračun vsega storjenega dela in se ob koncu zahvaljuje vsem, ki so prispevali za uspeh prireditve, razstave in knjižnice.
Slovensko planinsko društvo iz Trsta
Julijska krajina Koroška Slovenija
vabi vse planince in prijatelje v nedeljo, 11. junija, na
7. SREČANJI SLOVENSKIH PLANINCEV
SPORED
Od 10. do 11. ure zbirališče pred Kulturnim domom v BOLJUNCU, kjer se bo začel pohod preko Glinščice, spominskega obeležja padlim planincem, Jezera ter bazoviškega spomenika do BAZOVICE.
Ob 15. uri bo začetek kulturnega sporeda na prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. Nastopili bodo tamburaški zbor iz Bohinjske Bistrice, mladi cieibani-planinci šole VIC «S. Kosovel* Sežana, otroški vrtec iz Divače, tržaški mladinski pevski zbor nižje srednje šole «Ivan Cankar*, mladinski pevski zbor Glasbene matice, tržaški pevski zbor «Marij Kogoj*. Igrala bo tudi godba na pihala železarjev z Jesenic.
Od 16.30 do 24. ure prosta zabava ob zvokih ansambla «Kras». Že od zgodnjih popoldanskih ur bodo delovali dobro založeni kioski s specialitetami na žaru. Vabljeni vsi!
Dne 31. maja sta slavila 25. obletnico poroke
IVAN CNINČO) in
DANILA SLAVEC IVAN
bo slavil 8. junija 50. obletnico roistva
Mnogo sreče in zdravja jima želita
sin Fulvio
z zaročenko Ornello
........................................
Danes, NEDELJA, 4. junija
FRANC
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.49 — Dolžina dneva 15.32 — Luna vzide ob 4.45 iri zatone ob 19.25.
Jutri, PONEDELJEK, 5. junija
FERDO
Včeraj-danes
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25 stopinj, najnižja 18,3 stopinje, ob 13. uri 24,8 stopinje, zračni tlak 1018,7 mb ustaljen, vlaga 52-odstotna, nebo 2 desetinki pooblačeno, veter zahodnik 6 km na uro, morje mimo, temperatura morja 17,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 3. junija 1978 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
RODILI SO SE: Flavio Cantiani, Federica Marchesich, Martina Terčoni, Manuela Masi, Luigia Di Carlo, Aljoša Kuzmič, Maria Elena Gandol-lo, Valentina Castagna, Valeria La-tella.
UMRLI SO: 81-letni Giovanni Fon da, 73-letni Giuseppe Vigini, 55-let-na Agostina Orel, 51 -letni Armando Romano, 47-letna Violetta Giovanni-ni por. Lanotte, 66-letna Dalia Vec-chiet vd. Pečar, 78-letnl Angelo Leoni, 84-letna Anna Rossi vd. Marussi, 83-letni Domenico Radesich, 75-letna Maria Prodan vd. Mattioli.
OKLICI: delavec Giovanni Nieri in pomočnica Maria Deana, tehnik Dario Solinas in univerzitetna študentka Daniela Bruss, uradnik Giovanni Sburlino in uradnica Marina
Serdoz, strojni kapitan VValter Co-lomban in bolničarka Rossella Coen, finančni stražnik Michele Riso in trg. pomočnica Flavia Cancelliero, trgovec Giorgio Bilato in uradnica Franca Filiputti, pristan, delavec Giordano Ajtnik in gospodinja Renata Cat-tarini, učitelj Borut Kodrič in učiteljica Marta Ivašič, delavec Tizia-
m/M
UL. MAZZINI 51
no Laterza in trg. pomočnica Lore-dana Cigala, trgovski potnik Diego Bobich in trg. pomočnica Patrizia Coslovich, trgovec Pavel Kukanja in učiteljica Tiziana Vecchiet, študent Paolo Vivaldi in fizioterapevtka An-tonietta Perissinotto, uradnik Mauro Mecarelli in uradnica Francesca Ci-marelli, stražnik JV Giuseppe Luisi in gospodinja Francesca Chiappinelli, učitelj Paolo Vascotto in odv. prakt. Danila Giorgio, kirurg Mario Spetič in uradnica Bruna Manin, univerzi tetni študent Fabio Šturman in uči teljica Majda Artač, študent Paolo Punter in uradnica Silvana Carollo. uradnik Fulvio Zigante in učiteljica Ingrid Furlan, uradnik Bruno Moze-nich in gospodinja Ariella Vatta, strojni častnik Urbano Midolini in babica Mariagrazia Tavelli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5. Čampo S. Gia como 1. Ul. Soncini 179, Ul. Revol tclla 41.
(od 8.30 do 13. fn od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 1
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel, 226 165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel 225141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: teL 200-121; Sesljam tel. 209-197: žavlje: teL 213137; Milje: tei. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telet, št 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LOTERIJA
BARI	11	69	72	70	78
CAGLIAR1	24	5	22	4$	66
FIRENCE	21	7»	8«	7	44
GENOVA	88	«9	6	19	72
MILAN	75	17	16	j2	M>
NEAPELJ	25	62	82	65	(
PALERMO	22	27	32	20	78
RIM	3	82	44	24	14
TURIN	82	M	51	26	72
BENETKE	15	22	25	I	83
ENALOTTO					
111 2 2 1	1	1	2	1 2	8
KVOTE: 12 točk - 18.965.000; 11 točk - 613.100; 10 točk 45.000 Ur
GORIŠKI DNEVNIK
STRANKE V POSOČJU V ZNAMENJU VOLILNIH PRIPRAV
Sestavljanje koledarja zborovanj ter izbira «privlainih» govornikov
Namesto Berlinguerja bo jutri govoril Emanuelle Macaluso - PSI bo imel v gosteh Signorileja Zaccagnini bo govoril 22. junija, za njim pa vsi pomembni voditelji KO • Priziv PSI proti listi PR
Pokrajinska vodstva strank so v teh dneh zaposlena z izdelavo raz poreda volilnih zborovanj. O imenih govornikov se morajo dogovarjati z deželnim in osrednjim vodstvom. Že iz doslej objavljenih imen vodilnih italijanskih politikov je mogoče iz-luščiti prepričanje, da bodo naše vo litve v žarišču pozornosti, mislimo na volitve deželnega značaja. Pogla vitno vlogo bo odigral Trst, kot posledica njegove vloge pa bodo tudi stranski učinki, ki se bodo prenašali na pokrajine. V tem pogledu bomo imeli tudi na Goriškem v naslednjih dneh v gosteh pomembne politične osebnosti.
Kakor smo mogli ugotoviti v pogovorih s predstavniki strank ali odgovornimi v strankah za stike s tiskom, je zaenkrat na voljo malo otipljivih in dokončnih novic. Včeraj zvečer se je v Gorici sestala pokra jinska volilna komisija PSI, ki je sestavila program zborovanj in ga bo objavila v naslednjih dneh. V pogovoru s predstavništvom stranke smo izvedeli, da bo imela okoli 18. junija v gosteh člana vodstva Signo rila, 16. junija pa Cicchitta.
Zaradi nenadne obolelosti jutri ne bo v Posočju govoril generalni tajnik KPI Enrico Berlinguer. Namesto njega bo v ponedeljek govoril član vodstva KPI Emanuele Maccaluso, ob 18. uri na Trgu Cesare Battisti v Gorici in ob 21. uri na Trgu republi ke v Tržiču. Osrednje vodstvo je sporočilo, da so Berlinguerjevo zborovanje samo odložili in da bo generalni tajnik sodeloval v sedanji volilni kampanji v naši deželi.
Generalni tajnik krščanske demokracije Zaccagnini bo govoril v Gorici 22. junija. Dan Andreottijevega zborovanja v Tržiču še ni določen. Zagotovo bodo v Posočju nastopili tudi Anselmi, Granelli, Bodrato in Marcora. Podtajnik stranke Galloni je včeraj popoldne govoril v Tržiču.
V političnih krogih je nemalo govoric in ugibanj povzročila novica, da je PSI vložil priziv proti kandidatni listi radikalne stranke za de želne volitve. Kakor smo poročali, je radikalna stranka predložila listo zadnjo minuto, vendar uradnega predstavnika, tistega, ki je bil pred-stavitelj liste, v tistem trenutku ni bilo v uradu, ker je moral teči v Trst. Radikalci so v zvezi s »teža-vami», ki so jih imeli s predlaganjem list, povedali, da se jim je »vozni red* spremenil zaradi prometne nesreče v Furlaniji in da so
zaradi tega zakasnili s predlaganjem ci in v Trstu. Okrožna volil-
v Gorici
na komisija v Gorici, ki deluje na sodišču, je listo odobrila in s tem spravila radikalce v nemajhne težave. Ta stranka namreč nima ljudi, ki bi se ukvarjali z volitvami. Po nekaterih govoricah naj bi ljudje v radikalni stranki svetovali socialistom, naj vložijo priziv na okrožno volilno komisijo, da bi jih črtala in jih rešila skrbi. Od komisije je sedaj odvisna nadaljnja usoda te liste. Seveda se ob tem pojavlja vprašanje, kakšno usodo bo lista PR doživela v drugih volilnih okrožjih.
Medtem se sestaja občinska volilna komisija v Gorici ter določa skru-tinatorje. Za referendum jih je izbrala 209. Predlagatelji referenduma, radikalci, jih bodo imeli 20, KD 72, KPI 42. MSI 20, PSDI 17, PRI
12, PSI 12, DP 7, PLI 6. Na vsakem od 65 volišč bodo za referendum 11. junija po trije skrutinatorji, za politične in upravne volitve pa po pet.
Medtem so razdelili večji del volilnih potrdil za referendum. Prvič so ta potrdila letos na elektronski način tiskali v Trstu. Na isti način bodo tiskali tudi volilna potrdila za deželne in pokrajinske volitve. V pogovoru s predstavniki občinskega urada v Gorici smo izvedeli, da so v elektronskem centru v Trstu volilna potrdila stiskali v štirih urah in da je to delo opravila ena sama oseba. Ko bodo zaprli volilne sezname za upravne volitve, bodo volilna potrdila natisnili na enak način. Do-
kler ni deloval ta center, so volilna potrdila tiskali ročno, s pomočjo kovinskih matric. Štiri osebe so imele s tiskanjem deset dni polne roke dela.
Uvajanje elektronske obdelave podatkov bo prineslo tudi nekatere novosti v zbiranje volilnih rezultatov. Na goriškem županstvu bodo namestili terminal z velikim zaslonom, na katerem bo mogoče z enostavnim pritiskom na gumb, preko tržaškega elektronskega središča, ugotoviti volilne rezultate, delne in potem tudi dokončne, na vsakem volišču. Urad bo na voljo občinskim svetovalcem, predstavnikom strank in tisku.
Gojenci glasbene šole iz Gorice
iPiiti®
lltIMIIIIIMIIIIIIIIMIIIMIIIMIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIimitttMMIMMIIIIIIIIIIIIMIMMIIIIIMnilllllllllllMlllllllllliniimilllllllllllllllllllllllllllllllillHIIIMilllilMIIIIIIIIIIIIIIia
PRILAGAJANJE NOVIM GOSPODARSKIM POTREBAM
V Štandrežu ustanovili Konzorcij goriških gospodarskih operaterjev
Predstavili so se goriškemu odboru SDGZ - Konzorcij je odprt tudi za druge operaterje
Neprestan raznarodovalni pritisk na štandrež, ki ima izredno hude gospodarske posledice in ki se pozna tudi v ošibitvi številčne moči naše skupnosti, je narekoval iška nje novih oblik gospodarskega delovanja, da bi se prilagodila razmeram, ki jih ustvarjata nova urbanistična politika in tudi drugačen način življenja.
Najbolj požrtvovalni in na gospodarskem sektorju delujoči dejavniki so pred nekaj dnevi ustanovili gospodarsko organizacijo, sestavljeno iz desetih slovenskih gospo damskih operaterjev, ki se imenuje »Konzorcij goriških gospodarskih o-peraterjev*. Uradno so to družbo imenovali »Sari Čope go - impex» ter ima svoj sedež v Kraški ulici 9 v štandrežu. V svoj delokrog je vključila trgovinski in industrijski sektor ter razne storitve.
Delegacija tega konzorcija je pred dnevi obiskala goriški sedež Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, kjer je svoje rojstvo in svoje namene opisala v daljšem pogovoru s predsednikom goriškega odbora SDGZ Vilkom Nanutom in tajnikom Viktorjem Vižintinom.
Novo gospodarsko telo se predstavlja gospodarski javnosti kot sestavljena organizacija združenega dela, delujoče na podlagi samoupravne iniciative. Doseči hoče pravičnejše gospodarske odnose ter zaščititi potrošnike.
Kakor izhaja iz pogovora med predstavniki konzorcija in zastopstvom gospodarskega združenja, se pravkar ustanovljena gospodarska organizacija ne omejuje na deset sedaj včlanjenih družabnikov, ampak je odprta za vse tiste slovenske operaterje, ki bi se radi pridružili temu novemu in za našo skupnost pomembnemu gospodarskemu organizmu. Naravno je, da je pobuda vznikla prav v štandrežu,
kjer domači dejavniki že več let iščejo nove prijeme, kako domače gospodarstvo postaviti na drugačne temelje in kako v novih razmerah ohraniti narodnostno identiteto.
Prvi zbor motoristov z obeh strani meje
V organizaciji Avto-moto društva iz Nove Gorice ter združenja »Veterani dello šport* goriške pokrajine bo danes I. zbor motoristov z obeh strani meje.
Udeleženci zbora se bodo zbrali ob 9. uri (ob 8. uri po jugoslovanskem času) pred športno halo v Podgori, od koder bodo krenili po goriških u-licah in preko mejnega prehoda v Gabrijelovi ulici v Novo Gorico. Tu
Stalno slovensko gledališče v Trstu Slovenska prosvetna zveza v Gorici in
Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici
,,, ,, y sodelovanju z
Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice ,
DAKIO FO
SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ (Settimo:
ruba un po' meno)
komedija v dveh dejanjih
Prevod	Borut Trekman
Scena	Dorian Sokolič
Kostuini Ružiča Nenadovič-Sokolič Glasba Aleksander Vodopivec Pantomima	Andres Valdes
Režija	JOŽE BABIČ
V četrtek, 8. junija, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi« v Gorici (goriški abonma).
bo pred hotelom Argonavti sledila tekmovalna vožnja. Najspretncjši vozači bodo dobili pokale in plakete.
Še danes v Gradišču
razstava vin
Še danes je v športni hali v Gradišču ob Soči odprta razstava tipičnih vin dežele Furlanije - Julijske krajine. Razstavljena vina so tudi na pokušnjo. Gre za vina, ki so jih vinogradniki poslali v oceno za Veliko nagrado Noč in ki jih bo zatem moč vse leto dobiti na razpolago v deželni enoteki Serenissi-ma v Gradišču.
Občni zbor društva za zaščito živali
Društvo za zaščito živali v Gorici, sklicuje 15. junija redni občni zbor v Ulici Diaz 1. Prvo sklicanje je predvideno ob 17. uri, drugo pa ob 19. uri. Na dnevnem redu je izvolitev predsednika, podpredsednika, svetovalcev in nadzornega odbora1 za štiriletje 1978 - 1982.
Prijava dohodkov
•lllllllllllllltlllllllHHIMIII

Izidi na šoli «Ivan Trinko» v Gorici
Včeraj se je na slovenski nižji srednji šoli «Ivan Trinko* zaključilo šolsko leto. Istočasno so bili objavljeni končni izidi dijakov. Letos lahko zabeležimo pri teh novost, saj so bile odpravljene običajne ocene ter jesenski popravni izpiti. Pri vsakem dijaku je tako označeno le, da je pripuščen v višji razred ali pa da je zavrnjen. Uspešno so zaključili šolsko leto:
RAZRED I. A: Batistič Majda, Devetak Nada, Devetak Nadja, Fer-letič Tanja, Florenin Silvana, Gulin
Lorena, Jarc Vlasta, Nanut Barba-
ra, Šuligoj Helena, Bastiani Tulio, Devetak Ladi, Gergolet Marko, Ju-ren Mavricij, Juren Robert, Nanut Štefan, Paulin Franko, Vogrič Ar mand in Zanier Davorin; 7 dijakov je bilo zavrnjenih.
RAZRED I. B: Bertolini Marija, Degenhardt Solange, Doktorič Vida, dra, Mažgon Erika, Moro Aleksandra, Mažgon Erika, Radetič Marije Gracija, Radetič Eleonora, Šuligoj Nadja, Koršič David, Čaudek Julijan, Grauner Florijan, Juretič Robert, Kosič Benedikt, Kosič Herman, Markošič VValter, Špacapan Simon, Temon Marko, Terpin Andrej, Terpin Matej, Terpin Peter Pavel, Ušaj Fabij; 3 dijaki so bili zavrnjeni.
RAZRED I. C: Burgnich Lorena, Ferfolja Danijela, Gergolet Majda, Jarc Vivijana, Lakovič Noemi, Olivo Cinzia, Rebec Nadja, Rožič Suzana, štekar Patricija, Vrtovec A-lenka, Blažič Andrej, Butkovič Darij, Faganel David, Fajt Aleš, Hlede Samuel, Massi Andrej, Pintar Janko, Waltritsch Dimitrij, Žago Peter; 6 dijakov je bilo zavrnjenih.
RAZRED I. D: Kovic Gema, Kovic Nadja, Padovan Franka, Pahor Lučka, Petejan Loredana, Sošol Barbara, Tomšič Vesna, Vicchi Marta, Vogrič Milena, Cej Aleš, Černič Franko, Cijan Boris, Cotič Marko, Frandolič Boris, Grinovero David, Kovic Simon, Laco Igor, Pelesson Klavdij, Petejan Edi, Poretti Aleksander, Vogrič Andrej; 4 dijaki so bili zavrnjeni.
RAZRED I. E: Doljak Laura, Fer-letič Katarina, Gergolet Nadja. Juretič Lucija, Komjanc Sara, Mačus Vivijana, Vescovi Ticijana, Čadež Klavdij, Durcik Matej, Grendene Silva, Jarc Branko, Komjanc Be njamin, Korošec Vasil, Lakovič Ro bert, Lutman Edi, Marušič Danilo, Nanut Boris, Oblak Julijan, Terpin Robert; 7 dijakov je bilo zavrnjenih.
RAZRED II. A: Antoni Kristina. Gergolet Mirela, Hoban Sara, Jarc Marta, Nanut Sonja, Pahor Mirjam,
SLOVENSKO POLETNO SREDISCE Gorica, Svetogorska ulica 82
Dragi starši in mladina!
Vabimo vas, da svojega otroka vpišete v mladinsko poletno središče, ki bo delovalo v slovenskem dijaškem domu v Gorici od 3. do’21. julija, vsak delavnik, od 7. do 18. ure, razen ob sobotah. Mladino bodo vodili vzgojitelji in usposobljeni animatorji po načelih skupinskega dela. Ta nova pobuda na vzgojnem področju nudi mladini možnost bivanja v družbi vrstnikov. Tudi vaš otrok bo zato imel priložnost za udejstvovanje na raznih področjih mladinskih dejavnosti, ki krepijo in utrjujejo njegov razvoj in samozavest.
Prijave za poletno središče že sprejemamo in sicer v pisarni dijaškega doma »Simon Gregorčič* v Gorici, Svetogorska 82, tel. 83-495. Vpisujemo ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 16 do 18. ure do vključno 12. junija. Podrobnejša pojasnila dajemo ob vpisu.
Odbor za vodenje poletnega središča
Terana Emanuela, Vižintin Aleksandra, Batistič Lucijan, Brajnik Ivan, Kavčič VValter, Komic Peter, Pisk Robert, Tomšič Marko; 7 dijakov je bilo zavrnjenih.
RAZRED II. B: Bregant Lojzka, Koncut Patricija, Černič Nevija, Hmeljak Tanja, Korošec Vanja, Kovic Suzi, Lavrenčič Darija, Lutman Sonja, Monticolo Cinzia, Baucon Mi tja, Klanjšček Igor, Križmančič Pavel, Mozetič Flavij, Pahor Danijel, Peric Mavricij, Perkljič Marjan, Peršolja Darij, Šuligoj Aleš, Terpin
Simon, Tomšič Danilo, Turus Fabij,
Vižintin Beno; 2 dijaka sta bila zavrnjena.
RAZRED II. C: Krošelj Manuela, Feletlg Klavdija, Ferletič Marta Klanjšček Emanuela, Knez Kristina Kosič Klavdija, Lavrenčič Lucija Pintar Vida, Radetič Rozalija, Ter pin Klavdija, Vescovi Rozana. Žni deršič Nadja, černo Marino, Košu ta Robert, Cotič Robert, Krošelj Marij, Ferfolja Radislav, Lakovič Igor, Orzan Nikolaj, Petrig Rihard in Uršič Danijel; 2 dijaka sta bila zavrnjena.
RAZRED II. D: Carli Aleksandra, Cingerli Klavdija, Cotič Silvana, Fajt Bruna, Klanč*č Danijela, Lavrenčič Rozana, Maraž Ivana, Maraž Elizabeta, Pahor Gabrijela, Pavletič Gracijela, Vogrič Helena, Komel Marko. Feri Aleksandra, Florenin E-di, Frandolič Marko, Jarc Vasja, Kobal Edi, Kovic Igor, Terčič Aleksander; 3 dijaki so bili zavrnjeni.
RAZRED II. E: Bensa Sonja, Cotič Tatjana, Fajt Nadja, Gravner Vida, Hlede Jožica. Klanjšček Nevija, Sfiligoj Ana, Bagon Pavel, Devetak Marjan, Ferfolja Bruno, Ferfolja Marko, Krulc Igor, Lavrenčič Pavel, Legiša Lucijan, Peric Aleksander, Peric Livij, Prinčič Marijan, Vižintin Pavel; 2 dijaka sta bila zavrnjena.
IZIDI V TRETJIH RAZREDIH;
3. a razred, vseh dvajset dijakov so pripustili k izpitom;
3. b razred, 21 dijakov pripustili i' izpitom, 3 zavrnjeni;
3. c razred, vseh dvajset dijakov pripustHi k izpitom;
3 d razred, vseh dvaindvajset di jakov pripustili k izpitom.
V uradih Kmečke zveze v Gorici že nekaj dni izpolnjujejo obrazce za prijavo dohodkov za člane in druge interesente. Prošnje bodo sprejemali do vključno 23. junija, ker se želijo izogniti gneči v zadnjih dneh prod zapadlostjo roka.
Zaradi vzdrževalnih del na železniških prehodih na območju občine Gorica bodo začasno zaprli za promet nekatere ulice. V ponedeljek med 8. in 17. uro Ul. Tabai, v torek, 6. junija, med 8. in 17. uro Ul. Concordia in v sredo, med 8. in 17. uro Ul. Ro-
mana.
• Danes zjutraj bo v prostorih združenja, v Ulici 24. maggio 1 letni občni zbor delegatov pokrajinskega združenja obrtnikov. Prvo sklicanje je napovedano za 10. uro, drugo pa za 10.30.
• Goriško županstvu sporoča, da jutri poteče rok za predložitev prošenj za podporo dijakom, ki obiskujejo višje srednje šole in ki izhajajo iz manj premožnih družin. Podpora za letos znaša 40 tisoč lir.
IZGUBLJENO - NAJDENO
Na uradu za najdene predmete pri goriški občini hranijo sledeče predmete; pet denarnic z različnimi zneski denarja, obesek iz dragocene kovine, verižico iz dragocene kovine, dve zapestnici, dva zneska denarja, ženski dežnik, motorno kolo, tri moška in eno zložljivo kolo, kolo vrste »americano*, kolo vrste «cross», par naočnikov, zapestno uro in šop ključev. Zakoniti lastniki lahko omenjene predmete dvignejo v Ulici Mazzini
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 18. junija družinski avtobusni izlet na štajersko z obiskom Celja, zdravilišča Dobrne in Velenja. Prijave sprejemajo na sedežu društva vsak delavnik, vključno da sobote, 10. junija.
V	prostorih v Ul. Majta, kjer so učilnice goriške podružnice glasbe ne šole, so priredili zaključni nastop gojencev, ki so se ga udeležili predvsem starši. Nastopi gojencev glasbene šole danes nimajo več namena, da bi zadovoljevali glasbene potrebe širšega kroga za glasbo navdušenih občanov. To potrebo danes uspešno zadovoljuje koncertna sezona. Zato pa so glasbene produkcije postale o’, vezen prikaz dela in napredka gojencev v zadnjem letu,
Goriška podružnica glasbene šole šteje 45 gojencev. Profesorski zb©, sestavljajo Helena Plesničar in Anica Furlan, ki poučujeta klavir, Silvan Križmančič (violina), Ix>redana Hočevar (harmonika), Giorgio Marcossi (flavta) ter I-van Mignozzi, kj poučuje teoretske predmete. Gojenci obiskujejo namreč tudi srednjo šolo.
V	17 točkah so nastopili naslednji gojenci in gojenke: Sabina Te-doldi (flavta), Sonja Nanut (klavir), Sabina Fabro (violina) in Katarina Tabaj (klavir), Srnja Lutman (klavir), Gerlinda Tedoldi (kljunasta flavta), Ana Rupil (klavir), Tatjana Cotič (violina), Sara Hoban (klavir), Vera Gergolet (violina in Majda Pelicon (klavir), Erik Bensa (harmonika), Magda Prinčič (klavir), Mitja Bavcon (čelo) in Tatjana Hmeljak (klavir), Silvia Zazzaro (klavir), Katja Bavcon (violina) in Silvana Zaz žaro (klavir.), Katarina Tabaj (klavir), Ivo Cotič (violina).
. Prosvetno, društvo «štandrež» in
Kmečko društvo
' ŽSi ‘‘ <-..
prirejata tradicionalni
PRAZNIK HPJrRGLJEV
v ŠTANDREŽU
W'
Danes, 4. junija,	/
—	ob 15. uri slikarski ex tempore;
—	ob 19. uri nastop folklorne skupine iz Ločnika in ples.
Sobota, 10. junija,
—	plesna zabava.
Nedelja, II. junija,
—	ob 11.30 nagrajevanje udeležencev natečaja ex tempore;
—	ob 19. uri nastop pevkih zborov in dramske skupine »štandrež* z Nušičevo veseloigro Gumb. Sledi ples.
Na voljo bodo odlični šparglji,
domača jedača in pijača.
Erika Zavadlav (klavir). Poslednja dva gojenca obiskujeta prvi razred srednje glasbene šole. (Na sliki so gojenci glasbene šole iz Gorice po uspeli produkciji. Foto Zdenko Vogrič).
Nastopi
Sovodenjskega noneta
Pevci Sovodenjskega noneta so sinoči nastopili v Šempetru na srečanju oktetov, ki ga prireja Zveza kulturnih 1 organizacij Nova Gorica. Sovodenjski pevci imajo v tem času'veliko nastopov na programu, saj bodo v soboto nastopili v Solkanu, prihodnjo nedeljo pa na odkritju doprsnega kipa Lojzeta Bratuža v Novi Gorici.
Danes v Štandrežu slikarski ex tempore
Danes ob 15. urj bodo v okviru praznika špargljev priredili v štandrežu slikarski ex tempore. Ob tej uri bodo na dvorišču prosvetnega doma «Anton Gregorčiči žigosali risalne pole, ki jih bodo moral, udeleženci oddati do 18. ui^. Tehnika in tema sta prosti, vsakdo pa naj prinese s seboj risalne potrebščine (barvice, svinčnik, itd.). Risalne pole bo dobavil prireditelj tekmovanja. Udeležba je odprta za otroke, ki obiskujejo otroškj vrtec, o-snovnošolske otroke in dijake nižjih srednjih šol. Udeležence bodo po starosti razdelili v štiri skupine. Dela bo ocemla tričlanska komisija, kj bo sestavila .. prednostno lestvico. Nagradili bodo prve tri u-vrščene risbe iz vsake skupine. Najboljšo sliko ba*lif!W«8i!>dili s pokalom, drugo m,^^jp uvrščeno pa z nagrado^JjSgraje var) je bo naslednjo nedeljflrob 11.30 v prostorih prosvetnega doma, kjer bodo slike tudi razstavljene.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je. v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA ZAVODA INAM
Za območje Gorice, Sovodenj in števerjana: dr. Lautieri, Ul Nizza 1, tel. 5460, Gorica in dr. Arcuri, Ul. Oberdan 3, tel. 2102, Gorica.
Za območje Ronk in Doberdoba: dr. De Benedettis, Ul. .S. Trinitš 3, Ronke, tel. 77191.
MniiiiiiiiiMiliiiiliiliMiMiiiiiiiiliiiiillliiiMiiintfUiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiii
IZ DELOVANJA KONZULTE V STANDKEZU
Voda9 luč in toponomastika v pretresu rajonskega sveta
Prihodnje dni bodo znani izsledki dodatne analize vode • Jože Cej pripravil idejni načrt ureditve starega šolskega poslopja
Že dalj časa se prebivalci nekaterih predelov Štandreža pritožujejo nad kakovostjo pitne vode. Iz oip na področju Pilošča, zlasti pa v stanovanjskem naselju, večkrat priteče voda, ki prinaša s seboj zrnca peska in drugo umazanijo. O tem vprašanju je že tekla razprava tudi v rajonskem svetu.
Na zadnji seji, v ponedeljek zvečer, so ponovno govorili o tem vprašanju. Predsednik upravnega odbora goriškega občinskega podjetja Marino Marin je pojasnil, da dobiva ta predel štandreža vodo, kj jo črpajo iz vodnjaka na letališču. Vsekakor pa ne gre za pojav, ki bi kakorkoli lahko škodljivo vplival na zdravlje porabnikov, kajti zajetje je pod stalnim nadzorstvom in značilnosti vode popolnoma odgovarjajo higienskim predpisom. To da je voda motna in prinaša s seboj pesek in drug material bo treba najbrž pripisati
Sekcija VZPI-ANPI Iz Podgore in PD «A. Paglavec«
VABITA
DANES, 4. JUNIJA, IN JUTRI, 5. JUNIJA, NA
LJUDSKI PRAZNIK
(Pri Madonini)
DANES, 4. junija: »partizanski dan* s pestrim kulturnim sporedom, ki se bo začel ob 17. uri z govorom Klavdija Palčiča, nadaljeval pa z nastopom proseške pihalne godbe in združenih pevskih zborov »A. Paglavec*, »Briški grič* in »Vesna*. Zvečer bo ples ob zvokih ansambla »Mejaši*.
JUTRI, 5. junija: ob 20.30' zaključek prireditve z izvolitvijo lepotice Za ples in dobro razpoloženje bodo poskrbeli godci in pevci ansambla Lojzeta Hledeta.
okvaram na vodovodnem omrežju, ki naj bi jih povzročil potres. Vse kakor pa bodo, tako je zatrdil dr. Marin, zadevo raziskali do konca. Vzorce vode so že poslali na specializiran zavod v Trst, kjer bodo opravili podrobne analize. Odgovor naj bi prejeli že v kratkem.
Na dnevnem redu ponedeljkove seje rajonskega sveta v štandrežu so ponovno razpravljali o vpraša njih otroškega vrtca, točneje o u-reditvi starega poslopja. Ob upoštevanju priporočil, ki so prišla na dan na zadnji seji, je arhitekt Jože Cej izdelal idejni načrt, kako najbolj koristno uporabiti razpoložljivi prostor v starem otroškem vrtcu. V pritličju naj bi uredili vse potrebno za nastanitev ene sekcije otroškega vrtca in ambulante. V prvem nadstropju pa naj bi uredili prostore za osnovno šolo. Vhoda bi bila ločena, tako da bi v prvo nadstropje speljali odprto stopnišče. Precej pozornosti pa so na zadnji seji namenili tudi vprašanju poimenovanja nekaterih ulic v štandrežu, vendar bomo o tem poročali v prihodnjih dneh. Predsedniku upravnega odbora goriškega občinskega podjetja je predsednik rajonskega , sveta Reščič postavil tudi nekaj vprašanj v zvezi z okrepitvijo električnega omrežja na področju Štandreža. O tem vprašanju bodo podrobneje razpravljali na eni izmed prihodnjih sej, ko bo na razpolago ustrezna dokumentacija.
Kino
Gorica
VERDI 15.15 - 22.00 «La febbre del sabato sera*. J. Travolta, K. Synn Gomey. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
CORSO 15.30 — 22.00 «Pantera rosa show». Risanka režiserja F. Frueh linga.
MODKRNISSIMO 16.00-22.000 »Padre padrone*. O. Antoniutti in S. Marconi.
CENTRALE Zaprto.
VITTORIA 15.00-22.00 »Justine e Ju-liette le sex sorelle*. H. Rems in B. Warburg. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE 16.00—22.00 «L'uovo del serpente*.
EXCELSIOR 14.00 — 22.00 «Morte di una carogna*.
Nova Gorica in okolica
SOČA »Topovi z Navarona*. ameriški film ob 16.00, 18.30 in 21.00.
ŠEMPETER »Umri drugje*, ameriški film ob 16., 18. in 20. uri.
DESKLE »Vijoličasti taksi*, ameriški film ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 2576.
Razna obvestila
prirej
Slovensko planinsko društvo P f
v juniju in juliju sledeče izie fr vzpone: 11. junija v Bazovico > ^ ljunec na srečanje zamejskih P ^ skih društev, 25. junija vzpon n vzpo» li in Veliki čampon, 9. julija r,a Monte Cavallo nad Z f 23. junija vz|>on na Storžič, »•	,
julija vzpon na Triglav. P(*,r0 "|
pojasnila dobijo interesenti na drustvš v Ulici Malta 2 v bon •
POKLICNI FOTO STUDIO
ASSIRELLI
GORICA
Ul. S. Giovanni 9 - Tel- 2,9
(blizu Kulturnega donU v gradnji)
Drod«J»
♦	slikanje ■ razvijanje • P1
♦	za vsak razviti film brezP*® ena povečava v barvah
Prispevki
Namesto cvetja na grob pokojne Cecilije Bertulin vdove VValtritsch, daruje družina Pavlin 10.000 lir za Dijaški dom v Gorici.
JEANS (=3
KONFEKCIJE PLETENINE čira. IDE
siui
(iUHilA
Corso Verdi 99 tel. 83288
=iLEI
BOGATA IZBIRA BLUE-JEANS IN VSEH ARTIKLOV ZA
mla^
AGR0MARKET
IMPORT - EXPORT
GORICA, Ul. Favetti 5 - tel. 27-41


Izklučni zastopnik traktorjev ZETOR od 52 do 120 KS .«j
težki in kvalitet:.i v naj sodobni tehnični izvedbi po zelo konkurenčnih cenah.
mm

■	- Prodajamo tudi vse ostale
kmetijske stroje.
TVRDKA
LESTAN NIC0LČ
GORICA
Ul. Garzarolli 105
81-801
Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCBA^® LORENZ, NORD MENDE, LOEVVE OPTA.
V prodaji tudj ostali barvni 'TV sprejemniki kot GRUND^’ BLAUPUNKT, SIEMENS itd.
Specializirana trgovina za HI F1 naprave: YAMAHA, A K**’ SANYO, MARANTZ, AR, ADC. AUGUSTA, CORAL, KOSS NAP' THORENS, VVINTEC. REVAL.
Vse v najsodobnejših tehničnih Izvedbah In po najkonkure*1^ nejšib cenah.
ELI0 »IN* MODE
GORICA, ULICA FORMICA 28
rožna
DOLINA
Elio«IN»mode
Predmestna trgovina na pol poti med mejnim Pr® hodom pri Solkanu in Rožno dolino
PARKIRIŠČ1
CENE BREZ PRIMERE!
PRODAJA NA DEBELU
Nekaj primerov:
SUPER RIFLE	11.500 J
JEANS, oprano platno	8.000
OTROŠKI JEANS, oprano platno	6.500
JEANS Roy Rogers	11.500
MAJICE 1/2 rokava	3.900
MAJICE «dolcevita»
ZENSKE in MOŠKE majice
1.400 j; 3.500 l|r
ELIO «IN» MODE
OBLAČILA
GORICA, ULICA FORMICA &
^ e- s?
KULTURA
ČLANICA SSG LIDIJA KOZLOVIČ NA ITALIJANSKI TELEVIZIJI
Igralkine izkušnje na ekranu
W umetnica ima vidno vlogo v kriminalki «Doppia indagine, ki bo na sporedu tri nedelje na ganski TV - 0 pomenu uveljavljanja slovenskega zamejskega gledališčnika izven lastne hiše
Ni prav vsakdanja stvar, če lahko napišeš članek o svojem a#ovskem kolegu. Lidija Ko/lovičeva je že dolga leta članica "ašega gledališča, pa vendar ni bila velikokrat deležna prilož-6listnega intervjuja.
Če/, nekaj ur bo italijanska televizija predvajala kriminalko ^PPlA INDAGINE, v kateri igra Kozlovičeva vidno vlogo. .
Ker se ne zgodi pugoslo, da slovenska igralka zaide na italijan-*° televizijo, smo zastavili naši Lidiji nekaj vprašanj.
([j^šnost neke sezone meri L-^ z opravljenimi nalogami.
se zaključuje moja 13. se-p,®.v SSG v Trstu, številko 13, kujejo nekateri za nositelji-t()Sreee. nekateri pa za nosit el ji-iiJ^Gle. Zame je bila malo eno _ 0 drugo. Igrala sem z uspehom po mnenju številnih kriti-([|, pomembno vlogo grofice h(Safe v Župančičevi «Veroniki igrala sem Lariso v jtfaOV} «Irkutski zgodbh in i-ff* epizodne vlogice v zadnji leri te sezone Fojevi «Sedmi |°«edi».
1^ ostanem pri teh podatkih lah-
,.»lovim, da mi je ta sezona {rg.-^išču nudila precej manj kot k.je. Toda uspešnost sezone mi
it^°fneje potrjena če upoštevam ^‘0 izven gledališča.
C zgodbi Vitana Mala si za h ~'Posnela mladinski film SRE-^utv ^^VICI. Kakšni so torej j‘ki ob tem snemanju?
ie bilo moje prvo pravo sre-
l!e s filmom. Doslej sem imela j° M posameznih snemalnih dni Cm domačih filmih in enem nJl* — kar je bilo absolutno pre-(f.0, da bi utegnila razumeti kaj v*®Pra» pomeni in kakšno je ysfc? snemanje.
,l»*Srečt na vrvich sem igrala ktom * ldogo in lahko z zadovolj-rečem, da je bilo zelo zani-j>re° 'zkustvo. V začetku sem bila Hj,tr°šena in nesrečna. Zdelo se li kot da naenkrat ne znam ni-ifra>ecede igralskega poklica — Hn s° sredstva izražanja pri fil-/ Povsem drugačna kot na o-i, P o nekaj dneh sem se uje-tj5''| Predvsem po zaslugi režise-imJaneta Kavčiča, ki je od za-kr konca snemanja znal ust-l|jspi čudovito delovno atmosfero.
da je tudi to delno pripo-tw, k odličnemu končnemu re-Saj je film doživel velik C. najprej v Sloveniji in Jugo-jg 'Vi. nato pa še izven njenih me-ty1‘'°t>il je Grand Prix na Tehe-%kem festivalu mladinskih fil-rZ.[n mnogo priznanj na drugih h-čfd festivalih kot v Pulju, na Kairu itd. Kupile so ga nL Rimska zastopstva Evrope — (jjj femi tudi Italijanska televi-Iqu ,n številne izvenevropske dr-!jae' Pred kratkim pa je izšel v L eriiji drugi mladinski film v lo jeni nastopam v manjši vlogi, hj* ftlm «Ko zorijo jagode» ki je net po Jurčevi knjigi.
^.italijansko televizijo si posnela ^'halko DOPP1A IND.
Serialka bo na programu v nedeljo, 4. junija, v- nedeljo, 11. junija ter v nedeljo, 18. junija. Nam lahko poveš kaj o tem svojem sodelovanju?
Moje sodelovanje z RA1 traja že od leta 1967. Snemala sem, veliko radijskih iger za nacionalni italijanski program — najprej v Trstu nato še v Rimu, Milanu, Turinu in celo v Neaplju. Igrala sem same čudovite vloge: od kraljice Elizabete v Schillerjevem «Don Carlosu» do Nore v Ibsenovi «Hiši lutk» od lad/j Macbeth do Wedekindove Lulu, od Angioline Svevove ^Senilnosti« do Sonje Dostojevskega «Zločin in kažem in mnogo drugih.
To dolgoletno radijsko delo je mogoče moje najdragocenejše poklicno izkustvo. Poleg tega, da mi je nudilo možnost dela v novem ambientu, ž novimi režiserji in i-gralci. me je tudi prisililo k uporabi različnih igralskih tehnik, do globlje analize igralčevega dela in do večje poklicne zrelosti, Radijska sredstva izražanja — spet drugačna od vseh ostalih sredstev — zahtevajo posebno vrsto igralske prisotnosti zato je zame to delo še zmeraj dopolnilo in pomagalo k delu na odru, naj dodam še, da mi je vsa ta leta to delo dalo tudi veliko zadoščenja in priznanja v italijanskem igralskem svetu. Snemanje serialke «Doppia Indagine*, ki
je danes na programu, kakor tudi televizijski film «11 momento due», ki bo na programu proti koncu leta -— sta izraz tega priznanja s strani režiserjev in funkcionarjev centralnega sedeža RAI.
Moram vendar povedati, da je v našem tukajšnjem ambientu i-gralcu zelo težko prekoračiti določene meje in mora v ta namen marsikaj žrtvovati. Po eni strani ker smo v Trstu malo oddaljeni od večjih kulturnih centrov, po drugi strani ker nastanejo težave doma, kjer iz programskih kvantitetnih zahtev gledališkega dela se pogosto pozabi na specifičnosti igralskega poklica in na možnosti umetniškega razvoja celotnega ansambla. Sodelovanje izven hiše ustvarja včasih nesporazume. V Trstu nismo igralci ne stalno angažirani, kot so v Jugoslaviji, ne svobodni umetniki kot so v Italiji. Kot taki nimamo ne prednosti stalnega angažmaja, — ki zagotovi igralcu delo in vse socialne pridobitve — ne prednosti svobodnega poklica, ki nudi igralcu zavestno angažiranost v to ali drugo delo na tem ali na drugem področju.
Glede na specifično pozicijo slovenskega igralca v Italiji mislim, da bi morala vladati v nas zavest, da je sodelovanje, igralcev izven SSG v Trstu dragocena pridobitev za posameznike in za ustanovo samo. Renome ustanove se dviga ali niža tudi z dosežki njenih umetnikov tako igralcev, režiserjev, scenaristov, kostumografa, doma ali izven doma. Vsako delo v naši ali drugih kulturnih ustanovah nudi ustvarjalcu novo izkustvo. Ustvarjalcu ni izkustev nikoli dovolj: zato ne more delati v pogojih, ki navadno veljajo za neustvarjalne poklice. Vsakdanjost, navada, rutina pomenijo za ustvarjalnega človeka smrt.
Veliko resnice je v teh Izjavah. Zavedati pa se moramo, da je uskladiti vse to zelo težko. Smo pač — malo zamejsko gledališče — z velikimi umetniškimi ambicijami — presrečni, če nam uspe naše delo — če je občinstvo kolikor toliko zadovoljno z našimi igrami — če uspe zdaj temu zdaj o-nemu, da se pojavi na kakem vidnejšem mestu.
Vprašanja ADRIJAN RUSTJA
revije
» .Jf > ■
*


'

. s
Lidija Kozlovič v TV kriminalki «Doppia indagine*
PRIMORSKA SREČANJA 7
Sedma številka revije Primorska srečanja objavlja v uvodnem delu pogočor s Francem Šetincem o pomenu osmega kongresa Zveze komunistov Slovenije in o pokongresnih nalogah, osnovni poudarek pa je na odnosih Jugoslavija - Italija, na izvajanju o-simskih sporazumov ter na problemih obeh narodnostnih skupnosti. Sekretar predsedstva CK ZK Slovenije ugotavlja, da so odnosi s sosednjimi državami, ki temelje na načelih politike neuvrščenosti in aktivnega miroljubnega sožitja, izbrušeno zrcalo odprtosti jugoslovanskega sistema, politike odprte meje in medsebojnega resničnega interesa vsega prebivalstva, še posebno obmejnih področij. Za osimske sporazume, se niso glasno izrekli le delovni ljudje v Jugoslaviji, temveč tud; demokratične sile in množice v sosednji avtonomni deželi Furlaniji Julijski krajini ter vse demokratične sile v Italije. V ozračju dobrih sosedskih odnosov. pri čemer imata pomemben delež italijanska manjšina v Jugoslaviji in slovenska v Italiji, bomo mogli urediti vse probleme, med katere sodi tudi dejstvo, da beneški Slovenci še zdaleč nimajo takšnih pravic kot tržaški in še nekatere. Pričakujemo, da bo demokratična javnost Italije pomagala uresničiti zaščito slovenskega življa.
UMETNOST V OBRIT POLJAKOVE MIZARSKE DELAVNICE V NABREŽINI
Razstava rekonstruiranih kraških skrinj
Rezultat dolgoletnih študijskih prizadevanj Doljakove družine bo na ogled ves junij v Kraški hiši, odprtje razstave pa bo v soboto, 10. t. m. - Tudi v drugih obrtniških smereh še neizkoriščene možnosti donosnega umetnostnega uveljavljanja
INDAGINE.
Berto in Bogomila Dol jak pri delu v svoji obrtniški delavnici
PRAZNIK JUGOSLOVANSKIH OTROŠKIH EKSLIBR1S0V
Povezava med ekslibrisam in knjigo
Natečaja sta s« udeležili tudi naši zamejski srednji šoli «Ivan Cankar» iz Trsta in «Ivan Trinko» iz Gorice
'lado Leskovšek, Slivnica pri Celju, osnovna šola Franca Vrunča
Ellibris Sloveniae iz Virtne Osnovna šola Koti» - Moste sta pripravila ob-Pro9ram za izdelavo otrobi . ckslibrisov. Razpisala sta tiLCab na katerega se je oglati Več kot 60 jugoslovanskih šol republik, razen iz Make-Sodelovale so tudi Državna ijfe šola «1. Cankar» Državna 'l r!a *ola «S. Gregorčiči: iz Trsta težavna nižja srednja šola «L »o"iz Gorice. Učenci teh šol Joj Posla H več kot 1200 eksilibri-tj lesorezni in linorezni tehni-teh je strokovna žirija iz-taua W0 ekslibrisov, ki so jih ij. maja na L jugoslo-t^ki razstavi otroških ekslibri-4j,i Osnovni šoli Komenda -5e.
li^0 zaključni slovesnosti te ve-rid^iugoslovanske akcije in ob
Khfar‘ju razstave je bil prisrčen i,>ni program otrok osnovne s ee .Komenda - Moste. Misel, ki Dr-1® prepletala skozi ta pzo-lib>,- • ie bila povezava med eks-teiy°rn in knjigo. Ljubitelj knjig U o knjigo nalepiti svoj eksli-kn *• da s tem označi lastništvo tL/0e, obenem pa umetniško iz-ekslibris krasi knjigo. To-
rej gre za povezavo med umetnostjo - grafiko in ljubiteljstvom knjig, morda celo za ljubiteljstvo knjig na prvem mestu. In kdo bolj ljubi knjige kot otroci, ki o-benem radi rišejo, izdelujejo grafike in podobno. Obenem so poudarili v kulturnem programu, da «je narod brez knjige kakor narod brez spomina». Te misli sta povzela tudi predsednik častnega odbora akcije otroški ekslibris, član Izvršnega sveta Slovenije prof. dr. Avguštin Lah in predsednik Društva Eilibris Sloveniae prof. Jaro Dolar, ki je poudaril, da takšne ljubezni do knjige nima noben drug narod kakor s'ovenski.
Končna prireditev akcije otroški ekslibris, na dan mladosti, je izzvenela kot mogočna manifestacija mladih, ki imajo vero v kulturo, umetnost in znanost, kar vse povezuje knjiga, ki imajo voljo in veselje do življenja in ustvarja s ja, ki se veselijo svojih uspehov, če so še tako majhni kot ekslibrisi. Mladi izdelovalci ekslibrisov, njihovi likovni peda gogi in gostje so se po končani prireditvi podali na ogled lončarske zadruge v Komendi, obiskali
pa so še knjižnico Petra Pavla Glavarja, ki je vseh dvesto let ostala takšna, kot je bila.
Če pogledamo dolgo vrsto razstavljenih otroških ekslibrisov, postanemo prepričani, da ima ta zvrst grafike v Jugoslaviji veliko bodočnost. Leta 1974 je bila prva takšna prireditev samo v slovenskem merilu. Sedaj je akcija jugoslovanska. Ob primerjavi prve in sedanje razstave ugotovimo lep napredek, ki ga je mogoče spoznati v kvalitetnejši uporabi grafičnih tehnik ali pri zelo sproščenem izboru motivov. Vemo tudi, da se mladi prav po zaslugi izredno živahnega delovanja Društva Eilibris Sloveniae vse bolj zanimdjo za ekslibrise, da jih radi izdelujejo in — kar je še posebej pomembno, da jih tudi lepijo v knjige.
To pot smo posebej veseli, da so se jugoslovanski akciji priključile tri šole iz Trsta in Gorice. Med 30 ekslibrisi, l>i jih je žirija izbrala kot najbolj uspele, sta tudi dva iz teh šol. To sta ekslibris, ki ga je izdelala Silva Zobec s šole "Simon Gregorčič» v Dolini in Aleksander Rojc s šole "Ivan Cankar» v Trstu.
Društvo Eilibris Sloveniae in Osnovna šola Komenda - Moste želita zanimanje za otroški ekslibris gojiti še naprej, saj česa podobnega ne poznajo nikjer na svetu v takšnem obsegu. Enkrat v prihodnje nameravata pripraviti celo mednarodno akcijo.
RAJKO PAVLOVEC
Palčlčeva scena v Dram! za Držlčevega «Botra Andraža*
V Drami SNG v Ljubljani so v teku pospešene priprave za novo premiero "Botra Andraža» oziroma DržiČevega «Duhdo Marnje». Predpremieri bosta 5. in 6. t.m., premiera pa 7, t.m.
Zanimivost te predstave je za nas v tem, da je sceno zanjo izdelal naš slikar Klavdij POlčlC.
Obrtništvo je v naših krajih dokaj razvejano in razširjeno, rekli bi lahko, da v današnjih časih, ko primanjkuje specializiranih delavcev v raznih poklicih, tudi zelo čislano. Vendar je skoraj vse obrtništvo v naši pokrajini usmerjeno v servis gospodarstva, v servis gospodinjstva in v osebni servis. Zeld malo ali skoraj nič imamo proizvodnega obrtništva, ki bi imelo perspektivo razvoja v malo industrijo. Popolnoma odsotni pa smo na področju umetnostne obrti, ki je tako razvita na nekaterih področjih, ki so po zaslugi te obrti dobila svojo karakteristiko. Marsikdo rad zahaja v Furlanijo, kjer je nič koliko delavnic za kovano železo, za izdelovanje umetnostnega pohištva. porcelanskih izdelkov, Kar-nija je poznana po svojih izdelkih iz. lesa in pletenin, Idrija po čipkah, Kropa po kovanem železu, Ribnica po suhi robi, itd. To po-popolno pomanjkanje tovrstne o-brti zlasti v tržaški pokrajini je že večkrat privedlo do razmišlja; nja kam 'oi se lahko usmerjali naši obrtniki, da bi v to donosno specializacijo, ki s časom o-vrednoti vso svojo okolico, vložili svoje sile in naravne talente.
Nikomur pa ni padlo na misel, da bi se dalo dobiti v naši kulturni zgodovini dovolj gradiva za razvoj krajevne umetnostne obrti, ki bi ne imela nič zavidati že razvitim področjem. Prav to je u-spelo z domiselno usmeritvijo in dolgoletnim potrpežljivim raziskovalnim delom, ki je včasih mejilo že na znanstveno natan-
čnost, zakoncema Doljak iz Nabrežine.
Zgodilo se je pravzaprav naključno. Leta 19G8 se je nekdo o-brnil do mizarja Berta Doljaka, da bi mu popravil staro skrinjo, ki je imela zaradi bogatih okraskov in lepe izdelave, precej* šnjo vrednost. Berto je vso zade-j vo vzel zelo resno in je za re-j konstrukcijo skrinje pripravil kar j poseben izbor orodja, da je bil j delu lahko kos. Z ženo Bogomile pa sta takrat prišla do zamisli, da bi bilo pravzaprav škoda, da se tolikšen trud ne obrestuje in da je vse delo veljalo za eno samo skrinjo, Tako je nastala , ideja, da bi pričeli izdelovati nove skrinje po verodostojnih vzorcih najstarejših tipičnih kraških skrinj. In tu so nastale prve težave. Ni bilo vzorcev, nihče ni vedel svetovati, saj je šlo za izdelave, ki so bile stare preko sto let. Nabre-žinski župan Albin Škerk jima je odstopil v rekonstrukcijo staro skrinjo iz Sv. Križa iz ieta 1836,* ki sta jo nato preučevala več ko dve leti. Preučevalno delo je nato trajalo do leta 1973, težave so nastale pri lesu, pri barvanju okraskov, pri okovju, pri izbiri vzorcev, pri nič koliko malenkostih, ki pa jih je bilo treba rešiti z neizmerno ljubeznijo do dela, ki nima nič več opruvka z obrtjo, temveč je že prerastlo v raziskovalno delo in v pravo umetnost.
Medtem ko se je s problemi lesa in okovja ubadal Berto, se je žena Bogomila vsa posvetila barvanju in okraševanju. Pri tem ji je bil v veliko pomoč slikar Hlavaty, ki jo je usmeril v umetnostno izražanje. Nastali so tako prvi narodni motivi naslikani na les, ki jih je nato Bogomila Doljak razstavila na razstavah slikarjev — amaterjev, ki jih prireja p.d. Tabor z Opčin. Bila je to nova spodbuda, da se je zičeto delo nadaljevalo. Slikar Hlavaty je tudi izdelal o-snutek zaščitnega žiga in svetoval ime za to novo dejavnost, ki se bistveno razlikuje od tiste, s katero si mizarski mojster Berto služi vsakdanji kruh. Ime zaobjema pravzaprav simbol krasa
—	bor. Na vseh umetnostnih izdelkih starih skrinj sklednikov in Vintel je vžigosan zaščitni znak
—	bor. Pa še nekaj je k tej dejavnosti prispeval slikar Hlava-ty. Bogomilo Doljak je dokončno usmeril v svet likovnega izražanja. Začela se je ubadati z materialom, v katerem je bila največ doma — z lesom. Nastale so prve skulpture, ali kot jih sama imenuje — izdelki iz lesa. Predstavila se bo z njimi skupaj
s skrinjami v kraški. hiši prihodnjo soboto.
Toda povrnimo se spet k skrinjam. Zakonca Doljak , sta obredla vse muzeje in bila deležna veliko odobravanja in pomoči zlasti v goriškem muzeju v Novi Gorici. Razstavljene skrinje so narejene točno po izvirnikih skrinj iz Sv. Križa (1836), Prečnika (1846), šempolaja (1851) in Praprota (brez letnice), ter po izvirnikih drugih, ki so v muzejih v Štanjelu in Repnu. Skledniki so verodostojno narejeni po vzpr-cu, ki je shranjen v kraški hiši v Štanjelu, vintla pa je izdelana po vzorcu izvirhe nad sto let stare iz Nabrane,.,
Če je Bogomila rešila problem okraskov in barvanja s tolikšno težavo, ni nič manj truda imel z lesom, lesnimi robniki in drugim okovjem mož Berto. Pri lesu se je opredelil za oreh in bukvo, dve skrinji je tudi naredil iz u-voženega eksota (ramino), ki pa ni dal najbolj zaželenih rezultatov. Veliko preglavic so povzročali zlasti robniki in leseni o-kraski, za katere je bilo treba za vsak vzorec posebej izdelati dleta. Hude težave so nastale pri ključavnici. Primernih ni bilo mogoče najti nikjer, dokler se ni oalasil iz Argentine Rudolf Klarič, Bogomilin stric, ko je prišel domov na oddih. Izdelal je originalen vzorec ključavnice, seveda po starih osnutkih, in ju založil s ključavnicami za prvo silo, ki so prave umetnije drobnega kovaštva. Ostalo okovje je izdelal tudi domači kovač Josip Mihelič, ki se je seveda tudi jezil nad velikim trudom, ki ga tako delo zahteva.
Tako imamo pred sabo izdelke. Lepe starinske kraške skrinje, ljudsko izročilo naše kulture, ki jih bo delo družine Doljak otelo pozabi in samo muzejskim namenom, temveč omogočilo, da se z njo okrašujejo tudi naša moderna stanovanja.
Ta veliki trud po globoki verodostojnosti je najbolje označil kustos novogoriškega muzeja Križnar, ki je v spremni besedi v katalogu napisal, da so skrinje, ki jih bomo videli na razstavi, prvi rezultat večletnega prizadevanja, da bi novemu izdelku vdahnili pečat nezlaganosti in zvestobe originalni predlogi.
Družini Doljak (poleg matere in očeta dela v delavnici tudi sin Pavel, kar je na Tržaškem dokaj redek, če ne edini pojav) lahko za izjemni delovni dosežek čestitamo, ljubitelje lepih mizarskih izdelkov in umetnosti pa vabimo, da ši razstavo v Kraški hiši ogledajo, saj bo odprta ves junij. Urnike bomo pravočasno javili. Svečana otvoritev bo v sobo-
to, 10. junija, ob 20.30. Razstavljeni predmeti so seveda naprodaj. Delavnica Doljak pa sprejema naročila za nadaljnjo izdelavo. Izročila seveda ne morejo biti takojšnja, ker zahteva vsaka skrinja ogromno dela in je delavnica trenutno še usmerjena v drugačen del proizvodnje.
Pokroviteljstvo nad razstavo je sprejelo Slovensko deželno gospodarsko združenje, katerega aktivni član je Berto Doljak v svoji usmeritvi, da čimbolj ovrednoti obrtniško delo, zlasti v novih pobudah in da seznani & važnostjo tega dela vse tiste, ki bi se radi posvetili kaki obrtniški dejavnosti. ,,;9	,
Tudi izbira razstavnega prostora je brez dvoma posrečena. Kraška hiša je najbolj posrečen am-bient. kjer se lahko predstavi delo, za katero je težko reči, če je bolj umetnost ali obrt, če je več staro ali več novo. Okvir je brez dvoma idealen in ker je tudi motiv tipično kraški, res ne spada drugam, kot v Kraško hišo. VOJKO KOCJANČIČ
V	nadaljevanju pogovora Franc Šetinc naglasa izjemno pomembnost osimskih sporazumov za o-blikovanje dolgoročnega in uravnoteženega programa sodelovanja med državama, hkrati pa tudi pomen teh dokumentov v e-vropskem prostoru, na gospodarskem, znanstvenem, kulturnem, ekološkem in drugih področjih. Osimski sporazumi — to je svež, nov veter, bolj bogata vsebina odprte meje.
V	zadnjem delu pogovora poudarja sekretar predsedstva nalogo Zveze komunistov in obveznost vse družbe, da pomaga Slovencem v zamejstvu v njihovem boju za narodnostni obstoj in pravice. Tu gre zlasti za prosvetno, kulturno, znanstveno in tudi druga področja. Stik matične dežele z manjšino je prav gotovo ena izmed . omembnih sestavin njenega obstoja in razvoja, zato moramo te vezj nenehno razvijati in izpopolnjevati. V odnosih s slovensko manjšino v Italiji se vse bolj uveljavlja načelo o enotnem kulturnem prostoru, in sicer od umetnosti in založništva ds skupnih nastouov pevskih zborov, izmenjave slikarskih razstav itd. Italijansko manjšino pri na* pa pojmujemo kot sestavino lastnega razvoja in svobode, kot ne-kai, kar bogati našo kulturo. Seveda je v Italiji več naprednih tokov in več možnosti za uresničitev nakopravnega noložaia slovenske narodnostne skupnosti kot v Avstriji, kjer se lotevajo tega vprašanja z občutkom prastrahu, ogroženosti in z nezaupanjem.
V	nadaljevanju prinaša revija članke Marije Vogričeve o izobraževanju komunistov, Adama Franka o vprašanju odtujitve v marksizmu, Šeljka Kumarja o perspektivah koroških Slovencev, Marka Waltritscha o slovenskih šolah v zamejstvu, Janka Kosovela o prostorskih problemih kmetijstva, Boruta Uršiča o Bri-tofp ob Idriji ter nekaj mnenj o problemu primorske prometnice. Waltritschev članek je temeljit prikaz zlasti povojnega razvoja slovenskega šolstva na Goriškem, hkrati pa opozarja tudi na najbolj žgoče sedanje probleme. V javno razpravo o problemu primorske prometnice so tokrat posegli Boris Bernetič, Tomaž Vuga in Milan Primc.
V	leposlovnem delu revije so prispevki Francija Zagoričnika. Nika Nikolčiča, Damjana Jen-sterla, Milojke Žižmond in Bogomira Šefica, medtem ko so zapis« prispevali Albert Klun, Ciril Zupanc, Tomaž Pavšič, Bogomil Bitežnik, Franca Buttolo, Jurij Souček. Jože Osterman, Ivan Rebec, Denis Poniž, Borut Uršič. Bran« Kovič in Ivan Sedej. L. O.
BERITE
REVIJO
[M!
iimiiiiiiiifiMiiHiiiiiiiiiiitMiMiiiiiiMiiiiiiMiiiNiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiMiiimniiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«
V OKVIRU ZAKLJUČNIH AKADEMIJ ŠOLE GLASBENE MATICE
Pihalni komorni večer mladih gostov iz Ljubljane
Nastopili so v kvintetu in posamezno študentje Akademije za glasbo v Ljubljani
Pihalni komorni kvartet iz Ljubljane
FMmrni'
Krnska skrinja i* obl »niško-uineuuške iniiarske delavnice Doljakovih v Nabrežini
V	okviru sodelovanja med glasbeno šolo Glasbene matice in A-demijo za glasbo v Ljubljani in v okviru zaključnih šolskih akademij, so v ponedeljek, 29. maja, ob
20.30.	nastopili v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu študentje Akademije za glasbo s pihalnim komornim večerom. Pod vodstvom umetniškega vodje docenta Fedje Rupla in ob klavirski spremljavi prof. Nade Oman, so se v kvintetu in s solističnimi točkami predstavili Aleš Kacjan (flavti), Bla-goje Dokuzov (oboa), Oroš Lajevec (klarinet), Hadži Nikolov Jordan (fagot) in Teodor Forte (rog).
V	komorni sestavi so na začetku večera izvajali Ramovšov Kvintet in na koncu Ibertov Kvintet, vmesni program pa je obsegal skladbe: Haendel — Sonata v g-molu za flavto, Ravel — Pavana za rog in klavir, Debuss/ — Premiere
rhapsodie za klarinet, Pieme — Solo de concours za fagot.
Koncert je bil na izjemno visoki izvajalski ravni in je pofrdil visoko pedagoško raven ljubljanske Akademije za glasbo. Zato pa je še toliko bolj škoda, da se ga gojenci šole Glasbene matice, zlasti študenti pihal, niso udeležili v večjem številu, saj bi se lahko ob poslušanju izvajalcev mnogo naučili.
Istega dne v dopoldanskih urah je pihalni kvintet iz Ljubljane nastopil tudi v Nabrežini v prostorih prosvetnega društva «Igo Gruden* za nabrežinsko srednjo šolo.
Ljubljanski gostje so imeli v dijakih nabrežinske šole zelo pozorne poslušalce, kar gre šoli, dijakom in njihovim profesorjem, v čast. Koncert je bil še en dokaz več, kako so take prireditve za našo šolsko mladino potrebne in koristne.
OB LETOŠNJEM PRAZNIKU OBČINE ILIRSKA BISTRICA
IDEJE POSTAJAJO RESNIČNOST
Reka (Timava) bi morala že čez leto dni teči čista... - Pomemben napredek v gospodarstvu in nove industrijske gradnje - Izboljšanje družbenih dejavnosti - Več skrbi za turizem
Bojan Brozina
Prebivalci bistriške občine se bodo danes, 4. junija spomnili žalostnih dogodkov pred 3G leti, ko je okupator pobil 35 mož in "an-tov iz Kilovč, Ratečevega brua in Male Bukovice, skoraj petsto domačinov je odgnal v internacijo. Kot znak krvoločnega maščevanja nad rodoljubi so pogorele Mereče, Podstenje, P(>dslenjšek, Spodnja in Zgornja Bitnja in Kilo vče.
Naj vam predstavimo občino Ilirska Bistrica. Rekli bi, da leži olj vznožju primorskega Snežnika in se bolj nagiba proti Kvarnerskemu zalivu. To potrjuje tudi govorica domačinov. Veliko prebivalcev je našlo delo v reškem gospodarstvu. V vsej občini živi okoli 15,200 ljudi, le še slaba četrtina se ukvarja s kmetijstvom. Zadnjah deset let je -tudi tu našla mesto močna industrija, kot povedo, je to lesna in kemična.
Predsednik občinske skupščine Inženir Bojan Rrozina, ki vodi to komuno že drugo mandatno dot)o, je bil pripravljen odgovoriti na nekaj vprašanj, ki smo mu jih zastavili:
— Enkrat na leto, običajno je to ob občinskem prezniku, pregledujete razvojne uspehe. Morda bo najbolj zanimivo zvedeti kako kaže to poslovno leto. lahko tudi primerjale podatke za nazaj'/
— Pred dvema letoma nam je gospodarstvo zašlo, da tako rečem, v slepo ulico, zaradi administrativnih sprememb in tako naprej. Precej boljše je bik) lani Celotni prihodek se je dvignil za skoraj 4 odst. nad republiškim. Tako je čisti dohodek, kot zelo pomembna kategorija, presegel skoraj za 10 odst. republiško povprečje. Občutno smo povečali tudi število zaposlenih, ki prejemajo v povprečju 5 tisoč dinarjev mesečnega dohodka. To so sicer statistični podatki, ki tara. če hi jih še bolj razčlenili, veliko povedo.
— Občinski praznik vsako leto proslavljate z novimi gospodarskimi in družbenimi dosežki, letos prav na ta dan ne boste odpirali ničesar, pač pa bomo na Bistriškem še letos priča mnogim dosežkom. Kateri so ti?
— Če jih samo naštejem- v Lesonitu. naši največji tovarni, bo začela obratovati nova tovarna vlaknenih plošč po suhem postopku. Po načrtu bomo odprli tudi tovarno za proizvodnji) izolacijskih materialov in obenem položili temeljni kamen za drugo fazo tovarne poliuretanov v podgrajski Piami. Najpomembnejša naložba je vsekakor sanacija reke Reke (Timav). ki bo začela služiti namanu v letošnjem juliju. V akumulaciji, umetnem jezeru, se bo za potrebe odplakovarija nabiralo nad 4 milijone kubičnih metrov vode. V Tovarni organskih kislin končujejo obrat za proizvodnjo preparatov in galvani-ziranje ter fermentacijo citronske kisline. Vse te naložbe bodo znašale okoli 110 starih milijard dinarjev.
V družbenih dejavnostih je vsekakor pomemben začetek deh četrto leto zapored, na brkinski sle-menski cesti, katere modernizacija je v končni fazi. Gradijo jo mladinske delovne brigade, investiramo pa jo skupaj s sežansko občino.
— Vaša industrija je, če vzamemo samo primorske občine.
specifična. Njeni razvojni programi so težko sestavljivi, ker morajo upoštevati cel kup predpisov in obvez. Mislite razvijati tudi druge zvrsti gospodarstva ali boste ostali na sedanjih dosežkih domačih strokovnjakov?
— Kot ste rekli, mora naša industrija zelo resno jemati predpise, ki obravnavajo varstvo okolja. Smo pač »kemija*. Naj omenim velike stroške pri nabavi čistilnih naprav za Lesonit in TOK. Verjemite, da je nam še bolj v interesu očistiti Reko, kot pa poslušati nenehna opozorila tistih, ki za varstvo okolja bolj malo storijo. Prepričan sem, da bo naša Reka čez dobro leto neopazno začela teči čista. Upam, da bo le kdo to o-pazil. .. Poudariti moram, da je precej programov', ki so sedaj v fazj uresničevanja, rezultat lastnih idej domačega strokovnega kadra, kar posebej velja za Plamo in delno tudi za Lesonit. Ker je naša industrija predvsem surovinska, si prizadevamo, da bi v programih, ki jih moramo doseči do leta 1985, dosegli čim večjo izdelavo končnih artiklov. Danes se s tem ne moremo pohvaliti. Del naše industrije moramo preusmeriti v kovinsko predelovalno industrijo, seveda z željo, da bi dobili primerna dela tudi za ženske. Za primer omenjam obrat Vezenine z Bleda, Fructal in še kaj.
— V korak z gospodarskim raz-
vojem gredo tudi družbene dejavnosti. Kako pa je tu?
— Želje in potrebe so tudi na teh področjih večje od možnosti. Vendar s skupnimi močmi le dosegamo vse tisto, za kar se dogovorimo. To s samoprispevkom — plačujemo ga že tretje leto — gradimo dve novi osnovni šoli, nekatere pa adaptiramo. V okviru tega bomo razrešili tudi vprašanje otroškega varstva v naseljih. V naslednjih letih naj bi povsod zaživele tudi celodnevne šole in pa seveda težko pričakovani center za usmerjeno izobraževanje.
— Ob koncu bi veljalo zapisati še dve besedi o terciarnih dejavnostih, mislim na promet, trgovino in turizem?
— Ilirska Bistrica je kraj na prehodu iz osrednje Slovenije na Jadransko morje. Predvsem sedaj, ko se začenja sezona, letos nekoliko kasneje, gredo skozi naše mesto ■dolge kolone turistov iz severne in srednje Evrope. Pri nas se u-stavijo na kratkem oddihu in na o-krepčilu. Za te potrebe nimamo dovolj zmogljivosti v gostinstvu. Stare domače gostilne lahko strežejo le manjšemu številu, po večini delavcev iz tukajšnjih tovarn. Zanimivo je to. da se gostje iz Opatije in reške riviere velikokrat pripeljejo iz najete hotelske sobe k nam na enodnevni izlet. Želijo videti Snežnik, Mašun, pa tudi zt ri-
bolov v potokih se zanimajo. Prav zaradi tega bomo morali kaj kmalu razmisliti tudi o >'oljši ponudbi naših celinskih* vrednot. Morda bomo to le rešili v okviru nastajajočega projekta Zgornji Jadran, ki zajema tudi druge podrobnosti.
S prometom je pa tako. Doma i-mamo prevozniško podjetje »Transport*, ki se še dalje modernizira in ima najsodobnejši voznj park za prevoz vnetljivih tekočin. Nadaljnji razvoj je seveda odvisen od
širšega skupnega dogovora o prevozih na cestah in železnicah. Tudi tu iščemo kot postransko dejavnost nove vrste proizvodnje.
Naša občina, je zaključil predsednik Brozina, je v tem srednjeročnem obdobju, ki je na polovici poti, uresničila skoraj tri četrtine zastavljenih nalog. Poleg vsega naštetega pa nam je glavna skrb ohraniti kmetijske površine in se še bolj vključiti v boj za proizvodnjo hrane. BOŽO MARINAC
HIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||IMIII|||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||M||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||l||||||||N|||||l|||l|l||||||l||||||l|||||,|,l||||,|||n„,|„||„|„|„|„IM,||lmn|M||||||||||||||||H|||||||n|||||||M||||||||||||||
l LASTNIM DELOM IN BRATSKO POMOČJO JUGOSLOVANSKIH REPUBLIK
Pomembni dosežki pri popotresni obnovi na področju občine Tolmin
Nekaj misli in dejstev iz poročila novega predsednika tolminske občinske skupščine Staneta Kovačiča
Novi predsednik skupščine občine Tolmin Stane Kovačič je na slavnostni seji ob občinskem prazniku podal temu poročilo, ki je bilo tako oogato izredno zanimivih podatkov o razvoju industrije, gospodarstva, šolstva in kmetijstva, da je prav, če z njim seznanimo tudi bralce Primorskega dnevnika.
Vsa leta po osvoboditvi je bilo vodilo na poti razvoja Tolminske: naslanjanje na lastne sile in zmogljivosti, razvijanje teh zmogljivosti, in sodelovanje z vsemi, ki so želeli pomagati. Naj takoj poudarimo bratsko solidarnost, ki so jo ob potresu pokazale republike in avtonomni pokrajini Vojvodina in Kosovo. S sredstvi, ki so jih prispevale druge republike in samoupravne interesne skupnosti, so bili v občini nanovo zgrajeni ali pa obnovljeni :
V Breginju osnovna šola Goce Delčev, v Kobaridu nov Zdravstveni dom, otroški vrtec, lekarna, poslopje postaje Ljudske milice in obnovljena kulturna dvorana. Na Žagi je bila zgrajena nova osnovna šola. v Tolminu nov Šolski center s sredstvi Avtonomne pokrajine Vojvodine. Socialistična Republika Hrvatska in izobraževalna skupnost Slovenije sta prispevali dve milijardi starih dinarjev za gradnjo nove osnovne šole in Dijaškega do ma v Bovcu. V Tolminu gradijo Dijaški dom s sredstvi SR Srbije, izobraževalne skupnosti Slovenije in s solidarnostnimi sredstvi. Obnovljeni sta bili osnovni šoli na Grahovem ob Bači in v Soči, v Tolminu pa Posebni vzgojno izobraževalni zavod. Sredstva za obnovo je prispevala republiška izobraževal na skupnost Slovenije. Prav tako končujejo v Tolminu gradnjo Doma upokojencev s sredstvi skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. V Volčah so v teku priprave za gradnjo nove osnovne šole, sredstva v višini
4.500.000	din je prispevala Avtonomna pokrajina Kosovo. Novi o-snovni šoli bodo zgradili tudi v Smasti in Podmelcu. V pripravi so dela za obnovo še 9 šolskih stavb.
GRADNJE NOVIH
INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV
Ob koncu 1977. Jeta je bilo v občini zaposlenih 6012 delavcev — 5273 v gospodarstvu in 739 v drugih dejavnostih. Največ delavcev je zaposlenih v industriji.
V zvezi z zaposlitvijo je treba omenitj investicije, ki jih izvajajo tovarne in podjetja. Iskra-AET Tolmin je prav na občinski praznik odprla novo tovarniško poslopje na Poljubinskem polju. Helios-TKK na Srpenici grad novo skladišče, Posočje v Tolminu pa končuje gradnjo upravne stavbe in delavnice. SGG-TOZD gradnje in mehanizacija, končuje gradnjo nove hale mehanične aeiavnice, gradi prizidek k upravni zgradbi in obnavlja staro delavnico. Planika - Kobarid gradi 19 novih zbiralnic mleka in popravlja '5 starih. Metalflex - Tolmin bo do konca leta končal gradnjo novih proizvodnih obratov v Poljubinju in na Pečinah. TIK-Kobarid gradi novo halo za izdelovanje orodja in pripomočkov za medicino. Trgovsko podjetje Alpkomerc - Tolmin končuje obnovo vseh po potresu poškodovanih trgovin, v Tolminu pa gradi veliko novo blagovnico. V načrtu ima gradnjo samopostrežne trgovine na Mastu na Soči, novih trgovin na Žagi. v Breginju in Sedlu. na Mostu na Soči to zgradilo novo skladišče. Avtopromet - Gorica gradj v Tolminu novo avtobusno postajo. Hotel KRN pa obnavlja hotelsko poslopje. Vrednost vseh teh del v gradnji znaša 689.000.000 dinarjev.
Razen teh del, ki bodo končana v tem letu. je v pripravi še več drugih gradenj. Tako bo Mlinotest - TOZD pekarna Tolmin gradil novo pekarno v Toltninu, Meblo - TOZD pohištvo Klavže načrtuje gradnjo novih proizvodnih prostorov na Knežkem polju v Baški grapi. Helios - TKK Srpenica bo gradil nov obrat krede, Avtopre-voz Tolmin bo gradil nov servis za osebna vozila. Planika - Kobarid ima pripravljen načrt za
gradnjo nove tovarne mlečnih tablic. Primorje - TOZD gostinstvo pripravlja načrte za obnovo hotela v Kobaridu. Gostol - Čiginj pripravlja načrte za modernizacijo proizvodnje, PTT - Tolmin pa ima v načrtu gradnjo več objektov. Vrednost vseh teh načrtovanih del znaša 371.500.000 dinarjev.
V tem pregledu smo omeriiij, lej najvažnejše gradnje in načrtovane gradnje, ki bodo veliko pripomogle, k Višpredku in razvoju gospodar-1 stva v tolminski občini. Omeniti moramo še, da so bili po potresu v šestih vaseh: na Robedišču, v Breginju, Sedlu, Podbeli, Stanovi-šču in na Volarjih zgrajeni moderni skupni hlevi za živino. Slišali smo, da jih nekateri imenujejo — hoteli za živino! S temi hlevi je v nove vasj prišlo tudi nekaj, kar postopoma spreminja odnose in miselnost ljudi. Medsebojni odnosi
postajajo tesnejši, pristnejši in dru-žabnejši.
Naj poudarimo, da je novi predsednik v svojem poročilu omenil tudi sodelovanje s sosednjo državo. Med drugim je podčrtal:
»Stalno si bomo prizadevali, da bomo z vsemi sosedi živeli v tesnem medsebojnem sodelovanju. Le taka politika zagotavlja mir in izgradnjo srečnejše bodočnosti. Vsi se še živo spominjamo, da je teror orožje tistih, ki človeštvu ne žele dobro. Tudi ob nedavnem dogodku v sosednji Italiji smo izražali solidarnost z vso njeno demokratično javnostjo, ki je v tem trenutku izpostavljena najhujšemu pritisku in nasilju političnega podzemlja. Pridružujemo se najodločnejši obsodbi terorističnega zločina nad predsednikom krščarsko-demokrat-ske stranke Aidom Morom.*
A. P. OGAREV
TRANSPORT
ILIRSKA
BISTRICA n.soi.o.
TOZD
TOVORNI PROMET TOZD
AVTOSERVIS
DS SKUPNE 1 STROKOVNE SLUŽBE
MEDNARODNI TRANSPORT NAFTNIH DERIVATOV, KEMIKALIJ IN DRUGIH TEKOČIN V AVTOCISTERNAH IN SPECIALNIH NADGRADNJAH. SERVIS IN REMONT VOZIL.
direkcija:
ILIRSKA BISTRICA — ŠERCERJEVA 17
telefon: h. c. 81-341	telex:	34-166
predstavništva:
BEOGRAD — SARAJEVSKA 29
telefon: 659 448	telex:	11-793
ZAGREB — FIJANOVA 14
telefon: 218125	telex:	21-353
RIJEKA — ULICA JNA 25
telefon: 34-401
ISKRENO ČESTITAMO OB 4. JUNIJU, PRAZNIKU OBČINE ILIRSKA BISTRICA (n POSEBEN POZDRAV BRALCEM »PRIMORSKEGA DNEVNIKA*
Pogled s Kozlovega roba na novi del Tolmina Pod gradom in Na hribih
(foto Ogarev;
tm
TOVARNA
ORGANSKIH
KISLIN

ILIRSKA BISTRICA — VOJKOV DREVORED 14
PROIZVAJA CITRONSKO, VINSKO, MLEČNO IN METAVINSKO KISLINO TER GALVANSKE PREPARATE
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM, VSEM ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA IN KRAJEVNIM SKUPNOSTIM, VSEM DELEGATOM V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
ČESTITAMO
K OBČINSKEMU PRAZNIKU «4. JUNIJ« IN ŽELIMO SE OBILO USPEHOV PRI GRADITVI BOLJŠE IN SREČNEJŠE PRIHODNOSTI
SKUPŠČINA OBČINE ILIRSKA BISTRICA
•lesonit*
ILIRSKA BISTRICA
LESNO KEMIČNA INDUSTRIJA n.soi.o Ilirska Bistrica — Telefon 067/81241
PROIZVAJAMO :
—	lesonitne plošče
—	oplemenitene lesonitne plošče
—	dekorativne plastične laminate
—	furnir
—	žagan - rezan les
—	pohištvo
ISKRENO ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE ILIRSKA BISTRICA
Bralce «PRIMORSKEGA DNEVNIKA« lepo pozdravljamo
emona ilirija p. o. ilirska Bistrica
66250 ILIRSKA BISTRICA Vojkov drevored 28
Hit
TRGOVINA NA VELIKO IN MALO Z INDUSTRIJSKIM IN PREHRAMBENIM BLAGOM
Komunalno gradbeno podjetje
Ilirska Bistrica_________________________________
—	DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB
—	TOZD Komunalno stanovanjska dejavnost II. Bistrica
—	TOZD Gradbeni obrtnik II. Bistrica
—	izdelava tehnične in lokacijske dokumentacije,
—	oskrba s pitno vodo, komunalne storitve, proizvodnja vseh vrst gramoza in prevozi,
—	opravljanje gradbenih, mizarskih in pleskarskih storitev
INDUSTRIJA ZA PROIZVODNJO IN PREDELAVO PLASTIČNIH MAS
66244 Podgrad Slovensko primorje
IZDELUJEMO:
—	mehke poliuretanske pene
—	poliuretanske izolacije
—	polietilensko embalažo
—	opremo za galvanizacijo
—	opremo za čiščenje odpadnih voda
OB PRAZNIKU OBČINE ILIRSKA BISTRICA ISKRENO ČESTITAMO in
tovariški pozdrav bralcem « Primorskega dnevnika »
Jurist Kristofferson, Evon Elli-k1: ansambel Atalanta Rhytm rtion in pa «punk» ansambel Ws so gostje današnje rubrike.
K*l$ KRISTOFFERSON
,,aster island
'MONUMENT MNT 86056)
' J'' /
\	\ m		m \
m		m i
Ju je eden izmed očakov glasbe, j^testacije in tu bi lahko rekel
ucije in tu bi lahko rekel >, Marsikaj. Njegovo ime nam je j.1'0 vtisnjeno še iz obdobja 1968, . velike svetovne kontestacije, c^sem ameriške, ki je imela Jje9a voditelja v Dylanu. Kris j/e0 nedvomne popularnosti, ki 'Ma kot folk singer, je široke-“ svetovnemu občinstvu znan tu-tJ° filmski karieri, ki se je pri-fia? 1 filmom uPat Garret and the Kid», nato še «Aliče nt Uve here angmore» in «A *s born». No, tu se pravza-jj>Qw nekje končuje vzpon tega ve-C9a in še vedno živega zvezdni-!£ Srečali smo ga še tu in tam 1 session mana, pisca, posnel je
še kak album, vendar je njegovo ime zašlo v pozabo v prid soula, disco mušic in drugih glasbenih mod. Z otožno noto sprejemamo sedanji njegov album, ki govori nerazumljiv in sanjav jezik preteklosti, ki se žal ne more ponoviti.
Kris pravi o sebi misem pevec, sem pisec» in ne vem, če tu misli na skladatelja ali pisatelja. Naj bo kakor koli, Kris je pravi vulkan i-dej, glasbe, sladkih otožnih not, ki pa žal ne bodo mlajšemu bralcu vzbudile zanimanja.
Plošča vsebuje deset skladb, vse so na zavidljivi višini in vsebujejo vse polno nege in ljubezni, ki jo lahko nudi le Kris Kristofferson.
YVONNE ELLIMAN
Night flight
(RSO 2394 197)
Ime prelepe pevke nam je znano že dalj časa, saj je sodelovala kot koristka z raznimi znanimi izvajalci, da omenim le eno ime: njegovo veličanstvo Erič Clapton. Ima res priljubljen glas in je razumljivo, da jo vsi vabijo na snemanja ... In ko človek prebere podatke na ovojnici albuma, mu pride dvom, kdo je pravzaprav gost tega albuma? Nedvomno so gostje trideseterica izvajalcev pevcev, ki so prišli pomagat Ellimanovi in so tako povrnili usluge, ki jih je pevka že prej storila.
Ne smemo pozabiti, da je Yvonne že posnela dva albuma in oba sta doživela precejšen uspeh.
Nekje sem bral, da ima Yvonne vse elemente da postane nova zvezdica ameriškega tržišča. Osebno ne vidim, da se skriva v lej pevki
taka moč, da bi izpodrinila iz spomina starejše sestrice kot so Joan Baez, Judy Collins, Joni Mitchell, da omenim le najvidnejša imena. Yvonne je prijetna pevka, s tipičnim ameriškim glasom, njene skladbe se z lahkoto poslušajo, ko pa si izklopil gramofon, si nanjo že pozabil.
• » «
Mr & Mrs Kristofferson v I-on-donu. Pred kratkim sta Rita Coo-lidge in pa Kris (o katerem smo pravkar brali) nastopila v londonski dvorani Royal Albert Hall, ki je bila natrpano polna. Nastopila sta le dvakrat za skupnih 6 ur nepretrganega koncerta. Pravijo, da so bili Angleži zelo navdušeni nad parom .. . , še več, po
Končanem nastopu je tvris reuel, da bo prišel nastopat z istim programom ... v Trst!!!
ATALANTA RHYTM SECTION
Champagne jam (POLYDOR 2391 319) šesta plošča ansambla, ki je nastal tam okrog leta 1970, v obdobju, ko so cveteli ansambli kot Ali-man Brothers in še drugi ansam bli, ki so prihajali iz južnih držav kot so Georgia, Alabama in Florida. V to veliko množico lahko postavimo tudi skupino ARS(Atalanta Rhytm Section), ki z razliko od o-stalih že razpuščenih, še vedno na daljuje z nastopanjem. V lanski sezoni so fantje priredili kar 270
nastopov, ki so šli od Atlantika pa do zapadne obale. Trenutno so v Evropi. Debitirali so v Londonski New Victoria Theatre in želi zavidljive uspehe.
Skupino sestavlja šest dobrih glasbenikov, ki so kariero pričeli kot session mani in se to pri njih pozna, saj so vse skladbe vlite in dobro zgrajene. Tistim, ki si želijo malo prepiha, drugačne, sveže glasbe, ki jo tako ljubijo Američani, priporočam ta album.
• » •
Znana čilska skupina Inti Iilima-ni sc vrača domov. To je vest teh dni, ki so jo potrdili člani ansambla sami. Zapušča nas tako eden redkih svobodnih glasov zasužnjenega čilskega naroda.
STIFFS
Stiffs live
(STIFF Rec HKAY 32161)
To je pa «mineštron» punk rocka, zmešanih izvajalcev, ki si pomagajo z neumnimi kretnjami. Rubrika, ki obravnava novosti, mora v svojem okviru postaviti vse. Sicer ne mislite, da je ta plošča tako slaba za posluh. Nikakor ne. Kako naj bi bil rock and roli, čeprav nekoliko izkrivljen ,neposlušen? V plošči je vsega, psovk, hrupa, glasbe itd.
Pri izidu tega albuma so bistveno pripomogli glasbeniki, kot so lan Dury, Elvis Costello, Larry Wallis in drugi, vsak nastopa seveda s svojo skupino.
Dragi bralci, tu, v tej plošči se skriva »višek» poezije, nikar ne kupite takih plošč.


Sestavljajte TOP lestvico
i lv<>: ti *	'.j	IV;
Lestvica najbolj prodanih plošč v Trstu v tem tednu (podatke sva izdelala s pomočjo trgovin s ploščami vil flauto magico*, Ul. Udine —«Raifon» Drevored XX. septembra — «Discoteca triestina*, Pasaža Rossoni);
45 OBRATOV
1.	Tu — Umberto Tozzi
2.	Sta.ving alive — Bee Gees
3.	Night fever — Bee Gees
4.	Sotto il segno dei pešci — Antonello Venditti
5.	The rivers of Babylon —
M. Booney
33 OBRATOV
1.	La Bionda — Fratelli La Bionda
2.	Saturday night fever — Bee Gees
3.	Blitz — Eugenio Finardi
4.	Sotto il segno dei pešci — Venditti
5.	Thanks God its friday — Razni
Sandi Pertot ter Pavel Ugrin
TOP LESTVICA — RADIO TRST A
IME IN PRIIMEK: NASLOV:	_______
GLASUJEM ZA POPEVKO:
IZVAJA:
Izpolnite gornji glasovalni kupon in ga pošljite na naslov: RA1 • Radiotelevisione Italiana Postaja l'rst/A Ulica F. Sev ero, 7 • Trst, v kot pripišite l’OP LESTVICA. Deset najbolj poprašanih popevk boste lahko poslušali vsak torek od 15 35 do 16 30 v oddaji TOP LESTVICA.
VAŠA TOP LESTVICA
Ta teden ste izbrali popevke:
1. (2) STAYIN’ ALIVE - Bee Gees -2. (1) PENSIERO STUPENDO - Patty Pravo
3.	(4) SOTTO IL SEGNO DEI PEŠCI - Antonello Venditti
4.	(3) A MANO A MANO — Riccardo Cocciante
5.	(5) SCOTCH MACHINE — Vnyage
6.	(8) BREZ LJUBEZNI MI ŽIVETI NI - Moni Kovačič
7.	(6) FIGLI DELLE STELLE - Alan Sorrenti
8.	(—) GENERALE —■ Francesco De Gregori
9.	(—) PJEVAM DANJU, PJEVAM NOČU - Zdravko čollč
10.	(—) ONE FOR YOU, ONE FOR - La Bionda
Vi„.........................................................................n......intim..........................im..........■milim,■■■um.......................mili..............immiiimin.nmu.................lin,n.........1111111111111111111l.ini, ............................................mm...........................................................................................................................................................................................................immmi...........MUH*
MED 56 ZBORI IZ VSE SLOVENIJE
lep uspeh mladinskega pevskega zbora Glasbene matice na reviji v Zagorju
Mladinski pevski zbor GM, ki ga vodi mladi Stojan Kuret, šteje okrog 45 pevcev in vidno napreduje v svojih prizadevanjih
. 0 zadnjem nastopu v Kulturnem na reviji »Pesem mladih 78»
(,e Mladinski pevski zbor Glasbe-j.^tice vestno pripravljal na re P Mladinskih pevskih zborov Slo-j ‘le. ki je bila v Zagorju ob Sa-( ~&or, ki obstaja šele dve leti, t,e letos znatno povečal, saj šte-°krog 45 članov. Če pomislimo, j, obiskuje veliko število pevcev J osnovno šolo in da jih veči-..Pfuič poje v zboru, si lahko ta-J Predstavljamo, koliko truda je ''r°i vložiti v to delo mlad, še ne j/0‘j izkušen toda požrtvovalni di-Stojan Kuret.
^°ncrio je prišel težko pričako-i ? 27. maj, ko smo se odpeljali fflorje. Že pred sedmo uro, ki 1‘b* določena za odhod, je pred / .ansko pošto mrgolelo mladih. Ijv bili nestrpni, da bi čimprej Skovali. Z nami so šle tudi ne-d.ere matere, ki so se pozneje jemale kot nesebične pomočnice. iJbio nam je tudi veliko osebnih fJMobilov. Med pojto je bilo v jJ^busu precej mirno, bodisi ker C bili še nekoliko zaspani, bo-Ll ker nam je dirigent prepove-vsakršno petje in kričanje. huJ.Pfej nekaj o reviji sami: Re-i(i 'šfce revije mladinskih pevskih )„ r°p Slovenije so bile prvotno or-,'frane v okviru Mladinskega je :!'ega festivala v Celju. Nato ^ Pobudo za revijo prevzelo Za-*i -e ob Savi. Po uspešno izvede-jrifr«i reuijt leta 1968, so se vsako tj 00 leto v Zagorju srečali pev-^iboljših občinskih in področ-!ii otoških, mladinskih, dekliških tg,, /onih mladinskih pevskih zbo-(jUstanovljena je bila komisija, tj'e za vsako revijo imenovala tu-Ig Rokovno žirijo, ki je spremlja-HjOostope zborov in ustno ter pis-fon° ovrednotila posamezne na-jg ■ Žirija pa je prevzela še vlo-pf'da na vsaki republiški reviji določeno število mladin-tljj?' dekliških in mešanih mladin-Hjlpevskih zborov za nastop na Spinskem pevskem festivalu v je i0, V tem desetletnem obdobju 4® ^aQ°zju prepevalo preko 300 tj r°« s skoraj 20.000 mladimi pev-* vse Slovenije.
IiJčasno so na reviji nastopili ^‘.zamejski slovenski zbori. Tatu1* na prvi reviji nastopil mla-. pevski zbor «Kraški slavit 1 Devina - Nabrežine, na dru-G|0"J tretji otroški pevski zbor d,. ®bene matice iz Trsta, pred a letoma dekliški pevski zbor js *na» iz Križa pri Trstu. Letos r0,j a reviji nastopilo kar 56 zbo-tga: °d katerih dva v četrtek, 25. Ptj10’ 33 v petek, 26. maja, ostali bjjsoboto, 27. maja. Med temi je 0a Ut?i naš zbor. Program, ki smo Pripravili, je obsegal Kogojevo k0>°.bentico», Vrabčevo «Bilečan-hJJ}. Arničevo «Muco, maco». Ra-ji«a začetna trema in nervo-l) je žal maščevala predvsem ljCj^° zahtevni Kogojevi sTroben-c °b klavirski spremljavi Bog-t(,0Q Kralja. Takoj nato pa se je Izkazal in za naše razmere tfc, lZredna dobro zapel Vrabčevo Ig e®aitko», ki je dobesedno ogre-\rt^°slušalce. Uspešen nastop so t .^Pazili sami pevci, ki so še p jo vnemo zapeli tretjo pesem. ^Jiznati moramo, da zbor gla-še ni dozorel težkemu pro-jr)f- k. Mladi pevovodja bo v bo-jjO moral paziti predvsem na Pr^ no izobrazbo, predvsem so-Cn°«. Pohvaliti pa moramo zli-le/ ln še kar dobro barvo zbora J)ed kspešno podajanje programa. h^mno je ta uspeh popolnoma vloženi trud. Ob koncu na-ie zbor prejel priznanje za Kg ei°fanje na tej reviji, Stojanu ito.fik pa je bila podeljena bro-jta Plakete
je bil prvi del programa
c°n. Po kosilu smo ili peš na
* iJlibL
t M ■**
Mladinski pevski zbor Glasbene matice in ob njem njegov pevovodja Stojan Kuret
Zasavsko goro, kjer smo si ogledali cerkev in pokopališče, na kate rem stoji kamnit kip mladeniča, ki ga je izklesal Tone Kralj. Spremljevalka nam je povedala, da v tej cerkvi mašuje župnik, ki je med vojno pomagal partizanom. Takrat se je zaobljubil, da ne bo več spal na postelji, če bo iz vojne odnesel celo kožo. Ker se je to zgodilo, svi od leta 1945 dalje kar na stolu, čeprav je star že nad 70 let. Žal ga
nismo mogli obiskati, ker je trenutno v ljubljanski bolnišnici.
Sedaj čakajo zbor še mnogi drugi nastopi ter snemanje na Radiu Trst «A» in na radiu Koper. Upajmo. da bo zbor nadaljeval po poti, ki jo je ubral, da bo še bolj dinamičen. da bo pridobil še druge mlade pevce ter tako pripomogel h glasovnemu in pevskemu razvoju Slovencev na tem koščku zemlje.
B. KRALJ
Koncert pianista Tomaža Simčiča v Ljubljani
V vrsto številnih glasbenih nastopov ob zaključku ljubljanske glasbene sezone, se je vključil tudi klavirski recital Tomaža Simčiča, letošnjega absolventa šole Glasbene matice v Trstu iz razreda prof. Gojmira Demšarja. Mladi glasbeni umetnik je izvajal skladbe, ki jih je že prejšnji teden predstavil na svojem diplomskerfl' koncertu v Kulturnem domu v Trstu, pa še slovensko glasbeno delo. Groteskno koračnico Janka Ravnika.
Občinstvo je toplo sprejelo nastop pianista, ki je poleg solidne tehnične priprave, pokazal izrazit ;.misel za muzikalno oblikovanje. kar je v izdatni meri dokazal zlasti pri interpretaciji zahtevne Franckove skladbe Preludij, koral in fuga. Koncert je organiziral Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubija ni, ki je dal na razpolago tudi svojo koncertno dvorano.
Simčič in vrsta drugih talentiranih dijakov šole GM, ki se živo vključujejo v kulturno življenje v zamejstvu, predstavljajo za nas neprecenljivo bogastvo, ki se ga vse premalo zavedamo
HiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiintiiiiiiiiiiMiiiiniiiMinminiiiiiMiMiiiMiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiMMiiHiiiniijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMi*
KMETIJSTVO - ŽIVALSTVO - ŽIVINOZDRAVSTV0
_______________________________________________________________________PlSE VET. BORIS ŠTREKEU.
Pravilna vzreja domačega kunca
Nedelja, 4. junija 1978 Ponedeljek, 5. junija 1978
Domači kunec je potomec divje ga kunca, ki živi še danes v Juž ni in Zapadni Evropi. Proti koncu starega veka so udomačili v francoskih samostanih divjega kunca, kjer so spoznali lastnosti te vrste živali. V naslednjih stoletjih so se razvile različne vrste domačega kunca, ki varirajo po teži in barvi ter dlaki kožuha. Človek je začel zrejati kunce zaradi okusnega mesa in predvsem zato, ker imajo kunci izredno sposobnost hitrega razmnoževanja, saj od ene samice lahko dobimo letno do sto kilogramov mesa.
Današnji pogledi na kunčie meso so izredno zanimivi. Dejstvo, da kunčje meso vsebuje dosti manj holesterola od mesa drugih živalskih vrst (polovico manj od teleč jega in za dve tretjni manj od govejega) po drugi strani pa vsebuje dosti beljakovin ir štirikrat manj maščob od piščančevega ter osemnajstkrat manj od prašičjega mesa). Razvidno je kakšna je kvaliteta kunčjega tnesa in tudi mož nosti uporabe v dietetski prehrani, kot tudi v zdravstvene namene, kot je npr. arterioskleroza.
Kvaliteta mesa, hitro razmnoževanje in nagel prirastek pa niso da li reji kuncev tiste veljave, ki bi jo morala imeti. Kljub temu je na Krasu veliko število domačinstev, ki zrejajo kunce za lastno upora bo. Pomanjkljivosti, ki nastopajo v reji, so selekcijske in prehrambe ne narave. Neracionalno krmljenje ne samo da prinaša nepotrebno izgubo, ampak povzroča tudi alimen-tarne nevšečnosti, ki privedejo tudi do množičnih poginov.
Na tem mestu ne bi obravnava! higiene reje, oziroma kletk, kar je
predpogoj za uspešno zrejo. Klet-
ke morajo biti dovolj velike (pri-bližno 69x50x70 cm) in redno či-ščene ter vsaj dvakrat letno razkužene.
Najvažnejši problem pa je brez dvoma prehrana kuncev. Pnvedati j moram, da omenjene živali niso izbirčne v prehrani, čeprav ne smemo pretiravati z enolično krmo. Divji kunci živijo po rovih in hrano si iščejo predvsem ponrči, zato moramo tudi domačemu kuncu dajati količinsko večji nečni o-brok od dnevnih V prehrani pa moramo ločiti zimsko od poletne. Spomladi oziroma poleti krmimo živali predvsem z zeleno krmo, ki mora biti čim cenejša, kajti kunec izkorišča tudi tiste rastline, ki jih druge domače živali ne. Krmn na biramo proti večeru, a moramo paziti da ni rosna, ker mokra krma lahko povzroča napenjanje živali ip tudi pogin Od manj vredne krme lahko nabiramo razne plevele, kot tudi listje raznih rastlin, poleg tega tudi različne trave, detelje, radič, listje pese, fižola, gra-ha, korenjevec itd. Tudi pri zeleni krmi moramo paziti, da ne zvene, ker tudi ta povzroča pri kuncih napenjanje in pogin. Posebno moramo paziti spomladi, ko preide mo od zimske suhe prehrane na zeleno krmo Prehod mora biti postopen in ga opravimo v teku desetih rio štirinajstih dni, tako da zmanjšujemo količino suhe krme in istočasno povečujemo količino zelene krme. V tem obdobju so driske najbolj pogoste, vendar lahko še kar uspešno ukrepamo, da dajemo živalim hrastovo ali vrbovo listje. Poleti, ko krmimo živali z zeleno krmo ni potrebno da dodajamo vode, medtem ko pozimi, ko krmimo s suho krmo mo' ramo kuncem dodajati vode, če-
prav jo odstranimo že po desetih do petnajstih minutah.
Razumljivo je, da si v poletnem času moramo pripraviti zadostno količino krme za zimo. V tem letnem času preidemo na suho krmo, kot je seno, otava in detelja. Dodajamo tudi oves in ječmen, medtem ko koruzo kunec slabo izkorišča, zato je neracionalno krmljenje z omenjeno kulturo. Tudi o-stanke kruha skrbno posušimo in ob priliki dajemo kuncem, kajti posušen kruh je ze’o dobra krma. Priporočljivo je, da pozimi pripravimo tudi kuhano krmo, ki naj vsebuje kuhan krompir in olupke, skorje kruha in razredčeno mleko. Temu lahko dodajamo tudi male količine otrobov ali svežo borovo in smrekovo žagovino, ker vsebuje določene snovi, ki preprečujejo in uničujejo povzročitelje kokci-dioze kuncev. Prav ta bolezen je ena najnevarnejših za uspešno rejo kuncev, ker povzrrča izredno velik odstotek poginov, ki se lahko nadaljujejo čez daljše obdobje. Pozimi moramo paziti, da ne dajemo prevelikih količin krme in je zato živali ne utegnejo hitro pojesti, ker lahko pomrzne in taka krma povzroči hude driske, ki so lahko usodne za žival.
V drugih deželah je reja kun cev že pridobila farmski značaj in tudi selekcija in gospodarjenje sta prešli v industrijsko fazo. Silirana krma, kot tudi krmljenje z. močnimi krmili, je že leta realnost, saj povpraševanje po kunčjem mesu stalno narašča in proizvodnja se mora prilagoditi takim zahtevam. Lastnosti kunčjega mesa ustrezajo moderni prehrani človeka, zalo je razumljivo, da bo ta panoga še pridobila na veljavi in se razvila v industrijsko panogo.
TRST A
8.00,	11.00, 12.00. 14.00 in 19.00 Poročila: 8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša;
9.45	Nediški zvon; 10.15 Vedri zvp-ki: 10.30 Šolska prireditev; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba: 12.15 Glasba po željah;
13.00	Ljudje pred mikrofonom;
13.20	Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne: šport in glasna, Turistični razgled, Prenosi z naših prireditev.
KOPER
7.30,	8.30,	10.30, 13.30, 14.30,
21.30	Poročila; 7.05-8.00 Glasba za dobro jutro; 8.45 V nedeljo zjutraj z Gisello Pagano: 9.30 Emrae elle; 10.00 Z nami je...: 10.15 Glasbeni 'portret; 10.32 Elizabetine pravljice; 10.40 Glasba in nasveti; li.00 Dogodki in odmevi;
11.15	Kirn, svet mladih; 11.45 Orkester BB. Jackson; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pičice na i; 14.00 AMio story; 14.33 Najpopularnejše popevke tedna; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 15.15 Folk in ne; 15.45 Plošče; 16.00 Poje skupina Trammps; 16.3U Koncert;
17.30	Sosednji kraji in ljudje; 17.50 Od hiše do hiše; 18.30 Primorski dnevnik; 19.30 Primorska poje '78;
21.00	Srečanje z našimi pevci.
RADIO 1
7.00,	10.10, 13.00, 17 00, 19.00 in
23.00	Poročila: 6.00 Glasbeno prebujenje; 8.40 Naša zemlja; 9.30 Maša; 10.25 V prvi vrsti: 11 15 Itineradio; 12.20 Plošče: 13.45 Per-fida Rai: 14.45 Musič show: 16.00 Radio 1 - za vsakogar; 16.35 Bel papir; 17.50 Vse o nogometu, minuto za minuto; 19 30 Nabožna oddaja; 19 35 Rdeča plošča. 20 15 Turandot, drama; 22.35 Little lla-(y; 23.05 Lahko noč.
RADIO 2
7.30	8.30,	9.30. 11.30, 12.30.
13.30,	16.20, 19.30 Poročila; 6.00 Vprašanja Radiu 2; 8.15 Danes je ,.nedelja; 8.45 Videof.ash; 9.30 Gran Varieta: 11.00 Ne, ni BBC!;
12.00	Revival; 12.45 Nagradno tekmovanje; 13.43 Vamos a golear!;
14.30	Nedeljske popevke: 15.00 Glasbeno izražanje: 15 30 Pisatelji in izvajalci; 16.25 Luna park:
17.30	Legalna ura; 18.15 Plošče:
19.55	Petnajst hainut s Sergicm Mendesom in skupino Brasil 77.
SLOVENIJA
7.00,	8.00.	9.00, 10.00, 11,00,
12.00,	13.00,	14.00, 15.00. 16.00,
18.00,	20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.15 Zdravo, tovariši vojaki!; *9.07 Radijska igra za otroke; 10.05 Še pomnite, tovariši; 11.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 11.30 Humoreska tega tedna; 11.50 Glasbena meai gra; 12.15 Glasba po željah; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.45 Obisk pri orkestru David Orsini;
15.05	Nedeljsko popoldne; Nedeljska reportaža; 17.00 Zabavna radijska igra; 20.35 Lahko noč, o-troci!; 20.45 Glasbene razglednice;
21.00	V nedeljo zvečer; 23.20 Skupni program JRT; 0.05 Literarni nokturno; 0.15 Plesna glasba
TRST A
7.00,	8.00,	9.00,	10.00, 11.30,
13.00,	14.00, 15.30, 17.00, 18.00 in
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro;
7.45	Pravljica za dobro jutro;
8.05	Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Pevci in ansambli; 9.30 S kuhinjo po svetu; 9.45 Ritmična glasba,
10.05	Koncert sredi jutra: 10.30 Biti ženska; 11.35 Plošča dneva;
12.00	Poslušali boste; 13.15 Slovenski zbori; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrca lu časa; 14.20 Glasba od tu in tam; Kulturna beležnica: 15.00 Glasbeni ping-pong; 16.30 Mladi izvajalci; 17.05 Operne enodejanke; 18.05 Trst in njegove prometne zveze; 18.20 Klasični album.
KOPcR
7.30,	8.30,	9.30,	10.30, 11.30,
12.30,	13.30,	14.30,	15.30, 16.30,
17.30,	19.30, 21.30 Poročila; 7.05-
8.00	Glasba za dobro jutro;"‘9 32 Emme elle: 10.00 Z nami je..;
10.10	življenje v šoli r 10.32 Elizabetine pravljice; 10:40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba no željah; 14.00 športne vesti; 14.10 Plošče; 14.33 Poje Gianni Nazza-ro; 13.45 Folk ansambel Casadei; 15*90 Glasbeni album; 15.32 Valčki, polke in mazurke: 16.40 Flash g’asba; 16.45 La Vera Romagna;
17.00	Pismo iz...; 17.49 Glasbeni rotes; 18.00 Ob petih popoldne;
18.30	Primorski dnevnik; 19.(X) G'asbeni cocktail: 19.35 Iz ?bo rovskega arhiva: 21.00 Jazz; 21.32 Rock party; 22.00 Diskoteka
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00. 12.00, 13.00,
14.00.	15.00, 17 00. 19 00 in 21 00 Poročila: 6.00 Glasbeni' prebujenje; 7.40 SP v nogometu: 8 50 Glasbeni trenutek: 9.00 in 10 25 Radio. anch'io - glasbeno govorni program; 12.05 in 13.30 Vi in jaz '78; 14.05 Plošče: 14 10 Lo spun-to; 15.05 Sidecar; 16 30 Povest;
17.10	Južna glasba: 18 00 Avtorjeva pesem; 18.35 Med šolo in delom; 19.30 Nabožna oddaja; 21.05 Evropski objektiv; 21 40 200 letnica «La Scale»; 22 15 Etnična in folklorna glasba; 23.15 Lahko noč.
SLOVENIJA
6.00	7 00. 8.00, 9 00. 10 00, U.OO.
12.00.	13.00.	14.00	15 00. 16.00,
18.00.	19.09. 22.00 Poročila: 7.20 Rekreac’ja: 7.50 Dobro jutro, o-troci!; 9.08 Glasbena matineja;
10.05	Ringaraja; 10.20 Izberite
pesmico:	10.40 Vedre melodije:
11.15	Kdaj, kam, kako in po čem?;
11.40	Turistični napotki: 12.03 Za vsakogar nekaj; 13 10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetiiski nasveti; 13.40 Pihalne godbe. 14.20 Zabavna glasba: 15 05 Amaterski zbori pred mikrofonom; 15 30 Glasba po željah; 16.30 Glasbeni in termezzo; 16.45 Naš radio: 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 Studio ob 17 00;
19.05	Izročila tisočletij: 19.25 Zvočni signali: 20 20 Zabavna elasna:
20.35	Lahko noč. otroci!: 20 45 Minute z ansamblom Mihe Dov Žana; 21.00 Kulturni vodnik: 21 10 «Mozartov teden 1978'»
Nedelja, 4. junija 1978 Ponedeljek, 5. junija 1978
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.30	PRAZNIK REPUBLIKE
11.00	Maša
11.55	Nedeljska srečanja
12.15	Poljedelstvo jutri
13.00	Dnevnik - OB 13. URI
13.30	Dnevnik 1 - VESTI
17.00	V TEKU NEDELJE j..
17.35	KAM TEČEŠ JOE ? »Sestanek v Los Angelesu* TV film
18.45	90. minuta
19.00	Svetovno nogometno prvenstvo:
ŠPANIJA - AVSTRIJA Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	«Dvojna preiskava*. 1. nad.
21.35	ŠPORTNA NEDELJA
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Risanke
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	Svetovno nogometno prvenstvo:
PERU’ - ŠKOTSKA
13.30	Napoved programa za prihodnje dni
15.45	DNEVNIK 2 Neposredni prenosi športnih dogodkov
V evroviziji avtomobilizem Turin: Atletika
18.55	DAN AUGUST «Zasovražen človek*, TV film Vremenska napoved
19 50 Doevnik ODPR11 STUDIO
20.00	NEDELJA SPRINT
20.40	«A me gli occhi. please*
1. del
21.50	Dnevnik 2 - DOSSIER
22.55	Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI
23.10	Gledališki problemi
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.25	»Rubežniki*. nadalj.
10.35	»Robin Hood*. serija
11.30	Ljudje in zemlja
12.50	Britanska enciklopedija
13.15	Okrogli svet
13.30	Nogomet:
ŠPANIJA - AVSTRIJA
15.10	Mednarodno konjeniško tekmovanje v Lipici
16.00	Atletska tekmotmnja za Han-žekovičev memorial
17.40	ŠPORTNA POROČILA
17.45	Popotovanje Morisa Avgusta Benjowskega
20.30	DNEVNIK
21.00	K. Klarič: S POLNO PARO
22.05	Priiepolje
22.40	DNEVNIK
23.00	ŠPORTNI PREGLED
Koper
17.00	Atletika:
Hanžekovičev memorial
19.30	Mednarodno konisko prvenstvo v Lipici
20.30	Otroški kotiček
21.00	27 kanal
21.15	STIČIŠČE
21.35	«Mornarske obljube*, film
23.10	Steve in Eydie zabavnoglasbena oddaja
Zagreb
21.00	S POLNO PARO, nanizanka
22.05	Dokumentarna oddaja
22.35	DNEVNIK
23.00	ŠPORTNI PREGLED
parla
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Knjižna rubrika
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Posebna oddaja iz menta
15.00	Koncert karabinjerske godbe na pihala
17.45	Argumenti
18.15	»Adam in voda na zemlji* risanka
18.20	IGRA MEST
18.50	Osmi dan
19.20	»Trije vnuki in majordom*
19.45	Almanah, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	POLITIČNA TRIBUNA
21.15	«Tolpa Jasseja Jamesa* westem film
Kino jutri
22.40	BONTA' LORO
Ob koncu DNEVNIK. Danes v, parlamentu
Drugi kanal
12.30' Vidim, slišim, govorim
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	Vzgoja in dežele
17.45	Laboratorij 4
18.15	Film za mladino
18.35	»Dorothea in ura*, risanka
18.40	Iz parlamenta in Dnevnik 2 ŠPORTNE VESTI
19.00	Govorimo o pristopanju
10.15	JADRANJE
19.45	Dnevnik ODPRTI STUDIO
20.40	IL SESSO KORTE
21.15	MONDLALGOL
21.45	Tibetanska kultura
22.45	Rubrika o življenju in kul turi Judov
Ob koncu Dnevnik 2 - ZAD NJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.10	Kmetijska oddaja
18.10	POROČILA
18.15	Vrtec na obisku:
Razgibajmo se
18.30	Britanska enciklopedija 18 55 OBZORNIK
19.05	Kako obveščamo delavca oddaja iz cikla «Da bomo laže odločali*
19.20	Skupna akcija
19.45	Mladi za mlade
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK
21.00	«Lepa Vida ali Primer sv. Ožbolta*, drama
22.20	Kulturne diagonale
23.00	DNEVNIK
Koper
21.00	Otroški kotiček
21.15	Odprti prostor 2L30 DNEVNIK
21.45	Skrivnosti Jadrana:
Nafta na Jadranu
22.15	MORAVA '76:
»Obrok riža*. 3. ep. naniz.
23.10	Baletni večer:
»Romeo in Julija*. 2. del Zagreb
19.45	Mladi za mlade
20.30	DNEVNIK
21.00	«čmi dnevi*, drama
22.35	Glasbeni trenutek
22.40	Kultura v objektivu
23.25	DNEVNIK
23.40	»Senca na nasprotni steni* dok. film
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 6. DO 10. JUNIJA 1078
TOREK, 6. junija
17.00 Atletska tekmovanja za Zorkov memorial; 18.30 Srbski glasbeni pejsaži; 18.00 Obzornik; 19.10 Pisani svet; 19.45 Po kurirskih poteh; 20.15 Risanka; 20 30 Dnevnik: 21.00 Elektronska ljubezen, opera; 21.45 M Dobrovska: Noči in dnevi: 22.40 Sodobniki: dr. Srečko Brodar: 23.00 Dnevnik; 0.10 Nogomet: Argentina - Fran cija.
KOPER
16.30 Maribor: Atletika: 20.30 Odprta meja; 21.00 Otroški kotiček: 21.15 Odprti prostor; 21.30 Dnevnik; 21.45 Nogomet: Italija -Madžarska; 23.15 Šopek z bode čo žico, nadalj.; 0.10 Nogomet: Argentina - Francija.
SREDA, 7. junija
17.58 Bojevniki - sonca, serija;
18,25	Obzornik: 18.40 Nogomet: Brazilija - Španija; 20.50 Dnevnik;
21.20	Film tedna: Vstopi tretji svet; 23.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 23 25 Dnevnik; 23.40 Nogomet: Avstrija - Švedska.
KOPER
18.40	Nogomet: Brazilija - Španija: 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Odprti prostor; 21.30 Dnevnik;
21.45	Vrt naslad, film; 22.55 Nogomet: Avstrija - Švedska.
ČfšTRTKK, 8. junija
18.25	Avtomobili in ljudje: 19.20 Obzornik: 19.30 Profesor Baltazar, risanka; 19.45 Tehtnica za natanč no tehtanje; 20.3$ Dnevnik; 21.00 Obleka, to sem jaz: 21.35 Oči kritike: 22.15 Zabava vas Raffaella Carrš; 22.45 Dnevnik.
KOPER
20.30 TV trim test; 21 00 Otroški kotiček; 21.15 Odprti prostor; 21.30 Dnevnik; 21.45 Ko napoči veliki dan, film; 23.15 Dokumentarni film; 23.45 Jazz na ekranu.
PETEK, 9. junija
18.20 Ne skrbite, tu smo mi; 18.35 Ostržek, serija; 19.00 Obzornik; 19.10 Slovenski ljudski plesi: Prekmurje: 19.45 Zakaj niso vsi ljudje enaki: 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Zabavnoglasbena oddaja; 22.05 Razgledi: Kaj bo jutri?; 23.05 Dnevnik; 23.20 Jaz. Klavdij, nadalj.
KOPER
21.00 Otroški kotiček; 21.15 Odprti prostor; 21 30 Dnevnik: 21.45 Klobuk poln dežja, film: 23.30 Locandina; 23.45 Glasbeni nokturno.
SOBOTA, 10. junija
9.05	Profesor Baltazar, risanka:
9.15	Z besedo in sliko; 9.30 Vrtec na obisku; 9.45 Pisani svet: 10.20 Tehtnica za natančno tehtanje;
10.50	Kaj so samoupravni splošni akti; 11.05 Italija po Moru; 17.00 Atletika; 18.35 Obzornik; 18.45 Pet deklet, film; 20.30-Dnevnik; 2100 Mož. ki je ljubil športe; 22 55 Dnevnik: 23.10 Nastop ansamnla Bay, Cit.v Rollers; 0.10 Nogomet: Italija - Argentina.
KOPER
1	17,00 Atletika: 18.45 Nogomet:
Francija - Madžarska; 20.30 Otroški kotiček; 21.15 Odprti prostor;
21.30	Dnevnik; 21.45 Govori o-ihramba- V imenu zakona, TV film; 22.35 Častilec rdečelask, film: 0.10 Nogomet: Italija - Ar gentina.
PrimorskTSnevmfc 8
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
i ..r.
4. junija 1^!
NOGOMET
V 3. ITALIJANSKI LIGI
Triestina zadnjič doma
Tržačani bodo danes igrali proti Novari
Poslovilno srečanje pred domačimi gledalci v letošnjem prvenstvu bo Triestina odigrala danes proti močni enajsterici Novare. Dolgo in naporno prvenstvo se tako bliža koncu, saj bo po tem srečanju Triestina gostovala še v Trentu in vseh trudov bo konec. V trenutku, ko je v Argentini SP televizijski sprejemniki pa prenašajo po več srečanj
•MiHiiiiuiiMiiiuinitiiiiiiiiimiiitiiiiiiinfiHtmiiiiiii
ODBOJKA
vsak dan, je prvenstvena tekma tretje italijanske lige sicer res dokaj skromen dogodek, vseeno pa bi
_	pa
Triestina danes zaslužila polnošte-
3. MOŠKA DIVIZIJA
Kljub porazu dobra igra Bora
Bor — Inter 1904	2:3
(15:12, 6:15, 15:9, 6:15, 3:15)
BOE: Filipčič, Krebel, Škabar, Gombač, Koren, Košuta.
Proti vodilnemu na prvenstveni lestvici in dejanskemu zmagovalcu letošnjega prvenstva, ekipi Interja, so borovci odigrali eno svojih najboljših tekem. Po vrsti neuspešnih izidov in slabih tekem so «plavi», kljub porazu, ponovno zaigrali na zadovoljni ravni. Na trenutke je bila igra naših predstavnikov zelo učinkovita tako v obrambi kot v napadu. Predvsem v prvih treh setih (še posebno pa v tretjem) smo lahko opazili dobro organiziran blok in skoraj neustavljiv napad. V nadaljevanju je prišla do izraza boljša telesna pripravljenost gostov, ki so bili priseb-nejši in učinkovitejši: istočasno so «plavi» vidno popustili, tako da so v ključnem setu zbrali le tri točke in praktično sami zapravili priložnost za osvojitev prestižne zmage.
A. K.
viJno udeležbo svojih navijačev. Dober položaj na lestvici gostujoče ekipe in solidna igra, ki jo je pokazala tržaška ekipa v zadnjih spopadih, obetata, da bomo lahko končno prisostvovali lepemu in odprtemu srečanju. Čeprav je napredovanje Triestine v C 1 ligo vsaj matematično še v dvomu, so Tržačani prepričani, da so slabi časi že mimo, tako da bodo lahko igrali sproščeno, kar velja seveda tudi za Novaro. Triestina bo seveda igrala za zmago, končni izid pa je verjetno odprt vsem možnim rešitvam.
LE TEDEN DNI NAS LOČI OD VELIKE PLANINSKE PRIREDITVE
Srečanje zamejskih planincev
Letošnjo manifestacijo bo priredilo SPDT - Zbirališče v Boljuncu
Triestina bo igrala v enaki postavi, ki je v nedeljo uspešno premostila nevarno oviro, ekipo Ju-niorcasaleja. Edina sporna izbira je med napadalcema Andreisom in Marcolinijem. Marcelini je tre nutno v odlični formi, Andreis je v nedeljo, ko je dosegel zadetek dokazal, da je popolnoma okreval. Najpravilnejše bi seve la bilo, ko bi igrala kar oba.
Postava bo torej naslednja: Bar-tolini, Schiraldi, Berti, Mitri, Pez-zopane, Salvadori, Marcolinj (An-Politti, Dri, Trainini,
dreis),
Franca.
A. K.
VATERPOLO
FIRENCE - Od torka do četrtka bo v tem mestu mednarodni vaterpolski turnir, na katerem bodo nastopale reprezentance Madžarske, Sovjetske zveze, Nizozemske, Romunije, Španije in Italije. Te države predstavljajo trenutno, poleg Jugoslavije, višek evropskega vaterpola.
Le teden dni nas loči od 7., že tradicionalnega srečanja zamejskih planinskih društev z obmejnimi društvi iz matične domovine, ki ga priredi letos Slovensko planinsko društvo iz Trsta z bogatim sporedom. Na tem mestu bi na kratko opisali, kako je do srečanj sploh prišlo in kako so se nato tudi razvila v pravi planinski praznik. Prvo srečanje je leta 1972 priredilo planinsko društvo z Jesenic, namen tega srečanja pa je bilo zbližanje PD Jesenic, ki je eno izmed številčno najmočnejših ter najaktivnejših gorenjskih planinskih društev, s planinskimi društvi iz zamejstva. Srečanje je bilo takrat še skromno, predstavniki SPDT. SPDG ter planinskega društva iz Koroške (Beneško planinsko društvo takrat še ni obstajalo) so prišli v Jesenice z osebnimi avtomobili. Takrat je bil na sporedu izlet na Golico in pa seveda pogovori o načrtih o bodočem skupnem delovanju.
Tako se je naslednje leto to srečanje razvilo v slavje vseh obmejnih planincev, ki so se ga udeležili v res velikem številu. Srečanje je priredilo SPDT, v dopoldanskih u-rah je bil pohod na Ojstemik nad Kanalsko dolino, popoldan pa kulturni spored ob jedači in pijači na travniku pred Domom «Mangart» v Žabnicah. Marsikdo se bo še z veseljem spominjal tega srečanja, saj je bilo vreme lepo, vzdušje kar se I da prisrčno in prijateljsko, zabavali pa so se otroci in odrasli.
Leta 1974 so prišli na svoj račun naši koroški rojaki, ki so tretje srečanje priredili na Bleščeči planini pod Peco. Od tega srečanja nam je ostala najbolj v spominu prijaznost domačinov in njihova trdna vera v boljše čase. SPD iz Gorice je srečanje leta 1975 organiziralo na Vrhu
nmiiiimiiiniiiHiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiinuiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Delovanje ZSŠDI
Izredno plodni
in koristni stiki
z gosti iz BiH
V tem tednu je vendarle napočil veliki trenutek, da imamo zamejski telesnokulturni delavci čast, da prvič v zgodovini gostimo športnike in športne delavce iz SR Bosne in Hercegovine, ki v bistvu vračajo lanskoletni obisk zamejskih športnikov v BiH.
Če je bil marsikdo prej in nekateri tudi po lanskem gostovanju v BiH skeptičen, skoraj bi rekel polemičen, kaj nam služijo taki stiki s tako oddaljenimi športniki, pa se je te dni lahko prepričal, kako koristni in plodni so ti stiki predvsem za naš zamejski šport, ki odraža razvejano družbeno dejavnost slovenske narodnostne skupnosti v Italiji!
Tu sploh se ne nanašam na tekmovalno plat srečanja, saj so spopadi na igriščih le povod za prijateljsko in bratsko srečanje med mladino, ki ima priložnost, da si izmenja misli in se dotakne specifične problematike, ki jo zanima. Sicer je res, da v nekaj dneh je pač nemogoče doseči, da bi se mladina bolje spoznala med seboj, ker je pač program tako nasičen, da pravzaprav ni materialnega časa za kak bolj poglobljen in kontinuiran dialog. Vendar enkrat je pač treba začeti in stanje, stiki in prijateljstvo se bo krepilo iz leta v leto.
Veliko važnejši in bistveni je «po-litični* aspekt gostovanja športnikov iz BiH. V prvi vrsti naj poudarimo, da so prisotni najvidnejši republiški predstavniki na telesnokulturnem in mladinskem področju, ki so v teh dneh neposredno spoznali pogoje in načine našega delovanja na terenu. Tako so bili postavljeni temelji za popestritev stikov, odnosov, medsebojnega sodelovana in pomoči. Kako prijetno nam je pri srcu, ko vidimo in ugotavljamo, da pri naših prizadevanjih za uveljavljanje in pridobivanje pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji nismo osamlje ni, da nas ne podpira in razume le matična domovina Slovenija, temveč spremlja naš razvoj in nas podpira tudi bratska republika SR BiH.
In prav v teh dneh smo lahko pre-
verili politično važnost tega gostovanja. Ob priliki obiska športnikov iz BiH je ZSŠDI organiziralo več sprejemov, razgovorov in srečanj z vidnimi družbenopolitičnimi osebnostmi večinskega naroda, kot so predsednik deželnega sveta Pittoni, kot deželni odbornik za šport Bertoli, predsednik deželnega odbora CONI. S tem, da so se odzvali na razgovore s telesnokulturnimi delavci iz BiH, so se na najboljši način srečali z našo slovensko zamejsko stvarnostjo, soočili so se z našo problematiko, videli so uspehe naših prizadevanj!, pa tudi pomanjkljivosti in ovire, ki jih ima naša telesna kultura za nemoteni razvoj kot važna komponenta na še narodnostne skupnosti. In ko bo mo potrkali na njihova vrata in jim nakazali naše potrebe, bodo že poz nali naše stanje in če bo obstajala politična volja; nam bodo lahko tudi primerno pomagali. Na vseh teh razgovorih so telesnokulturni delavci iz BiH jasno postavili zahtevo, da morajo vsi uradni politični in tudi športni stiki na telesnokulturnem področju preko naše krovne športne organizacije ZSŠDI, ki mora torej opravljati vlogo mostu med Italijo in BiH. In s takim pristopom se naši narodnostni skupnosti odpirajo nove možnosti za uveljavljanje osnovnih pravic. Zato moramo biti gostom iz BiH hvaležni, da nam omogočajo in pomagajo «odpirati vrata», tudi taka, na katera smo še nedavno brezuspešno trkali, da bi se odprla ...
Športniki in športni delavci iz BiH! Ob današnjem slovesu se bomo kot prijatelji težko razšli, vendar vse to bogastvo, ki ste nam ga posredovali v teh dneh svojega obiska pri nas, bomo skrbno hranili in ga nalagali, da bi se najbolje obrestovalo za našo narodnostno skupnost. Upamo, da se tudi yračate v domovino s prijet-
nimi občutki in da ste se dobro počutili med nami.
Pozdravljeni in srečno pot!
-bs-
V PETEK NA OPČINAH
fi
Številna udeležba
in borbene tekme
V petek so bile na dvorišču o-snovne šole na Opčinah mladinske igre. ki so se jih udeležile vse slovenske osnovne šole openskega didaktičnega ravnateljstva. Udeležba je bila številna in vsa tekmovanja so bila zelo borbena.
Učenci so tekmovali v poligonu in v igri % žogo.
IZIDI
Poligon
1.	Gropada A
2.	Bazovica B
3.	Gropada B
4.	Repentabor; 5. Prosek B; 6. Bazovica A; 7. Prosek A; 8. Opčine; 9. Bazovica C; 10. Križ B; 11. Trebče; 12. Križ A.
Igra z žogo
1.	Opčine A
2.	Križ
3.	Bazovica
4.	Prosek
5.	Opčine B
6.	Trebče
Vse ekipe, ki so se udeležilo mladinskih iger, so dobile diplomo. Nastopajočim čestitamo in se zahvaljujemo za udeležbo.
Odbor mladinskih iger Opčine
pri Doberdobu, tudi to srečanje pa je sledilo tradiciji ostalih, vsaj glede množičnosti in dobre organizacije.
Zmenjeno je že bilo, da bodo leta 1976 srečanje priredili planinci iz Beneške Slovenije, vendar pa jim je potres dne 6. maja prekrižal vse račune. Pristopili so pobudniki teh srečanj, jeseniški planinci, ki so v kratkem času pripravili vse na Vršiču, tako da se je tu srečanje redno odvijalo.
Beneški planinci so končno priredili svoje srečanje lani v juniju na Matajurju, dodati pa moramo, da so ga organizirali zelo dobro, z dopoldanskim pohodom na Matajur ter pestrim popoldanskim kulturnim sporedom. Tega srečanja so se udeležili predstavniki skoraj vseh slovenskih planinskih društev, ne pa tisti ozek krog društev, kot je bilo prvotno mišljeno. Planinci so se sami odločili za razširitev tega srečanja, to pa je vsekakor pozitivno, če pomislimo, da se društva med sabo srečujejo zelo malo.
Letošnje srečanje prireja, kot že leta 1973, SPDT. Spored pa bo pester-in raznolik. Zbirališče bo v nedeljo, 11. junija, od 10. do 11. ure pred Kulturnim domom v Boljuncu, tu pa se bo tudi začel pohod preko Glinščice in mimo spominske table padlim planincem med zadnjo vojno, na «Cippo Comicb, mimo Bota-ča na Jezero ter po bazoviški gmajni, mimo bazoviškega spomenika v Bazovico. Tu se bo na prostorih Gospodarske zadiuge iz Bazovice ob 15. uri pričel kulturni spored, ki bo obsegal nastop Tamburaškega zbora iz Bohinjske Bistrice, mladinskega pevskega zbora nižje srednje šole «Ivan Cankar*, mladinskega pevskega zbora Glasbene matice, tržaškega pevskega zbora od Sv. Ivana «Marij Kogoj*, nastop mladih cicibanov-planincev VIC - Sežana, o-troškega vrtca iz Divače, ter še nastop godbe na pihala železarjev z Jesenic.
Kioski založeni s specialitetami na žaru bodo začeli delovati že od dopoldanskih ur naprej, v večernih u-rah pa bo prisotne zabaval narodnozabavni ansambel «Kras», ki bo igral s presledki do 24. ure. Skratka, zabava bo za vse, zato pa so na to slavje vabljeni vsi, planinci, pa tudi prijatelji našega društva.
D. J
SODNIKA: Marko Della Schiava in Mitja Devetak.
PM: Sokol 2:6, Bor 1:4.
V prijateljski tekmi igralcev letnika 1967 in mlajših je Sokol z dokajšnjo lahkoto premagal Bor. Seveda pa je treba upoštevati, da ni Bor nastopil s popolno postavo (manjkalo je več boljših košarkarjev) in da je bilo igrišče razmočeno zaradi komaj minule plohe. Poleg tega so borovci igrali preveč sebično in so si premalo podajali. Pri Sokolu pa smo opazili nekaj več skupne igre, kar je tudi obrodilo sadove.
Najboljša sta. bila Della Schiava pri domačinih in Pupulin pri Boru.
Marko
ROD MODREGA <
TABORNIŠKI
KOTIČEK
H 58
GORICA £ ^
Sovodnje
KONJSKI ŠPORT
TEKMOVANJE V LIPICI
Tudi danes pester spored
V drugem dnevu mednarodnega jahalnega turnirja v Lipici je v dresuri «intermediarie» zmagal Nemec Mever zu Erpen. Na popoldanski tekmi v preskakovanju ovir v štafeti sta zmago osvojila Francoz Lagiliiere in Romun Popa, Jugoslovan Milutinovič pa si je zagotovil prvo mesto v tako imenovanem tekmovanju «Lov na točke*.
Danes dopoldan bo na sporedu tekmovanje v dresuri, naloga -Grand prix de dressage*, popoldan pa poslovilna tekma v preskakovanju o-vir, ekshibicijski nastop lipicancev, nastop zmagovalcev v dresuri in tekmovanje v preskakovanju ovir «moč skoka*.
V soboto, 10., in v nedeljo, 11. junija, bo v Sovodnjah ob Soči letošnje dvodnevno taborjenje RMV. h predvidenega programa navajam nekaj zanimivosti. V soboto sta na sporedu taborni ogenj m nočni pohod, v nedeljo pa še gozdna šola in vrsta tekmovanj (lokostrelstvo, med dvema ognjema, postavljanje šotorov). Sicer pa je dvodnevni tabor odlična prilika, da se v večjem številu zberejo taborniki RMV ter se začnejo pripravljati na tridetenski letni tabor v Robiču pri Kobaridu od 7. do 26. julija.
Gozdna šola
Tekmovanja se bodo pričela ob 10. uri, zadnja tekma pa bo ob 16.15.
Na zadnji seji rodove uprave smo se dogovarjali mnogo stvari, največ pozornosti pa smo posvetili dvodnevnemu taboru v Sovodnjah in letnemu taborjenju. Dotaknili smo se vseh aspektov ter se zmenili za podroben program, ki ga nameravamo izvesti na taborjenju v Kobaridu. Ena izmed najvažnejših postavk na taboru je program gozdne šole. Gozdna šola je v bistvu šola v gozdu, ko v sklopu vseh taborečih obravnavamo razne argumente. Gre za skupno informiranje in izobraževanje. Treba je še dodati, da nam gozdna šola res nelcaj pomeni, saj ji posvetimo kar 14 dopoldnevov od skupno 20; ostali dopoldnevi so namenjeni izletom in obiskom. Kot že rečeno, je gozdna šola. na sporedu vsako dopoldne, zaradi starostne razlike taborečih pa je razdeljena na dva dela: skupina mlajših ter skupina starejših. Ker so v skupini mlajših po navadj taborniki, ki so prvič na taboru, se v njihovi skupini obravnavajo teme, ki jih mora obvladati vsak tabornik: namen in struktura organizacije RMV, prva pomoč, orientacija in signaliza-
iiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiniiiiiiiiiiniiu mm |,||||,|, i,,,,,,,,,, |,|, ll|||||„t||
MINIBASKET
KLJUB ZAKLJUČKU SEZONE
Vrsta turnirjev v organizaciji naših društev
'fUP
KOŠARKA
TEL AVTV — V okviru košarkarskega pokala narodov je Nizozemska na tujem premagala Izrael z 80:76.
Kljub temu, da so se prvenstva že končala, se dejavnost v naših društvih, ki gojijo minibasket, še ni polegla. Sokol namreč nastopa na turnirju «Godina», ki se bo zaključil v petek, 9. junija.
2e dva dni kasneje, v nedeljo, 11. junija, bo Polet organiziral turnir za igralce letnika 1967, na katerem bodo nastopale vse slovenske ekipe. Nazadnje šj v soboto, 17., in nedeljo, 18. junija, bo v Nabrežini izredno zanimiv turnir. Nastopila bodo tri najboljša tržaška društva1
		
Partija, ki jo danes prinašam, je prav nenavadna. Lanski sovjetski prvak Dorfman se je počutil na nedavnem conskem turnirju slabo in je igral partijo z mladim velemojstrom Kuzminom za vsako ceno na zmago. Tako vidimo v partiji kar serijo žrtev: najprej kvalitete, nato figure, pa zopet kvalitete. Pri tem pa so vse te žrtve «pozicijske», to se pravi, da ne prinesejo takojšnjega nadomestila, temveč so preračunane na doglotrajni učinek.
Kaže, da je imel Dorfman dobljeno prtijo. Ko svoje prilike ni izkoristil, je imel še možnost remi- | zirati, kljub trdnjavi manj. Toda ravno v tem trenutku je prezrl enostavno protižrtev belega, po kateri je bela trdnjava odločilno posegla v bitko. S kar 12 (!) zaporednimi šahi je spravil beli črnega kralja na sredo deske, nato pa izsilil zamenjavo dam in prehod v dobljepp končnico.
Sicilijanska obramba
Beli: Kuzmin - Črni: Dorfman
(Sovjetski conski turnir, Lvov 1978) 1. e4 c5 2. Sf3 d6 3. Lb5 +
Po naključju ista varianta kakor v partiji Filipovič-Palmiotto v «Pa-norami* prejšnjo nedeljo.
3. ... Sc6
Servolana, Don Bosco in Visintini in selekcija vseh najboljših sloven-
skih igralcev.
O vsej tej dejavnosti bomo še obširno poročali.
PRIJATELJSKA TEKMA Sokol — Bor 20:11 (16:5)
SOKOL: Terčon, Della Schiava 12 (2:4), Ret 2, Virgilio, Pahor 4, Grilanc, Caharija 2 (0:2).
BOR: Pieri 2, Polojac, Košuta 2 (0:2), Pupulin 3 (1:2), Smotlak 2, D. Sedevčič, M. Sedevčič, Žerjul in Lozej 2.
Solidneje je pač 3. . . . Ld7, toda tudi igrana poteza ni napačna.
4.	0-0 Ld7 5. De2
Običajno nadaljevanje je 5. Tel nato c3 in d4.
5.	... g6?!
Črni ima na razpolago vrsto dobrih potez, na pr. a6, Sd4, e6 Sf6, izbere pa očividno namenoma nadaljevanje, ki vodi do strahovitih zapletov.
6.	e5 de5: 7. Se5: Se5: 8. De5: Lb5:?!
In sedaj žrtev kvalitete! Namesto tega bi bilo 8. . .. Sf6 9. Dc5: stalo samo kmeta, niti ne pod neugodnimi pogoji.
.9. Dh8: Lfl:
Ker po 9. ... Sf6 10. d3 grozi Lh6. tako da črni nima nadomestila za žrtvovani material.
10. Dg8: Lg2:?!
črni znova zapleta igro. Po umiku lovca pa bi bil imel beli pač o-
čividno prednost.
11. Kg2: Vd5+ 12.'Kdl Dg5+ 13. Kfl Dh5 14. Sc3
S tem je večni šah na dl preprečen in beli ima celo figuro več. Toda problemov še ni konec, ker je beli nerazvit, dama na g8 pa izven igre.
14. ... Dh2: 15. Sdl Tc8?
Točneje je bilo 15. ... Td8 16. Id3 c4. Analize pravijo, da bi imel
' n/\4nr« /rent	n n rlnKH-nlr
IIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIirillllllllllllllllllllltlllllllll|||(ii«|||ll|||||||||||||||||||||||||||M||||||||||i||||||||||j|||i|||H|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||n|||||||||||

ZAKLJUČIL SE JE PLAVALNI TEČAJ V LIPICI
f limf 111111111111111111111111111111 iiiMiiiiiiiiiiiiiaiifinaiii
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 4. junija 1978
KOŠARKA
MEDNARODNI TURNIR
Od 9.00 do 12.00 na Kontovelu Finalna srečanja od 5. do 1. mesta
Nastopajo Breg, Bor, Branik, Konto vel, Polet in Ferroviario
NOGOMET
PRIJATELJSKA TEKMA 10.00 v Trebčah ZSŠDI - Selekcija BiH
KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV 15.00 v Varianu Nastopa tudi Adria MLADINCI
15.00 v Azzanu Decimo
Nastopa tudi Adria
TENIS
ITALIJANSKI POKAL 9.00 na Padričah Gaja A - Cervignano 9.00 na Padričah Gaja B - Circolo Ufficiall
Tečaja se je udeležilo kar 140 mladih plavalcev
Tečaj so priredili šolski odbori staršev s sodelovanjem ZSŠDI ■ Navdušenje med tekmovanjem
V	torek se je v bazenu v Lipici zaključil plavadni tečaj, ki ga priredijo vsako leto šolski odbori staršev v sodelovanju in s pomočjo ZSŠDI.
Letos so se tečaja udeležili otroci iz Bazovice, s Padrič, iz Gropade, iz Trebč, s Proseka in s Kontovela. Skupno jih je bilo 140. Otroci so, pod vodstvom štirih učiteljev, vadili od novembra do maja, vsak torek v tednu, razen ob praznikih. Tako je bilo na letošnjem tečaju približno 25 ur lekcij. Plavalci so bili razdeljeni v tri skupine, in sicer: neplavalci, srednji plavalci in plavalci.
V	prvi skupini je bila glavna skrb vaditeljev, da majhne otroke privadijo na vodo in da se je ne prestrašijo. Po tem -»prepričevalnem delu* se pravzaprav začne pravo učenje plavanja. V drugi skupini se skuša izboljšati način plavanja vsakega posameznika, v tretji pa se že nekoliko gleda na moč in hitrost. Seveda r>e moremo pri tem govoriti o nikakršni agonistični dejavnosti, saj je cilj tega tečaja ta, da se naši otroci privadijo vode in da poleti lahko plavajo v morju z večjo lahkoto.
Sama udeležba tečaja pa ne daje vsakemu posamezniku gotovost, da zna plavati. Tega se morajo zavedati tečajniki in njihovi starši, ki jih bodo v poletnih mesecih spremljali na kopanje. N j se vsakdo zaveda, da morje ni bazen in da je treba morje spoštovati!
Ob zaključku tečaja so imeli vsi plavalci tekmovanje. Razdeljeni so bili v več skupin, in sicer: vrtec, vsi razredi osnovne šole (ločeni fantje in dekleta) in srednja šola.
Do tretjega razreda so tekmovali na krajši razdalji, ostali pa so tekmovali na razdalji 25 metrov. Stil plavanja je bil «prosto».
Ob bučnem navijanju staršev, ki so bili kar v dokajšnjem številu, so posamezniki opravili dobro svoje nastope. Vsi so pokaza'i napredek, ki so ga dosegli v tem letu.
Po tekmovanju je sledilo nagrajevanje. Vsem prisotnim je spregovoril predsednik ZSŠDI Vojko Kocman, ki je dejal, da je Združenje v svojih močeh vedno pripravljeno pomagati podobnim pobudam, predvsem pa, ko gre za osnovno in srednješolsko mladino. Nato se je zahvalil podjetju Kras - Sežana, ki je dalo na razpolago bazen, staršem, ki so požtrvovalno vozili svoje o-troke na tečaj in vaditelje.
Predsednik Kocman je nato nagradil nastopajoče. Prvi trije v vsaki kategoriji so dobili zlato, srebrno in bronasto kolajno z napisom na hrbtni strani -sLipica ’78*.
Poglejmo še rezultate.
Vrtec:
1.	Katja Fabrizi	24”8
2.	Barbara Mauli	25”8
3.	Aleš Sterni	26”1
Nastopili so še: Bogdan Stopar,
Marjan Renčelj, Tjaša Kocman, Da-
mjan Berdon, Martina Gojča.
1.	razred — Dekleta:
L	Jana Mijot	14”7
2.	Tamara Prašelj	21 ”2
3.	Jasmina Grgič	28”
Fantje:
1.	Aljoša Starc	14”6
2.	Dean Starc	15”1
3.	Marko Prašelj	15”9
Nastopili so še: Dunja Grgič, Da-
niela Cergoj, Ana Lokatoš, Martina	
Rustja, Ljudmila Puntar,	Mitja
Kalc.	
2. razred — Dekleta:	
1. Isabella Cipollina	13”
2. Mikela Čergolj	15”2
3. Martina Vidali	17”4
Fantje:	
1. Erik Cingerla	11”3
2. Dean Paulina	12"1
3. Peter Sterni	13”5
Nastopili so še: Darja	Renčelj,
Mikela Dernovšček, Barbara Renčelj, Milena Grijon, Danjela Čuk, Tanja Gorkič, Suzana Calzi, David Ota, Dean Verginella, Silvano Peric, Francesca Rustja, Thomas Sul-lini, Damjana Guštin, Matejka Starc, Marko Rupel Edi Rupel, A-leksander Šik, Dean Vodopivec, A-lan Vodopivec, Goran Kocman.
3. razred — Dekleta:
L Irena Kralj
2.	Fabjana Carli
3.	Katja Daneu
Fantje:
1.	Andrej Pertot
2.	Marjan Gustinčič
in
13”9
14”2
3.	Davorin Starc	11”8
Nastopili so še: Kristina Stopar,
Damjana Furlan, Paolo Carli, Sabrina Calzi, Valentina Calzi, Andrej Baldisin, Igor Lukša, Tomaž Ban, Sergij Lukša.
4.	razred — Dekleta:
1.	Elena Micali	24”1
2.	Katja Zlobec	29”4
3.	Karmen Križmančič	31”4
Fantje:
1.	Diego Collerig	27”8
2.	Martin Gregori	32”2
Nastopili sta še: Sonja Gregori in
Saša Lukša.
4.	razred — Dekleta:
1.	Elena Prašelj	21 ”5
2.	Nataša Daneu	24”7
Fantje:
1.	Damir Starc	21”1
2.	Walter Gregori	22”2
3.	Massimo Purini	24”9
Nastopili so še: Aleksander Leban, Filip Bak, Mitja Petaros, Ivo Grilanc, Vilijem Lorenzi.
Dekleta:
20” 3 21”5 23"
II”
15”5
SREDNJA ŠOLA -
1.	Fabjana Leve
2.	Tatjana Gregori
3.	Tatjana čač Fantje:
1.	Edvin Guštinčič
2.	Robert Vidali
3.	Fabio Malalan Nastopili so še: Marko Kralj, E-
gon Gornik, Igor Guštinčič, Valentina Drnovšček, Tamara Petaros, Kristina Maver, Klavdija Peric.
17”6 20” 1 21”1
potem črni izglede na dobitek.
16. d3 c4 17. d4 Dhl+ 18. Ke2 Dh5 + 19. f3 Tc6 20. S/2 Te6+ 21. Le.? Dh6 22. Sg4 Te3: + ! 23. K/2 Po 23. Se3: Dh2+ 24. Kel Dg3 + 25. Kd2+ Df2 26. Kc3: De3:4- 27. Kc4: bi imel črni najmanj remi, na kar pa beli ne pristaja več.
23.	... Tf3: + !
Seveda edino. Toda sedaj ima beli celo trdnjavo več!
24.	Kf3: Dh3+ 25. Kf4 /5?? Ravno v trenutku, ko ima črni
še remi, napravi odločilno napako! Namesto tega bi bil s 25. ... Dh4 zaradi grožnje f5 ali h5 izsilil 26. Kf3, nakar bi sledilo ponavljanje potez. 26. Sf6 +!
Seveda! Beli odpira s tem e-lini-jo, nakar poseže trdnjava odločilno v igro. Bele težke figure zapodijo črnega kralja preko vse deske.
26. ... e/6: 27. Tel+ Kd.7 28. D]7+ Kc6 29. Dc4:+ Kd6 30. De6+ Kc7 31. D]7 + Kc6 32. d5+ Kb6 33. Te6+ Ka5 '34. Dc7+ Ka4 35. Dc4+ Ka5 36. Dc7+ Ka4 37. Dc4+ Ka5 38. Dc3+
Beli se je pripričal, da ne more dati mata in tudi ne vzeti lovca s šahom. Zato krene v končnico, ki je zanj tudi gladko dobljena. Ima kvaliteto več in močnega prostega kmeta, črni pa ne more dobro braniti svojih kmetov.
38. . . . Dc3: 39. bc3: Kb5 40. Tj6: Lh6 4- 41. Kf3 Kc5 42. c4 Lg7
43.	Te6 L/8 44. Te8. črni se vda. Tu je bila partija namreč prekinjena in črni se je v analizi prepričal, da mu ni rešitve. Na pr.:
44.	... Ld6 45. Tc8+ Kb6 46. a4 a5 47. Ke3 Lc5+ 48. Kd3. Sedaj padejo zaporedoma črni kmetje na kraljevem krilu, ki jili ne kralj, ne lovec ne moreta braniti. V. Pirc
ZA ŠPORT IN REKREACIJO
Do 26. junija prošnje za deželne prispevke
Deželno odborništvo za šport in rekreacijo obvešča, da bo 26. junija zapadel rok za predložitev prošenj za podelitev denarnih prispevkov športnim in rekreacijskim organizacijam po zakonu štev. 27 iz letošnjega leta. Zakon daje na razpolago po 150 milijonov lir na leto od letošnjega leta do vključno leta 1997. Vse podrobne informacije prejmejo interesenti v uradih odborništva, Trst. Ul. sv. Frančiška 37, telefon 795618 744945.
«TOUR DE FRANCE*
FRANKFURT — Letošnja kolesarska dirka po Franciji bo startala v ZRN in sicer v Frankfurtu. «Tour» se bo tako drugič v svoji zgodovini začel v ZRN, saj je bil leta 1966 start v Kolnu.
cija, nekaj iz NOB, skratka podrobna obravnava celotnega prvega taborniškega izpita z dodatkom nekaj točk drugega.
Za starejšo skupino pa pridejo v poštev teme, ki jim pridejo prav kot članom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Gre za dobro obravnavo nekaj tem, ki se nam zdijo važne. Nekatere stvari so se~ veda skupne za ves tabor; iz letošnjega programa bi nanizal najvažnejše: taborniška ideologija, o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Benečija, izvajanje sklepov posveta o športu, srečanje z udeleženci NOB, zemljepis in zgodovina kraja taborjenja, naša mladinska problematika, problematika ZSMS, krvavo Posočje, razorožitev v svetu, Latinska Amerika, 20 let poletov v vesolje itd. Iz navedenega programa je razvidna teža letošnje gozdne šole. Sicer pa smo vedno trdili, da želimo vzgojiti dobrega člana človeške družbe, napredno usmerjenega mladinca slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji.	Milan Pahor
ROKOMET
PULJ — V tem mestu bo od 12. do 17. junija mednarodni rokometni turnir, veljaven za «Trofejo Jugoslavije*.
KOŠARKA
LJUBLJANA —• Po zadnjih vesteh bi moral v prihodnji sezoni center Bresta Ljubo Vujačič odpotovati iz Ljubljane, ker se bo verjetno vrnil v Titograd.
« * •
LJUBLJANA — Košarkarji ljubljanskega Bresta bodo odigrali 19. junija prijateljsko tekmo v Hali Tivoli s poljsko reprezentanco.
TENIS
V TOLMINU
Gaji prehodni pokal
Prejšnjo soboto in nedeljo j® ,
. - - .	1_i_z .. /Tolminu 0®“
prijateljski troboj v Tolminu teniškimi igralci Gaje, Tolmin Nove Gorice. Padriška in Gaja je briljantno osvojila P/en s pokal z zmagama nad Tolmin® 4:1 in nad Novo Gorico s 5H-f Gorica pa je premagala Tokn ^ 5:1. Vse tekme pa so bile n gemov.
REZULTATI
Gaja - Tolmin
Košuta - Vrčon Hiršman - Pervanje Rudež - šafhalter Kralj - Farič Hiršman-Rudež :
Vrčon - Šafhalter Gaja - Nova Gorica Košuta - Koglot Fučka - Boltar Hiršman - Puc Kralj - Špacapan Košuta-Fučka : Koglot-Puc Hiršman-Rudež :	j.j
Spacapan-Boltar	čini
Po agonističnem delu so dori ^ pogostili goste. Med prijatelj Q
4:1
9:4
9:5
8:9
9:0 (b'^ 9:1
5:1
9:9
9:4
9:4
0:5 (Pre};2
pomenkom pa so podpisali l,stl -m
sreca”ii
enkrat na leto izmenoma v o™
pobratenju med klubi in se zrn.enjj da bodo taka prijateljska sre®
mestu.
OBVESTILO
TS ŠZ GAJA ^
organizira teniški tečaj za <>lr j jj 8. do 13. leta, ki bo obseg*1 ^ lekcij. Zbirališče in vpisovanje f na teniških igriščih na Padri'e*” sredo, 7. junija, ob 14. uri 06 kem vremenu.
Ob tej priliki bodo tečajni^ bili tudi vsa podrobnejša P0''
NOGOMET
MADRID - Pri starosti »3 umrl Santiago Bernabeu, ki J-jj, dolgoletni predsednik Real Maflr še prej pa igralec in trener-
VOLKSVVAGEN
TJEFtBV
...v tem «zadku» je na j večji prtljažnik: celih 515 litrov!
motor z 900 kub., 40 KM in 132 km/h ali s 1100 kub., 50 KM in 142 km/h poraba (pri 100 km/h) 6,6-6,7 1/100 km
...in za poskusno vožnjo ga dobite tu
ZASTOPNIK:
din($£)nti
Ul. Coroneo 33 — Tel. 76-23-81 — TRST
NADOMESTNI DELI — SERVIS
S tyl
fUoelo
MODNI ČEVLJI IN TORBlC£
iz izbranega usriia
TRST- Ul. S. Nicolo 22 -Te!. 31959
Modeli: Madras
West end — Zanln •" Montorfano — Pap8|on Lilly’s
WALMOPOR
Ul. Milano 27/A — Tel. 62862
TRST
ZASTOPNIK:

HONDA
IL-ORINI
OBLAČILA — GUME
OPČINE - TRST Narodna Ul. 87 - Tel. 213193 ’
h *I rM šport
VSE ZA oPORT IN REKREACIJO
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
11. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V ARGENTINI: 3. DAN
Presenetljivi zmagi Avstrije in Peruja bgentinaTs Dokaj medla igra brazilske reprezentance
Nizozemska, kljub zmagi nad Iranom, ni izpolnila pričakovanj
BRAZILIJA-ŠVEDSKA 1:1 Nizozemska-Iran 3:0
Jj^AZlLIJA: Leao, Toninho, 0-Amaral, Edinho, Batista; Ce-- (po Qc	tj-
t 86. min. Dirceu), Riveli-•„!/*!> (po 67. min. Nelinho), Rei-a°> Žico.
jfjiDSKA: Hellstrom, Borg, An-^Son; Nordqvist, Erlandson; Tap-(„!"• Larsson (po 82. min. Ed-L*In), Linderoth, B. Larsson; Sjo-Weidt.
t EELCA: v 37. min. Sjoberg, v Jjeinaldo.
j”°NIK: Thomas (Wales).
Ij^soo, razočaran je za argentinske j^lje nogometa: tudi Brazilija Javila medel nastop ZRN, Ar-^5ne in Poljske ter s precejšnjo tajy° rešila točko proti dosti manj jj ~fani švedski. Besedo «rešila» ^Jianaša predvsem na igro: Bra-jJ.®o bili zelo počasni, obramba L^lub dobrim posameznikom večji ‘ **aplesala» pred nasprotnikovi-
i,	naPadi, pred vrati Hellstroma pa u* Se enkrat pokazalo, da Cou-
j,	a he razpolaga z učinkovitimi ^»dalcj Toliko opevana Riveli-b*1 Žico (predvsem pa slednji) sta >... wez pravih idej, tako da je > 0 do pobud v napadu le preko
vi	(iwuu V uaj/auu it
in Edinha, ki pa sta s svo-Prodori šibila lastno obrambo. w *dska je igrala po že tradicio-shemah. Obramba je bila ze-
lo solidna (vratar Hellstrom pa pravi as), Linderoth in B. Larsson sta zelo marljivo gradila igro za napadalce, med katerimi je bil v prvem polčasu najbolj nevaren Sjoberg, v drugem pa Weidt.
Prve poteze so sicer dale slutiti, da bo za Brazilce vse lahko. Švedi si niso upali izven svoje polovice, Žico in Rivelino pa sta v 11. oz. 12. minuti s točnima navpičnima podajama pripravila lepi priložnosti Toninhu oz. Reinaldu. Prvi strel je švignil mimo vratnice, v drugem pa se je lepo postavil Hellstrom. Od tedaj dalje so Švedi prevzeli pobudo in nekaj zmešnjav pred vrati Leaoa je pokazalo, da z brazilsko obrambo nekaj ni v redu. še ena stoodstotna priložnost za Reinalda in Gila (napaka ob praznih vratih) in v 37. min. gol Švedov: predložek Linderotha in gol prisebnega Sjo-berga, zelo osamljenega sredi kazenskega prostora. Isti igralec je bil znova sam pred Leaom v 38. min., v 41. min. pa je L. Larsson z glavo zadel vratnico. Kot se vedno dogaja, pa je po vrsti priložnosti na eni strani padel gol na drugi, vrh tega še po 45. mih., čeprav ni bilo vzroka za podaljšek. Toninho je nekaj časa okleval na robu igrišča, nato pa podal dolg predložek
Avstrija-Španija 2:1
PERU: Quiroga, Manzo, Diaz, Chumpitaz, Duarte, Velezquez, Que-sada, Cubillas, Munante, La Rosa, Oblitas.
ŠKOTSKA: Rough, Jardine, For-syth, Burns, Bushan, Masson, Rioch, Hartheford, Dalghlish, Jordan, John-ston.
SODNIK: Eriksson (Švedska). STRELCI: v 15. min. Jordan, v 42. min. Cueto, v 70. in 76. min. Cubillas.
GLEDALCI: 40.000.
Tekma ?e je začela v počasnem tempu in škotska je z napadalno i-gro prevzela pobud*, v svoje roke. V prvih petnajstih minutah ni bilo zaslediti nobene nevarne akcije, vendar so Škoti nepričakovano povedli z Jordanom, ki je izkoristil kratko odbito žogo vratarja Quiro-ge. Predvidena reakcija Peruancev je bila dokaj neučinkovita, tekma pa zopet enolična.
V drugi polovici prvega polčasa, so Peruanci ustvarili nekaj lepih priložnosti in so tri minute pred koncem zasluženo izenačili.
Igra v drugi polovici se bistveno ni spremenila. Škotska je imela še naprej terensko premoč, vendar tega ni znala izkoristiti. V 65. minuti je Masson zastreljal celo 11-metrov-ko in od tedaj naprej je na igrišču obstajala samo ekipa Peruja, ki je v šestih minutah realizirala kar dva gola. Igre je bilo tedaj konec.
VČERAJŠNJE TEKME V DOLINI Z GOSTI IZ BiH
ODBOJKARICE ZSŠDI USPEŠNE
Premagale so selekcijo iz BiH s čistim 3:0 - V košarki so bili gostje odločno boljši od Borove peterke
zjutraj so si športni funk-jLj^fji iz Bosne in Hercegovine o-Miramarski grad, v Rižarni spomeniku bazoviškim žrtvam v 3 položili vence. Kosilo je bilo kjer je izvršni odbor SKGZ itiri '1 sprejem, po popoldanskih jj ^nih srečanjih pa so vsi obiska-&»tavo vin v Zgoniku. cERAJšNJI IZIDI
^VSTRIJA: Koncilia, Sara, 0-ayer, Breitenberger, Pezzey, ;ersberger (po 67. min. We-), Prohaska, Krankl, Breux, 'a, Schahner.
»ŠPANIJA: Miguel Angel, Perez, J^Sueli, Pirri, De La Cruz, 'Isi-J!r°, Asensi, Cardenosa (po 46. h11}' Leal), Ruiz Bazan, Cano, Tgach (po 60. min. Quini). »RjjLCI; v 9. min. Schachner Bfi), v 21. min. Bazan (šp.), v ”_min. Krankl (Avs.).
7DNIK: Palotay (Madžarska). .Avstrija je pripravila malo prepečen je: res je, da si je prido->la v kvalifikacijah precej ugledi Vendar pa so bili Španci zara-? svoje izjemne bojevitosti favo-jfettni. Tekma je tudi potekala Pričakovanju: Španci so v glav-napadali, pripravili precej Prožnosti, ki jih napadalci niso , rabili, drago pa so plačali sla-feti, ki so se pojavile v obrambi. Prav v tem pa je glavna zaslu-Avstrijcev, ki po igri morda Trajajo za nasprotniki, zelo spret-i»° Pa izkoristijo vsako priložnost. ako je po uvodnih španskih na* ^dih Avstrija povedla že v 9. Tjnuti: Schahner je z osebnim "°dorom izkoristil dejstvo, da so J6 nasprotniki preveč pomaknili v aPad, preigral dva branilca in
iz težkega položaja premagal Mi-guela Angela. Asensi in Cardenosa sta v teh trenutkih organizirala svoje vrste in Španija je do konca polčasa gospodarila na igrišču. Sad tega prevladovanja je bil gol Bazana, ki je v 21. minuti izrabil netočnost avstrijske obrambe in iz kratke razdalje izenačil. Tedaj bj morala Španija osvojiti tekmo. Kljub hladnokrvnosti:avstrijske o-brnmbe bi španri, lahko dosegli zadetek v 42. minuti. Ijo, je rešil na črti Sara in malo-AmStieje, ko je Koncilia s hrabrim posegom rešil pred Canorh.
Drugi polčas pa je le prinesel preobrat. Verjetno bo še precej govora a odločitvah španskega trenerja, ki je nadomestil dobrega Car-denoso z Lealom, predvsem pa odličnega R.eixacho s Quinijem. Španci so polagoma izgubljali vajeti i-gre, Avstrijci pa so s hitrimi prodori presenečali nasprotnikovo o-brambo. Njihov napadalec Krankl je v 32. minuti izrabil kratko odbito žogo in dosegel zmagoviti zadetek.
Avstrija je tako napravila velik korak proti polfinalnemu delu tekmovanja, čeprav ne gre pozabiti Švedske, ki je tudi prijetno - presenetila proti Braziliji.
pred vrata, kjer je bil Reinaldo najhitrejši in je premagal nemočnega Hellstroma.
Drugi polčas je bil še slabši. Švedi, ki so tokrat igrali proti vetru, so začeli znova bolj previdno, Brazilci pa niso bili sposobni nobene duhovitejše pobude. Le v 65. min. je Weidt s krasnim strelom od daleč prisilil k delu Leaoa, v 84. min. pa je Žico od daleč zaposlil Hell-strbma. Živci pa bi skoraj bili u-sodni Švedom. Najprej je B. Larsson skoraj zagrešil avtogol, v 91. min. pa je prišlo do male drame. Brazilci so imeli na razpolago kot in Gil je okleval, nato pa le streljal: Nelinho je z glavo premagal Hellstroma, vendar pa je sodnik tokrat trenutek prej odpiskal konec srečanja.
Zmaga bi bila za Brazilijo le preveliko plačilo.
Netzer
Gunther Netzer, bivša zvezda nemškega nogometa, ki se trenutno nahaja v Argentini kot novinar, je po tekmi Argentina - Madžarska izjavil, da je bila igra obeh ekip dokaj medla, pohvalil pa je domačina Kempesa in Luquea. Glede glavnega favorita za končno zmago se Netzer ni izrekel.
NIZOZEMSKA: / Jongbloed, Suur-bier, Kroll, Rijsbergen, W. Van Der Kerhof, Neeskens, Haan, Jansen, Repp, Rensenbrink, R. Van Der Kerhof.
IRAN: Hedjazi, Nazari, Hassan, Kazierani, Abdollahie, Eskandrjan, Parvin, Sadeghi, Ghassempour, Na-yebagha, Faraki in Jahani.
STRELCI: v 40. min. (11-metrov-ka), v 62. min. in v 78. min. (11-metrovka) Rensenbrink
SODNIK: Alfonso Archundia iz Mehike.
KOTI: 6:2 za Nizozemsko.
GLEDALCEV: približno 40 tisoč.
Iranci, ki letos prvič nastopajo na finalnih bojih za svetovno prvenstvo so nudili dokajšen odpor, tako da so «tulipanis> vodili po prvem polčasu le z 1:0 in to z golom Rensen-brinska iz enajstmetrovke. Prava moč Irana je bila v počasni, a organizirani igri v obrambi in hitrih protinapadih. Tudi ta tekma je potrdila dejstvo, da je to svetovno prvenstvo izredno izenačeno.
Prvi polčas je bil dokaj enakovreden in obe ekipi sta prikazali dokaj nezanimivo igro; morda so imeli le Iranci nekaj priložnosti več in bi lahko celo vodili.
V drugem polčasu pa so Nizozemci ostreje pritisnili in spravili na kolena nasprotnika, ki ni več nudil ve-
Peru-Škotska 3:1
Favorita
Tudi iranski trener je povedal svoje. Izjavil je namreč, da bodo glavno vlogo v tem prvenstvu odigrale južnoameriške ekipe. Argentina in Brazilija sta po njegovem mnenju nesporna favorita, takoj za njima pa Nizozemska in ZRN.
Na istem mitingu je Olsnerjeva dosegla letošnji najboljši čas na 100 m s časom 11”11.
KOLESARSTVO

MINIBASKET
eg B - Bor in Sokol 26:18 b,	KOŠARKA
- Dor	108:76 (52:45)
ODBOJKA (ženske)
<SSDl - BiH	3:0(0, 3, 2)
, KRAŠKI POKAL
odbojkarskih tekem za 13. > pokal
&-DI - Inter 2:1 (-9, 4, 3) j5 - Salonit 2:1 (-9, 7, 5) S*er - Salonit 2:0 (14, 14) t S - ZSŠDI 3:1(1,-13,14,11) !(n-. namiznoteniških tekem za 8. pokal
- Vrtojba
1
■ Kras
- Krnc v
5:0
5:0
5:0
5:3
i-^RlZ — V drugem kolu e6a teniškega turnirja v
medna-
Parizu
ženskih dv°icah Jugoslovanska Ctjfe Jaušovec
Jaušovec in Romunka Ružiči (gagali zahodni Nemki Ganz in s 6:1, 6:1.
ei8el
Jetika
Koch izenačila rekord
\-^ARL MARX STADT — Vzhodna
S*« Marita Koch je izenačila svoj 200 m s časom
2^k)vni rekord na
/
j
Dirka po Toskani
FIRENCE — Italijan Giuseppe Per-letto je osvojil prvo mesto na kolesarski dirki po Toskani. Drugi je bil Gavazzi, tretji Martinelli, četrti pa Šved Johansson.
ATLETIKA
Groppeili rekorder v metu krogle
BERGAMO — Angelo Groppeili je včeraj v tem kraju dosegel državni rekord v metu krogle z 19,78 m. Prejšnji italijanski rekord je bil last Marca MonteJaticija (19,67 m).
MOTOCIKLIZEM
Tragedija v Belgiji
SPA — Na mednarodni motociklistični dirki «24 ur» v tem kraju se je smrtno ponesrečil belgijski pilot Hen. ry Hanssen
AVTOMOBILIZEM
VN ŠPANIJE
Na poskusnih vožnjah Andrctti najhitrejši
MADRID — Mario Andretti bo da nes startal v prvi vrsti na avtomobilski dirki za VN Španije, ki bo uradno startala danes na dirkališču v Jarami.
Andretti je namreč dosegel naj-
boljši čas v poskusnih vožnjah. Vrstni red poskusnih voženj:
1.	Andretti (lotus)
2.	Peterson (lotus)
3.	Reutemann (ferrari)
4.	Hunt (melaren)
5.	Villeneue (ferrari)
6.	Lauda (brabham)
1’16"39
1’16”68
1’17”66
1’17”66
1’17”76
1’17”98
Priljubljeni
2. j unij bo ostal za vedno v spominu številnim afriškim ljubiteljem nogometa. To je bila prva zmaga kake ekipe s črne celine na svetovnem prvenstvu. Tuniziji je z izredno zmago nad Mehiko uspelo postati trenutno najpriljubljenejša reprezentanca na tem prvenstvu.
RADIO
Oddaja z direktno povezavo
z Buenos Airesom
Jutrišnja oddaja Radia Trst A »Glasbeni ping-pong», ki jo od 15. ure do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo prinesla nogometnim navijačem prijetno novost. Predvidena je namreč neposredna telefonska povezava i Buenos Airesom, od koder se bo o-glasil novinar Saša Rudolf, ki bo živo prikazal stanje na «mundia!u». Pri tem pa naj opozorimo vse poslušalce, da bodo pol ure lahko ne posredno zastavljali vprašanja Rudolfu v Argentino, dovolj da zavrti jo telefonsko številko 31-065, Te neposredne povezave bodo na sporedi vsak ponedeljek med oddajo, dokiei se ne bo zaključilo svetovno nogo metno prvenstvo. Med oddajo bo govor o vrhunskem nogometu in o po javib, ki ga spremljajo.
Paolo Rossi nov zvezdnik italijanskih navijačev
Paolo Rossi, Pablito, kot ga imenujejo sedaj v Argentini, si je zagotovil trenutno nezamenljivo mesto v srcu italijanskih navijačev. S svojim golom, s katerim je Italija dohitela Francijo v svoji prvi tekmi letošnjega svetovnega prvenstva, si je zagotovil naklonjenost tudi argentinskega občinstva. Ostaja pa slej ko prej dokaj preprost fant, ki mu dejstvo, da ga je predsednik njegove ekipe Fari-na ocenil kar na 5 milijard lir, še ni stopilo v glavo. Sam je dejal, da italijanska zmaga proti Franciji še ne pomeni, da so Italijani premostili turnus in si zagotovili napredovanje.
Njegov najbolj navdušeni navijač je prav predsednik Vicen-ze Farina, ki vztrajno trdi, da je za Paola Rossija doslej plačal 2.612 milijonov lir, čemur je treba dodati 90 milijonov, kolikor je moral plačati, da si je zagotovil solastništvo. Velik problem ostaja, kako bo to o-gromno število milijonov izplačal Juventusu do marca 1979. Vendar Farina upa, da mu bo Juventus rok nekoliko podaljšal. Sicer pa Vicenza z denar: jem nima večjih težav, trdi, ker mu tekme prinašajo letno približno 2 milijardi lir.
Najbolj ambiciozen načrt Fa-rine ostaja ustanovitev enotnega velikega beneškega moštva, za katero naj bi zgradili velik stadion nekako na pol poti med Viccnzo in Padovo. V takem primeru bi Rossija prav gotovo za vedno obdržal, trdi, kot se je zgodilo z Rivo in Cagliarijem. Če tega ne bo dosegel, kot je zelo verjetno, pa ne bo prisilil Rossija, da ostane v provincialnem klubu, kjer mu je skoraj vsaka nadaljnja kariera onemogočena.
liko odpora. Vsekakor pa je 3:0 prestroga kazen za žilave Irance, ki so pokazali dobro tehnično igro posameznikov.
Prvo lepo akcijo pa so izvedli Iranci. V 16. minuti je zopet Iran ustvaril lepo priložnost, ko je Faraki za las zgrešil vrata. Tedaj pa je prevzela Nizozemska kontrolo nad sredino igrišča in ustvarila nekaj nevarnih akcij. V 40. minuti je Ka-zerani nepravilno ustavil lep prodor Reneja Van Der Kerhofa in sodnik je dosodil enajstmetrovko, katero je tudi brez problemov realiziral Rensenbrink, ki je bil s tremi goli junak včerajšnjega srečanja.
V drugem polčasu je igra postala zelo skromna, Iranci so izgubili začetni zanos in so precej popustili. Po dveh zamujenih priložnostih so vendarle Nizozemci podvojili in to z Rensenbrinkom, ki je z glav* preusmeril v vrata podajo Reneja Van der Kerhofa, V 33. minuti Nizozemci dajo še zadnji gol in tudi tokrat je Rensenbrink realiziral 11-metrovko, katero je sodnik Archundia dosodil zaradi napake nad Rep-pom. Naj omenimo še, da je sodnik v zadnjih minutah razveljavil Ne-skeensov gol zaradi off-seida.
IZJAVE
Azzurri so z zanimanjem sledili tekmi Argentina - Madžarska in so zmago domačinov ugodno sprejeli. Najbolj je razveselilo Bearzota dejstvo, da bodo Madžari v torek igrali brez svoj dveh najreprezentativnej-ših igralcev.
BEARZOT: Madžari so pokazali lepo igro in tudi brez Torocsika in Nglasija bodo trd oreh za vse.
BETTEGA: Argentinci so preveč zaljubljeni v žogo in preveč individualisti.
BENETTI: Z drugačno taktiko bi Madžari dosegli precej več.
TARDELLI: Zadovoljen sem, ker so se naše možnosti z zmago Argentine, za vstop v finale znatno povečale.
CABRINI: Mislim, da se Madžari ne bodo vdali, in bodo z nami igrali na vse ali nič.
ZOFF: Rezultat je realen.
GENTILE: Po mojem mnenju so bili Madžari boljši.
ANTOGNONI: S tako agresivno igro in s tako publiko bodo Argentinci odigrali primarno vlogo na tem prvenstvu.
Žrtev
Trener Madžarov Baroti je izjavil, da morajo njegovi varovanci absolutno premagati Italijo, če hočejo upati na uvrstitev v polfinale. O tekmi z Argentino je povedal, da bi bil neodločen izid zanj izredno koristen. Popolnoma je odobril sodnikovo odločitev o izključitvi Niglasi-ja, manj pa Torocsika, ki je bil po njegovem mnenju žrtev številnih prekrškov in žalitev od strani argentinskih igralcev^
ARGENTINCI PREKO PR VE 0 VIRE
Argentina — Madžarska 2:1
(1:1)
ARGENTINA — Fillol, Tarantini, Olguin, Galvan, Passarella, Ardiles, Houseman (v 66. min. Bertoni), Gal-iego, Luque, Valencia (v 72. min. Alonso), Kempes.
MADŽARSKA: Gujdar, Torok (v 46. min. Martos), Toth, Kereki, Ko-esis, Zambori, Csapo, Nylasi, To-rdesik, Pinter, Nagy.
STRELCI: v 9. min. Csapo, v 13. min. Luque, v 84. min. Bertoni.
SODNIK: Garrido iz Portugalske.
OPOMBE: Zaradi grobe igre sta bila izključena Torocsik in Nylasi v 86. oz. 89. minuti. Opomnjena Passarella in Toth.
Po predvidevanjih so Argentinci v zadnji tekmi petkovega sporeda z minimalno razliko osvojili prvi točki prvenstva. Naloga domačinov pa ni bila lahka, saj so Madžari z lepo in učinkovito igro prvi prišli v vodstvo, nakar so razigrani Argentinci (po napaki madžarskega vratarja) izenačili, šest minut pred koncem pa zadali odločilni zadetek in zmagali. Sodnik Garrido, ki je le oškodoval varovance trenerja Baro-tija, je po drugem argentinskem zadetku izključil dva najboljša madžarska nogometaša Toroscika in Nylasija. Ta izključitev bo prav gotovo oškodovala Madžare, kajti i-gralca ne bosta nastopila na tekmi z Italijo.

Kaj pravijo naši ljudje o svetovnem prvenstvu
Svetovno nogometno prvenstvo ni le nogometna predstava, temveč tudi «shod» lepih dresov različnih barv in znamk. Vse ekipe imajo svoje tradicionalne drese in prav o tem nameravamo danes spregovoriti, o-ziroma s tem v zvezi smo postavili nekaj vprašanj Nadji Renar po rodu od Banov, ki ima trgovino športne opreme na Opčinah.
cKateri dres državne reprezentance vam je najbolj ugajal v dosedanjih prenosih? »
«Priznati moram, da sem videla do sedaj le tekmo Mehika - Tunizija in zato ne bi mogla dati točnega odgovora.*
«če bi vam prepustili, kako bi o-premila enajsterico za svetovno nogometno prvenstvo?»
<Vsekakor bi se odločila za oranžni dres s črnimi črtami, hlačke pa bi morale biti črne, z oranžnimi črtami, nogavice oranžne in črne. Taki bi morali biti tudi čevlji. V skrajnem primeru pa bi bila tudi za običajne črne čevlje. Trenirka bi vsekakor morala biti plava ali modra z belimi črtami.»
Tak pisani dres naj bi torej bil po mnenju gospe Nadje najlepši in če bomo v prihodnjih dneh videli ekipo s takim dresom, bo Nadja
prav gotovo navijala za to enajsterico.
«Res je, tak dres mi ugaja, vendar navijala bi za tisto ekipo, ki bi igrala bolje, ne glede na dres, ki ga nosi.)
<Ker smo že pri namjanju do katere ekipe gojite simpatijo in za. koga želite, da bi osvojil to prvenstvo?)
«Ker sem za lepo igro sem za tisto ekipo, ki bo igrala lepši in boljši nogomet, vendar želim, da bi v finalu videla Poljsko ali Nemčijo.)
Torej kljub temu, da Poljaki, kot tudi Nemci, ne nosijo oranžnih in črnih dresov so simpatični gospe Nadji.
Najboljši
«Čarovnik» Helenio Herrera je i-zjavil, da so Argentinci pokazali doslej najlepšo igro in lahko upravičeno jurišajo na končno zmago.
* * *
Razočarani
V Franciji so poraz z Italijo spre jeli z velikim razočaranjem, saj so francoski navijači upali vsaj na remi, če ne na zmago. Mnenje časopisov pa je enotno v priznanju premoči cazzurrov), ki so zmago povsem zaslužili.
TOREK
18.45	Mar del Plata ITALIJA - MADŽARSKA
21.45	Rosario POLJSKA - TUNIZIJA
21.45 Cordoba MEHIKA - ZRN 00.15 Buenos Aires ARGENTINA - FRANCIJA
DANES
14.00	Peru - Škotska RAI-2 (registracija)
19.00	Španija - Avstrija RAM (registracija)
TOREK
18.45	Italija - Madžarska
RAM - LJ - Švica - KP (21.45)
* * •
21.45	Poljska - Tunizija Švica (23.40)
* * «
21.45 Mehika - ZRN RAI-2
• *»
00.15 Argentina - Francija RAL2 - LJ - KP - Švica
Argentina	1.	SKUPINA 1 1 0	0	2:1	2
Italija		1 1 0	0	2:1	2
Francija		1 0 0	1	1:2	0
Madžarska		10 0	1	1:2	0
Tunizija	2.	SKUPINA 1 1 0	0	3:1	2
Poljska		1 0 1	0	0:0	1
ZRN		1 0 1	0	0:0	1
Mehika		1 0 0	1	1:3	0
Avstrija	3. SKUPINA 1 1 0		0	2:1	2
Brazilija		1 0 1	0	1:1	1
Švedska		1 0 1	0	1:1	1
Španija		1 0 0	1	1:2	0
4. Nizozemska		SKUPINA 1 1 0	0	3:0	2
Peru		1 1 0	•	3:1	2
Škotska		1 0 0	1	1:3	•
Iran		1 0 0	1	0:3	•

Vse oči sedaj uprte v tekmo z Madžarske
Turizem
Radio Trst A je poslal v Argentino svojega reporterja, da bi čim hitreje obveščal svoje poslušalce o dogodkih na cmundialu). Drobna nevšečnost je le v tem, da so tekme v večernih urah, ko Radio Trst A ne oddaja...
MAR DEL PLATA - Tekma s Francijo je že v arhivu in vse misli italijanske reprezentance so že osredotočene na skorajšnje srečanje z Madžarsko, ki .je sicer zgubila z domačini Argentinci, ostaja pa slej ko prej izredno nevarna. Res je tudi, da bo madžarsko moštvo nastopilo dokaj okrnjeno, saj ne bosta nastopila proti «azzurron» niti Torocsik niti Nyilasi, ki sta bila na tekmi proti Argentini izključena.
Bearzot je že napovedal, da ne bo spremenil postave, ki si je izbojevala zmago proti Francozom. Ostaja odprto vprašanje, komu bo italijanski trener zaupal, če Anto-gnoniju ali Zaccarelliju, ki je dosegel zmagoviti gol v prvi tekmi. Bearzot trdi, da zamenjava ni bila poprej načrtovana, temveč da so jo narekovale okoliščine: Niti ni potrdil, da bo Antognonija spet zamenjal v drugem polčasu. Sam An-tognoni pa je dejal, da ne bi pristal, da stopi na igrišče, ko bi vedel, da ga bodo še prod koncem tekme zamenjali. Če pa se bi za to v teku tekme pokazala potreba, seveda ne bi imel nič proti.
Zaccarelli je s svoje strani dejal, da ni bil presenečen, ko ga .je Bearzot poslal na igrišče, _ vendar ni do takrat vedel prav ničesar. Zanj
pa je bilo veliko zadoščenje, še zlasti potem ko je dosegel gol in tako dokazal, da je moštvu v veliko korist.
Kar zadeva diskvalifikacijo obeh Madžarov Torocsika in Nyilasija pa prevladuje mnenje, da bo to vsekakor olajšalo nalogo italijanskih igralcev, kar pa še ne pomeni, da bodo z lahkoto dosegli uspeh. Še več, prod začetkom tekme bi sleherni član italijanske reprezentance podpisal za neodločen rezultat. O-stalo bi potem seveda še veliko vprašanje srečanja z Argentino, na katerem bi morali določiti prvo mesto na lestvici. Italijanski igralci vsekakor zagotavljajo, da ne bodo igrali na remi, temveč da bodo skušah zmagati.
Italijanske igralce je najbolj navdušilo vedenje italijanskih izseljencev, ki so jim res pokazali vso naklonjenost, ki so je zmožni, tako da «azzurri» pravzaprav igrajo doma. V teh dneh trenirajo po eno uro zjutraj, nakar jih vzame v roke maser, popoldne pa počivajo.
Pohvala
Argentinski tisk je izrecno pohvalil domačine Galega, Luquea in Kempesa. Houseman pa je bil najboljši.
MED TEKMAMI TORKOVEGA SPOREDA
Pojutrišnjem drugi nastop za osmerico reprezentanc
Posebno zanimiv bo razplet dogodkov v prvi skupini
Svetovno prvenstvo bo zdaj »zajelo sapo» in si bo privoščilo dva dni počitka. V torek pa bodo nogometaši osmih ekip ponovno stopili na igrišče in sicer bomo tedaj prvič na tem prvenstvu videli že drugi nastop teh ekip. V kolikor so ta moštva pokazala svojo pravo vrednost je že mogoče vsaj približno napovedati, kakšne so možnosti posameznih enajsteric v bodočih tekmah.
Največ zanimanja bo, seveda, za nastop Italije proti Madžarski, v katerem startajo «azzurri» vsekakor kot večji favoriti. Po zmagi nad Frančbzi je njihovo razpoloženje na višku; povsem nasprotno pa je to pri poraženih Madžarih, ki so poleg tega še okrnjeni in bodo ves čas igrali pod grožnjo neuspeha, saj bi ta zanje dejansko že pomenil konec prvenstva.
Poljaki teoretično proti Tunizijcem ne bi smeli imeti težav. Toda Arabci so pokazali v tekmi z Mehiko izredno vitalnost, na katero
1. skupina	2. skupina		3. skupina		4. skupina
Francija—Italija	1:2	ZRN — Poljska	0:0	Avstrija — Španija	2:1 Peru —	Škotska	3:1
Argentina • Madžarska 2:1	Tunizija — Mehika	3:1	Brazilija — Švedska	1:1 Nizozemska — Iran 3:0	
Italija — Madžarska	Mehika— ZRN		Avstrija — Švedska	Škotska	— Iran
Argentina — Francija	Poljska — Tunizija		Brazilija — Španija	Peru —	Nizozemska
Francija — Madžarska	ZRN — Tunizija		Avstrija — Brazilija	škotska	— Nizozemska
Argentina — Italija	Mehika — Poljska		Španija — švedska	Peru —	Iran
bodo morali Poljaki vsekakor resno računati.
ZRN proti Poljakom sicer ni pokazala blesteče igre, vendar pa bo, verjetno, tudi taka zadostovala za zmago nad Mehiko. Ta je prišla v Argentino z visokimi cilji, toda po neuspehu v prvem kolu .je n.jena cena tako padla, da lahko že kar napovemo v Nemcih skoraj gotovega zmagovalca tega srečanja.
Tekmo, ki bo že marsikaj odločila. bosta odigrali Argentina in Francija. Argentincem bi zmaga dejansko že zagotovila napredovanje, njihov poraz bi krepko dvignil francoske «delnices>. remi pa bi stvari zapletel, zlasti če bi tudi Madžari ugnali Italijane.
Skratka, v torek se nam obeta vrsta zanimivih tekem, ki nudijo še vedno številne kombinacije in možnosti. Skoraj gotovo pa bo v torek zvečer marsikaj že dokaj jasna
STRELCI
3 gole: Rescnbrink (Nizozemska).
2 gola: Cubillas (Peru).
1 gol: Rossi in Zaccarelli (Italija), Lacombc (Francija), Luque in Bertoni (Argentina), Csapo (Madžarska), Kaabi, Gommidh in Dhouib (Tunizija), Vlasque$ (Mehika), Schachner in Krankl (Avstrija), Reinaldo (Brazilija), Sjoberg (švedskal, Jordan (Škotska), Cueto (Peru).
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70
Podružnico	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revl|o «DAN>.
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije In podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
DZS 61000 Llubllfl'14
43 mm)
Stran 10
4. junija 1978
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš — , 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, soz 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir b®®. J Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlanije-krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih o v Italiji pri SPI.
čl »n iutljl"# zveze časopis*™) založnikov rlw
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala|
in tiska P

TRŽAŠKI DNEVNIK
NA PROSLAVI OB OBLETNICI POSTAVITVE SPOMENIKA
PRI KOROŠCIH POTRJENA NAČELA OSVOBODILNE BORBE
\ztrajati v prizadevanjih za pravice Slovencev Slavje se nadaljuje tudi danes popoldne
Včeraj .je bila pri Korošcih v miljski občini proslava ob četrti obletnici postavitve spomenika padlim borcem. Na preprosti in skromni proslavi pred spomenikom padlim je najprej spregovoril domačin Peter Viola, ki je poudaril, da ne smemo pozabiti na trpljenje naših očetov in bratov, ki so se žrtvovali za to, da lahko mi danes uživamo svobodo. Spregovoril je nato predsednik Društva Slovencev iz miijske občine Kiljan Ferluga, ki je med drugim dejal, da nam je ta spomenik tudi opomin, da ne smemo odnehati v ustvarjanju pri memejše svobodnejše družbe. Ta kamen nam je v opomin tudi v narodnostnem pogledu. Opominja nas, da moramo vztrajati in da ne smemo odnehati, čeprav nismo dosegli vseh pravic, ki nam jih zagotavlja ustava, ki temelji na odporništvu, na žrtvah tudi naših ljudi.
V italijanščini je spregovoril miljski podžupan Ezio Ciacchi, ki je poudaril pomembno vlogo, ki so jo v odporniškem gibanju odigrali Korošci in to posebno njihov veliki sin Božo Kolarič, ki je svojo borbo proti fašizmu plačal z življenjem. V svojem govoru se je miljski podžupan dotaknil tudi narodnostnega vprašanja. Rekel je, da se slovensko lahko in mora govoriti; ako smo v zamudi z zakoni o zaščiti narodnostnih skupnosti, je to predvsem kriza tistih političnih sil, ki so v preteklosti vladale v državi.
Za prisrčen zaključek proslave je poskrbel pevski zbor Jadran, ki je p d vodstvom Cvetka Marca zapel »Žrtvam* in »Napad*. Danes se bo slavje nadaljevalo ob 17. uri, ko je i predviden koncert krajevne godbe na pihala, ob 19. uri pa bosta spregovorila deželni svetovalec KPI Dušan Lovriha in pa kandidat za deželni svet Paolo Nicolini. (bv)
go mesto je zasedel Miro Žigon iz Zgonika 36, tretje pa Karlo Štolfa iz Saleža 46.
Danes bo razstava dosegla svoj višek z zares pestrim in zanimivim programom. Ob 10. uri bodo odprli kioske in se bo pričel turnir v bri-školi z bogatimi nagradami, kot sta sta sesalca, dva brivna aparata in dve tehtnici. Ob 16. uri bo stekel bogat kulturni spored, v katerem bo sodelovala štajerska folklorna skupina Anton Štrofela iz Markovcev pri Ptuju, citraški ansambel Pobratenje iz Tržič.' na Gorenjskem in tržaški narodni ansambei. Ob 20. uri bo tombola z dobitki v višini 100.000 lir, od 21, ure dalje pa bo ples z ansamblom Lojzeta Furlana. Vsi obiskovalci bodo tako lahko prišli na svoj račun in se okrepčali pri stojnicah z vinom ter s prigrizkom, (bs)
Te dni sta praznovala 50 let življenja
DOLFI in RUDI WILHELM
Veliko sreče in uspehov jima želi openska sekcija KPI.
Skrb KPI za demokracijo
(Nadaljevanje z 2. strani)
sanje na tem območju. Izrazil je prepričanje, da narodnostne manjšine lahko pozitivno in konstruktivno sodelujejo v notranjosti krajevne realnosti. Pristavil je še, da se je KD vedno držala te poti in je vedno z velikim razumevanjem sledila vprašanjem vseh družbenih sil in etničnih skupin.
Vsedržavni tajnik PLI Valerio Za-none je sinoči v hotelu Jolly predstavil volilni program stranke za skorajšnje volitve. Liberalci se bodo zavzemali za nadaljnji razvoj Trsta in dežele v okviru »večje nacionalne in evropske gospodarske integracije*. V zvezi s krajevnimi problemi je Za-none omenil osimske sporazume in izrazil nasprotovanje PLI njihovi gospodarski vsebini, ki je bila določena, ne da bi upoštevali mnenje krajevnih ustanov in interese tržaškega in deželnega gospodarstva. Glede referendumov je Zanone ponovno poudaril, da so liberalci za »NE* v zvezi z referendumom 0 zakonu Reale in za »DA* kar zadeva javno finansiranje strank.
Danes ob 10.30 bo na Goldonijevem trgu volilni shod PSI, na katerem bo govoril član vsedržavnega vodstva posl. Gianni De Michelis.
JUTRI NA OPČINAH SESTANEK O KCNZULTI ZA VZHODNI KRAS
Jutri ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah javni sestanek o rajonskih svetih. Govor bo predvsem o važnih nalogah, ki jih bo imel v bodoče rajonski svet za vzhodni Kras. Sestanek sklicujejo sekcije KPI
• lllllllllllruflllllllllllllllllillllt 111111111111IIIIIIIIHIIII, n,,,tll,l||,m|||||||||||||,||||||||||||||M||||(a||||||||||||||||
STALIŠČA V ZVEZI Z BLIŽNJIM REFERENDUMOM
Tržaški odvetniki in docenti proti odpravi zakona Reale
V Zgoniku zadnji dan razs.ave domačih vin
Drugi dan razstave vin v Zgoniku je včeraj dosegel izreden uspeh. Po bogatem športnem programu, na katerem so prišli na svoj račun ljubitelji odbojke, se je na plesišču zbrala res velika množica ljudi, ki je pri stojnicah predno poku-ševala domačo kapljico.
Včeraj je komisija objavila ocenjevalno lestvico. Od belih vin ije osvojil prvo mesto Stojan Stu!>el.i iz Saleža 49, drugo Alojz Škrk iz Saleža 33 in tretje Miro Žigon iz Zgonika 36. Stojan Stubelj iz Saleža 49 ima tudi najboljši teran. Dru-
Odločilni NE odpravi zakona Reale pomeni podporo novemu zakonu o javnem redu ter korektnemu poslovanju parlamenta, proti kateremu so usmerjeni čudni obstrukcionistič-ni manevri. To je v bistvu vsebina resolucije, ki je v zvezi z nedeljskim referendumom podpisala skupina tržaških odvetnikov, sodnikov in univerzitetnih docentov. Čeprav je zakon Reale skrajno nezadovoljiv zakon, je med drugim rečeno v resoluciji, se je od leta 1975, ko .je bil sprejet, do danes, marsikaj spremenilo v državi, tako da je bolj kot kdajkoli prej potreben poleg stalne mobilizacije vsega demokratičnega prebivalstva tudi korenit poseg države V tem okviru je nova večina izdelala nov zakon, ki naj bi zamenjal prejšnjega in prispeval k reševanju sedanjega kritičnega položaja. Resolucija nadalje omenja obstrukcionizem ra dikalcev in misovcev ter pripomi-
nja, da pomeni to napad na parlament in demokratične vrednote ter da gre za poskus razdvojitve države ni demokratičnih sil. kar bi privedlo do ošibitve zakonodajne dejavnosti. Resolucijo so podpisali odvetniki Dabinovich, Scotti, Cappuc-cio, Lantschner. Clarici. Matejka, Godnič. Biloslavo, Floridan, Cucra-gna in Mogorovich, sodnika Curcu-ruto in Salerno ter univerzitetni docenti Giacomo Costa. Giovanni Cri-stofoljni, Luigi Rpvelli, Roberto Bin, Marco Guadagni, Anna Maria Assanti, Cecilia Assanti, Franco Vittur, Margherita Zanetti, Giorgio Berdon, Fiora Bartoli KJugmann, Eririca Cerma, Anna Storti, Silvana De Lugnani, Paolo Bozzii. Fabio Cossutta, Silvana Monti. Cristina Benussi, Elvio Guagnini. Giuseppe Petronio, Cesare Vetter, Giancarlo Bertuzzi, Malcom Sylvers, Giarnpa-squale Santomassimo, Costantino Giorgetti, Roberto Costa in Marinel-la Colummi Camerino.

BENEŠKI DNEVNIK
S SEJE ODBORA ZA SOLSTVO SKGZ V ČEDADU
Okrepili ip razširili zasek in javne pobude za slovensko izobraževanje v videmski pokrajini
Dosedanji pozitivni razvoj teh pobud terja danes kakovostni skok, ki postavlja slovenske organizacije pred nove in zahtevnejše naloge
V petek je bila na sedežu kul turnega društva »Ivan Trinko* v Čedadu razširjena seja odbora za šolstvo pri SKGZ, ki je bila v celoti posvečena šolski, vzgojni in izobraževalni problematiki Slovencev v Videmski pokrajini. Spričo razvoja vzgojnih pobud slovenskih kulturnih društev se namreč v tem trenutku močno postavlja vprašanje izdelave programov za bodoče delo na tem področju, vprašanje razširitve teh pobud in njihovega kvalitativnega razvoja.
Uvodni poročili sta imela Marino Vertovec in Živa Gruden, ki sta podala pregled doslej opravljenega dela in začrtala nekaj smernic za bodoči razvoj. Prav okrog kratko ročnih in dolgoročnih načrtov ja delo na šolskem, vzgojnem in izobraževalnem področju se je razvila bogata diskusija, v katero so posegli prof. Pavel Petricig, dr. Viljem Čemo, prof. Beppino Crisetig, Ed mund Košuta, Pavel Stranj, prof. Franc Škerlj in drugi, sklepe pa je povzel predsednik odbora dr. Ka rel ŠiŠkovič.
Iz seje .je zelo jasno izšla smer niča, da je treba vse dosedanje izobraževalne pobude za otroke in odrasle (pošolski pouk. Moja vas, Mlada brieza, večerni tečaji slovenščine, predavanja itd.) vsekakor še vnaprej razvijati, da je pa danes že dozorel čas. ko je potrebno razmišljati o intenzivnejših oblikah spoznavanja slovenskega jezika ta ko v šolah kot izven njih. Nova šolska ureditev daje namreč več možnosti, da se pouk slovenščine v različnih oblikah uvede v italijanske državne šole, pri obravnavanju te možnosti pa .je vsekakor potreb no upoštevati stalno naraščanje po »lovenskem izobraževanju pri startih in otrocih; ta potreba se kaže v velikem zanimanju za tovrstne pobude slovenskih kulturnih društev,
po drugi strani pa tudi sam razvoj teh pobud pozitivno vpliva na porast [»vpraševanja1 po njih in torej tudi na možnosti, da slovensko izobraževanje dobi pečat uradnosti.
Treba .je torej uresničiti doslednejše in stalne.jše oblike slovenskega izobraževanja na zasebni ravni (specifične tečaje slovenščine .ipd.), ki bodo 0o eni strani predstavljale višjo stopnjo v razvoju dosedanjih dejavnosti, po drugi strani pa pozitivno vplivale na odnos oblasti do teh vprašanj.
Taka intenzivnejša akcija za slovensko izobraževanje V Videmski pokrajini pa postavlja vrsto organizacijskih, kadrovskih in sploh pedagoških problemov, ki jih bo po
trebno rešiti v najkrajšem času. Predvsem je v Videmski pokrajini zaradi odsotnosti slovenskega šolstva opazno pomanjkanje slovenistično usposobljenih pedagoških kadrov. to pomanjkljivost pa bo nujno čimpre.j nadoknaditi z intenzivnimi jezikovnimi tečaji in seminarji tako v Benečiji sami kot tudi v Trstu, Gorici in Sloveniji, saj je jasno, da bo intenzivnejše izobraževalno delo lahko stekio le s pomočjo domačih pedagogov.
Zaradi kompleksnosti vprašanj je odbor za šolstvo sklenil, da se v njegovem okviru ustanovi ožja komisija, ki se bo ukvarjala s problemi slovenskega izobraževanja v Videmski pokrajini.
od Bazovice do Opčin in vabijo prebivalstvo z vsega področja k polnoštevilni udeležbi.
Na pobudo nabrežinske občine
Priprave za ustanovitev sekcije krvodajalcev
Na pobudo nabrežinske občinske uprave je bila sinoči skupščina občanov, kot priprava na ustanovitev občinske sekcije krvodajalcev, ki jih je blizu dvesto in so bili doslej porazdeljeni med tržaško in tržiško sekcijo. Po nagovoru župana Albina Škerka, ki je obžaloval, da se v naših krajih te hvalevredne pobude uresničujejo s precejšnjo zamudo, so prisotni imenovali devetčlanski odbor, ki bo s sodelovanjem Zveze krvodajalcev pripravil statut in program dela za bližnjo bodočnost in poskrbel za vpis rednih in podpornih članov, za katere so že pripravljene dvojezične izkaznice.
DANES NA REPENTABRU
Ex tempore «Cvetje in živali na Krasu»
Danes bo na Repentabru tradicionalno slikarsko tekmovanje *ex tempore», v priredbi domačega šolskega patronata z naslovom cCvetje in živali na Krasu*. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi učenci osnovnih in srednjih šol na tržaškem Krasu. Vpisovanje bo odprto od 9. ure dalje, v šoli na Colu, kjer bo možno dobiti vsa potrebna pojasnila za udeležbo. Ob 18. uri bo istotam otvoritev razstave vseh oddanih del ter nagrajevanje najboljših, ki jih bo izbrala posebna komisija.
ODPRTJE BO V PETEK
Na Opčinah V. bienale ume tniko v-amaterje v
V petek, 9. t.m., ob 20.30 se bo v Prosvetnem domu na Opčinah odprl V. bienale umetnikov amaterjev. Pobuda, ki jo je opensko /društvo prevzelo leta 1970, je v kratkem času postala že tradicionalno srečanje.
Razstavljavce in njihova dela bo predstavil prof. M. Rener. Na odprtju bosta sodelovala moški zbor iz Divače pod vodstvom E. Raceta in ženski zbor Tabor, ki ga vodi S. Grgič. Razstava bo odprta do nedelje, 18. junija.
FRANCO
kreator
italijanske mode damski frizer
Ul. Canalpiccolo 2 (za Borznim trgom)
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
SEIKO
izvrstna, čudovita izbira’
—	moških in ženskih avtomatičnih ur
—	servisno vzdrževanje in popravila
—	bogata izbira zlatnine K-18
URARNA IN ZLATARNA
Laurenti
Trst
Largo Santorin 4 - tel. 723240
pam železnina
|y|	STROJI TEHNIČNI ARTIKLI
import-export
DO M JO. IM
Tp'
podjetje
FURLANI
TRST -tel. (040)
- Ul. 62200
Milano 25
V TRSTU NAJVECJA IZBIRA kmetijskih strojev in nadomestnih delov za:
•	FERRARI
•	BENASSI
•	GOLDONI
•	PINZA
j	O LOMBARDINI idr.
VSE ZA: POLJEDELSTVO — KMETIJSTVO — VINOGRADNIŠTVO — VRTNARSTVO
Mali oglasi
«ClTROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a.
POTUJETE V RIM? V slovenskem botelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, re stavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled, Via 8. Croce in Gerusalernme 40. 00185 Rim telefon 06/777102.
CARLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68 72, 850 68, A 112 72. NSU 1200 72. mercedes 200 D 70, 124 coupe 1600 74, AR 1300 75, 1500 C 66, tau-nus 1300 73, 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7, tel 826084.
ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto od sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923.
ŽELEZNINA: gamise, orodja, kljuke, ključavnice in splošno železnino prodaja Vatta — Ul. Madonnina 24 — Trst.
ZASTOPNIK CHRYSLER SIMCA DU PLICA Viale Ippodrom0 2, prodaja rabljene avtomobile; FIAT 126, 127, 128, 124, 128 coupe, 128 familiare, 125 special, 850, 850 coupč. Alfa sud Lancia Fulvia coOpč. Autobianchi 111, 112 E. FORD escort, Capri. RE NAULT 5 TL, 6. 12 TL. NSU prinz OPEL kadett. Volkswagen. CITROEN diane 6. PEUGEOT 204, 304 diesel SIMCA 1000, 1100 1301 S, 1307. Chry sler 160.
ZA MAVHINJE iščemo hišno pomoč nico. Tel. 911523.
OVČARSKO psico 3 mesece staro, či sta pasma z rodovnikom prodam Tel. 040/416336 od 19. ure dalje
Zmrzovalne skrinje
IGNIS
od 70 do 610 litrov
♦	V vaši kuhinji vedno na razpolago sveža hrana
♦	Prihranek na času in denarju
Za pojasnila In cene obrnite se na tvrdko
v KOSMINA SERGIJ Nabrežina center 156 - tel. 200-123
POHIŠTVO
RENAR
OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255
Lastna obrtniška delavnica in prodajalna
Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE.
Obiščite nas!
deželni salon umetnostnega obrtništva fiera di pordenone 7.-11. junija 1978
JRNIK: DELAVNIKI 15.00 - 22.00 — PRAZNIKI 9.30 22.00
rtigianato4
VELIKI SALON POHIŠTVA
SODOBNO IM STILNO POHIŠTVO IZBRANI ARTIKLI - ugodne cene! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cefl*l*
IZREDNA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE Posebno ugodni pogoji za prodajo v Jugoslavijo!
Koper
Vozni red velja od 28. maja 1978 do 26. maja 1979
ODHODI VLAKOV IZ KOPRA
Čas Vrsta odhoda In štev. vlaka vlaka
Prihodi na vmesno, končno, obmejno postajo in opombe o času prometa vlakov
6.00	909 (Avtobus: Piran — odhod 4.50, Porto-
rož 4.58, Izola 5.18, Koper mesto 5.35, Koper žel. postaja 5.45) Hrpelje - Kozina 6.37, Divača 6.51, Postojna 7.27, Ljubljana 8.20
10.10 B 1609 (Avtobus: Piran — odhod 9.00, Portorož 9.08, Izola 9.28, Koper mesto 9.45, Koper žel. postaja 9.55) Hrpelje - Kozina 10.57, Divača 11.11, Postojna 12.07, Ljubljana 13.04, Zidani most 14.22, Celje 14.49, Pragersko 15.34, Maribor 15.50, Graz 17.50, Wien Sud-bahnhof 21.05, (Koper • Ljubljana vozi od 17. 6. do 17. 9.)
14.00	904 (Avtobus: Piran — odhod 12.55, Por-
torož 13.03, Izola 13.23, Koper mesto 13.40, Koper žel. postaja 13.50) Divača 14.50, Postojna 15.26, Ljubljana 16.20, Zidani most 17.20, Celje 17.42, Pragersko 18.23, Maribor 18.40, Murska Sobota 20.05 (Obvezna rezervacija sedežev - Velja posebna tarifa)
17.18 23049 (Avtobus: Piran — odhod 16.10, Portorož 16.18, Izola 16.38, Koper mesto
16.55,	Koper žel. postaja 17.05) Divača 18.19, Sežana 18.32, Nova Gorica 19.30, Anhovo 20.01, Most na Soči 20.21, Podbrdo 20.50, Bohinjska Bistrica 20.59, Bled jezero 21.21, Jesenice 21.38 (Vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. 6. do 30. 9.)
18.22 B 603 (Avtobus: Piran — odhod 17.10, Portorož 17.18, Izola 17.38, Koper hnesto
17.55,	Koper žel. postaja 18.05) Hrpelje - Kozina 19.00, Divača 19.17, Postojna 19.57, Ljubljana 21.00, Zagreb Gl. kol. 0.14, Beograd 6.15
PRIHODI VLAKOV V KOPER
ps° S- ss »“S
8.33 B 602 Beograd 20.50, Zagreb Gl. kol. 2-50, Ljubljana 6.00, Postojna 7.02, Divača 7,41, Hrpelje - Kozina 7.55 (Avtobus: Koper žel. postaja 8 40, Koper mesto 8 50, Izola 9.15 Portorož 9.35 Piran 9.43) -
8.58	23040 Jesenice 4.05, Bled jezero 4.20, Bo-
hinjska Bistrica 4.55, Podbrdo 5.10» Most na Soči 5 37, Anhovo 6.02, Nova Gorica 6.44, Sežana 7.46, Divačo 8 08 (Avtobus: Koper žel. postaja 9-05» Koper mesto 9.15, Izola 9 40, Portorož 10.00, Piran 10 08) — Vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. 6-do 30. 9.
10.41	905	Maribor 6.20, Pragersko 6.35, Min-
ska Sobota 4.50, Celje 7.15, Zidan* most 7.38, Ljubljana 8.33, Postojna 9.29, Divača 10.02 (Avtobus: Kop®r žel. postaja 11.00, Koper mesto 11.10' Izola 11.35, Portorož 11.55, Piran 12.03). — Obvezna rezervacija sedežev — Velja posebna tarifa
17.16	908	Ljubljana 14 50, Postojna 15.51, D*'
vača 16.25, Hrpelje - Kozina 16 38 (Avtobus: Koper žel postaja 17 20, Koper mesto 17 30, Izola 17.45, Por' torož 18.05, Piran 18.13)
17.59 B 1608	Wien Siidbf. 8.05, Graz 11.05 Mari-
bor 12.55, Pragersko 13.10, Celi® 13.52, Zidani most 14.16, Ljubljana 15.30, Postojna 16.28, Divača 17.09» Hrpelje - Kozina 17.22 (Avtobus: Koper žel. postaja 18.10, Koper mesto 18.20, Izola 18 40, Portorož 19.00, Piran 19.08) — Ljubljana - Koper vol' od 16. 6. do 16. 9.)
ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA