79
Prošnja
slovenskim in novičnim pisavcam. Kako imeniten čas je sedanji vsim stanovam, torej tudi kmetam, in kaj Novice zdaj vse povejo, sploh vsi Slovenci vejo , ali pa vediti želijo. Med temi željivnimi je pa nar več kmetov; zato sim primoran kmetiško stran poprijeti, in tistim rodoljubam, kterih sostavke v Novicah beremo, serčno prošnjo razglasiti, upajoč, de mi je verli sini Slovenije in naši bratje gotovo ne boja overgli: Deržite se slovenskih besed, in le, kader teh nimate, prosite, de naj jih Vam drugi Slovani posodijo; zakaj saj veste, dragi domorodci! de če v enim sostavku le kakih dveh besedic ne razumemo, gotovo tudi celiga sostavka ne. V pesmah, akoravno je bolje de Slovenci Slovenci ostanemo, je vender vse drugači; tukaj zamoremo drugih slovanskih besed včasi poiskati poleg pesniške svobodnosti; — ali z drugimi spiski ni taka. Saj so Novice posebno za kmeta in rokodelca pisane, torej ne smemo tako pisati, de bi nas kmetje in rokodelci ne razumeli. Veliko kmetov Novice prebira, pa jih ne razume; in kar pišemo, posebno pa v zdaj vsim
80
narodam imenitnim času, moramo tako pisati, de nas bojo vsi bravci razumeli, pa ne, de bi se iz tega vidilo, koliko slovanskih narečij že znamo. — Svojo prošnjo podpirati, imam še več vzrokov, pa, ker mislim, de vsi prijatli kmetov z mano mislijo, sklenem svojo prošnjo z upam, de sim prostim kmetam vstregel, ker sim njih želje razglasil, in de mi tudi omikani ne bojo za zlo vzeli, ker vejo, de so Novice kmetu k nar večimu pridu, in de kmet nima časa, ne besednjaka ne slovnice prebirati; toliko menj se bom pa pisavcam zameril, ker njih visoki namen je prosto ljudstvo osrečiti. *)
__________                    Likar.
*) Namen Novic je, ljudstvo v vsim podučiti, kar mu je za življenje potreba. Ta imenitni namen tudi prihodnjič dosego vati, bo vselej pervo vodilo Novic, kakor je dozdej bilo. Z dosego tega namena se pa veže lahka razumljivost Novičnih sostavkov, za ktero je vredništvo , za ktero so gotovo vsi gospodje pisavci v svojih spisih skerbeli. De včasih kaka m c n j navadna ali clo neznana beseda vmes pride, se v tako različnih rečeh, od kterih Novice pišejo, lahko zgodi. — Kakor je pa od ene strani resnica, de nam je potreba mili slovenski jezik vedno bolj in bolj izobra-zovati, pa pridno tudi čisto slovenskih besed iskati, ki so po kmetih semtertje navadne, kterih pa slovenski pisavci še ne vemo — ravno tako je pa tudi od druge strani gotova, de je več tacih kmetov pa tudi gospodov, ki še slovenskiga prav brati ne umejo, kteri, kakor nas je skušnja že večkrat prepričala, marsikteriga sostavka niso razumeli, ko so ga sami brali5 ako ga jim je pa kak drug vajen človek bral, so ga razumeli, rekoč: »Lejte, kako je pa to?« Naša misel je: Novice morajo lahko razumljive bitij bravci Novic tudi kmetiškiga stanu morajo pa tudi s ča-sam vred eno stopnjo naprej storiti. V tem obstoji omikan je naroda, za ktero se poganjamo. Ako morebiti veliko kmetov ne razume ustavnima pisma, ali more kdo reči, de tedej ni umljivo prestavljeno? Z novo vladarsko napravo bomo dobili veliko novih besed, in nič ne pomaga: učiti se jih bomo mogli!            Vredništvo.