Leto V. TRST, v ponedeljek dne 20. februvarja 1899. Štev. 5. brije trikrat na mesec. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. Cenj. naročnikom ? Kdor hoče imeti ,polovični odpustek", naj plača Brivca polovico leta naprej, kdor pa želi ,.popolni odpustek" naj pošlje celoletno naročnino. — Dano v naši brivnici na pe-pelnično sredo. Brivec. Brivčevo ..postilo" na pepelnicno sredo, V narodu si rojen, narodu ostani zvest. Slovenci, pustni dnevi so pri kraju, bližajo se dnevi pokore, so že tu. Povabljeni ste vsi tisti, katerim rasejo pod nosom ali na bradku polašfene ali ponemčene brke, da ,-e prijavite v spokorui obleki v naši brivnici, kjer se vas pošteno osnaži in se vam podeli postna pokora. — Ženske, naj pridejo v „irhastih hlačah" ; za nje smo pripravili ženski salon, kjer jih o?nažijo biivčeve po-magalke. Vse tiste pa, ki ste se ogibale slovenskih plesnih venčkov in ste se prašile v kasonu, prinesite vaše obleke in „škarpete", da je sežgemo ; oni možki pa, ki so zahajali na veljone in na Lego — naj izročijo svoje hlače ženam ali komu drugemu, da je nesejo žegnat k »pravoslavnim". Tržaški Slovenci, delajte pokoro, ker kmalu pride slovenska repatica, ki vsakega pomete, katerega ne najde v domačem hlevu. Ne jejte in ne pite dokler ne rešite radi pusta zastavljenih hlač, čevljev, »kapotov", prstanov ali srebernih ur, ki morda že danes pri Dušiču stokajo in pričakujejo rešitve, raje naj zletijo na vas, kakor na „kant" ! Amen. PRAVIČNI KNEZ. Na Jutrovem obhajal je bogati knez jubilejni dan 251etnega knezevanja. Od vseh krajev so hiteli podaniki, prijatelji in drugi častilci na dvor prinašat bogata darila in voščila. Tudi knezov finančni minister ali blagajnik Mahmutoderuh mora voščiti gospodarju in položiti primerno darilo. Mahmutoderuh pa misli, ali bi se ne dalo tudi pri tem kaj prihraniti. Zakaj ue. Na večer zbere sto hlapcev-sužnjev, gre žnjimi v žitnico ter u-kaže napolniti ravno toliko vreč žita. Hlapci gredo za Mahmutoderuhom proti vzhodu kake pol ure hoda v lepo ravan. Tam veli naš »blagajnik" stresti prvi žakelj žita v podobi številke „50". Vrh tega vsuli so če drugi s\oje žito. Po stoterem žaklju je bilo že od daleč videti neznansko veliko pšenično „petde3etlco". Stražniku pa je velel, naj stiažižito čez noč do jutra, da ga ptiči ne pozobljejo. Zjutraj pa, ravno ob sedmi uri, ko bo le avdi-jenca pri knezu, naj sproži puško. Točno ob 7. uri stopi Mahmutoderuh z globoko ponižnostjo pred kneza rekoč : „Najl>lažji vseh knezov, 25 let si srečno vladal, moliti hočem Alahu, da ti da živeti še drugih 25 srečnih let". (V tem kaže knezu proti vzhodu, kjer se je vzdignila velika tropa belih golobov v podobi številke 50 nad bližnjo ravnino.) Knez si pogladi brke, se posmehlja in reče: „Človek, bodi zmeren, 25 let imam dovolj, hvala Alahu, drugih 25 pa privoščim tebi na podplate in sicer takoj, da bodeš vedel, kako je treba gospodariti z kneževo žitnico*. Dvogovor, v sv. Tilhu na Krasu pod lipo. Marko: Dober popoldan Jurij, kaj pa je novega pri vas? Jurij: Dobr.), ali ne za iste, ki so se najedli kisline do grla. M. Kisline ? kako to, jaz te ne razumem. J. Počakij, da ti povem, stvar je taka : Neki naši vratarji, ki imajo opraviti z vratmi, in ki opravljajo vratarske službe, so jim vrata ob nekem prepihu odskočila tako, da je nekemu vratarju kos vrat v gol-tancu ostal! M. Ha, pa gotovo se je zadušil, kaj ? J. Kaj pa še. Takoj je tekel v Komen k zdravniku, kateri mu je izvlekel vrata iz goltanca z črno elektriko in dvemi po-magači. M. No, pa mu jih je tudi potegnil ? J. Ne, dragi, jeden kos mu je še ostal v drobu! M. Kaj bode pa z istim kosom, saj se mu v drobu skisa- J. Ali ti nisem pravil, da se najedli kisline. M. Pa čemu so rabili črno elektiiko? Ali niso bili zmožni operacije, ali vsaj da bi imeli kakšen ,\inč" ! -Jr^Mislili so, da bodo vrata kar zbežala, ko se prikaže elektrika. M. No, sedaj pa vidim, čemu je kislina-in elektrika. Pa še jedno mi povej, čemu opravljajo sIužjo vratarja? J. Ali nisi čital v „Bri\cu", da pred kratkim časom, ko je bila črna elektrika blizu vrat, da je sv. Ti lih zbežal z oltarja? M. No, sedaj pa vidim, čemu so nova vrata in vratarji. V bodoče se jih hočem tudi jaz ogibati, da se mi ne zaleti kateri kos v goltanec, J. Le brez strahu, ker vrata niso kakor le za kronane! M. A tako, torej lepa hvala za poduk. Na svidenje. J. Na svidenje! Nalipni. £ Nemški evangelij prepisan iz nemšk. starega testamenta. V tistem časn, ko so narodi babilonski stolp zidali in je Gospod vsem zidarjem jezike zmešal, je bil že nemški jezik ,državni jezik v Avstriji. Ko so Izraelci v Egiptu sedeli pri mesnih loncih so že Nemci kopali krompir na Koroškem ; tudi je bilo v tistem času, ko je izraelski „fulk" bežal čez rudeče morje, so Tevtoni pobirali želod po čeških gozdovih. Naravno in pravično bode po besedah nemškega testamenta, da tudi danes Nemci gospodarijo v Avstriji in da se bodo morali vsi Slovani klanjati zveličavni nemški „StaatssprachiDrugače ne dosežejo Slovani nikdar nemškega zveličanja v „Valhali" ali nemških nebesih. Edino v nemški šprahi in v nemškem želodu zadobi mir slovanska vest in duša zveličanje. * * * Slovanski protest na ta nemški evangelij. Slovani ne potrebujemo ne nemške Staatsprache ne nemškega kraljestva. Nemški Mihi naj piha svojo kašo, mi Slovani si skuhamo pa našo. Me li uže poznaš? Ko včasih opazuješ me, Zamišljen si ti zdim. Zvedavo presoj uješ me, Ki klaverno medlim. Dozdeva nekaj se ti vže, A vendar še ne veš Zakaj mi tužno je srce, Ti tega ne umeš. Če rada bi poznala me, Saj rad se ti izdam, Ne bode li varala me Beseda, ki jo dam : Štel srečnega jaz sebi bi, Da mi mogoče je, Unel rad zase tebe bi: To čutje vroče je! V—v. Zdplaški. Osle niso osli. Kmet je rekel hlapen, pojdi na semenj in kupi mi tri osle, denar ti bodem potem povrnil. Hlapec lea gre na živinski trg in kupi od dveh Brčkic tri osle dal je 2 gld are in odšel žniiroi domov. Med potoma ga sreča gospodar in vpraša: Kam ženeš to zverino ? Hlapec odgovori: Saj ste ukazali kupiti. Res je, da sem ukazal, ali ne take osle ; jaz sem mislil na osle za nože brusiti. Ker pa Brškica ni hotela odstopiti od pogodbe mogla sta jej aro in osle pustiti. Ona pa je potihoma rekla: »Bog dal mnogo takih oslov". Ravno isti Janez šel je k svoji sosedi Srbi in je rekel: Pojdite po vašega prešiča, je pri nas. (Srba je pa mislila in razumela, da sosed imenuje njenega moža tako.) Oua na to: Kaj, moj mož da je pre-šič, ako je moj mož tak, je pa vaša žena svinja Ker je | a Janez uvidel, da ga soseda ni razumela, jej pove razločneje, da ne mož ampak prešič na štirih nogah je pri njih doma. Kako je Blaže Mil snubiti. Zuano je vam, da na deželi je navada ako mladenič iz druge vasi pride snubit deklico, ga fantje vsaki večer čakajo za plotom z kamenjem, pestmi in drugim orožjem. Sto in sto zaprek mu stavijo na pot za ga_ ustaviti od predrznega čina. Ako se mu pa posreči odpeljati si nevesto mora plačati vaškim fantom toliko bokalov vina kolikor se zmenijo. Tak i se je tudi našemu Blažetu godilo. Dasi njegova vas imela je na izbiro deklet lepih in grdih on si je šel iskati neveste drugje. In sreča bila mu je mila, videl je krasno Marico in se mahoma vanjo zaljubil. Ona ni se proti vila njegovim ognevitim besedam, posebno za to ne, ker bil je Blaž zelo vrli dečko, in njeni stariši blagoslovili so njiju zvezo. To je našega Blažeta tako spodbudilo, da je redno vsaki večer zahajal k svojej iz-voljenki, ne zmeneč se za pretenje in žuganje ražaljenih vaških fantov. Kolikokrat jih je dež pral in zimska burja sušila, ko so ga zunaj pred »vrzelo" čakali medtem ko je Blaž pomagal Marici „kofe* kuhati. Vselej je tudi srečno odšel, nikdar ga ni niti najmanjši kamenček zadel. To je vaščane še bolj jezilo. Ko bili so vsi poskusi zaman, sklenili so še jedno. Zbrali so se skupaj bilo jih je kakih dvanajst, obkrožili so hišo in vrt, da sedaj jim ne bode ušel in tako dobil dobro zasluženo kazen. Čakali in čakali so a zaman. Na vse njih jezo je pričel še rahli dežek padati, koji pa se je kmalu v ploho spremenil in neusmiljeno pral Marično telesno stražo. V tej stiski odločili so se podati v skedenj počakati, da dež nekoliko poneha in potem dalje stražiti. Rečeno, storjeno. Vse to je pa videl in slišal Blažek, ki je na varne n pod smokvo na vrtu stal in se jim v pest smejal. Da bi vaškim fantičem prej čas potekel zapeli so si eno fantovsko v preprtem skednju. Vneto njihovo petje je zabranilo, da niso slišali kako je nekdo duri zaprl in jih z enim nozičkom do dobra zaklenil ter tako imel r pasti vso družbo. Odpotil se je potem k Marici koja ga je nestrpno na pragu pričakovala, kako sta se smejala na račun ujttnikov to zna še sedaj Marica povedati. Kaj se je zgodilo z ujetimi se ne ve natančno obvestiti, le to je znano, da ko je hotel zjutraj gospodar iti po klajo, za živino, našel je duri zaprte, mogel je iti po kovača da ga je rešil iz zadrege. Ne da se pa popisati kako se je začudil videč v stropu luknjo skozi katero je solnčice sijalo in pa lestvo k zidu prislonjeno. Ni mogel si tega raztolmačiti, to je bilo znano samo za-ročencima, in hrabrim mladenčem vaškim, koji pa niso nikdar več Blažeta nadlegovali. f? 5)po£rte misli. Ako je potrpežljivost najboljša lastnost smemo biti Slovani gotovi naše zmage. * * * Nemec hoče na vso silo prodati avstrijskim Slovanom svojo Staatsšpraho in kdo bi mislil, da jo dajo zastonj — mi pa od Nemcev ne potrebujemo ničesar zastonj. < Italijani kličejo nemške volkove na pomoč, a kedar jih bodo ti davili, bodo pa upili: Slovani pomagajtej! X Ko je nemški mololi zvedel, da so Slovani miroljubni, pobožni in potrpežljivi, si je mislil: s temi bodem kmalu „fertig" ! □ Čas je najboljši zdravnik, sedaj je začel zdraviti tudi avstrijske Slovane, a vendar ni še našel pravega recepta. * * * Nemci morajo biti silno žejni narod, ker ne vidijo trenotka, ko bodo pridrli se napajat v Jadransko „lužo". X Italijan pravi: mi šon paron kva. Nemec ga pa jezno pogleduje rekši : v Avstriji sem samo jaz Herren-volk. Slovani pa smo res ,srečni", da imamo taka dva gospodarja, le škoda samo, da imata svoje njive tako daleč jeden od drugega. 0 . ? Dekle, ki ima več snubačev, še zelo .štemano" drži. Avstrija pa, ki jo toliko njih snubi, se ne ako kislo drži. Kaj neki to pomeni ? Gotovo le zato, ker ne ve še koga bi si izbrala. X Nemci hočejo po sili, da so oni naši gospodarji a mi njih hlapci. Dogodilo se je pa že večkrat, da je hlapec ukazoval na gospodarjevem domu ug' miz'. H tist' miz' se je au jaku kiinštou muaž vsedu k je znou dost' jeziku in p i prou i'pu paju i a nuate in citre je imu. Polej je pa v klabiik šenke pobirov in dost' nebrau, gaspa in gaspud sta m' dala vsak ano šestico in gaspud Ambruaž tfid, an groš, jest tud' an krajcar, polej je šu na ajzlpon prt' L'blan'. Z*lrav'n mane je ne kluap' pozabu tu pismu Iej k ga Tab' zeujpam in puašlem, pa ga nedriikaj v Tijh cajtngab če je tist'm gaspud' kaj ležječe ne t'm naj s' .Brivca' neroči pa bua ima spjet nuate in pajs'm Ta nemška veltspralia. (Za vsako rabo.) Slovensko: V zelenem logu mi lovimo Srne zajce postreljiino. Nemško: In des Waldes tifsten Griinden, Ist kein Wild nun mehr zu finden Francosko. In des Wald-war \iwUt-unr Grund-itc/r Ist kein Wild-!o/s I-t kein Wilds wofs mehr zu find tvo/s 1, a t i n s k o : In des Wi\-dibus tiefsti-/>ws Grilndi-&Ms Ist keia Wil-(/;&ws mehr zu find-i&as O g e r s k o : In des WalJ-c/e tinfst-cte ,teremtele• Ist kein Wild-efe mehr zu fiud-ete. Češko: In des Wald-eho tinfst-c/io Giiiod-e/io Ist kein Wild-e/to mehr zu find eho Hrvatsko: In des Wald o rit tiet-slerir uzniovič Ist kein Wild-or/<5 mehr zu find ovič. Italijansko: In des Wald iči tiefst-iS GrQnd-'žt lat kein Wild-idi mehr zu find-iči. Grško: lil des Wald-usy tiefst-w,s'y Giii'iJ-m.s// Ist kein Wild-w.si/ mehr zu find-»*t/. Kočevsko: In des Baud-alain tiefst-a/am Griind alain Ist keiu Wild-alain mehr zu find-alain Logaško: In des WM-hudič tieUt-hudič Griind-hudič Ist keiu Wild liudii mehr zu find hudii. % Lesnike s Pohorja. (Sklatil in pobral Šmiciklas.) Težko di h) G o s t n a t a k a r j u : Pijačo nositi na mizo mora biti zelo težko delo. Natakar: Zakaj ? G u s t: Ker ne morete polnega viča prinesti! Raztresenost. Hm, hm. Kupil sem si pero, črnilo in papir; sedaj se še le spominjam, da pisati ne znam. Lenuhov strah. Ničesar se tako ne bojim kakr r se podati spat, ker bi se mi utegnilo sanjati od dela. Dober s>et. Najemnik: Gospod, okna se ne dajo -zapreti, veter vleče skozi, da mi kar lasje < krog glave plešejo. Bodete morali napraviti nova okna. Gospodar: Pojdite k „Brivca*, da vam ostriže lasje, to je bolj »einf a h t" ! Drobtinice. --1x1--- Dva otroka sta nekdaj upila: .Viva nostro bravo capuvilla!" A ker prvi nehal ni upiti, Drugi s kneftro je dobil po r... Z .Tukaj je prepovedano kaditi; kdor hoče kaditi, mora vzeti cgaro iz ust*. * * * Tukaj je prepovedano beračiti, kdor bo beračil, kaznnuje se ga z globo od 500 do 1000 gld. O A. „Prav sedaj sem prišel s pokopališča. Ivan je zako.al svojo žen >; on je tako ubit od žalosti, da je prav hudo na njega gledati". B .Gotovo bo, da ni davno temu, odkar se je oženil, drugače bi bil vesel!* A Neki učenjak je bil na obedu; tu se je govorilo, pelo in smejalo : „Gospoda, rekel je, bodite malo bolj tihi, tu se zares ne sliši, kar se v usta stavlja". KI A. „Pijete čaj z rumom ?" B. „Da, z rumom. br lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Asiicumnoni Generali v Trstu ; družba je ustanovila želeti 1831. — Solid-uost družbe kaže nje premoženje. Družba ima 5.250.000 založ kapitala. Vardoen i zaloga ,e znašala 31. dec. 1896. — 66 mi'i/->wie 174.000 gld. Asikuracije. s > znašale : 1. v zavarovanju na življenje 189 milijonov 549.000 gld. Tukaj ga vidite mladeniča — v prvem razvoju svojega cvetja je: to je uglid naših gospodarskih zavodov. Vidite kako ga vežejo na rokah, nogah in vratu a od zgorej mu Jivno mnenje• vali kamen na glavo, tako da se je res bati, da zgubi to mlado bitje sapo vsled tolike a nekam čudne ljubezni. In tako početje imenujemu v nas »dalo — za gospodarsko organizacijo naroda. Je že tako: Vsi se hvalimo da delamo a h kratu tudi vsi podiramo! Taki smo kakor sv. Klara, ki no dnevi šiva no - pridni študent. (Dalje) Tam pa šolmešter, zabival Me je kak — sobo, I-u-e-o-a je ulival S pal'co mi v glav<5. Nategaval mi je uha Pipal vme8 lase Krstil me je potepuha Osla in prase. H'tel pač klestiti, čohati Po meni je vsak, Jaz pa moral sem držati Pahnjen siromak., t Klopi moral sem glodati V šoli sedem let, Naučil sem nekaj brati, Šteti do deset. Zdaj so oče rekli: France! Dobro 'maš glavo, Vidim, da rad ješ gibance, Krofe in me?<5. Nisi za nobeno delo, Hajdi se učit, Čast bi bla za faro celo, Če češ mašnik bit! To je bila turška sila, Oj ti saperment! Postal z mene motovila Naglo je študent. Mati so mi nabasali Moke, jajc, klobas, Oče pa me zapeljali V Marburg v čtrti „klas\ Zdaj so prišli srečni časi, Zlati paradiž, Skakal sem po blatni »gasi", Ko po kleti miš. Vpisane reči v štacune Sem najrajše zija In po sladkih figah sline Željno sem cedija. Zdaj je htel brkač profesor, Ki se je- držal Ko bi bil sam tuški cesar, Naj bi nemški znal! Ali v glavi oh! zabiti. Škoda res za njo, Kjer bi imelo nekaj biti Je vse prazno b'lo. Zoprno se mi je Nemško tulenje .Mislil sem si leto celo : To pač ni za me! DOPISI. Iz Trsta. Prenaglil si se, dragi Brivec, da si v zadnjem listu veroval tisti črni Ivanki, ' ko je tožila poštene Voleanke, da hodijo na laške plese. Posebno se pa lahko vsakdo pre- ' priča, da J. Fortunat ni nikdar na tistih plesih bila. Gotovo se hoče svojemu 23. letnemu ljubimcu bolj živo prikupiti s tem, da pošteno deklino brez uzroka brije. Njo nisem še nikdar prašala koliko let ima akoravno se po zunanjosti sodi, da jfe mogla že kakih 32 pomladi prikobacati. Smešno, je tudi kadar se hvali, da je Ivanka. 'Gotovo je že dolgo od tega ko je ona v Trst pricapljala, da si je poiskala svojega zalega peka. — Brivec, veš kaj, tisto, ki pojde še na laški ples, ti jo izročim brez milosti. Vol-čanka Iz Dornberga. Vzemi hitro Tvoj zračni bicikelj in brzojavno prileti v Dornberg, da po škrlatasto obriješ štiri osebe, ki imajo že skoraj preveč zaraslo brado. Prinesi pa z seboj več ostrih nožev, da ako se Ti eden pokvari imaš takoj druzega pri rokah. Izročamo ti K. kričača, B. posmehujočega šaljivca, D. vseznanega in K. modrodržečega. Po naključbi se mi je prilika ponudila ogledati si goraj omenjene osebe v slovenski čitalnici v Dornbergu. Tako so se mi te osebe k srcu prikupile radi kričanja, posmehovanja, vseznanja in modrega zadržanja, da me še dan današnji v trebuhu boli in skeli. Goraj omenjene osebe morajo imeti jako vroče kri. Po mojem mnenju znalo bi jim kakšen-krat še škodovati Bojim se, da z tem še ob pamet pridejo; zatoraj potrudi se in prej kakor ti je mogoče prikorači čez Kras z Tvojim ostrim nožem da rešiš te uboge osebe pregostih ščetin. Nac Iz Ročinja. V Ročinju imamo moža podobnega sv. Jobu, ta ubogi človek jih mora veliko prestati, ker si je po svetu veliko pridobil. Ženi je dal vse, zdaj pa mora spati v hlevu na slami. Uboga žena komaj čaka kedaj bo dušo izdihnil. To je res, da je žena v po-božnost utopljena, ali ta pobožuost ni veljavna, ker najprvo mora vsaka gospodinja svoj posel doma opravljati ne pa .. To je res grozno za Ročinj. Vaš opominjalec. Zagorje ob Savi Dragi Brivec! Kakor čitam v Tvojem listu, briješ prav pridno po vsih pokrajinah naše slovenske domovine, le v naše »napredno" Zagorje te ni in vender bi našel tu preobilega posla. Dasi so bili tu v zadnjem času razni brivci, ki so brili vfa-rovžu, v šoli itd. Ostalo Ti je vender še premnogo dela, ker zdi se mi, da so Tvoji po-magači to delo prepovršno izvršili in da bodeš moral Ti prav radikalno vse še enkrat obriti. Velike posla bodeš imel v našem žu-pnišču, potem v občinskem zastopu, v šoli, pri ravnateljstvu premogokopa, pri raznih društvih in osebah, pri najznačajnežih učencih in nemškutarjih. S'j se pri nas čudne reči godijo ! Telesni pastir, ki tu prav dobro krčmari, trobi za čifutsko judeževe groše v nemško liberalni rog. Občinski zastop, na čelu mu že dokaj zastareli župan, boji se univerze in nad-sodišča v Ljubljani bolj kot samega vraga, in je tudi za blaženo nemščino toliko vnet, da smejo njegove oprode že javno „die Wacht ani Bhein" prepevati in tako naš narodni čut javno žaliti. V šoli imamo voditelje „staro-kopitneže", ki so na svoje službe tu prirastli kakor gobe. Narodnjaki (?) se med seboj bacajo, kar bo prej ali slej dobri stvari škodovalo. Pa še koliko drugih lepih reči boš tu zvedel, ako prideš ! Toraj na svidenje v kratkem času ! Žil Ti ne bo ne, ker Te bodemo pri težavnem delu krepko podpirali, da ga dobro izvršiš. Kopriva. Iz Horjula. Dragi Brivec! Kaj misliš koliko časa pa imamo že pri nas zlati čas, čakaj takoj ti povem : Zlati čas začel se je ko je Severe z svojimi pomagači ustanovil »Kmetijsko zadrugo". Ako hočeš od te zadruge kaj več vedeti, poglej v letošnji koledar, v njem stoji lep stavk v katerem je tudi nekaj kosmatinov potrebnih za obriti in to je gola resnica, da so potrebni, akoravno je U. do dobrega obril že domači brivec. Nadalje je potreben za obriti tudi sam redkošetinasti Svederc, dosedanji čevljar ne krojač kakor je pisal dopisnik v koledarju. Naj omenim tukaj, da ima tudi dobro letno plačo. Neka žena je celo rekla da od zdaj 50 let mu gotovo ne bo treba starih »škarpet" šivat, kar je tudi verjetno, ker ima že sedaj čez tri križe na hrbtu, pa se je že tudi močno zredil od kar ga je ta sreča zadela, tako, da se je^bati, da bi se ga vodenica prijela. Možje Galilejci kaj stojite tukaj in gledate v Brivca, kar je pisano je resnica in se ne da zbrisati dokler se ne poboljšate. Dobro zavžete Slabo postavte Vaše regirunge. KračaTcum. i Iz Šiške. Dragi Brivec! Ako imaš nekoliko časa potrudi se k nam, da obriješ par i kosmatincev in nekaj kosmatink. Pred nekaj tedni so se jeli ti kosmatinci zaradi „žajfe" ■ med sabo prepirati, nazadnje še celo »zaufati" ; ■ a ugani, dragi Brivec, kdo izmed teh zasta-i ranih grešnikov je zmagal, gotovo misliš da , kosmatinci! A motiš se: ravno narobe se je zgodilo. Kosmatinka je prijela nekega izmed njih za njegovo dolgo brado ter ga podrla na tla. To ti je pač vredno smeha. Pametni ljude so se vsi tako smejali, da so jim se usta razširila in marsikateri še sedaj pripoveduje to zanimivo dogodbico. Nebodihud. Mala Nedelja na spodnjem Štajerskem. Dragi, da znaš dobro briti, to znam, toraj Te prav lepo prosim, da prideš enkrat k Mali Nedelji. Prinesi pa si vei „cejak" s seboj britvo, škarje in pa še — metlo, nič ne škodi če ravno bre/.ovo. Tu imamo dva junaka za briti, saj boš hitro „fertik", ker sta oba mala „crerglna". Eden je že bil obrit dvakrat, enkrat v .Domovini", enkrat pa ea je bril dr. Rosina. zaradi neke fizikalne študije dognati je namreč hotel, ali so ušesa elastična, ali krhka telesa ! Ta ima majhne brkice, mi pravimo takoršne kakor ima kmet setev na „prelogi*. S tem junakom boš hitro gotov. Drugi .šior" tudi šibka stvarca, prišel je k nam s culico pod pazduho iz tistega kraja, kjer je ljuba mati narava človeštvo z malo večjimi „gležnji" obdarila in k er povajo imenitno „srakouo". Lačen je bil in dali smo mu jesti in še piti povrli. pa komaj se je malo pri nas najedel, že je začel ta .fuksov stric" pri nas razne fukslne špilati. Mustačov drugih nima, kakor če se mu pri obedu kaj na čnbe prime. Lase ima pač velike in Rog ve kaj vse za živinico v njih. Vidiš toraj dra^i Brivec, tvmu hodeš lase porezal, potem ga malo s tisto brezovo metlo pokrtačil, če to ne bo pomagalo, potem pa res drugo ne bo kazalo, kakor da se moramo malonedelj-čani na meh odreti. Vinko Vinkov i č iz Vinkovcc. Tolmin Le tigra mi. Telminci so imeli ncorso* So se šli okol' vozit', Konji pa so se splašili, Vsi so padli „fejstw na r... Rebra so si polomili, Da „marot" sedaj je vse : Temu treba se odvadit S prva sicer težko gre. Trst: Francoz so dobili novega predsednika : governo na lesnem trgu se veseli. Čujemo da odstopi eno „kimrieo« Dreyfusu, ko pride v Trst. D. I. ZADNIK Trg Sv. Ivana št. 6 Piazza S. Giovanni uhod ulica delle Legna FJJj^jgFp uhod ulica delle Legna >j Izdelujejo se MOŽKE OBLEKE po meri. Opomnja. Tvrdka Aite & Zadnik je prenehala Zadnik pa je odprl novo trgovino (kakor zgoraj) ter se p. n. občinstvu posebno priporoča. Novak Miha trgovec TRST — ulica S. Caterina št 9. — TRST (Nad 30 stara firma) Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. — Pošilja se na debeloin drobno. Pošiljatve samo na povzetje, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj. Cena olju je od 28 nvč, do 72 nvč. Kave dobite : Ceylon, Domingo, Guatc-male Jamaica, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos. Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom: duhovnikom, učiteljem in uradnikom. udani Novak Milia. -TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA re^istrovaiia zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu Ulica S. Francesco št. 2 sprejema hranilne utoje in oife4uje 4%. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod. čuttii davek od vlog plačuje zavod in no vlagatelji. , Obresti se \sako leto kapitalu pripisujeje, da t-k6 obresti (d obresti' tudi če dotičnik ne piinese knjižice. Vloženega je ljilo leta 1802 for. 17.663 7'i leta 1895 „ 68 044 52 „ 1893 „ 33.245.13 „ 1896 „' 125.448 27 „ 1894 „ 49.74166 „ 1897 „ 164 907.79 , 1898 „ 261.524.45 Skupni promet od 1892—1898 gld 3 212 095 10 Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6 prej kakor pri drugih hranilnicah. Na oglu S. Lazzaro — Ulica Nnova št 8 MANIFAKTUR prej Jlite & Eadnift brije od danes naprej po znižanej ceni za 30°/o do 40%. Zaloga je bogata vsakovrstnega blaga in tkanin. Blago je solidno. Gospodinje, ne zamudite te ugodne prilike ! M. Aite. EDINO PRAVI PAGLIANOV SIRUP lci čisti kifi. OPOMIN v interesu lastnega zdravja. Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano iz Florencije (ne od Ernesta ali drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuša drznostjo slepariti občinstvo, češ, da je njega sirup pravi Ali to ni res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo. Tvrdka Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore. Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij Via Pandolfini 18. Vsaka stekleniea ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modt-em polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli. TTrrr7Tr?T7rTrfTrfTFrrr?TfTfTrrrfri^TrrfTf7T? Edino pravi Paglianov sirup kri očiščajoe. Ne jeden tolikih posneinalee* in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano — ustanovitelj tvrdke v Florenciji, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelka, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi za-mogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno. To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz e-dine fabrike prof. Girolamo Paglianr iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škutljica mora imeti od fabrike depozitiran pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom. Schutzmai ke. Vs; drugi pečati so ponarejeni. Slovenske gospodinje — pozor! Prodajalnica in zaloga jestvin in kolonijalnih pridelkov. Ant. Furlan ulica Crociera 2 — Piazza S. Francesco 2 Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem kupil prodajalnico prej Ruaro. Isto sem založil z vsemi potrebnimi jestvinami : vse svežo in najboljen vrste Sprejemam vak-tero pošiljatev na deželo ler sprejemam isto v komisijo. Jamčim točnost, solidnost in najprimernišo ceno. Držim zalogo vsakovrstnih vin, v bo tiljkah. kakor tudi vipavsko, istrsko in dalmatinsko belo in črno. Blago se pošilja po želji tudi na dom. Ker zagotovljam, da bode moja prodajalnica založena vedno z najboljšim blagom, se nadejam naklonjenost tudi od slavnega občinstva. Udani (Puaipkofiis, -' - • trgovec. Pri moj tvrdki SchiYitz & Gomp. y Trstu se dobivajo stroji vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi iz kovin, kavčuka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode „Emeri" in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge. Garantiram dobroto vsega blaga Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5. Mat. Živic, inženir. Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, plinov, vodovodov, cest itd. Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del. 5_i0 Svobodni glasovi. Poučno zabaven list za slovensko ljudstvo. Letnik 1897/98. Izdal in založil Rok Drofenik. To knjigo priporočamo vsakomur. Obseza pesni, povesti poučne in znanstvene sestavke O ^Svobodnih glasovih'' se je tudi kritika izrekla pohvalno. ^Ljubljanski Zvon" piše o njih med drugim (zv. II., 1. 1898): „. treba priznati, da je v doslej izišlih „Svobodnih glasovih" mnogo lepega leposlovnega gradiva v poeziji in prozi . . . Dobiva se po znižani ceni a 40 kr. izvod pri izdajatelju g. R. Drofenik-u v Trstu, via Belvedere 45. A. ica - pri sv. Ivano št. 336 ima veliko zalogo vsakovrstnih kolonijalnih jestvin kakor : kavo, riž, olje, kis in razne moke in močnata jedila. Drži y zalogi razna manifakturne tkanine za oblačila. — Cene primerne. Tobakarna. — Za obilen obisk se priporočuje : - Ana Gašpercic trgovka. Dve sv. Ivanki. Kaj maraste Marika, ke jemaste tašne fajn si lne z bi-unela". — „Ja, sej jih imaste tudi vi lehko _ beište čedol h Pepetu Krašovcu tam najdeste takšne ku ceste. Dobite na zbiro: z brunela, se svetlim pontalom, se iametam spret. Tudi ima rumene skarpete visoke za zvezat in tudi ?a otroke, čeme ali kukar se zbereste". — Ma či je ta betega?" — Kaj ne znaste, saj hodijo vsi naši manderjarski, moški in ženske dol. Dobite ga tam pri cerkvi »v. Petra le prašajte po Pepetu Krašovcu, vsi vara ga pokažejo, Jožef Stantid čevljar v Rosariu. Domača gostilna. Podpisani vabi svoje rojake in druge Slovence v svojo gostilno, v ulici Madomiiiia št 29 Poleg gostilne jo tudi vrt sta igro na kr oglje. Točil bode dobra vina, vipavska in istrska, kraški teran ter KOSLEEJEVO PIVO. Rojaki stanujoči pri sv. Jakobu in drugi gostje dobe v moji gostilni vedno dobro, čedno in točno postrežbo. Tudi za prigrizek je priskrbljeno. — Priporočuje za obili obisk. Spoštovan'em Martin Marc gostilničar. vpy ^^ j ^ ^ ^ ■»I* ^ 1 Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na kavo, čaj, olje, riž, niakerone, delikatese, sadje, ribe, vina itd. Pošiljatve vf omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem. Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmaijem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe in rake, sveže sadje, fino olje, itd Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. ""»■ Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno. Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamorem dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence. Tudi sprejemam zastopstva in vsa-kojaka posredovanja. Ž odličnim spoštovanjem ERNEST PEGAN Trst, ulica S. Francesco št. 6. Gostilna. Jkafje jRifiarič Ulica Conti (za Holtom) Ja vljam slav.občinstvu, da v moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro črno istrsko in dalmatinsko belo ipavsko vino. Točim tudi vedno sveže Drejerjevo pivo v sodčkih in buteljkah. Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. Imam tudi prostor za kegljanje. Ulica Conti (za Holtom) jftti^oDiI JliBapič Leta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka mirn^^mmm^m, i Riessner, v Nunski ulici 3 (nasproti nunski cerki) Domača slovenska gostilna Fran Valetič v ulici Solitario št. 12. toči dobro, črno in belo vipavsko, istrsko in okoličansko vino. Daja se tudi vino na debelo krčmar-j e m in družinam po znižani ceni- — Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primerna. Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valetič, krčmar. priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno udelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mitvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. 'Priajalnica jestvin VEKOSLAV PEČENKO Ulica Commerciale št. 11. Naše slovenske gospodinje, hišne in druge, katere stanujejo v obližji moje pro-dajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino : kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka sveče, frank itd., Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Kedor pride enkrat se vrne. Z obilni obisk se priporoča udani Vekoslav Pečenko, trgovec. 2-2 En^iHi cn^.tfa [SI Gfl SI5Z11Š GIl/F-na sižfaa ciiwi!a Svoji k svojim! Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato založeno pekarijo-proda-jalnico. — Postreže se vsaki čas s svežim kruhom po navadnih cenah; prodajalcem, krčmarjem, gostilničarjem in odjemalcem na debelo ustreže točno s primernim odbitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Razuu kruha, dobi se v prodajalnici vseh vrst moke — domače pečivo — razne sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh, gibanice in kar kdo želi; vse po nizkih cenah. Pekarija je v ulici Stadion It. 20, odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. — Priporoča se posebno našim slovenskim materam in njih hčerkam, da ga pogosto obiščejo. udani Jakob Perhavc, lastnik. Rusko-slovenski slovar sestavil Hostnik, izdala GORIŠK/V TISKARNA A. GABERŠČEK v Gorici. Stane samo 3 krone Slovenska mladina, ki želiš čitati ruske duševne velikane v izvirniku in si tako nasrkati slovanskega duha, segaj pridno po ruski slovnici, katera obsega slovnico-slovarček in berilo. Slovenska gostilna | « „PR1 PETELINU" $ v T* x? s t u A sprejme v svoje prostore vsakega lačnega in utruje-nega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode ™P zadovoljen. ^^ Gospodar gostilne || ANTON VODOPIVEC je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiijkom. A Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim zaju-terkom, kosilom, večerjo na željo gosta. Da bolje ustrežem svojim cenj. gostom, posebno pa A trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice z Jf mehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam svo-lp jim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna. 0 Vse prav čedno, zdravo in ceno. Popotnik, ko prideš v O Trst, ozri se na krasno tablo: PRI PETELINU" ~ Ulica Ghega štev. 7. SHF- II ?V Lastnik in izdajatelj Miloš Kamuščic, urednik: Ivan Dolenc. — Tiskarna Dolenc (Fran Polič) Trst. Prihodnja žtev. izide dne 28. februvarja zvečer. pridni študent. (Štajerska narodna) Vse "kar gazi po tem sveti Napiii uho zlo, Da bo culo zdaj zapeti Pesem visoko. Pesem hujša kak ropoče Dvajsti praznih stop, Da se vsaka mačka joče Škriplje Vsaka klop. Tota pesem podučila Bo vas vse okrog, Kaka čenča sem jaz bila Že od mladih nog. Z repišča te je privlekla Mačka k nam domo Mi je naša dekla rekla; Kaj je men' za to. Kadar sem še v janjki skakal Je veselo blo, Kolca v hiši sem potakal, Varval mačkico. Pa po leti sem po vesi Se potepal rad, Plezal sem po stari lesi; Kotal repno kad. Ce pa videl sem cigana Ali Čiča' jo j! To sem bežal kak podgana V parno al' za gnoj. Pravli so mi oče, mati Šlutek no vtragač, Oe boš zmiraj htel ležati, Ne dobiš pogač. Dostikrat je šiba pela Lepše kak kokot; Drva v mene je letela, Ali kakšni hlod. se teui gospodom še vedno dozdeva, da i kaka kapljica ostala v je z odprto luknjo ležala pride nesrečnež blizu kod — (od kod, tega e pomislil ni) — glasno - rrrr — bum !" Nemu-kajti bil je krčmarjev iti, in z obema rokama ične bežati in kričati: Bežite!* Vsak pograbi isti za kričečim v beg. ani, kakor bi jim bil ake bi tudi ne, ko so lšesa slišali osodepolno koliko, sicer pa še ven-Kako dolgo so tako le toliko sa vedeli, da jogle več nesti. Že so lehani, da so se hoteli lemilost udati, kar se je in pade, ter že itak treši ob tla. Sod se adli Zabrdžan pobira, i glas ponehal. Hitro lo novico, da je vojska posedejo po tleh in se lejo zadovoljni domu. Dolgo so se še tistega večera pogovarjali o grozni vojski. »Tako daleč morali smo bežati", modruje jeden, „da sem že od daleč videl križ cerkvenega zvonika v deveti deželi." — „Še dalje smo prišli*, zavrne ga drugi, .kajti jaz sem celo še na uro tistega zvonika v deveti deželi pogledal, kazala je ravno štiri." Toda pustimo pogovore umnih Zabrdža-nov in poglejmo, kaj je bilo provzročilo tako zmedo med našimi znanci. Ko je ležal namreč sod z odprto luknjo na solncu, pribrenčal je od nekod mogočen sršen. Prijeten duh zvabil ga je v prazen sod, iz katerega njegov glas kaj močno odmeval in tako zmotil žejnega Zabrdžana. Ker se mu beg potem ni dopadal, izhoda pa najti ni mogel, brenčal je še srdi-teje; čep, katerega so bili prej zbili v sod, pomagal mu je ropotati. Konec cele nesrečne prevare bil je, kakor vemo, še le takrat, ko se je sod razbil in dal sršenu prostosti. Za-brdžani pa so od tega časa v litanijah še bolj iskreno molili: ,,Reši nas kuge, vojske, lakote itd.* Komaj janjko so mi slekli Že v bergušicah, So me s silo v šolo vlekli, Oj ti grozen strah. Natrkan Študent, zleze po veselici in več urnem krokanju v svojo spalnico. Sleče se, a zapestnice položi na ponočno mizo. Žejen se po noči zbudi, prime steklenico in začne nalivati v kozarec. Naliva, naliva — kaj vraga, da nima da nima danes kozarec dna. Revež zlival je vodo v zapestnico brez dna. OSTERREICHISCHE NATIONAL - BIBLIOTHEK WIEN, I.. JOSEFSFLATZ 1 Phoio - Atelier JPpidni študent. (Dalje) Nategaval mi je uha Pipal vmes lase Krstil me je potepuha Osla iu prase. H'tel pač klestiti, čohati Po meni je vsak, Jaz pa moral sem držati Pahnjen siromak. Klopi moral sem glodati V šoli sedem let, Naučil sem nekaj brati, Šteti do deset. Zdaj so oče rekli: France! Dobro 'maš glavo, Vidim, da rad ješ gibance, Krofe in me?6. Nisi za nobeno delo, Hajdi se učit, Čast bi bla za faro celo, Če češ mašnik bit! To je bila turška sila, Oj ti saperment! Postal z mene motovila Naglo je študent. Mati so mi nabasali Moke, jajc, klobas, Oče pa me zapeljali V Marburg v čtrti .klas". Zdaj so prišli srečni časi, Zlati paradiž. Skakal sem po blatni »gasi", Ko po kleti miš. Vpisane reči v štacune Sem najrajše zija In po sladkih figah sline Željno sem cedi j a. Zdaj je htel brkač profesor, Ki se je držal Ko bi bil sam tuški cesar, Naj bi nemški znal! Ali v glavi oh! zabiti. Škoda res za njo, Kjer bi imelo nekaj biti Je vse prazno b'lo. Zoprno se mi je Nemško tulenje Mislil sem si leto celo: To pač ni za me! DOPISI. ——asi Iz Trsta. Prenaglil si se, dragi Brivec, da si v zadnjem listu veroval tisti črni Ivanki, ko je tožila poštene Volčanke, da hodijo na laške plese. Posebno se pa lahko vsakdo prepriča, da J. Fortunat ni nikdar na tistih plesih bila. Gotovo se hoče svojemu 23. letnemu ljubimcu bolj živo prikupiti s tem, da pošteno deklino brez uzroka brije. Njo nisem še nikdar prašala koliko let ima. akoravno se po zunanjosti sodi, da je mogla že kakih 32 pomladi prikobacati. Smešno, je tudi kadar se hvali, da je Ivanka. Gotovo je že dolgo od tega ko je ona v Trst pricapljala, da si je poiskala svojega zalega peka. — Brivec, veš kaj, tisto, ki pojde še na laški ples, ti jo izročim brez milosti. Vol-ianka Iz Dornberga. Vzemi hitro Tvoj zračni bicikelj in brzojavno prileti v Dornberg, da po škrlatasto obriješ štiri osebe, ki imajo že skoraj preveč zaraslo brado. Prinesi pa z seboj več ostrih nožev, da ako se Ti eden pokvari imaš takoj druzega pri rokah. Izročamo ti K. kričača, B. posmehujočega šaljivca, D. vseznanega in K. modrodržečega. • Po naključbi se mi je prilika ponudila ogledati si goraj omenjene osebe v slovenski čitalnici v Dornbergu. Tako so se mi te osebe k srca prikupile radi kričanja, posmehovanja, vseznanja in modrega zadižanja, da me še dan današnji v trebuhu boli in skeli. Goraj omenjene osebe morajo imeti jako vroče kri. Po mojem mnenju znalo bi jim kakšen-krat še škodovati Bojim se, da z tem še ob pamet pridejo; zatoraj potrudi se in prej kakor ti je mogoče prikorači čez Kras z Tvojim ostrim nožem da rešiš te uboge osebe pregostih ščetin. Nac Iz Ročinja. V Roeinju imamo moža podobnega sv. Jobu, ta ubogi človek jih mora veliko prestati, ker si je po svetu veliko pridobil. Ženi je dal vse, zdaj pa mora spati v hleva na slami. Uboga žena komaj čaka kedaj bo dušo izdihnil. To je res, da je žena v po-božnost utopljena, ali ta pobožuost ni veljavna, ker najprvo mora vsaka gospodinja svej posel doma opravljati ne pa... To je res grozno za Ročinj. Vaš opominjalec. Zagorje ob Savi. Dragi Brivec! Kakor čitam v Tvojem listu, briješ prav pridno po vsih pokrajinah naše slovenske domovine, le v naše „ napredno • Zagorje te ni in vender bi našel tu preobilega posla. Dasi so bili tu v zadnjem času razni brivci, ki so brili v fa-rovžu, v šoli itd. Ostalo Ti je vender še premnogo dela, ker zdi se mi, da so Tvoji po-magači to delo prepovršno izvršili in da bodeš moral Ti prav radikalno vse še enkrat obriti. Velike posla bodeš imel pnišču, potem v občinskem za pri ravnateljstvu premogokop; društvih in osebah, pri najznača in nemškutarjih. se pri i godijo! Telesni pastir, ki tu prav < trobi za čifutsko judeževe gro liberalni rog. Občinski zastop, i dokaj zastareli župan, boji se ui sodišča v Ljubljani bolj kot s in je tudi za blaženo nemščine da smejo njegove oprode že Wacht am Bhein* prepevati narodni čut javno žaliti. V Šo ditelje „8taro-kopitneže", ki so tu prirastli kakor gobe. Narodnj. seboj bacajo, kar bo prej ali si škodovalo. Pa še koliko drugih lepih zvedel, ako prideš I Toraj na s tkem času 1 Žal Ti ne bo ne, kt pri težavnem delu krepko pOu dobro izvršiš. Iz Horjula. Dragi Brivec koliko časa pa imamo že pri čakaj takoj ti povem : Zlati čai ko je Severe z svojimi pomag »Kmetijsko zadrugo". AjEP^hor druge kaj več vedeti, poglej v let v njem stoji lep stavk v kate nekaj kosmatinov potrebnih za je gola resnica, da so potrebni, U. do dobrega obril že domači b je potreben za obriti tudi sam Svederc, dosedanji čevljar ne kr pisal dopisnik v koledarju. Naj omenim tukaj, da im, letno plačo. Neka žena je celo rekla d let mu gotovo ne bo treba stari šivat, kar je tudi verjetno, ker čez tri križe na hrbtu, pa s< močno zredil od kar ga je ta tako, da se je^bati, da bi se ga vo Možje Galilejci kaj stojite tu v Brivca, kar je pisano je resi da zbrisati dokler se ne poboljša Dobro zavžete Slabo postavte Vaše regirunge. Iz Šiške. Dragi Brivec! j J koliko časa potrudi se k nam, d kosmatincev in nekaj kosmatink. tedni so se jeli ti kosmatinci zi med sabo prepirati, nazadnje še ct! a ugani, dragi Brivec, kdo izm; ranih grešnikov je zmagal, goto. kosmatinci! "U tt^to. NATIONAL - BIBLIOTHEK WIEN, L, JOSEFSPLATZ 1 Photo - Aielier